pošfni na Plačana v gotovini delavska enotnost /Gasilo sindikatov Slovenije ® št. 5 • 29. januarja 1954 • leto xm. • cena 10 din PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 OB ROBU RAZPRAVE O PREJEMKIH Ion isntMCKHkciaflcia ^ Sc ncpreccnlfivc irednosti m razkol praktičnih socialističnih ekonomskih odnosov in za napredek našega gospodarstva Površna in netočna vest J® povzročila precejšnje razburjenje nekako bi lahko dejali »Jugapresa«, ki so jo pred L _____________________________ objavili dnevniki in v ka- t&ai.6 Predlagali, naj bi se gibali l3g'^ki delavcev med 7000 in ij'1)0 dinarjev, zaslužki usluž-d^ey pa med 6000 in 14.500 I^^Pjev. v istem sporočilu je tjl® tudi javljeno, da je Central-svet priporočil organizacijam, 0J so drže omenjenih številk kot notacije pri. sestavi tarifnih Zvalnikov. _ Seveda vse skupaj to ni toč-' sindikati niso predlagali ome-številk, niti niso svetovali Sanizacijam, naj se jih drže 11 sestavi tarifnih pravilnikov. Odkod potem ta vest? Po vsej verjetnosti je ta vest »^ej površno in neodgovorno n v2eta iz lista »Rad« (15. ja-jeUatja, stran 9.). Omenjeni list p namreč objavil tabelarični i‘eSled o razmerjih med zasluž-, (izraženo v odstotkih) delav-in uslužbencev posameznih alegorij 'in posameznih gospo-^fskih panog. K tej tabeli pa je j Javil tudi pojasnilo, da bi bila at>ela delavcem razumljivejša in ^Zmerja otipljivejša. In v tem ™jasnilu je skušal pisec v šte-',*ikah prikazati, kaka so videti ,'^merja. Zato je vzel za »in-r(eks ioo« vrednostno predpo-?‘5vko 7000 (kar je seveda tudi rjsno povedal in kar je iz član-tovsem razvidno) in na os-j. J1 te predpostavke razložil v p bilkah razmerje za rudarstvo. [ua.v tak postopek je svetoval - ^ sindikalnim organizacijam dov, čim bolj gospodarno proizvedenih in prodanih, tem večji je delež vsakega posameznika. Na ta način se bo krepila tudi nova miselnost v delavcih, ki bodo praktično, materialno začutili usodno povezanost med svojim delom, gospodarskim stanjem podjetja in svojimi prejemki. To je nova miselnost delavcev gospodarjev! Obračunski prejemki Po dosedanjih izračunih gospodarstvenikov se giblje povprečni delež (ki more neposredno odpasti na posameznika v gospodarstvu kot obračunski prejemek) okrog 8000 dinarjev mesečno. Poleg tega pa je seveda sem prišteti tudi del dobička, ki ga podjetje more porabiti za zaslužke, in to prvih 10 % brez plačevanja kakršnih koli družbenih dajatev (le socialno zavarovanje je treba plačati, kot se samo po sebi razume). Razlike v vrednosti dela Jasno pa je, da vsi zaposleni v gospodarstvu ne delajo enako in ne ustvarjajo enake količine dobrin (po vrednosti). Vzrok temu je v tem, ker smo delavci med seboj različni po kvalifikacijah (to je po stopnji in vrsti strokovne izurjenosti za določeno delo) in ker delamo v različnih delovnih pogojih in v različnih panogah. Torej bi bilo kajpak krivično, nesocialistično, če bi, ne glede na strokovnost in pogoje in ne glede na delovni učinek vsakemu v gospodarstvu določili pravico do enakega deleža zaslužka. Če bi tako odmerjali bi si malokdo prizade-in koristneje delati, ki bi slabše delaL Seveda bi po-. Poleg tega pa je v sami skupini tem padla proizvodnja, vsega bi1 treba dobiti določena razmerja primanjkovalo, za zaslužek pa ne; med posameznimi kvalifikacija-bi imeli kaj deliti. Družben načrt! mi. Pri tem sta važni dve stvari: DNEVI, Ki SO NAM OSTALI V SPOMINU bi bil zgrajen na pesku. Pravilna sorazmerja med prejemki Bistvo stvari je torej pravilna razdelitev skupne količine zaslužka, od povprečka navzgor in navzdol, v eni gospodarski veji in med posameznimi vejami. Tu gre za to, da se praktično uveljavi socialistično načele nagrajevanja, to je, da vsak dobi po svojem delu. To pa ni lahka stvar! Nasprotno, to je zelo dolgotrajno in obsežno delo, ki bo terjalo obilo tehtnega proučevanja in vrednotenja posameznih gospodarskih panog in posameznih del v teh panogah. To bo mogoče temeljito opraviti le s pomočjo tvornega sodelovanja čin1 večjega števila delavcev. Seveda pa bo d°lo zahtevalo trezne gospodarske presoje in polnega razumevanja osnovnih socialističnih načel. Pionirsko delo In v to delo smo se zagrizli z novim gospodarskim sistemom. Načeli smo ga. Sindikati pri tem pionirskem delu pridno pomagajo. V čem je konkretno delo? Dobiti je treba čimboljšo razporeditev gospodarskih podjetij v posamezne skupine s približno enakimi obeležji (potreba strokovnosti, pogoji dela, težina del in ostali elementi, ki vplivajo na proizvodnjo, važnost proizvodov) in napraviti določen razpored od najtežjih in najzahtevnejših gospodarskih podjetij do najenostavnejših. Med temi skupinami jj8 ^prirner*kratkomalo prepisM ^ saj bi dobil ravn0 toliko kot ^ je treba na^ določena razmerja, k Sa proglasil za predlog sindi- atov za nove plače! Torej, pri- " ~ ~——— p,1 je do zanimive vesti! O za-'■hivosti te vesti bi se dalo raz-r’.vyrjati, še bolj pa bi bilo za-^ftiivo vedeti, kako taka zani-lvost najde pot v svet! Kaj delajo sindikati l, Ko pa že govorimo o zasluž-LK seveda &S10’ kaj siJ50, da bi prišli v našem gozdarstvu do čim pravičnejših ' Zialističnih) meril i® zaslužkov. Če silno dobro poznavanje proizvodnih panog in podjetij ter zelo tenkovesten socialističen posluh za vrednotenje dela. Poleg tega pa nas mora voditi še eno načelo: če skušamo nekje dvigniti povpreček, moramo pokazati, kje naj se zmanjša za isto količino, ker je splošen okvir določen. Delo moramo dobro zastaviti Seveda tega dela ne bomo mogli tudi pri najboljši volji opraviti že kar sedaj, v nekaj dneh ali tednih. Toda zastaviti je treba, in to dobro! Od tega, kako se bomo stvari lotili, je odvisno, kako bomo potem lahko nadaljevali. (Nadaljevanje na 3. strani) Vladimir Iljie Lenin Dne 21. januarja 1924 je umrl yiadimir lljič Lenin (rojen 22. aprila 1870j. Vse sooje iioljenje je posuetii boju za pravice delavskega razreda. Pod njegovim vodstvom je ruski proletariat zmagal o oktobrski revoluciji. Lenin je zapustil tudi bogato zakladnico znanstvene misli in praktičnih izkušenj, dragocenih za delavsko gibanje. Po njegovi smrti ie stalinska birokracija oopačila Leninov nauk, toda njegove misli o proletarski revoluciji žive v naprednih ljudeh vsega sveta. Oton Župančič Dne 23. januarja 1878 se je rodil naš ueliki pesnik Oton 'Zupančič (umrl 11. junija 1949). Bil je mojster slovenske besede. V soojih pesmih je živo izpooedooal ljubezen do domače grude in preprostih, delovnih ljudi. Zupančičeve pesmi so tudi mer narodnoosvobodilno vojno razvnemale srca partizanov in jim krepile vero v zmago. Ustanovitev naših sindikatov Dne 23. januarja 1945 so bili na vsedržavni sindikalni konferenci o Beogradu ustanovljeni Enotni sindikati Jugoslavije. V zgodovini našega delavskega gibanja so imeli razredni delavski sindikati vedno oeliko vlogo. Po prvi svetovni vojni, v obdobju od 1918. do 1921. leta, so sindikati pod vodstvom Komunistične partije dosegli vrsto zmag v boju proti meščanski •tlaoaoini Ko < državna oblast 1920. leta z Obznano prepovedala razredne sindikate, so delavci nadaljevali boj za sooje pravice. Organizirani so bili n Nezanisnih sindikatih, pozneje pa v URRS-ovih sindikatih. Ko je protidelavska oblast tudi te prepovedala, so ustanavljali v podjetjih odbore Delavske enotnosti, ki so sodelovali v pripravah za upor 1941. leta. ?0 DRUGEM ZfiSEDfllllU LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE Na pragu novih dejanj Republiški zbor in zbor proizvajalcev slovenske Ljudske skupščine postopkov, po katerih skupščini-sta sprejela poslovnik. — Izvolila sta stalne odbore delajo. Poslanci naše skupščine ... . . . . . ! so se torej dogovorili o ustalje- v.ai,.ie P^tovoik in kaj pomeni v ; nem načinu svojega dela. Dogo-zi vi jen ju taksnega kolektivnega j vorili so se, kako naj skupščina telesa, kakor je ■Ljudska skup- ' ^ *em od'0®3 Ljudska ^Pščina. (Poleg plačnega fonda , Predvidena v planu seveda „ h sredstva za socialno zavaro-s®dje, zdravstvo itd., ki jih po-edno dobivamo.) je okvir tako imenovanega aenega sklada. Če sedaj to j^Upno količino delimo s števi-ri delovnih ljudi, med katere en ,rna razdeliti, dobimo delež za ®§3 posameznika. (To je se-a zelo zelo poenostavljeno Medano.) r>ve sestavini prejemkov s^.p° določilih novih gospodar-uredb, naj v gospodarstvu SVy°.f'eni ne dobiva v celoti a&i neP°srednih zaslužkov, v*okrk na-i hh prejema en del Pa bbki obračunske plače, en de) (joKY„ obliki deleža od doseženega Lrn Po^joti3- S tem določite, ,se namreč skuša vplivati na jni Se *e Poveča neposredno ^ spanje vsakega posameznika jj^^fospodarski uspeh podjetja, v dela. Čim več proizvo- Smučarji so letos prikrajšani za marsikatero radost. Upajmo pa, da jim bo narava poslej bolj naklonjena. (Za vse, ki jih smučanje zanima, objavljamo na 5. strani nekaj navodil) rabila čas zasedanj in da ho čimbolj demokratično njeno delovanje. Dobro in pravilno notranje poslovanje kolektivnih teles, kot so ljudske skupščine, ljudski odbori, zbori proizvajalcev, delav-1 ski sveti, vodstva drugih organizacij itd., je v veliki meri odvisno od tega, za kakšno metodo dela se člani teh teles domenijo. V poslovnikih so določene ne samo pravice posameznika, temveč tudi njegove dolžnosti do kolektiva. In o vseh teh stvareh so se torej domenili naši poslanci na zadnjem zasedanju. Potlej, ko sta Republiški zbor in zbor proizvajalcev na ločenih sejah sprejela poslovnik, sta po določbah poslovnika izvolila ViSak svoje stalne odbore. Republiški zbor je izvolil tele stalne odbore: Odbor za organizacijo oblasti in uprave (predsednik Vlado Krivic, podpredsednik Ignac Voljč, tajnik pa Vinko Hafner), odbor za gospodarstvo (predsednik Ivan Maček, podpredsednik Viktor Avbelj, tajnik Ivan Janžekovič), odbor za proračun (predsednik Branko Babič, podpredsednik ing. Kamilo Budihna, tajnik Andrej Babnik), odbor za prosveto in kulturo (predsednik Josip Vidmar, tajnik Dušan Bole), odbor za zdravstvo in socialno politiko (predsednik Viktor Avbelj, podpredsednik dr. Marijan Ahčin, tajnik Mira Svetina), zakonodajni odbor (predsednik Jože Petejan, podpredsednik dr. Miha Potočnik, tajnik Ivan Bratko), mandatno-imunitetniodbor (predsednik Stane Bobnar, tajnica Cvetka Vodopivec), odbor za predloge in pritožbe (predsednik Anton Šušteršič, tajnica Mica Šlandrova). Zbor proizvajalcev pa je izvolil tele stalne odbore: Odbor za gospodarstvo (predsednik Zvone Labura, tajnik Avgust Brezavšek), odbor za gospodarske organizacije (predsednik Ivan Gorjup, tajnik Ivan Curk), odbor za vprašanje dela in socialnega zavarovanja (predsednik Lojze Ocepek, tajnica Pepca Jež), odbor za proračun (predsednik Stane Bizjak, tajnik Vinko Marinček), zakonodajni odbor (predsednik Danijel' Lepin, tajnik Feliks Razdrih), mandatno-imunitetni odbor (predsednik Andrej Stegnar, tajnik Jože Prebil), odbor za predloge in pritožbe (predsednik Rudi Ganziti, tajnik Stane Keber). S tem, ko je skupščina sprejela poslovnik in izvolila svoje stalne odbore, se začenja pravo delovno življenje Ljudske skupščine. NASI RAZGOVORI PODJETJU BI MBA ZVIŠEVALA CENE Da bi zvedeli, kakšno stališče proizvodnje. Menim, da bo treba je zavzel Republiški odbor sindi- razmišljati o zvišanju povprečij, kata kovinarjev Slovenije, smo saj bi bil sedanji povpreček kar zaprosili njegovega predsednika za 12'7o nižji kot v letih 1952—53. Jaka Kvasa, ki je naši prošnji Ce bi se hoteli približati lansko-rad ustregel. Ker je imelo pred- letnemu neobdavčenemu plačne-sedstvo Republiškega odbora v mu fondu, bi se moralo to pov-ponedeljek sejo, je predsednik prečje zvišati najmanj za 10%. lahko tolmačil stališče predsed- Posebno vprašanje so projek-stva do razvrstitve industrijskih tivni biroji v kovinskih podjetjih, panog v skupine. Takole je po- Ti imajo zelo visok strokovni se-vedal: Leta 1952 je bilo v kovinski stroki zaposlenih 20.348 ljudi, leta 1953 pa 24.4S3, torej za 20% več. Ge primerjamo neobdavčen plačni sklad po tarifnih pravilnikih za ti dve leti, je bil leta 1953 za 0,2% večji. Če pa primerjamo te zaslužke z obračunskimi in ob tem upoštevamo strukturo delovne sile v kovinski industriji, kjer je 54% kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, ugotovimo, da bo to obračunsko povprečje težko sprejemljivo. Predvideva se precejšen porast proizvodnosti dela v naši in- stav in je v nekaterih birojih čunavanju proizvodnje in zasluž-zaposlenih od 40 do 130 visoko- kov. Njihova obratna sredstva kvalificiranih uslužbencev. To se- pa se obrnejo tudi le do dvakrat veda bistveno vpliva na vse pov- na leto. , prečje. Ni še jasno, ali bo mogoče, Zaradi takih obračunskih pov- _______ __________________ ____ __________ _ ______ _ . da bi jih izdvojili iz povprečja prečij se že danes v nekaterih predsednika Republiškega odbora in bi se tudi povpreček obračun tovarne Na ta način bi bilo to- podjetjih kaže težnja visokokva- sindikata rudarjev Slovenije Fi- skih zaslužkov rudarjev dvi9ni' varniško povprečje normalnejše, Uficiranih delavcev, inženirjev in Upa Zibreta, in ga povprašal, Pokazalo se je, da bo tj5?1 delavci in strokovnjaki pa bi bili tehnikov, da bi šli delat drugam, icakšno je njegovo stališče do rudnik, ki bo imel manj kvcdifi' primerno nagrajeni. Nekatere tovarne po državi jim razvrstitve rudnikov v skupine, cirane delovne sile, na boljši NA BOUŠEM BO TISTI, KI BO IMEL, MANJ KVALIFICIRANIH DELAVCEV Naš sodelavec je obiskal te dni niki nedvomno v višjo skup^ V podjetjih, ki imajo daljši ponujajo 20 do 35.000 dinarjev proces proizvodnje^ ta traja do mesečne plače. Drugod imajo namreč precej mlade delovne finalnega proizvoda tudi mesecev, bodo težave pri do 10 obra- TAEŠEN NAČIN UPRAVLJANJA NE USTREZA ZNAČAJU DELA dustriji (10—15%), plačni sklad . 7 pa bo po obračunskih povprečjih internati pa tudi komunalni za-nižji za 438 milijonov dinarjev, vodi, oziroma podjetja, kakršna Letos se predvideva večji iz- imamo pri nas. Za večino teh voz kovinske industrije kot lani. predstavljata samostajno finan-Podjetja so takrat, ko so sestav- siranje m družbeno upravljanje Ijala družbene plane, predvide- vsekakor velik korak naprej, za komunalne zavode, ki so že doslej delovali kot samostojne gospodarske organizacije, pa bo vala, da bodo znižala cene. Nekatera so nameravala znižati cene 5, 10, 15 in tudi do 25%. Med te-mi so Tovarna emajlirane posode *a uredba pomenila obcut- v Celju, »Telekomunikacije«, n? gospodarsko škodo, ce bi pn »Iskra«, »Veriga« Lesce, Tovar- n*ei °stalo. na železnih konstrukcij v Mari- Med komunalnimi zavodi in boru in druga. Z novimi gospo- drugimi ustanovami, ki so v ured-darskimi instrumenti, ki določajo bi naštete, je namreč velika raz-nekaterim surovinam cene s po- lika. V komunalni dejavnosti je Tajnik Republiškega odbora komunalnih zavodov ni všeč. sindikata komunalnih delavcev Bojazen je tudi, da bi državljani in uslužbencev Slovenije Slavko gledali le na koristi svoje ožje Lombergar pa je dejal: okolice, ne pa na koristi celotne V 51. številki Uradnega lista komunalne skupnosti, saj so bili FLRJ je izšla uredba o finančno že doslej taki primeri. Ne smemo samostojnih zavodih. S to ured- prezreti tudi dejstva, da so se bo so zajete razne vrste ustanov: komunalne usluge pocenile za kulturne, socialne, prosvetne, okrog 8°/e in da se je zmanjšalo zdravstvene, razni domovi in tudi število zaposlenih. Delavski sveti so torej v glavnem dobro gospodarili in bi bila velika gospodarska škoda, če bi jih sedaj ukinili. Ge vzamemo še praktično, bo v organ upravljanja prišel najbolj pogosto knjigovodja tehnični vodja, morda pa še kak delavec. S to uredbo pa so delavci komunalnih zavodov še po drugi strani prizadeti. Ce bodo postali komunalni zavodi ustanove s samostojnim finansiranjem, potem velja zanje uredba iz leta 1952, ki govori o plačah delavcev in uslužbencev državnih ustanov, sile in večje možnosti, izplačevati odlok tako visoke plače. Po nekaterih naših podjetjih pa je struktura delovne sile drugačna, več je kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev in ni možnosti, da bi večjemu številu strokovnjakov dajali visoke plače. To vprašanje je zlasti pereče v podjetjih strojegradnje in konstrukcij. Tovariš predsednik mu je pove- prej je bilo prav obratno, dal tole: boljšem je bil tisti, ki je h’1' »Rudarje Slovenije je privedel več kvalificirane delovne s*.: .el o planskih instrumentih do naslednjih zaključkov: Očitno je, da so rudarstvo razvrstili v nižje skupine na osnovi slabih informacij in netočnih statističnih podatkov. Niso Ce upoštevamo vse možnosti, JI jih dopuščajo sedanje uredbe, ^ rudar dobil 44,5 dinarjev na do manj. , Republiški odbor je predla^: da vse rudnike razvrste v drof TEKSTILNI DELAVCI SE Z RAZV1STITVU0 NE MOREMO STRINJATI Predsednik sindikalne podruž- cca 1000 din, kar je z ozirom na niče v tovarni Tiskanina v Kra- sedanje stroške preživljanja in še nju Polde Jenko nam je poslal posebej glede na povišanje sta-naslednji dopis: »Odlok o instrumentov planskih leto 1954, s katerim je tekstilna industrija raz- uporabi za Z^ečZmVoZačuntkim^aslužl^m (Tkalk? 80 ™ Prim,er ’eti 6450 dinarjev je med tekstilnim delavstvom v Kranju povzročil dosti nezadovoljstva. Dejstvo je namreč, da se tekstilni delavci čutimo zapostavlje- namreč upoštevali tistih kvalifi- skupino po mehanizaciji in kacij iz leta 1953, ki so jih potr- lifikaciji delovnih mest. Ni TUl'r* dili okrajni ljudski odbori. Ce bi reč vseeno, če ima rudnik upoštevali tildi te, bi prišli rud- ali enega kopača na enem pu (kar mora biti v Trbovljn^ Tisti, ki nimajo mehanizadl, imajo pa po enega kopača in nega kopača na odkopu. Kako so rudniki različni, P7^ že primer Zabukovice, kjer P6', rabijo za tisoč ton premogu kubičnih metrov jamskega To pomeni, da morajo biti f? rarji visoko strokovno usposo0' Ijeni, da bi obvladali takšen P7”!’ tisk v jami. Ta količina lesa Jj daleč nad povprečjem v drža^ Poleg tega pa je rudnik Zahv kovica še metanska jama. Dejali so, naj bi za tiste Iju^K ki so zaposleni v delavnicah * na zunanjih obratih, določali PK če po povprečjih industrijs^ panog, kamor po svoji dejavnos spadajo. Toda to bo v rudarstv, težko, saj morajo biti ključi1^ novanjskih najemnin nevzdržno Nadalje ugotavljamo, da se je produktivnost na enega zaposlenega v zadnjih letih zaradi boljše organizacije itd veliko dvignila. normalno posluževale 3—4 navadne statve. Danes pa dela ena tkalka na šestih navadnih statvah, ali na dvanajstih širokih autom. statvah, ali na 17 ozkih autom. statvah). Brez dvoma bo ne, kajti naši prejemki v primeri z vsakemu, ki količknj pal^Ttek- fšarji.mehanikarji, elektrarno^ n surovinam cene s }.>•./- nrvu.. v n.\juiu.iw.nu ii.c j.. <......... i. j. -- ■ - ■ ^- -.- - - -- ostalimi industrijami že doslej niso stilno industrijo, jasno, da poslu- 7 ■ ve no priprav jen , , predpisi (koks, staro že- proizvoden značaj dela in so de- Sedanji njihovi zaslužki po ta- bili pravilno urejeni. Zato smat- ževanje tolikšnemu številu stro- P0Pr,0rl3°. oKvare na stropi ) ter so tudi koeficienti lavci plačani po učinku. V drugih rifnih pravilnikih pa so mnogo ramo. da ni vravilno. če jemljejo iev rnhtevn nri TOVin tn le precej njihovega a*u za izvoz spremenjeni, so ta strem- ustanovah pa so delavci le po- višji in odgovarjajo plačam v po- sebnimi ,____,___,_____, ____ . . ... _____ _______ ____ lezo itd.) ter so tudi koeficienti lavci plačani po učinku. V drugih rifnih pravilnikih pa so mnogo ramo, da ni pravilno, če jemljejo jev zahteva od delavca vseh osem C, -; (j i strem- ustanovah pa so delavci le po- višji in odgovarjajo plačam v go- tarifne pravilnike iz leta 1952 za ur popolno duševno in fizično ze™A°’. £ vsemu temu Ijenja podjetij povsem zavrta, možno osebje. Posebno vprašanje spodarstvu. Ce bi komunalni za- osnovo pri urejanju plač. Struk- koncentracijo. V osmih urah na- tr-a ‘Pnstetl Se> aa le v rua Kalkulacije podjetij kažejo bolj je upravljanje komunalnih zavo- vodi ostali samostojne gospodarna zvišanje kot na znižanje cen. dov. Doslej so jih upravljali de- ske organizacije, pa pridejo po »Mnenja, da so po delovnih lavski organi upravljanja kot v odloku o uporabi planskih instru-kolektivih neopravičeno dvigali drugih gospodarskih organizaci- mentov za leto 1954 v osmo sku-kvalifikacije, so ovržena, saj so jah, odslej pa bo upravljanje pino. Tudi po tem odloku bi bili od leta 1951 vzgojili več kot 5000 komunalnih zavodov takšno kot mesečni prejemki precej nižji od kvalificiranih delavcev in se ta v ustanovah s _ samostojnim fi- lanskih. Komunalni zavodi bi lahko ostali še naprej samostojne gospodarske organizacije, saj dopušča uredba o osnovnih sred- številka ujema s porastom števila nansiranjem, tako namreč ured-delovne sile, zaposlene v kom- ba predvideva. V organ uprav-narstvu. Ijanja bodo izvolili tretjino de- li uredbi ni zajeta industrijska lavcev in dve tretjini državljanov, dejavnost tistih podjetij, ki Republiški odbor pa meni, da bi odgovarja. Vse tkalke in predice, ki predstavljajo pretežno večino zaposlenih tekstilnih delavcev, so se smatrale za polkvalificirane, namesto kvalificirane. Sploh pa se delavci sprašujejo, kje tiči vzrok, da kvalifikacije za tekstilno industrijo še vedno niso urejene, saj prav to povzroča že več let nešteto težav pri plačah, po- ta pri reševanju plač nikdar ne f,?T*tverl~9a slanja mof®, upošteva. V dokaz tistim, hi razvrstiti na lažja dela Social* opravljajo hladno, toplo in plinsko inštalacijo. Prav tako pa tu-da ni zajeta hidromontaža. Ti dejavnosti imata posebnosti proizvodnega procesa in ju ne moremo uvrstiti v skupine, nižje od morali začeti z obratno razdelitvijo. tako, da bi bilo v organu upravljanja dve tretjini delavcev in le tretjina državljanov. Že lani so v Sarajevu upravljali dražile, komunalne ustanove taki organi stvih, da lahko ljudski odbor hojninah, izpitih oziroma tečajih predpiše davek na osnovna sredstva. Dalo bi se torej tako urediti, da bi se zaradi tega komunalne usluge prav nič ne po- in strokovnem šolstvu sploh. Izvršni odbor sindikata v Tiskanim je ugotovil, da bi se zaslužki po tej razvrstitvi občutno zmanjšali. Nasproti letu 1953 za tretje. Predvsem zaradi tega, ker upravljanja, v katerih je bilo podelajo delavci teh podjetij skoraj loviea članov iz vrst delavcev, dve tretjini na terenu, visok pa polovica pa državljanov, vendar je tudi njihov kvalifikacijski se- ™ ir' ni nhrrrln Res so tak vo- se to ni obneslo. Res so tak čin upravljanja v Sarajevu ukinili predvsem zaradi slabega kadrovskega sestava, kaže pa tudi na to, da bodo ob takem načinu upravljanja težave Proti takšnemu načinu upravljanja govori več razlogov. Predvsem so že izkušnje iz nekaterih njihove posebne delovne pogoje, mest. ki ne govore v prid tak- uporabi 'pUimkihlnst™ saj delajo na visokih odrih, sla- snega načina upravljanja. Tudi povih, pod zemljo, pa tudi na samo praktično delo takega or-terenu do 75° padca itd. Sicer bi gana govori za drugačen način se lahko zgodilo, da bodo delavci družbenega upravljanja. Ce bo zapustili ta podjetja in se rajši v tem organu le tretjina članov zaposlili v stalni industriji, kjer voljenih iz delavskega kolektiva, stav. Pri hidromontaži je 73,7% kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Delajo na takih področjih, ki se gospodarsko in kulturno šele razvijajo, terenski dodatki in dnevnice pa predstavljajo skoraj dve tretjini plačnega fonda. Upoštevati je treba ODLOK NE UPOŠTEVA MZMOLIKOSTI OBRTNE DEJAVNOSTI Med drugimi smo obiskali tudi no. Pri izdelovanju akumulator-predsednika Republiškega odbo- skih baterij je delo zdravju iz- smatraio da ie delo v tekstilni čut pa nam narekuje, da jih P1®. Zustriji lahko in ne preteč za- fak° k°tpre?: ^ htevno navajamo sledeče: To je J^vprašanje, ki hi « Iz tkalnice je slo v pokoj po moralo rešiti socialno zavarov0-osvoboditvi 30 delavcev (26 žensk njet vendar vendar danes brerM' in 4 moški). Izmed žensk je bilo ni naš pIaani sklad. ’ 14 tkalk, to je takih, ki so delale na tkalskih strojih več kot deset let. Ob upokojitvi so na tkalskih strojih delale samo štiri ženske, deset pa jih je zaradi izčrpanosti (slab vid, obolenje živcev itd ), še pred upokojitvijo šlo na razna lažja delovna mesta. Zanimivo je še to, da je od teh štirih bila poročena in mati samo ena, ostale tri pa so bile samske — brez otrok. Od desetih, ki so morale na lažje delo, je bilo pet poročenih in pet samskih, izmed sled- ^ zaTapredovanj^pa^j bi"^ njih tri z enim otrokom in dve deloV^ Mnenja smo, da je treba rudnika Pleše pri Škofljici Črna—Kaolin razvrstiti z ostal' mi rudniki v drugo skupino, sa‘. so tudi tam zelo težki delov* Republiški odbor je tudi prd' lagal, kako naj bi uredili kvF lifikacije. Delavci pod zemljo V*1 bi bili razvrščeni prav tako • štiri skupine:' nekvalificirani, P°‘ kvalificirani in visokokvalificii'0:' ni delavci. Merilo za kvalifikacij brez otrok. Še slabšo sliko poleg strokovnosti tudi ra sindikata, obrtnih delavcev Slovenije Frljhca Pipana, ki nam je povedal tole: Najprej je treba priznati, da mentov za leto 1954., po katerem so razvrščene posamezne panoge obrti v skupine, ne upošteva raznolikosti obrtne dejavnosti. Zato je Republiški odbor mnenja, da bi bilo treba nekatere obrti si bodo lahko postavili tudi do- drugi dve tretjini pa iz državlja- razvrst^ v n^je druge nov, potem višje skupine. V srbohrvatski je, "ker so izpostavljeni smradu, skih podjetjih, kjer so kupili po- plače kolikor tolikc^vskladiti opravka s strupenimi kemikalijami in plini, ki povzročajo izpadanje zob in težka obolenja pljuč. Kleparski delavci so skoraj neprestano izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam, delo je nevarno in le malokdaj delajo doma. Inštalaterji vodovodov in plinskih naprav imajo prav tako težke delovne pogoje, saj napeljujejo in popravljajo kanalizaci- redno škodljivo, saj ima delavec c}ohlh v oplememlmci ( tiskarni), nekvalificiran delavec delati nar - - kj,er }rnajo opravka z raznimi manj eno Xeto kot nekvalific^ zdravju škodljivimi kemikalija- -e[e ^ d m letu bi IahW 7%r& % V’**. ^ vozač, po £ ja, kjer so tudi zaposlene ženske, čeprav v dosti manjšem številu kot v tkalnici in predilnici. Se en podatek, ki naj pomaga ijuki, za starejše"poznaj bi velja11 osvetliti položaj naših delavcev kvalifikacija, kakršna Hm jebU1 Naši delavci so bili 1 januarja priznana v odločbah 1950 let0‘\ 1953. zadolženi pri NB in trgov- NaS namen je da bi letošrf tih letih pa polkvalificirat učni kopač. Kdor bi pa želel P0', stati kvalificiran, naj bi poM^ izpit. To velja seveda za mlO“‘ napravah vre- hištvo, kolesa, tekstil in drugo za moče ognjišče. . » ol Uredba zajema kovinsko indu- Ijanja bolj poredko sestajal in ne Uradnega Iisto FLRJ je pri vodovodnih stnjo v dveh skupinah. Predsed- bo mogel hitro sklepati, kar je Bga obTtna ^javnost razvrščena menskim neprilikam, delo je 2,052.770 dinarjev, 1. januarja komunalnih zavodih večkrat v četrto sfcupin0j medtem ko je ^ v slovenski izdaji pomotoma iz- stvo Republiškega odbora se s v tem ne strinja in predlaga, da se treba. Končno je komunalna de- ^ med sedmo in četrto skupino, to javnost takega značaja, da lahko njJaena' je v peto in šesto, porazdelijo njeno delo kontrolira vsak držav- 1 kovinska podjetja po njihovi Ijan in ima možnost, da na zbo-strukturi delovne sile in načinu ru volivcev pove, kaj mu v delu umazano itd. ' 1954. pa že za 4,927.334 dinarjev. Tiste obrtne stroke, ki zahte- Skozi vse leto 1953 so najeli vajo večjo strokovnost (mizarji, 6,053.995 dinarjev kredita, skupno Po predlogu Republiškega od- strojni in drugi ključavničarji, t°Tfj 10,106.765 dinarjev. Odpla- bora naj bi prišlo izdelovanje električarji itd.), kjer so delovni čali pa so ga 5,179.431 dinarjev. akumulatorskih baterij, kleparstvo in instalacije vodovodov ter plinskih naprav v tretjo skupi- pogoji težji in je delo umazano ter Zatorej predlagamo, da se nevarno, pogostokrat tudi izven tekstilno industrijo uvrsti v VI. (Nadaljevanje na 3. strani) skupino, kamor tudi spada.« TUDI V ISTI STROKI MIŠO VSA PODJETJA ENAKA posameznimi rudniki, da ne _ bilo prevelikih razlik med P^ čarni rudarjev iste kvalifikacij v različnih rudnikih. , Sedaj sestavljamo nov Pre“. log, po katerem bi bilo določe* povprečje za jamske delavce ’ povprečje za zunanje delavce. ^ ta način, se mi zdi, bi bile ** darske plače pravično uravnat1 Ko je naš sodelavec obiskal tovariša Jožeta Jurača, predsednika Republiškega odbora sindikata grafičarjev Slovenije, in ga vprašal za mnenje o obračunskih povprečjih, mu je tole povedal: Po odloku o uporabi planskih instrumentov so grafična podjetja razporejena v četrto skupino. Ce primerjamo lanski sklad plač po tarifnih postavkah s tem, kakršen naj bi bil po tem odloku (obračunske plače plus 10°/o), bi bil za okrog 11 milijonov dinarjev manjši. Republiški odbor predlaga, da bi grafična podjetja razvrstili v dve skupini: tiskarne v tretjo skupino, knjigoveznice pa v peto. Razlogi, ki so pripeljali Republiški odbor do tega, so predvsem v tem, da je kvalifikacijski sestav v tiskarnah mnogo višji, kot v knjigoveznicah, drugič pa je treba letošnje zaslužke približati lanskoletnim. Pri vsem tem pa stvari še ne bodo rešene Tudi med tiskarnami so zelo r>elike razlike. Tiskarno »Ljudske pravice«, ali Mariborsko tiskarno, kjer imajo poleg ročne in strojne stavnice ter KO PREBEREŠ »DELAVSKO ENOTNOST«, JO POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU! strojnice še klišarno, litografijo, bakrotisk, kjer delajo skoraj izključno s kvalificiranimi in visokokvalificiranimi delavci, je težko primerjati z drugo tiskarno, kjer teh oddelkov nimajo. Povprečje obračunskih plač pa je za vse tiskarne enako. Naj bo vnaprej določeni absolutni znesek povprečja tak ali tak, vedno se bo zgodilo, da bodo tiste tiskarne, kjer imajo veliko kvalificiranih delavcev, slabše izhajale kot druge. (Tiskarna »Ljudske pravice« bo tudi v tretji skupini imela težave.) Gospodarsko škodljivo pa bi bilo, če bi kvalifikacijski sestav v podjetju poslabšali, saj je le nekaj grafičnih zavodov v državi, kjer lahko izdelajo zares visokokvalitetne tiskovine. Verjetno so taka vprašanja tudi v drugih panogah industrije, saj bo s povprečji vedno nekdo bolj drugi manj prizadet, nekdo pa bo še pridobil. Menim, da bi moral imeti Republiški zbor proizvajalcev pravico, da bi v okviru globalnega sklada plač izjemoma določal povprečja za nekatera podjetja. Tega okrajni zbori proizvajalcev ne bi mogli urediti, saj je večkrat le po eno podjetje take vrste v okraju in ga ni moči primerjati z drugimi. Naj na koncu povem še to, da se Centralni odbor sindikata grafičarjev ne strinja z v odloku določeno razvrstitvijo grafičnih podjetij in je sestavil svoj predlog. OB ROBU DOGODKOV O ODMEVU »DJILASOVEGA PRIMERA« V SVETU da je noben Djiias ne more zamesiti Plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je razpravljal o Djila-sovem protimarksističnem delovanju, je med drugim opozoril tudi na veliko škodo, ki so jo njegovi članki prizadejali naši domovini na mednarodnem poprišču. V zadnjih dneh sem pazljivo prebiral članke o »Djiilasovem slučaju«, ki so jih objavljali tuji časopisi, in reči moram, da so se (tako kot v naši deželi) tudi v tujini zbrali okrog Djilasovih razglabljanj sovražniki socializma v Jugoslaviji in da je Djiias s svojimi članki-vzpodbudil le — nazadnjake. Sele ko človek vidi, kdo vse v svetu podpira Milovana Djilasa, kdo se z »djilasovskim« orož. jem bojuje proti jugoslovanskemu delavskemu gibanju, potem spozna vso škodljivost Djilaso-vega pisanja. Zato bom tokrat zapisal nekaj misli o odmevu »Djilasovega slučaja« v svetu Nekateri ljudje v svetu so »Djilasovo afero« (tako imenujejo obsodbo njegovih protimarksi-stičnih in naši revoluciji škodljivih pojmovanj' sprejeli z obema rokama. Že prej so kaj radi 7 nekaterimi Djilasovimi citati po svoje ^mane vrirali«, ko pa je Izvršni komite CK ZKJ izdal službeno sporočilo, da se ne strinja z Djilaso vim pisanjem, so začeli polniti zahodne časopise z ogabnimi, senzacionalističnimi članki, polnimi podtikanj in laži. V začetku so skoraj vsi zahodni Časopisi zabredli v senzacionalistične vode. Ameriški časopisi so pisali o »filmski igralki, ki je povzro čila razdor v Titovi partiji«, angleški »News Cronicle« je modroval o neki »filmski zvezdi, ki je odgovorna za krizo«, nekateri buržoazni časopisi na Zapadu so objavljali solzave zgodbe o Djidasu, ki se je zavzel za »zapostavljeno lepotico«, avstrijski časopis »Die Prosse« pa je kar v eni sapi zavpil: »Beograd je sam uprizoril afero Djiias«. Zakaj je bila potrebna ta uprizoritev, pa ni vedel povedati. Kmalu je to osladno senzacionalistično vpit je zamenjalo bolj umirjeno pisanje. Lo nekaj časopisov se je trdovratno držalo začeto poti. To so predvsem listi, ki so v rokah nazadnjaških skupin na Zahodu. Ti še vedno napihujejo »zgodbo o igralki«, o kateri je pisal Djiias v »Anatomiji morale« in se zgražajo nad »komunistično moralo«, ker menijo, da je to še najbolj preizkušen način blatenja neke dežele ali nekega gibanja. Med članki, v katerih se zahodni javni delavci in novinarji nekoliko resneje ukvarjajo z Djilasovim pisanjem, lahko najdemo nam popolnoma sovražne, tendenciozno napisane, pa tudi take, v katerih pisci resno poskušajo oceniti Djilasova modrovanja. Iz člankov, ki jih je Djiias objavljal v »Borbi«, so nazadnjaške skupine na Zahodu spoznale, da Djilasove trditve lahko s pridom upo. rahljajo za boj proti jugoslovanskemu socializmu. V nekaj dneh se je Djiias spremenil iz »komunističnega diktatorja« (tako so ga do takrat imenovali) v »ognjevitega voditelja«, »de mokrata«, »naprednjaka«, »človeka Zahoda«, »svo hodnega in neuklonljivega huda« in celo v »le potea štiridesetih let, ki bi se lahko uspešno uveljavil v zaljubljenih vlogah na filmskem platnu«. D jil asovo modrovanje o demokraciji v Jugoslaviji, ki bi bila podobna zahodni demokraciji, so sprejeli z velikim veseljem. In njegove napade na neke,* v njegovi glavi porojene »privilegirane birokratske skupine« in »zaprte kroge«, so še kar sveže prenašali na strani jih časopisov. »Pariš Press« je tedaj pisal, kako »živo graja visoke voditelje, ki žive v zaprt^ krogu«. V Grčiji so že nekateri ljudje nap0 „ dovali »novo, zdravo, demokratično deželo. ^ Balkanu«. V Parizu so hvalili Djilasa, za resnično enakopravnost buržoazije«. ^ '‘;i katerih zahodnih prestolnicah so že preroko^jj kako bo Jugoslavija od Djilasovih besed k dejanjem: »Najprej svobodne volitve«, Prl torih bi nastopilo več strank, in potem.šc/j., prej, vse bliže buržoazni demokraciji ^al1 ^ Trdili so celo. da bo v Jugoslaviji »toliko , demokracije, kolikor trdneje bo povezana j, Zahodom«. Grški »Akropolis« je pisal o < su, ki je visoko dvignil zastavo demokracij0 Ameriki pa so govorili, kako se bo v kra‘ r »komunistična Jugoslavija spremenila ^ u žoazno demokratično državo« ti Ko pa je Djiias zabredel tako daleč, ^ je moral Centralni komite zaustaviti in P0 meljiti oceni njegovega delovanja tudi vati, so zahodne nazadnjaške skupine _ ogorčeno braniti svojega »miljenčka«. fr prebiral članke, lasu in članke, v katerih pojejo hvalnici lasu m napadajo vodstvo Zveze komunistom našo socialistično prakso, som nehote dobil da so hoteli s to časopisno in tudi radijsko njo vplivati na razpoloženje Jugoslovanov., f dobiti Djilasu nekaj pristašev in . . . Sanj? ^ Poglejmo samo, kaj so tiste dni pieali ^ kateri zahodni Časopisi. Angleški »Dailv graph« je med drugim zapisal, da so »D.ij!r V nasprotniki le tisti komunistični vodite’.;)1 bi izgubili svoje previlegije. če bi se zmaoj v vpliv partije«. O delavskem razredu, ki Djiias v svojih modrovanjih vzel vlogo 11 pgi boja za socialistične družbene odnose deželi in ki je že koj spočetka odklanjal sove »teze«, pa niso hoteli pisati, ker se 0 re-predstaviti Djilasa v svetu kot nekaKŠneS nerala ki vodi jugoslovansko ljudstvo v proti »partijski birokraciji«. -j V Londonu so nekatere meščanske skrivale svoje simpatije do Djilasa za nijo, da bi »obsodba Djilasa koristila taJB1 ^ formbirojevski fronti v Jugoslaviji, ki cej močna«. Da bi zaščitili Djilasa. s-> vglJ( potrudili »odkriti« — »tajno informbiroJ ^ fronto v Jugoslaviji« Nemški meščanski ^ pis »Salzburger Nachrichten« na ie il^ tebi nič odkril »že splošno znano dejstv » IZ NAŠIH ORGANIZACIJ Veliko goiorlciifa - m nič »Oh, ta draginja!« — take ali Podobne vzklike slišimo pogosto, kadar se ljudje ustavljajo ob izložbah. Kadar govorimo o cenah ~~ in to je dostikrat — po navadi godrnjamo m tarnamo, da so previsoke. Vsako zvišanje se nam zdi nekaj nezaslišanega. Pri tem P® Pogosto nočemo ničesar slišati 0 vzrokih, ki so pripeljali k tenu. Ce bi vedno delali tako, bi oili podobni tistim gospodinjam, ki druga drugi samo točijo, kako jg vse povprek predrago. Prav zadnjič sem slišal takle razgovor. V tramvaju sta si dve debelušni ženski med vzdihi zatrjevali, kako se bo v najkrajšem času vse podražilo. Zakaj in za holiko, nista vedeli povedati — kljub temu pa sta bili prepričani, »da bo spet vse še dražje«. — “Boš videla,« je sopihala tista, ki ie bila za spoznanje debelejša, »še tekstil bodo zopet podražili. Saj že veliko pišejo o tem!« Ne bi se ustavil ob tem razgovoru, če ne bi bil po svoje značilen. Na tak način nastaja med !judmi tisto vzdušje, ki ima slabe posledice. Prav zato, ker sem slini tak razgovor, se mi je stvar 'azdela vredna truda in šel sem :la statistični urad, da bi se po-'animal, kako je s cenami v zadnjem času. Ne bojte se! Ne bom vas mučil j številkami! Povedal bom tako, kot je meni tisti tovariš, ki sem Ja naprosil za podatke. Seveda ;em ga najprej vprašal, ali res kaj kaže, da se bodo cene zvišale. Razumevajoče se je nasmehnil. ‘Ne bi rekel. Za januar sicer še nimamo zaključnih podatkov, vendar pa se zdi, da so dosedanje podražitve samo ,sezonske1. Mislim namreč takole: Kot kažejo Hevilke v republiškem povpreč-'U, se je podražilo sadje, maslo, jajca in še drugi taki živilski Predmeti; prav tako tudi flanela, bombažne nogavice, kurivo, itd. Nekatere stvari so se pa pocenile — na primer: goveje in svinjsko meso, domači riž, konfekcijski izdelki, štedilniki in podobno. Sicer Pa lahko pogledava!« III. KONGRES ZVEZE SINDIKMO? SRBIJE Izvlekel je svoje papirje in skupaj sva jih pregledovala. Podatkov za januar ni bilo, zato sva primerjala razlike med cenami v novembru in decembru. Velikih sprememb res ni bilo — komaj za kakšno decimalko ali pa za nekaj dinarjev pri posameznem predmetu. Najbolj se je podražil les. Kubični meter rezanih desak iz mehkega lesa je stal v januarju 1953. leta približno 11.000 din, v novembru že 16.205 din, decembra pa 16.750 din. Tudi cene osebnim uslugam, kot je recimo britje, delo za moško ali žensko obleko in podobno, so se nekoliko zvišale. Ne bom tajil, da me je tovariš po vsem tem nekam zmagoslavno gledal. Morda je mislil, da sem hotel »izsiliti« draginjo. Pokazal mi je še razpredelnico, polno številk. »Tu imam pa indeks cen na drobno«, je rekel in pričel razlagati: »Če vzamemo kot podlago za leto 1952 indeks 100, vidimo, da je bil v pričetku in na koncu leta 1953 isti — namreč 104. Sredi lanskega leta so bile cene nekaj časa že precej višje in so dosegle indeks 112 in 114. Veliko je vplivala pocenitev tekstila, ki ima v decembru 1953. leta indeks 72 (enak, kot v novembru). Tudi živila se na splošno niso podražila, pač pa kot sva že prej ugotovila, — kurjava in osebne usluge. Gospodinjske potrebščine in obutev pa so se celo nekoliko pocenile.« Pričel sem se odpravljati, tovariš pa me je še povabil, naj jmdem, ko bodo imeli podatke za januar. Ponovno mi je zatrdil, da ne pričakuje posebnih sprememb. »Saj res«, sem se spomnil, »kako je pa s tekstilom? Zadnje čase dosti beremo, da ga hočejo ponekod podražiti, čeprav ni za to nobenih utemeljenih razlogov.« »Kolikor vem, so proizvajalci znižali cene za 4 do 5°/o, vendar se to v prodaji na drobno še ne pozna. Težave so menda v trgov- OB PLENUMU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE m SEDHJ - HH DELO Zadnji plenarni sestanek republiškega odbora sindikata gostinskih in turističnih delavcev Slovenije je pokazal, koliko nerešenih vprašanj je še, do katerih bi moral sindikat zavzeti svoje stališče. Dobro bi bilo, če bi se plenum sestal že prej, pokazal pa je tudi, kakšne razmere so vladale v predsedstvu Republiškega odbora. V Republiškem odboru so delali le posamezniki, predsedstvo se je le poredkoma sestajalo, tajništvo p« nekajkrat sploh ni bilo sklepčno. Uradnica je lahko stinstvo razdelilo v tri skupine: sezonska podjetja, večja podjetja s stalnim prometom in manjša podjetja, povprečje pa naj bi odgovarjalo povprečju šeste skupine. Predsedstvu so naročili, naj gostinskih in turističnih delavcev, odločili so se, da bodo tudi letos pripravili gostinsko turistični zbor, posebej opozorili, da bi bilo treba proučevati delo sezonskih gostinskih podjetij ter sestavi nov predlog za uvrstitev j opravljanje nadurnega dela v gostinskih podjetij v skupine, j gostinstvu. Govorili so še o neredni vzgoji I M. C. SKRBI RUDARJEV RUDNIKA PLESE SAMI NK BODO ZMOGLI Delovni kolektiv rudnika ba- naj Republiški odibor piše svojim £ d<> 31 J<>kto,b do konca ,eta organizacijam. K temu se je pri- jjh je k<>račil za vee kot 12 družil se primanjkljaj v blagajni ^ je najvež pripomogla Brz ko je nadzorni odbor Končal' mehanizacija, ta je bila svoje delo m ugotovil, kaj se v zlasM na <>bra,tuJ Sitarjcvec zelo pisarni Republiškega odbora dogaja, je predsedstvo uradnico odslovilo, predlaga pa, naj bi zamenjali tudi predsednika. Plenum je to odločitev soglasno potrdil in izbral za novega predsednika tovarišico Rado Brstilo. Takšno stanje v Republiškem odboru se je seveda odražalo tudi v tem, da je ostajalo odprtih vedno več vprašanj, ki tarejo delavce in uslužbence gostinskih in turističnih podjetij pri nas. Plenarni sestanek je osvetlil le nekatera od teh. Odobrili so stališče medrepubliške konference gostinskih zbornic, naj bi se go- slaba. Postavili so močnejše trafo postaje na obeh obratih, montirali nove izvozne vitle im kupili močnejša kompresorja, ki dajeta sedaj dovolj zraka za vrtanje teh trdih hribin. Na Sitarjevcu je barit slabše vrste in ga lahko uporabijo le za izplako na petrolejskih poljih. Pa še teda bo v enem letu zmanjkalo. Zato bo treba še intenzivneje raziskovati polja svinčene rude od Litije do Škofljice, kjer bo po mnenju strokovnjakov nastal velik rudnik svinčene rude. Na obratu Pleše kopljejo ODLOK NE UPOŠTEVA RCT01IKOSTI OBRTNE DEJAVNOSTI (Nadaljevanje z 2. strani) delavnice (kot na primer dimnikarji in pleskarji), naj bi bile razvrščene v četrto skupino. Obrti, ki ne zahtevajo posebnih no- skih odnosih med tovarnami in porov, kjer je delo v delavnicah grosističnimi podjetji. Kamen stalnejše, ni tako umazano (briv- 7- „ J s* A 4 rT si r* «s« n _ ■ t s j. jt \ _! __1 XI — . _ spotike je baje to, da so tovarne pričele zniževati popust, ki so ga dajale grosističnim podjetjem.« »Sicer pa je stvar dokaj zapletena in midva je najbrž ne bova razvozlala«, je še pripomnil in mi V ponedeljek je začel v Beo- stisnil roko. gradu zasedati III. kongres Zve- Ko sem pozneje razmišljal o ze sindikatov Srbije. Med števil- 1 cenah, mi kar ni hotelo iz glave nimi gosti sta prišla na kongres tisto, kar sem zvedel o lesu. Obi-tudi predsednik Centralnega od- skal sem poslovalnico podjetja hura Zveze sindikatov Jugosla- »Les« ter povprašal, ali kaj dosti 'dje tov. Djuro Salaj in tovariš prodajo in kakšne so cene. Mavricij Bore, tajnik Republiške- j »Kupcev imamo dosti«, so mi ga sveta Zveze sindikatov Slo- povedali. »V decembru smo pro-venij e. I dali okrog 40 kompletnih oprem Vodstva sindikalnih organiza- ! pohištva. Z rezervnimi fondi, ki cij so prejela gradivo III. kongresa že nekaj dni pred zasedanjem. Članstvo je z delegati raz- smo jih imeli, smo nekaterim izdelkom zelo znižali cene. Zdaj prodajamo posamezne stvari Pravljalo, kakšna stališča naj ti | zlasti tiste, ki poprej niso šle v zastopajo na kongresu. Številne promet — celo pod lastno ceno«. sindikalne organizacije in vod- Pokazali so mi sobno steno. »Tole siva so naročile delegatom, na je bilo prej po 4000 din, sedaj katere pereče probleme naj opo- pa prodajamo po 1600 din. Prav zorijo kongres. Izročila so jim tako smo pocenili tudi otroške tudi resolucije. Tako na primer posteljice, gugalnice in omare. opozarjajo komunalni delavci Kavče prodajamo po 35.000 din, kongres, naj predlaga Zvezni stara cena pa je bila 39.000 din. ljudski skupščini, da s posebni- Tudi oprema za spalnico in kuhi-rni predpisi uredi položaj komu-' njo je zdaj precej cenejša«. nalnih gospodarskih organizacij, j Temu sem se nekoliko čudil. Sindikalne organizacije Kosova Povprašal sem torej, kako je to in Metohije opozarjajo kongres o mogoče, ko je les vendar tako nepravilnostih v socialnem zava- drag. »Veste,« so rekli, »vse to je ravanju. Mestni sindikalni svet' pravzaprav še naša stara zaloga. v Beogradu je poslal kongresu Ni še gotovo, ali bomo tudi v bo-resolucljo o položaju učencev v doče ostali pri teh cenah. Če bi gospodarstvu. bil les cenejši, bi bile tudi naše Slovenski delavci pozdravljamo cene še nižje, saj želimo čim več kongres naših delavskih tovari- prodati. Kupcev je pa seveda tem šev iz Srbije! več, čim cenejše je blago!« ci, krojači itd.), naj bi prišle v peto skupino. V šesto in sedmo skupino naj bi bile razvrščene obrti, ki imajo še značaj obrtnih podjetij in ki zaposlujejo tudi nekvalificirano delovno silo (n. pr. klobučarstvo, vrvarstvo, vrtnarstvo itd.). V osmi skupini naj bi bila vsa podobna obrt, pri kateri ni potrebna učna doba. V Sloveniji je 16.919 obrtnih obratov, od tega je 2366 socialističnih. Socialistični sektor zaposluje 15.738 obrtnih delavcev, kar znese vovprečno 6 ljudi na delavnico. Če od tega števila odštejemo še podobne obrti, kjer je 3373 zaposlenih, se to število zmanjša na 4 delavce v delavnici. Zato nastane težava pri nagrajevanju v tistih obrtnih delavnicah, kjer je malo delavcev, toda večina so kvalificirani in visokokvalificirani. Vsak obrtni obrat mora voditi mojster in navadno so poleg njega zaposleni še dva ali trije pomočniki, kvalificirani delavci. Za tako obrtno podjetje je po-vpreček mnogo prenizek. Tako bodo plače obrtnih delavcev precej nižje od lanskih. Tu pa nismo še upoštevali, da so plače po me- stih večje. V povprečju pa so računane tudi obrtne delavnice, ki so svoje delavce precej manj plačevale kot po mestih. Tako bodo zlasti v mestnih obrtnih delavnicah delavci prizadeti. barit boljše vrste. Uporabimo ga večinoma v domači kemični industriji. Letos bo treba zgraditi novo mehanično separacijo, s čemer bodo lahko izkoristili tudi drobni barit, ki je šel doslej v izgubo. Rudmik sam pa ni tako KAKO SICRBE ŠKOFLEŠKI RUDARJI ZA SVOJE ZDRAVJE Lani so v rudniku Pleše pri Škofljici porabili precej denarja za zaščito rudarjev. Vse rudarje so zdravniško pregledali in ugotovili, da sta se pojavili barikoza in silikoza. Ker teh bolezni ni moči hitro ozdraviti in mora zdravnik bolnika pogosto pregledovati, so z denarjem iz sklada za prosto razpolaganje postavili ambulanto in namestili stalnega zdravnika. Tako dobe vsi rudairii in ostali občani zdravniško oskrbo doma in jim ni treba hoditi v Ljubljano. Vsako pot k zdravniku si je moral namreč dosle| plačati vsak sam, ker do Ljubljane ni deset kilometrov in zavod za socialno zavarovanje teh potnin ne plača-Da bi preprečili širjenje poklicnih bolezni, so dali hribine, jamski zrak in prah pregledati inštitutu za higieno dela. V tujini bodo kupili maske za rudar- močan, da bi zmogel tako inve- I je, delovna mesta v jami bodo pa sticijo. H. F. I še posebej zaščitili. H. F. V MEŽIŠKEM RUDNIKU BO LETOS LE ENA SINDIKALNA PODRUŽNICA $faio sc fc Ukazalo Najprej smo imeli v mežiškem rudniku le eno sindikalno podružnico. Potem smo ustanovili rudniški odbor s pododbori, lani pa dve sindikalni podružnici. Prišli smo do zaključka, da bomo letos imeli le eno sindikalno podružnico. Lani se je največkrat sestajal plenum naše sindikalne organizacije, ki sta ga sestavljala oba izvršna odbora podružnic ter nadzorna odbora. Življenje je pač pokazalo, da ena podružnica brez druge ne more uspešno delati, saj so vprašanja, bodi gospodar- bo še vseeno obdržati dve sindikalni pisarni — eno v Mežici in drugo v Žerjavu, da ne bo treba elanom iz Žerjava hoditi v Mežico, ali pa obratno. Ostali bomo tudi pri takšnem načinu volitev delegatov za občni zbor, kakršen je bil lani. Tako se nam zdi najbolje. Na občnem zboru ne bomo volili kandidacijske komisije, saj je to delo opravilo že samo članstvo. Predsedstvo občnega zbora bo torej le predlagalo že potrjeno kandidatno listo. Dogovorili smo se, da bodo imeli volilno pravico na ska bodi politična, bodi socialna | občnem zboru poleg delegatov za ves delovni kolektiv ista in Ko prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi tudi svojemu tovarišu! • Republiški odbor bo anketiral' jih je treba tudi enotno obrav-nekaj podjetij, da bi ugotovil,1 navati. No, včasih smo imeli tri kako se bodo novi planski in- sindikalne blagajne, potem dve strumenti pokazali v praksi. 1 in sedaj bo spet ena. Treba pa tudi vsi člani, ki se ga bodo hoteli udeležiti, čeprav to ne odgovarja povsem že ustaljenim pravilom. Ludvik Šisernik. OB ROBU RAZPRAVE 0 PREJEMKIH lOTill SMO Sl TIIIMISA BILA (Nadaljevanje s 1. strani) Pri vsem tem delu, to je izračunih obračunskih prejemkov in plačnih skladov, pa je treba vedeti, da so to le določena družbeno gospodarska razmerja, ne pa že neposredni prejemki. S temi razmerji, med količino proizvedenih vrednosti in prejemki, si družba zagotovi določeno delitev družbenega proizvoda in drži v ravnovesju denarne in blagovne fonde. To se pravi, da gre za zaslužke toliko denarja, kolikor je skupna cena potroš-nega blaga na razpolago. (Če bi bilo več denarja, kot je skupna cena razpoložljivega blaga, bi cene takoj poskočile, če pa se poveča količina blaga, tedaj cene nujno padajo.) Tudi cene vplivajo po svoje Obračunski prejemki torej še niso nikaki konkretni zaslužki. Sedanji povprečki pa so celo začasni. Poleg tega pa na pravno vrednost zaslužka vplivajo tudi cene. Novi načini obračunavanja družbenega prispevka (obresti od | dosedanjih sorazmerij in odpra-osnovnih sredstev, amortizacija i vo nekaterih občutnih napak. Te itd.) bodo vsekakor povzročili napake pa seveda v nobenem resne premike v strukturi cen primeru niso in ne morejo biti posameznih proizvodov. Ti pre-1 tako občutne, kot so bile v pomiki bodo nujno šli pri mnogih gojih stopenj akumulacije, proizvodih navzdol (tako zatrju- Glede samega postopka, kako jejo gospodarstveniki, ki delajo! priti do čim pravičnejših (socia-na družbenih izračunih), čeprav i listističnih) sorazmerij pri razde-bo morda nekaterim predmetom litvi plačnih skladov, obstajajo cena tudi porasla (samo tako bo- trenutno v sindikatih tri mne-mo prišli do ekonomskih cen in! n ja: prvo, da se izvrši radikalna pravilnega vrednostnega razmer- ! prerazporeditev plačnega sklada ja med posameznimi proizvodi). ] kar sedaj ob obstoječem povpreč-Gospodarski organi, ki so pri- j ku; drugo, da se radikalna pre-pravljali osnutke novega druž- j razporeditev izvrši in da se_ isto-benega plana, so nekajkrat spo- časno ugotovijo realne možnosti Jugoslavija vrača v kominforraistični tabor«. ,'.V Jugoslaviji bo ostalo pri starem,« je pisal ta '/st. »Ne Lo demokratizacije (demokratizacije v ^hodnem smislu) in tudi no liberalizacije«. ’aow York Times« je pisal o spo/u med »pri-tuši svobode (djilasovci) in pristaši komuniz-nia«. Francoski »Figaro« pa je branil Djilasa s trditvami, da obstajajo v Jugoslaviji »metode sovjetskega totalitarizma«. Iz teh nekaj skopih podatkov lahko spoznajo, komu jo koristilo Djilasovo pisanje in takšne zaveznike si je pridobil MLovan l/jilas v tujini. So posebej pa so Djilasovo članke pozdravili Nazadnjaki v Italiji. Ti so razpravo o Djilaso-vom delovanju in njegovo kazen ocenili kot vračanje Jugoslavije v kominformistični ta-aor«. Djilas pa je po njihovem nasprotnik te 'vrnitve« in ker »predstavlja večino jugoslovan-skega ljudstva, ga jo vodstvo Zveze komuni-«tov odstranilo«. Tako so govorili in še govore ^a-lijanski klerikalni nazadnjaki in prav nič se r no čudimo. Takšni so vedno bili in takšni ?. .0. tudi ostali. Z govorjenjem o »jugoslovanski Krbzic hočejo zmanjšati pomen svoje vladne ^tzo in prepričati Zahod, da mu Jugoslavija !>orača hrbet. Djilas pa jim je s svojim pisanjem boslužil le kot orodje za dosego teh ciljev. Zato -i hvalijo kot »demokrata«, »voditelja protirevolucijo« in »človeka, ki je odkrito priznal, da Y Jugoslaviji ni verske svobode«, kot je prod 'novi zapisal vatikanski časopis »Ossorvatore o-omano«. Tudi mod tistimi skupinami v zahodnih socialističnih ter socialdemokratskih strankah, ki nam vedno hotelo vsiliti svojo načelo o večstrankarskem sistemu kot višku demokracije j , ki so v naši revolucionarni praksi pedantno Jokale kakršnekoli odtenke nasilja proletariata jad buržoazijo tor nam zato vedno dopovodo-• ale, da nismo socialisti, je našel Milovan Dji-as svoje zagovornike. Med njimi so najbolj fočokrvni nekateri ljudje v vrstah avstrijske Realistične stranke, zbrani okrog časopisa »Ar-6lter Zeitung«, ki je objavil že več protiju juslovanskih člankov. Ta časopis jo vzel Djilasa »n 6-v°^6 varstvo. Ko jo ugotovil, da jo Djilas bajmodrejši človek v Jugoslaviji«, je predpisal I le zdravilo za zdravljenje »demokratične bo-.^ui« Milovana Djilasa: »Jugoslavija naj opu-n 1 ©nastrankarski sistem«. Podoben rece»pt je ! ^dpisalo tudi glasilo italijanskih socialdemo lajf' »Oiustizia«, ki je vzklikalo: »Če bo Dji- obsojen, v Jugoslaviji ni demokracije.« Ne- kateri zahodnonemški in danski socialdomokrat-je pa so se doslej omejili le na izjavo o »demokratičnih pogledih Djilasa, proti kateremu jc nastopila privilegirana partijska birokracija«. Le angleški laburisti nLso hoteli komentirati »Djilasovoga slučaja«. Uredništvo organa laburistično levico »Tribuno« jo izjavilo, da doslej šo ni dodobra proučilo vsoga gradiva s plenuma. Res je, da je Djilas kot predstavnik našega delavskega gibanja veliko potova' v zamejstvo in tam pridobil precej ugleda. Toda tega ugleda si ni pridobil s svojim uglajenim nastopom ali lepim govorjenjem, ampak zate, ker jo zastopal tisto delavsko gibanje, katerega uspehe občudujejo vsi napredni ljudje po svetu. Ko jo v svojih člankih obrnil hrbet jugoslovanskemu proletariatu, jo ostal osamljen. In izgubil jo tudi ugled. A nekaterim zahodnim socialdemokratskim voditeljem prijajo ravno tista njegova modrovanja, vs katerimi se je odtujil jugoslovanski revoluciji. Zato ga hvalijo, povzdigujejo do neba, ker so (vsaj tako menijo) pridobili novega pristaša. Djilas je s svojim delovanjem precej škodoval mednarodnemu delavskemu gibanju. Vedno smo se trudili, da bi v to gibanje vnesli čim več mladostne sile, poleta, revolucionarnosti in marksistično misli, Djilas pa je s svojimi članki podprl reformistično in nazadnjaško krilo v de lavskem gibanju, šo povečal zmedo v glavah nekaterih socialdemokratskih voditeljev in s svojimi izmišljenimi trditvami o socialistični stvarnosti v Jugoslaviji povzročil pravcato gonjo proti naši domovini. Djilasova protimarksistična pojmovanja pa so povzročila tudi zmedo med kominformisti po svetu. V začetku jim je vzelo sapo, potem pa so se zatekli k trditvam, da je »Djilasov slučaj« navadna burka, da »hoče Tito obvarovati še tisto zadnjo socialistično kuliso (Zvezo komunistov), ki jo je hotel Djilas odstraniti«, nekateri pa celo govore o nekakšnih trenjih v našem vodstvu Avstrijski informbiroievski »Volksstim-me« pa je pogruntal tole: »Zahod je svetoval Titu, naj Djilas n potisne v ozadje, da bi obvaroval enotnost države, ki jo za zahodne sille strateško važna«. Kakšna modrost! Takšno in podobne pogruntacije informbirojevcov dokazu jejo, kako daleč so zabredle informbirojevske stranko na Zahodu in kako globok je jez med njimi in delavskimi interesi. Načela! S temi so pa že zdavnaj sprti! Kljub vsej tej gonji proti socializmu v Jugoslaviji, ki ji je dal hrane Djilas s svojimi članki, jo vendar slišati v svetu veliko glasov, ki trezno ocenjujejo tako imenovani »DjiJasov slučaj«. Resnica o tem, kaj delamo in kaj nameravamo v Jugoslaviji še napraviti, resnica o naši revoluciji je tako močna in razširjena po svetu, da jo jo nemogočo zamegliti. Celo angleška tiskovna agencija »Reuther« smatra, da je »Djilas veliko preveč govoril o raznih privilegijih, ki so se v zadnjih letih po zaslugi jugoslovanskih komunistov veliko zmanjšali«. Švicarski socialdemokratski časopis »La Senti-nelle« pa se začudeno vprašuje, zakaj je hotel Djilas likvidirati Zvezo komunistov, »saj se v Jugoslaviji partija bori za socialistično demo krači jo«. Ko so na Zahodu na umazan, senzacionalističen način obravnavali nasprotja med Djila-som in Zvezo komunistov, so mnogi grški, tur ški, nemški, francoski in drugi javni delavci grajali te protijugoslovansko spletke, ki so se skrivale za senzacionalizmom. Zahodnonemški »Frankfurter Algomoino Zeitung« pa je zapisal: »Z eno besedo, Djilas je to, kar smo v Nemčiji nekoč imenovali: salonski komunist.« Isti časopis jo že 11. januarja objavil članek, v katerem pravi, da je »osnova jugoslovanske par tijske politike: boj proti birokraciji« in da je Djilas grešil, kor jo »birokratske pojave posplošil na vse partijsko življenje«. In ko jo bil Djilas za škodo, ki jo je po. vzročil delavskemu gibanju v Jugoslaviji in po svetu, le kaznovan, no pa izključen iz Zveze komunistov, so morali mnogi in tudi meščanski krogi na Zahodu priznati, da jo med Jugosla vi jo in Sovjetsko zvezo ogromna razlika. Pod predsednik indijske vlade Radakrišnan je pred dnevi izjavil: »V ureditvi .Djilasovoga slučaja* vidim novo potrdilo razliko, ki obstaja med jugoslovansko demokracijo in sovjetskim sistemom.« Odnos, ki ga je pokazala naša Zveza komu n isto v do Djilasa (torej tista Zveza komunistov, ki jo jo Djilas obsodil kot leglo birokratizma), je podrl vsa Djilasova modrovanja o »kruti, sta linski birokraciji« v Jugoslaviji, obenem pa izbil orožje iz rok mnogim sovražnikom socialistične Jugoslavije, ki hočejo iz zamejstva škodovati našemu velikemu delu. A ugled Jugoslavijo raste in bo šo rasteh Resnica o naši revoluciji je tako kristalno čista da jo noben Djilas ne moro zamegliti. ročili, da je pričakovati padec, brž ko bodo uvedeni novi načini obračunavanja v gospodarstvu. Seveda je pri tem mišljeno, da pade v povprečju skupna vsota vseh cen, medtem ko se seveda dopušča, da bodo nekaterim predmetom cene celo porasle, zato pa bi morale druge toliko občutneje pasti. Vsekakor bi bilo zanimivo, da bi posamezne gospodarske organizacije primerjale strukturo cene, ki so jo dobili po starem obračunavanju družbenih prispevkov, s ceno, ki jo dobe po novih izračunih. To bi seveda najbolj jasno odgovorilo na današnjo, v nekem smislu precej splošno mišljenje, da bodo šle vse cene navzgor, in povedalo, koliko je in koliko ni to mišljenje ekonomsko utemeljeno. Razčiščenje te stvari pa seveda lahko bistveno pripomore k pravilnemu vrednotenju povprečka prejemkov in njegove dejanske vrednosti. Življenjska raven mora porasti Vse to pa nas seveda ne more in ne bi smelo odvrniti od tankovestnega izračunavanja sorazmerij med obračunskimi zaslužki v posameznih panogah in za posamezne kvalifikacije. Kako to? Lahko je namreč sprejemati povprečje, če imamo izvršeno kolikor toliko pravilno notranjo razporeditev tega povprečja (vsi izračuni namreč govore, da mora za korekturo splošnega povprečka, in tretje, da se zaenkrat iz-vrše samo v dosedanji realizaciji plačnega sklada nekateri popravki, to je, da tako Imenovani zapostavljeni dobe nekaj višji povpreček na račun zmanjšanja povprečka drugih. V teku splošne razprave in na osnovi zbranega konkretnega gradiva, na kar je pozval Centralni svet vse sindikalne organizacije, bodo končno zavzeli sindikati enotno stališče o stvari in z njim stopili pred Zvezno ljudsko skupščino. Popraviti je posledice administrativno določenih sorazmerij Iz povedanega torej jasno izhaja, da je v nastopnem obdobju pričakovati notranjih premikov v cenah in prejemkih (ti bodo seveda v nekaterih primerih šli navzdol, v nekaterih pa navzgor — v povprečju pa morajo cene pasti, absolutna vrednost — kupna moč — prejemkov pa porasti). Ti premiki bodo pomenili praktično gospodarsko korekturo nekaterih posledic, ki se nam vlečejo še iz časa administrativnega odrejanja cen in prejemkov in kar ni vedno vzklajeno z realnimi vrednostmi. In vrhu vsega tega pa je treba vedeti še nekaj, da bodo vsi naši izračuni napravili svoj zrelostni izpit v gospodarski praksi (vsako špekulativno kalkuliranje življenjska raven porasti, kjer bi, jn vsako nepravilno vrednotenje bila ogrožena, bo seveda nujno se bo v blkj ab drugačni obliki stvar popravljena). : pokazalo v gospodarstvu in lah- V primeru pa, če naša soraz- ko VGf. škoduje kot koristi go-merja ne bi bila dobra (da bi bili, Sp0darstvu). recimo, železničarji še vedno zapostavljeni itd.), pa nobena sprememba povprečka stvari ne popravi, ampak lahko še bolj poveča napake. Kako urediti sorazmerja Zato so se lotili sindikati temeljitega proučevanja teh razporeditev in sorazmerij in izdelujejo predloge za izpopolnitev S teh stališč torej obravnavamo tako občutljivo in nelahko delo — kot je iskanje pravilnili sorazmerij v delitvi plačnih skladov. In to je veliko pionirsko delo. ki je neprecenljive vrednosti tako za razvoj praktičnih socialističnih ekonomskih odnosov kot za napredek gospodarstva, to je porast proizvodnje. In tega se je vredno zavedatil SIROM PO NASI DOMOVINI O TATVINAH V MEHANIČNEM PODJETJU V RADOVLJICI pritoževale stranke. Kaj je napotilo tega mladoletnika do kraje, zaradi katere je bil obsojen pred okrožnim sodiščem v Ljubljani na 11 mesecev pogojnega zapora? Ali bi sploh prišlo do tega, če bi delavci v podjetju pazili nanj in V kolektivu, kjer so skoraj vsi delavci člani delavskega sveta, so vse premalo skrbeli za družbeno lastnino V Mehaničnem podjetju v Radovljici so zadnje čase odkrili več tatvin družbene lastnine. (To podjetje -se je razvilo iz majhne delavnice. Z iznajdljivostjo in vztrajnostjo so izpopolnili obrat ter začeli izdelovati razne strojne avtomobilske dele. Danes je v njem zaposlenih štirideset delavcev.) Podjetje je slovelo kot solidno vse do druge polovice lani, ko je upravnik pričel dobivati od strank pritožbo za pritožbo. Ta se je pritoževal, da so mu pri popravilu avtomobila ali motorja zamenjali kak del s slabšim, onemu je bilo ukradeno pogonsko gorivo, šofer OZKZ Radovljica je pogrešal novo steklo zadnje luči na avtomobilu, šofer »Verige« iz Lesc matični ključ od »Mercedesa«, industrijsko podjetje »Sukno« iz Zapuž pa se je pritožilo, da mu je zmanjkalo avtomobilsko dvigalo. Upravnik Mehanične delavnice ob prvih pritožbah ni mogel verjeti, da se je kaj takega zgodilo v podjetju, pozneje pa je postal pozoren in je res kmalu zasačil prvega tatu. Seveda je o pritožbah strank obvestil tudi delavski svet, ki pa o tatvinah ni ničesar vedel (čeprav so v delavskem svetu skoraj vsi delavci podjetja). Prav gotovo so vsaj nekateri vedeli za tatvine, pa se niso zmenili zanje, saj — po njihovem mnenju — niso bile ukradene stvari »njihove«. Za take reči naj se briga upravnik, oni (delavski svet) pa se bodo brigali za gospodarjenje v podjetju le, kadar bodo določali plače. Takrat seveda ne bodo hoteli vedeti, da so njihove plače odvisne od celotnega gospodarjenja v podjetju, in bodo vso krivdo — če bodo plače premajhne — naprtili upravniku! S tem seveda ne mislimo zagovarjati upravnika podjetja. Vendar pa vse kaže, da se pr e smele dogajati. Ker pa so se dogodile, sklepamo, da se delavski svet premalo zaveda svojih dolž-pustili upravniku. Če bi jih ne; nosti. Res je, da niso vsi taki in odkril on, bi se verjetno še na- : da jih je me(j njimi tudi nekaj, daljevale. ki se trudijo, da bi podjetje na- Prvi tat je bil mladoletnik P. predovalo. Toda ti, o katerih bo-I., pred kratkim še vajenec. Pri mo poročali kdaj prihodnjič, ne preiskavi na njegovem domu so' bodo mogli izpolniti lepih in ko-našli razno orodje, nekaj kosov | ristnih načrtov, ki jih podjetje jeklenk, iz katerih izdelujejo pre- ! ima in ki bodo v prid vsakogar, j svete ter delegate za svet stano- vijače, potem kroglične ležaje,' če se jim ne bo pridružil z enako vanjske skupnosti pri občinskem sveče za motor, kondenzatorje in , vnemo celotni kolektiv. —ak. I ljudskem odboru. L. V. še druge predmete, last mehaničnega podjetja. Prav tako so tu' našli nekaj ukradenih predmetov, OB ROBU UREDBE O FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODIH zaradi katerih so se upravniku ižislai izšli prcdp §i IZ SLOVENSKIH KONJIC STMOVMJfl KATEBOMZmiUO V konjiški občini se pripravljajo na kategorizacijo stanovanj. Pred dnevi so se sestali najemniki in hišni lastniki. Najemniki so večinoma delavci in uslužbenci. Domenili so se, kako bodo uresničili določila uredbe. Predvidevajo, da bodo vsa stanovanja razdelili na šest kategorij. Se ta mesec bodo v vseh stanovanjskih hišah, kjer je več najemnikov, drugod pa za več hiš skupaj, izvolili stanovanjske O tem in onem smo se v zad- 1 zameriti enemu ali nekaj dopis-njem času že razgovorili, le o do-\ nikom kot nekaj desettisočeriin piših nismo že precej časa rekli bralcem Kaj ne? To bi morali nobene ... No, saj še ni nič za- tudi dopisniki upoštevati! mujenega. Pa tokrat! Toda pri prirejanju člankov so Ne, nismo v zadregi, kar se še druge težave. Včasih nam do-tiče števila dopisov! Vsak dan se pisnik svoje misli (ki so morda o plačah za delavce in uslužbence Uredba o finančno samostoj- ga vzgajali? Morda se je mlado- nih zavodih je izšla že v decem letnik P. I. naučil nepoštenosti bru mesecu, člen 37. omenjene od koga drugega? Tega ne vemo, uredbe pravi, da bodo plače za možno pa je, saj so pred nedav- delavce in uslužbence zavodov nim odkrili v podjetju novega določene s posebnimi predpisi. Če tatu — B. A. iz Smokuča, ki je predpisov še ni, naj se plače dolo-iz avtomobila Okrajnega odbora čijo po predpisih, kj veljajo za SZDL Radovljica ukradel akumu- državne urade in zavode, iator in ga prodal kmetijski za- Gospodarski organi, ki so sc-drugi v Lescah. Ni vedel, da ga stavili uredbo, niso pa še sestavi-bo prav ta tatvina izdala in raz- li predpisov o plačah, so tako krila še druge. Na njegovem sta- spravili v en koš delavce, zapo- spodarskega značaja so doslej dobivali zaslužke po učinku dela. Predpisi o plačah državnih uslužbencev pa ne vsebujejo teh me- nam nagrmadi dobršen kup pisem iz vseh krajev. Prav zanimivo je vso to prebirati. Res je škoda, da nam prostor ne omogoča, da bi jih, seveda primerno prirejene, kar vse objavili. Beseda da besedo — in tako nespretno napisane) premalo pojasni. Včasih misli in podatki utonejo v nejasnem dolgovezju In sedaj prirediti članek! Lahko se zgodi, da dvosmiselna trditev ravno nasprotno izzveni, ko stvar skrajšamo in slovnično popravi- je kar sama vsilila misel,1 mo. Potem pa nastane huda kri! Ubogi novinar, brez krivde kriv (seveda v tem primeru!). Kako se izogniti temu? Cisto enostavno: vsak naj napiše dopis povsem preprosto in naj se čimbolj omeji na to, da opiše dogodek, navede podatke itd. Dopis je o kateri bi bilo dobro, če bi malo pokramljali, to je misel o prirejanju dopisov. Po domače pravimo temu: popravljanje. Velik del dopisnikov nas kar v pismu prosi, naj bi dopis malo popravili, obdelali itd. To je tudi razumljivo. Kdor se stalno ne ukvarja s pi- j treba pisati kot pismo znancu, sanjem, mu beseda res stežka | prijatelju, sorodniku, to je brez steče po papirju. Kadar se med ‘ vsakega nepotrebnega dolgovezja. seboj pogovarjamo, često ta ali , Napravimo v bodoče vsi tako, po- oni de: Saj povedal bi že, pove-' ne bo nič več hude krvi! dal, ampak k pisanju se pa le | Ko pa že kramljamo o dopisih, stežka pripravim. In vendar se pa si povejmo še eno stvar, ki ril. Delavci bodo potemtakem pla- marsikdo odloči in napiše za »v nam dela precej neljubih stvari, eani na mesec. To bo seveda kvar- časopis«. Taki dopisi so navadno neprilik in podobno. To so taki no vplivak> na pravičen način na- zelo tehtni, ker jih pisci pišejo dopisi, ki jih pisci napišejo, ne grajevanja. Predpise o plačah de- zato, da o neki stvari javno spre- da bi se dodobra prepričali o res- lavcev in uslužbencev bodo mo- govore. Seveda smo vprav takih ničnosti tega, kar pišejo. Čeprav rali gospodarski organi izdati vesti najbolj veseli in prav rade je takih dopisov sorazmerno ma- čimprej. _ volje popravimo to ali ono na- lo, nam pa še tisto malo dela L. S. pako. novanju so namreč ob preiskavi našli še dva akumulatorja in 12-voltni prekinjevalec. Ni prijetno poročati o takih stvareh, ki bi se v kolektivu, kjer so skoraj vsi delavci — razen slene v raznih kulturnih in zdravstvenih zavodih, v internatih, skratka tiste, ki opravljajo tehnična in pomožna dela, in delavce, zaposlene v komunalnih zavodih z gospodarskim značajem dela. treh — člani delavskega sveta, ne Delavci v komunalnih zavodih go- KAKO BODO POSLOVALI FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI V LJUBLJANI U UMii mine so se sil Na Svetu za komunalne in malo članov delavskega sveta gradbene zadeve v Ljubljani so Mehaničnega podjetja v Radov- se pred dnevi dogovorili, kako Ijici ukvarja z gospodarjenjem v bodo v praksi uveljavljali novo podjetju. Tudi odkritje tatvin, ki uredbo o finančno samostojnih so jemale podjetju ugled, so pre- zavodih. Dosedanje gospodarske OB ROBU LETOŠNJIH SMUČARSKIH PRIREDITEV Potrudimo se, da bo še bolje Letošnja zima je z lepim vre- j kah in članicah. Ali smo priredili menom in kolikor toliko ugod- ženske smučarske tečaje, ali smo povabili tovarišice na skupne treninge, ali smo jih poslali na tekmovanja itd.? Priznati moramo, da v preteklih letih naša smučarska vodstva niso bila posebno naklonjena ženskemu smučarskemu športu in da niso storila vsega, kar bi lahko. Mar naj ostanemo vse čase samo pri imenih naših znanih tekmovalk Poldke Peršunove, Vide Katnikove in drugih? Spoznati moramo, da dosedanje početje in zanemarjanje žensk v smučarskem športu ni bilo pra komunalne ustanove so namreč postale finančno samostojni zavodi. Posveta so se udeležili upravniki (direktorji) in računovodje 'zavodov. Odločili so se za tale načela. Čeprav uredba predvideva, da lahko vodi samostojno finančne zavode individualni organ (upravnik ali direktor), ali pa kolektivni organ, so na Svetu sklenili, da bodo vse komunalne zavode in ustanove upravljali kolektivni organi. Dosedanje upravljanje kolektivnih organov je namreč že v praksi preizkušeno in je rodilo dobre plodove. Vsak zavod bo posloval po svojih pravilih. Zato bodo zavodi predhodno izdelali predloge pravil, ljudski odbor pa bo potlej sestavil pravila. Pravila bodo vsebovala delokrog zavoda glede na poseben značaj dela. Nova uredba predvideva sklad za nagrade delavcev in uslužbencev in sklad za nadomestitev osnovnih sredstev in za velika popravila. Na posvetovanju pa so sklenili. Lmdske odfeore, gospodarska podjetja, zavode, urade, ustanove in posameznike opozarjamo na dve pomembni knjigi, ki jih ima naša založba v tisku, in sicer: L E K SIK 0 H krojev, naselij in zaselkov LFS Slovenci smo pred letom 1918 imeli le repertonje za posamezne razkosane pokrajine našega narodnostnega ozemlja. V stari Jugoslaviji je sicer izšel leta 1939 splošni pregled bivše Dravske banovine, ni pa bilo v niem velikega dela naše domovine. Slovenskega Primorja. Zato bo ta leksikon tembolj uporaben, ker bo tako rekoč po skoraj pol stoletju nudil vpogled v gospodarsko in socialno strukturo velikega dela prebivalstva Slovenije. Med arugim bodo v leksikonu po popisu prebivalstva iz leta 1948 za vsak krat, občino oziroma okrat podatki o površini, številu in socialni strukturi prebivalstva, o upravi, šolstvu, železniških postajah in pošti, o nadmorski višini itd. Bo to naš prvi priročnik po vojni, ki bo združeval praktične podatke za vsakdanjo rabo o vseh naseljih velikega dela slovenskega narodnostnega ozemlja Na kraju bodo splošnemu delu leksikona dodani še statistični podatki o šolah in učencih, o zdravstvenih ustanovah, železniških ' i ^ 1 ' --—'--1- J- poživile tudi . >Kih podjetij, konec marca. tistični podatki o šolah iu učenem, o zdravstvenin ustanovan, zi postajah, poštah, planinskih postojankah itd. Knjigo bodo poži lepe pokrajinske slike in slike naših razvijajočih se industrijskih Obsegala bo nad 600 strani. Cena 350 din. Knjiga bo izšla konc UVOD V KMETIJSTVO Krog delavcev, ki se zanimajo za kmetijska vprašanja, se je z ustanovitvijo agronomske fakultete v Ljubljani še povečal. Kmetijstvo je pomembna panoga gospodarstva in naša država pripravlja v nadaljnjih 10 letih velikopotezno akcijo za dvig poljedelstva. Zato je naravno, da so nam strokovne knjige z najnaprednejšimi izsledki umnega kmetovanja tembolj potrebne. To delo bo omogočilo enostaven, toda zelo učinkovit vpogled v eno izmed najvažnejših panog narodnega gospodarstva. Tudi praktični gospodar bo našel v njem mnogo napotkov. V besedi iu sliki bodo v delu prikazane vse lastnosti obdelovalne zemlje in podnebja, življenje rastlin, vseh vrst žita in krme, travništvo in pašništvo, sadjarstvo, vinogradništvo, dalje reja konj, govedi, prašičev, ovac. perutnine, čebelarstva itd. Knjiga bo obsegala nad 400 strani s slikami, razpredelnicami in diagrami. Izšla bo konec 'februarja. Cena 500 din. Knjižici naročite pri Ur. listu LRS Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Slovenskih Konjicah pripravlja večmesečni tečaj za po- , , , . ,. ___j__i titično vzgojo članstva. Poseben da bodo imeli zavodi gosp^ar- ldb(>r ^ Je Jvneto lot;] de]a in je skega značaja tudi amortizacij-1 zbra] ž »olovadba, plavanje, vse to mora biti tisti, ki se podaja na zimska; b° v Ji', 0,’ P0«*™ “ .planinstvo. ____» bistvu se smučanje na tun nek’ b "ih I P^P01*0^)0 dolge hlače, ki jih zataknemo Ce pa bomo v plugu pr< 1 Printni bloški kmetiči za čevlje. Gornje telo naj pokriva suk- zdaj na eno, zdaj na drugo smučko, bomo J zmagovalca ni merodajna samo dolžina na strmem pota, ne samo zdrav in dobro opremljen, • u se smučanje n temveč tudi izkušen turist in doiier srau- lV^ Pn?®° , , nKvrtnrtnti rvvoro .. u.,::|usču. Le da je poln nahrbtnik, brez ka turah ne na vežba- gaziHa*L ^ ne, v globokem snegu j njič ali vetrni' jopič, unči nQ obutvi, pa eetudi_ je; bluza, izdela 2s£Sb3 mpF&m W t . „ enašali težo telesa t potem, ko je izvršil skok. Pri določanju mj pokriva suk- zdaj na eno, zdaj na drugo smučko, bomo j zmagovalca ni merodajna samo dolžina ič, ohlapno krojena! v naše veliko veselje opazili, da smučke skoka, temveč tudi lepota izvedbe. Zato se mora na muhe raznovrstnega snega, j Sv x °!lra' V- •vlf?i!C0ff0rSKe? na nn^oU111 ®butvl’ Pf četudi je, bluza, izdelana iz nepremočljivega lah- spreminjajo med smuko tudi smer. Kar se poslužujejo sodniki ocenjevanja s toč- od pršiča do grdo osrenjenega in tudi ^\;..vs*ec* cesto menjajočih se snez- PaPorna ip. kfi P[lvezan.e krplje. Pre- kega blaga. Topit- ia močne rokavice so mimogrede smo se naučili plužnih za- kami. Najdaljši skok se oceni z 20 točka- v takem znati smučati. Vedeti mora, 1.Pvr’l,k’ nepreglednosti in neznanega ptnislil c, la *1.0ia1 ia zamudna, j važne, brez njin r>e ne bo podal na pot vojev. mi in stilno najlepši prejme še nadaljnjih kdaj in kako se rabijo smuške maže, biti zemljišča, megle in drugih nevarnosti ^ so bili in SmT’. l0 je,i ^u^nve plohe, j noben izkušen smučar. 20 točk. V kolikor krajši ali stilno slabši mora dober opazovalec narave in vre- P*az(mK srn,1ča oprezneje, kar gre se- vihn«; prednjem delu nekoliko za-( _ je sjcoiCt toliko manj točk prejme tekmo- mena ter imeti smisel za orientacijo. In i V(!f*a n,a račun brzine. Pa tudi oprema valeč. Zmagovalec je tisti, ki po dveh kar je glavno — biti mora dober tovariš! ’imncarja turista mora biti popolnejša. ua Preclnj*J*“ ueiu neKOUKO za-j v navzgor, pritrdil je nanje jermen, ^aentare6a zatakllil nos° in glej ga; Kaj moramo vedeti o snegu? let)n T s to pripravo se je dalo zelo _ , sicer k ^ po vrhu snega. V hrib je bilo ,Ko na debelo zapade prvi sneg n hotel ■ 1 nerodno, ker je noga vedno suho zemljo, po navadi tudi oblež ie «ia .lzniuzniti iz stremena, zato pa Imenujemo ga zapadui sneg. Ta sneg t„i 10. mienitno po klancu navzdol! Ure- 1 P° ?ekaj dnevih zgosti, sesede ali sr Sl je še ' ' zgosti, sesede ali spre- leskovem grmu dolgo meni, in ga smatramo za uležanega. ra V.,v« mu je pomagala vzdrževati zaP!ba topel jug, ga omehča, ojuži in ; rahi-i zie ln katero je s pridom upo- snegv. postane moker. Rad se prijemlje j se • ’ držeč jo pod pazduho takrat, ko smuči in za smučanje ni kaj prida, ko. Po velik.h strminah spuščal v Pa». PriUsne mraz. odjuženi sneg na po-i v dolino. To je bila sijajna VTS,m pomrzne in poledeni. Po vrhu se' ml I- a in kaj kmalu jo je povzela napravi ledena skorja, ki, če je dovolj , uma sebi v zabavo, odrasli pa kot debela, lepo nosi pešca ali smučarja. nov na v zabavo. odrasli pa kot ocueia, lepo nosi pešca ali smučarja. m-i0 zelo uporabno prometno sredstvo. Smučke brez ostrin robov na takem , K° so udomačile r,° « snegu >ne orimeio« in no l/»Hn Lar nn. Blokah in .so da ,Cl smuči in zgodovinsko dejstvo je, S*1*« bili mi Slovenci prvi narod v uPorab!■•a^Vr°pi’ ki ^ tC poznal in ph 2e ^?ndar naš bloški kmetič ni bil prvi. r*stn aVn°- Bred njim so poznali to ko-ro/0 Pripravo severni skavdinavski na-kot' tam ‘T°n 80 služile predvsem . Prometno sredstvo in šele v novejši Rm ^ v znčetku tega stoletja, so postale Sj H01 tudi izrazito Športno orodje, ki Ie utrlo pot po vsem svetu. ^ ■* < i iv» »oUlil avuiu. Čanje šteje danes med najbolj pri-sod ene ^P°rtne pnnoge in se goji pov-" . tam. kjer to dopuščajo vremenske MUd‘ • st°tisnčc ml.ndih in starih v f)1. ie našlo in najde v zimskih dnevih "Jem prijetno razvedrilo in uživa le-Ost°i zasnežene narave. Smuči pa so ale §e nadalje tudi najpripravnejše ^n^etno sredstvo za vse tiste, ki imajo snegu “f-avki. . tako se tistemu neznanemu prvemu Se0skornu smučarju pač ni sanjalo, da ril' )0^° nekoč na njegovem izumu bo-1 za svobodo svoregn naroda slovenski _ rbzani. ki co s smučmi na nogah pre-” Pntn iz naših logov nasilnega tujca! ‘'•am pa ne bo škodilo, če zvemo o bučanju nekaj vcčl Nekaj o opremi Danes so v splošnem smuči z izjemo nekako tipizirane. Njih m po vzorcu stare noric da je sedaj krivina . V <1111 ‘dika je posneui po vzorcu stare nor-7esKe smučke, snegu »ne primejo« in po ledu kar po-drsa v a jo. Smučarjem je najljubši sneg pršič, ki je rahel in lahek in kar praši, če se spuščamo po bregu. Posebno če leži tak sneg na trdi zamrznjeni podlagi, je smuka najidealnejša. Kadar hud mraz in veter presušita snežno površino, postane ,.asm.a*a *n. zrose na njej polno najrazličnejše oblikovanih krasnih kristalov, ki kar zvonkljajo, če po njih drsamo. To je srež, ki se napravi v mrzlih nočeh t^i P® golih tleh, tam kjer ni snega. Smučati po njem je pravi užitek! Osrcnjen sneg smučarji sovražijo, ker je le po vrhu zmrznjen, skorjast in se lomi tudi poč smučkami. Srenasti sneg drži pešca. Na njem se da lepo sukati le, če so na smučeh ostri robniki. Od sonca na površini nekoliko omehča sren Pa predstavlja v hribih najlepšo spomladansko smuko. Dober smučar uporablja maže V vsakem snegu smučke ne drsijo Plužni lok In tako borni ali treh skokih nabere uajvečje število Seveda, vse te vrline in sposobnosti točk. nam niso potrebne na kratkem zimskem Smuški skok Poleg običajne obleke mora nositi s seboj vse, kar ga lahko ščiti pred velikim mrazom in vetrom. Za dolgo in tnidapolno pot v hrib bo imel v nahrbtniku pripravljene kože, katere bo navezal ali prilepil pod smuči, za smuk v dolino pa primerne maže. Pripravljen mora biti na to, da ga bo v višinah slepilo in ožgalo sonce in da si bo morp’ eventualno zlomljene smuči popra-sam. Zato se tudi v hribe podamo vec le v družbi z enako sposobnimi in opren. Učnimi tovariši, ki si v slučaju potrebe nudijo vsestransko medsebojno pomoč. Tn prav v tem leži najlepša stran tnristič-nega smučarja, ki poleg zdravega izživ-J Ijanja v naravi gori tudi dobro tovarištvo. V naši ljudski republiki Sloveniji se smuča do 100.000 mladih in starih. Od delavca in nameščenca, pastirja in gozdarja, lovca in vojaka, je vse vključeno veliko armado prostovoljcev, ki svoje delovne odmore izrablja vstran od zasmrajenih gostiln in cenenih zabavišč v prelepi zimski naravi. Z. V. Teke in skoke štejemo med najstarejše oblike smučarskega tekmovanja, bodisi kot posamezne discipline ali v skupni kombinaciji. Imenujemo jih »klasične discipline«. o v tej šoli polagoma ; puš’ tistimi prvinami, ki so i tri 3. Patrolni tek To tekmovanje je vojaškega značaja ! in po navadi združeno s streljanjem s ko v tarčo. Tekmuje vedno skupina tekmovalcev kot celota na do enako. Dokler so suhe, še nekam gre, ko i seznarj»b z vsemi tistimi prvinami, ki so j tri do pet tekmove se pa ovlažijo, se rad nanje prijemlje! nan\ potrebne za pof>olno obvladanje j 30 km dolgi progi, ob kateri so postav- sneg in se zatika-o. To je prav tako 8.iaučania:, S,ccr ie teGa veliko, toda od ! ijena dva do tri strelišča. Končni uspeh neprijetno, kot če smuči pri hoji v breg; J>ka ?° l,ka uam J1- lazJe učitelju, je odvisen od časa, katerega rabi patrola, podrsavajo nazaj iu le s težav« rinemo • ^auo*ti se moramo še plužnih lokov, da presmuča določeno progo in seveda naprej. j prestopanja, plužne kristjanije, ki je za nA — i-j --------> So pa sredstva, ki v teh slučajih za- ! o^vkiaanje turnega smučanja zelo važna, nesljivo pomagajo - to so smuške ma- ' Seznanili se bomo Še s tekočo kristjanijo, že. Brez njih »-i danes držanje A v\ra|ša in bolj prožna. Smučka je naj-lrsa na lopatici, proti sredini se zoži, ■ a repu pa spet razširi. Debelina ploh različna: -v -redini ■am kjer pritrdi-r10 nanj streme, je največja, pri krivini j.n na repu pa je smučka debela komaj ^tni. Dolžina smuči je vedno odvisna 0fj teže in postave smučarja- V splošnem °dgovarja višina dlani iztegnjene roke Potrebni dolžini Vsaka smučka ima na Podnji drsni ploskvi po celi dolžini jri>?an žlebič, katerega namen je lažje ----- - mehkem snegu. Za izdelovanje ^ smučk se uporabljajo razne vrste lesa. Od tujih je najbolj upoštevan hikori, to je neka vrsta amerikanske-ga oreha, ki je prožen, gladek in zelo lepo drsi. Pri nas se je uveljavil naš domači gorski jesen, iz katerega izdelujemo vse vrste smuči. V uporabi so tudi smuči, ki so izdelane tako, da so zlepljene iz več tankih plasti raznega lesa in se zaradi tega načina izdelave ne lomijo rade. Na trdem, poledenelem snegu se lahko smučamo le, če so robovi smučk ostri. Ker se les kaj kmalu obrabi, se leseni robovi zaščitijo z jeklenimi robniki. Smuči moramo seveda pritrditi ali navezati na noge. Za to nam služijo stremena, katerih je zelo veliko vrst. Pri vseh tiči čevelj vedno v kovinastih čeljustih, v katere ga s. pritiska jermenie - v ^tnenice. Pera postane take nepogibna Ih • er* ^ev0 desno ,n omogoča up C Va 3ne£u* Streme., ki dc ■ J --“'-o cauidiua uc mu- j predstavljati smučarja turista, kaj šele tekmovalca. Na podlagi izkušenj in dela v kemičnem laboratoriju se sedaj izdelujejo maže, ki nanesene na drsno ploskev smučk preprečujejo ali pospešujejo njih drsenje Imamo jih za vse vrste snega in razne temperature: posebne za vzpon in take za smuk. Ene za tekače, druge za skakače. Pa tudi univerzalne, ki so za vse hkrati. Pravilna uporaba maž pa je umetnost, ki jo obvladajo le redki skoraida ne mo-j 8 preskoki in še marsičem. Smučarju turistu in tekmoi?alcu je potrebna smučarska šola Medtem ko so ljubitelju narave smuči le več ali manj sredstvo, ki mu v trdi zimi odpira pota v drugače tako nedostopno toda prelepo naravo — so tekmovalcu orodje, ki mu služi v plemeniti borbi za merjenje moči in zdravja. Prvemu in drugemu pa je za dosego cilja potrebna šola, ki se v bistvu ne razlikuje mnogo. Vsakemu začetniku so smučke pri njegovih prvih korakih na snegu le v napotje in palice samo v pomoč, da lovi ravnotežje. Toda te začetne težave minejo kmalu in čim mlajše so kosti, toliko preje. Otroci se kar mimogrede naučijo smučati in četudi nimajo na na- logah pravilnih smuči, temveč le r vadno deske. Kar rabijo, je le vzgled dobrem smučarju. ka*erega opazujejo in ---------' - rav-opu-pete od je s ta-breg in teči po . . še stremena, ki z veliko &ox Pr,tiskajo peto na ploh in tako orno-j CaJO smučarju velik predklon, ki mu Potreben -- ,Ml • • č omuci ut, snegu. s * „.v znatni mer* dviganje t; C1» se imenuje paralelno ‘■m . lahko hoditi fej,0 p" Ha '~”‘*V'VC.U obvladanje velikih brzin n . ^trmini. Ta stremena so na diago-v poteg in jih uporabljajo pred-r-,,.rp tekmovalci, za hojo v breg ali po «'Jrn niso prikladne. prJ5rn'tear je pr* hoji in teku pravza-rr-Tv cetveronožec: Ker s smučmi na no-arsi, z rokami, v katerih drži palici, erega posnemajo. Kaka pa je smučarska šola? Smučarski učitelj nam bo najprej pokazal, kako stojimo na smučeh, ki morajo biti vedno vzporedne, in kako primemo in držimo palice v zanki. Pokazal bo, da se moramo po padcu v snegu dvigniti brez napora le, če poravnamo smuči in pritegnemo kolena k prsim in se z nizkim prijemom opremo na palice. Hoje in teka. na smučeh nas seveda ne more navaditi kar tako hitro, ker je treba za to veliko vaje. Od daleč že namreč spoznamo dobrega smučarta po načinu, kako se giblje v ravnici. Njegova hoja ali tek je ritmično gladek, /muči pa drrajo ena ob drugi po ozki smučini. Gibi njegovega gornjega dela telesa so mchKi, uglajeni, palice mu služijo le za močan odliv. Smuči na nogah sn pravzaprav ie podaljšan® stopala in sila nerodno se je z njimi obračati še na ravnini, kaj šele ” strmini Zato Pložna krisilianija Ko pa se bomo poslovili od našega učitelja, se postavili na lastne noge in ubrali svoja smučarska pota, bomo spoznali vrednost šole. Spoznali pa bomo tudi, da si moremo in moramo izpopolniti naše znanje izven nje, in to na turah ali tekmah, vedno opazujoč boljše, kot smo mi sami. od števila zadetkov, ki jih je napravila na strelišču. Cas in zadetki se ocenijo s točkami. Patrolni tek. Na strelišču 4. Štafetno tekmovanje Moštvo, sestavljeno iz treh do Tudi take stvari vplivajo na življenjsko raven Na sodiščih bi bilo treba uvesti drugačno prakso ali pa izpopolniti sedanji kazenski zakonik Maribor je veliko industrijsko i je imel tat v podjetju sokrivca, mesto in menda zaradi tega či- gotovo ne bodo izdali sami sebe, Preskok Sviučanje kot tekmovalna panoga Kakor vse ostale panoge, tako je tudi irtnn cmii7*nni» \r ---X __ v_ tamo pri nas več o gospodarskem kriminalu, kot v drugih krajih. Saj je skoraj v vsaki številki našega dnevnika kak članek o »ateri« v tem ali onem podjetju. Gotovo ni treba nikomur dokazovati, da tako pogoste tatvine — včasih gre za sto tisoče ali miltjone — vplivajo na življenjsko raven, posebno če pomislimo, da vseh tatov ne odkrijejo. Zaradi tega menim, da je postal gospodarski kriminal (kot to imenujemo) važen problem, za katerega naj bi se pozanimala vsa družba, saj je zaradi njega tudi občutno prizadeta. Večkrat zasledim, da marsikdo, ki je bil obsojen na več let zaporne kazni, ni bil namreč obsojen na povračilo ukradene vsote. Včasih beremo v poročilih --- __ petih tekmovalcev, tekmuie na 30 do 50 km pre?^ePItlL.o‘^pet doVSd«rtlakmm0prVv4; 0 sodnijskih razpravah, da je bil tekmovalec moštva nosi štafetno palico | storilec obsojen tudi na povrni- IcTkm ^oddaljeneg^ ^rit, kITprev/a- ^ ^ me, in ko presmuča tudi on svoj del pro- EnanjKa. Kako je toiej S to ge, preda palico naslednjemu itd. Zma- zadevo? go valeč je tista štafeta (skupina), ki v Na sodišču pravijo, da obso-Itaffie”li4aspuc £K?ap4i na'cilj dijo na povračilo le takrat, ka-Samo tekmovanje v skokih in tekih zahteva prizadeto podjet- pa ni zadovoljilo vse smučarje. Na željo je, ali tisti, ki je bil oškodovan, tistih ki SO doma v hribovitih krajih. Pri tem gre za civilni in ne za oie%m^aTavc“ jh Spretn<;šStr sellTv kaz^ki Postopek. Ce ni nihče novejšem času vneslo v tekmovalni pra- predložil zahteve po povračilu, vilnik šc en način tekmovanja v alpskih sodišče Samo nfe prične postopka, disciplinah. Tako tekmujemo tudi v spret- - .. . . J nosti na smučeh in sicer v slalomu, vele- Storilec je v tem primeru kaz-slalomu in smuku. novan samo zaradi kaznivega dejanja. Ukradenega denarja mu torej ni treba vrniti, če tega nihče ne zahteva! Tu je torej pes pokopan! Ce moramo Čimpreje športno smučanje v novejšem času orga-naučiti obratov, ker jih 00010 upo-abljali nizi rano in ima svoje vrhovno strokovno takoj pri prvem vzponu. Vedeti mora- vodstvo v mednarodni smuški federaciji mo, da se s smučmi ne da naravnost v FIS. Tu so se rodili na podlagi starih breg, ampak, da se da ireinngnfi *tr- izkušenj smučarski tekmovalni pravil-ramo le, če se vzpenjamo v ključih ati niki, po katerih se tekmuje danes do zavojih Na prestrmi poti drči jo smučke vsem svetu. V njih so določene dolžine nazaj, zato bomo na kratkih strminah tekmovalnih prog, normirane so skakal Diagonalno streme ^ pomaga in se z njimi odriva Dobri paj: arJ.1 zelo cenijo kovinaste. Vsaka osčem opremljena zgoraj z oprijema-je nr?; .kl te obšito z usnjem. Na njem taknJ'rjeila široka pentlja, v katero za-spoHn™° r(?ke» da palic ne izgubimo. Na 0Drn»v/vm koncu je palica priostrena in in m Liena 8 krpljico, da se v globokem ojehkem snegu ne udira. ®ih h , arsk* čevlji so eden narvažnej-pr 986*3116 op/eme. Morajo biti ne- plat; Stn j ,n. dovolj močno izdelani. Pod-»iti ,°inV da se ne izvijajo. Morajo so lAu d,ovoli ve,iki, da nas ne žulijo. Sumiin? okavani ali oa imajo nazobčan i st *K)dplat. Od dobrih Čevljev za- Vzporedno streme ^nčaHa!kra' zdravie Oblia pa tudi znanje IUra2~*'Ttt Efora biti preračunana na težka’ J ‘t6' ,n 1vla80- Ne sn>e biti pre-Sihanj« tesna, da ne bi oviralo svobodno Je telesa. Za ženske m moške se Smuški tek — dvokorak postavljali smučke vedno vodoravno niče in točno določeni predpisi do ki podobna en? Qad drugi° M naša sled bo terih se tekmuje. MogočePbo prav, Pče po-podobna stopnicam. Lanko pa prema- vemo, v kakšnih disciplinah in kako^e gamo strmino tudi v razkoračju tako, tekmuje, da bodo krivine široko narazen, kraji smučk pa skupaj. Za tem bo prišel na vrsto tisti šolanja, ki stva. Stvar nam obeta največ zadovolj smuk navzdol po stir:~ zdi sicer zelo enostavna, J. Teki Tekmovalni pravilniki teke na smučeh ki predvidevajo auuvoi;- * ; <0 1 1 -----~Jiemo kratke stva, to je smuk navzdol po strmini. km *n dolge jih imenu Drža pri smuku sebno, če opazujemo dobrega smučarja, vendar bomo kaj kmalu spoznali, da je za to potrebno veliko vaje. Telo mora biti nagnjeno na strmino, kolena prožno upognjena, ena smučka tik druge, palice lepo zadaj telesa. Težko je na vse to paziti začetniku, posebno še, ker so na klancu smučke hitrejše kot njegove misli. Smučke nimajo zavor in vendar je treba včasih preveliko brzino zmanjšati. T /-.dr. L r. 1— ? r/ r-vl r*» A »« r-v- O . _ X I proge do 60 km. Tekmovalne proge morajo biti dobro obeležene z zastavicami, ne smejo imeti umetnih zaprek in morajo voditi po raznolikem zemljišču, ua katerem naj bodo ravnica, vzpon in padec enakomerno razdeljeni. Cim daljša je proga, toliko lažja naj bo. Zmagovalec je vedno tisti, ki predpisano progo preteče brez ture pomoči in s smučkami na nogah v najkrajšem času. 5. Smuk Tekma v smuku je preizkušnja v obvladanju brzine na smučeh. Zato vodi proga za smuk vedno po strmini navzdol in nima ne ravnih deiov, ne vzponov. Z višinsko razliko do 1000 m se spušča več ali manj strmo v dolino in je obeležena . smermi in zastavicami. Zmagovalec je tisti, ki jo presmuča v najkrajšem časti. Z ozirom na velike brzine, ki tu nastopajo, zahteva tako tekmovanje veliko poguma in spretnosti. saj vedo, da bi zahteva po povračilu imela zanje slabe posledice: obtoženi bi se maščeval in vse po vrsti izdal. Ce ga puste pri miru, da bi po vrnitvi iz zapora lahko užival sadove svojega »dela«, ki jih je skril, oziroma zgradil z njimi hišo in jo potem prepisal na ženino ali drugo ime, tudi on ne bo nikogar očrnil. Morda jim bo celo kot nagrado za njihov molk odstopil del »svojega« premoženja. Vsekakor pa bi bilo — ne glede na to, ali so tu soudeleženci ali ne — kaznivih dejanj manj, če bi sodišče uvedlo drugačno prakso, ali pa če bi izpopolnili zakon tako, da bi bil vsak kaznovan tudi na povračilo škode. Tako bi moral vse svoje življenje vračati družbi, za kar jo je oškodoval. Tak postopek bi bil potreben že zaradi tega, ker zaporna kazen pri današnjem humanem prevzgojeva-nju ni posebno huda. Zlasti ne, če se obsojenec tolaži z mislijo, da bo po vrnitvi v svobodo imel več premoženja kot nešteti drugi, ki si ves ta čas niso mogli dosti prihraniti. Reči hočem tole: Ce bi bilo vsako kaznivo dejanje vezano na povračilo škode, bi bilo gotovo manj gospodarskega kriminala, saj bi se vsakdo bal, da bo moral posledice svojega nečednega dejanja nositi vse življenje. Delavci in vsi pošteni državljani pa menimo, da bi morala sodišča take ljudi strože kaznovati. A. B. Tekač na progi 2 Skoki Smuški skoki se vršijo vedno na umet- se vršijo Toda kako? Zelo enostavno! Razširiti no pripravljenih skakalnicah, katerih ob- moramo le repe smučk dovolj daleč na- lika je točno predpisana, niso pa vse razen in pri tem tiščati krivine skupaj, enako velike. Vsaka skakalnica ima pri Tako držo na strmini imenujemo plug, raerno dolg in strm zalet, odskočni most, ^ uaiJon IU BW lia >lu,a ki daje v snegu več odpora in drsenje strmino, na katero se dosknče, in iztek, postavljena tako, da se more doseči tudi postaja počasnejše ali pa se sploh ustavi. I ? katerem se tekmovalec lahko zaustavi večje brzine. Primer smuške proge 6. Slalom To tekmovanje se razlikuje od smuka v tem, da se z umetnimi zaprekami prisili tekmovalce, da pokažejo kako obvladajo tehniko smučanja. V ta namen mu postavijo na strmem pobočju 30 do 50 vratič, skozi katere mora obvezno smučati. Vrata predstavljata dva v sneg postavljena, z zastavicami okrašena drogova, ki sta drug od drugega oddaljena 2 do 3 m. Vratca so razporejena po pobočju posamezno ali v skupinah tako, da mora tekmovalec pokazati vse svoje znanje. Zmagovalec v slalomu je tisti, ki v najkrajšem času presmuča tekmovalno progo skozi vsa vrata. ?. Veleslalom Proga za to tekmovanje, ki je v bistvu neka sredina med smukom in slalomom, je nekoliko daljša in so na njej vrata SOCIALNA POLITIKA K&KO V LJUBUMI ?iVHLJIi¥LJiUO UREDBO 0 UPRMUIMJU STMOVMJSKffl HIŠ Klil] V Uradnem listu FLRJ 52-53 je objavljena uredba o upravljanju stanovanjskih hiš. Glavne značilnosti uredbe so v tem: Stanovanjske hiše upravljajo mesta (občine) in stanovalci Organi upravljanja so hišni sveti in sveti stanovanjske skupnosti. Administrativne posle vodi uprava stanovanjske skupnosti. Stanovalec sklene s stanovanjsko skupnostjo pogodbo. S tem si pridobi trajno pravico do uživanja stanovanja (ta pravica usahne le ob določenih okoliščinah). Najemnina od stanovanj je namenjena za kritje stroškov upravljanja, vzdrževanja in za Te svoje trditve so tovariši potrdili s številkami. Poglejte, pravijo, v Ljubljani bomo z novimi najemninami pridobili okrog 360 milijonov dinarjev letno. Za vzdrževanje in amortizacijo stanovanjskih stavb pa potrebujemo 860 milijonov dinarjev. Precejšnja razlika! Tako kakor v Ljubljani pa je tudi v drugih mestih_______ Povišanje najemnin je torej gospodarsko upravičeno. Stanovanjske skupnosti in gospodarska računica Člani komisije, ki pripravljajo vse potrebne ukrepe za uresničenje uredbe o upravljanju stano- ko manjših skupnosti, bodo ponekod vse dohodke potrošili samo za administracijo, za vzdrževanje zgradb pa jim bo prav malo ostalo. Nekaj p>odobnega bo tudi s stanovanjsko skupnostjo na Starem trgu, če bo osnovana. Težko, da bodo tam z dohodki krili izdatke za vzdrževanje zgradb in administracij e. Odborniki so pretehtali vse te stvari in niso se še odločili. Dejali so, da je treba vse prav dobro preračunati. Komisija za organizacijo stanovanjskih skupnosti bo torej imela še precej dela. Kako je z najemninami Tole vprašanje slišiš povsod. Dokončne rešitve še ni. Tudi na ponedeljskem zasedanju še niso zs&j&ss “ ‘jsus? ‘sjsraffls * I odbora. Komisije so izdelale že j Odkar je bila objavljena i tri ali štiri predloge za ustano-uredba o upravljanju stanovanj- j vitev stanovanjske skupnosti Ne komisije in ne ljudski odborniki se še niso odločili, kakšne naj bodo te skupnosti. so sprejeli le predlog, da se za kategorizacijo stanovanj sprejme načelo ocenjevanje s točkami. Menijo, da je točkovni sistem najbolj objektiven© merilo za ocenitev stanovanj. Seveda ga bo treba še izpopolniti. Po približnih cenitvah mestnega statističnega urada bo spadalo v stanovanjsko skupnost okoli 3100 hiš s 16 tisoč stanovanji. Kategosrije in tarife bodo seveda veljale tudi za stanovanja izven stanovanjske skupnosti Po cenitvi statističnega urada bo največ hiš razporejenih v četrto skupino. Računajo, da bo v tej skupini nad 14.800 hiš. Najemnine se bodo gibale približno okrog 3,70 din za kvadratni meter, in sicer za stanovanja, ki bodo v VII. kategoriji. Za stano- vanja, ki bodo v I. kategoriji, teh bo menda nekaj nad 150, pa bodo stanovalci plačali 30,8 din za kvadratni meter stanovanja. V IV. kategoriji bo znašala stanovanjska tarifa približno 18,50 din za kvadratni meter. Te številke seveda niso dokončne niti točne. vanji, kaj se razume pod pojm0. »manjša« stanovanja. Uredba P*. kjer ne določa, kako obravnova. tiste lastnike, ki imajo več h13?! ših (eno ali dvostanovanjskih) P1, Prav tako ni jasno, ali spada , stanovanjsko skupnost hiša, r so jo skupno zgradile tri ali Stanovanj še niso kategorizirali | osebe, in tudi niso določni tarif. i Dosedanja uredba o razde« I Na Svetu za komunalne in i vanju stanovanj še ni razvelp* gradbene zadeve računajo, da se, Ijena. Sedanja uredba o upr® t__------------— - I* ni' v bodo najemnine v najboljših sta-! Ijanju stanovanjskih hiš pa novanjih povečale tudi do 70 od-1 kjer ne predpisuje, kako bo stotkov ali celo več. Stanovalci v | bodoče z oddajanjem prostih SP zelo slabih stanovanjih pa bodo: novanj. Res bo prostih stanov®^ plačali toliko najemnine kot do-1 malo (če se bo kdo izselil, če D slej, ponekod pa mogoče celo j zgrajena nova stavba itd.), ve® manj. i dar bo treba določiti, ali bo ® | opravljala stanovanjska skupno’ Kdo bo razdeljeval prosta \ ali kakšen drug organ. j stanovanja? Res bi lahko mestni Ijuds. Pravniki in tudi drugi so mi odbori marsikatero teh stvari ly potožili, da je v uredbi še precej svoje presodili m resih. Toda P’ nejasnosti. Takole so naštevali, uveljavljanju tako vazne uredo Nikjer ni točno predpisano, kaj je pravzaprav stanovanjska hiša (osebna last zasebnika), ki naj ne spada v stanovanjsko skupnost. Prav tako ni jasno, kako je s kletnimi in podstrešnimi stano- kot je ta, morajo prevladati eno1' stališča. Zato ljudski odt>or na stališča. Zato ljudski želijo, da pristojni republiški o®' gani čimprej izdajo natančne.)5 predpise za uresničenje uredb6 Dore skih hiš, skoraj povsod govore o stanovanjskih najemninah. L ju-1 dje ugibajo, kakšne bodo nove najemnine, v katero kategorijo i bo uvrščeno njihovo stanovanje, j kolikšen bo prispevek za posa-1 mezne cone itd. Kot povsod dru- j god, tako tudi v Ljubljani Ne-1 kateri se hudujejo, da so najem-J nine že sedaj previsoke. Drugi spet menijo, da še sedaj ne bo- j mo krili stroškov za vzdrževanje stanovanjskih stavb. Poglejmo,1 kaj menijo o tem in onem na Svetu za komunalne in gradbene zadeve ljubljanskega ljudskega odbora. Za kaj gre? Pri razdelitvi območja Gospodarske najemnine Precej vrat sem odprl tisti dan na Svetu za komunalne in gradbene zadeve, ko sem iskal podatke o najemninah, kategorijah, stanovanjskih svetih, conah itd. — Povsod pa sem slišal eno. »Kakorkoli računamo s sedanjim povišanjem najemnin, še ne bomo dosegli tistega, kar bi morali, namreč gospodarskih najemnin.« Gospodarskih najemnin? Nekoliko čudno ime za najemnine. Takole so ga razložili. »Hiša se mora vzdrževati iz lastnih sredstev. Stanovalci hiše morajo plačevati tolikšno najemnino, da lahko z njo krijejo stroške upravljanja, vzdrževanja in obnove zgradb. Nesorazmerje med najemninami in visokimi gradbenimi stroški je seveda veliko in zato tudi ne pričakujemo, da bo- j mesta na stanovanjske skupnosti sta si v nasprotju dve stvari in sicer: demokratičnost upravljanja in gospodarska računica. Pojasnimo si to na primerih. Uredba predpisuje, da mora imeti vsaka stanovanjska skupnost svojo administrativno upravo. Če bo več uprav, bodo stroški večji, če jih bo manj, bodo pa manjši. To je gospodarska plat. Demokratičnost upravljanja bo trpela, če bo manj uprav Stanovalci bodo zelo oddaljeni od stanovanjske skupnosti. Nevarno je, da ne bi te uprave poslovale takole administrativno kakor doslej uprave stanovanjskih zgradb. Komisija, ki pripravlja predloge za organizacijo uprav, je že izračunala, kolikšni bodo stroški, če bo v Ljubljani deset stanovanjskih skupnosti Samo za plače 110 uslužbencev in 300 hišnikov bodo izdali letno nad 30 milijonov dinarjev. Tisti, ki gledajo samo gospodarsko plat, menijo, da bi morali osnovati manj uprav. Tisti pa, ki imajo pred očmi demokratičnost upravljanja stanovanjskih zgradb, pa menijo, da bi morali imeti v Ljubljani deset, petnajst ali mogoče še več stanovanjskih skupnosti in uprav. Obrobni mestni predeli imajo do nove najemnine v resnici go- j večinoma manjše zgradbe. Tu spodarske. To bomo mogoče do- [ bodo tudi dohodki stanovanjske segli, ko se bo pocenil gradbeni i skupnosti manjši Prav te zgrad-material in druge gradbene | be pa potrebujejo veliko denarja usluge.« i za vzdrževanje stavi). Če bo veli- PA SE ENKRAT O OTROŠKIH DODATKIH Žilica mi ni dala miru, dokler nisem napisal tehle vrstic — spet o otroških dodatkih, ali dokladah, kakor pravimo po domače. Zdi se mi, da je le prav, če se še o tem pogovarjamo, čeprav je danes še drugih skrbi dovolj. Oglejmo si tri. primere! K. F. iz Zreč ima šest otrok in poldrugi ar obdelovalne zemlje. Za to krpico zemlje plačuje 318 dinarjev davka, kar znese na družinskega člana 39 dinarjev dohodnine letno. Zaradi tega dobi za 6 otrok 9350 dinarjev mesečno otroških doklad. Če zemlje ne bi imel, bi dobil 11.000 din. Na mesec dobi torej 1650 dinarjev manj, kar znese na leto 19.800 dinarjev. Če sedaj na teh 150 kvadratnih metrov pridela 300 kg krompirja in bi ga prodal po, recimo, 15 din (vse številke so pretirane), bi dobil zanj 4500 dinarjev. Se delati je moral, semena in gnoja pa tudi nismo računali. Skratka, ne izplača se. Morda bi se mu z zelenjavo kaj bolj splačalo, veliko pa tudi ne. Pri vsem tem niti ni važno, koliko davka plača. Če ga plača le paro na leto, že izgubi pri šestih otrocih 1650 din na mesec, pri petih 1500 itd. Poglejmo rajši druga primera! T. F. je v enem mesecu neupravičeno izostal z dela pet dni. Zena mu je zbolela, pa je ostal pet dni doma, da bi ji stregel. Tega ni nikomur povedal, po zdravnika pa tudi ni šel. Pustimo sedaj, ali je to res, ali ni, kar je povedal. Resnica je le, da ga ni bilo v službi, da izostanka ni opravičil in — »plave« so mu zapisali Zaradi tega je izgubil pravico do otroške doklade in bo moral čakati leto dni, da si jo bo spet pridobil. R. S. pa je bil zapleten v poneverbe v tovarni in so ga obsodili na leto dni zapora. Njegovi otroci pa so dobili ves čas preiskovalnega zapora otroške doklade. Ker pa se je njegova žena, kakor hitro je bila sodba pravo-močna, prijavila posredovalnici za delo, ji pravico do otroške doklade tudi poslej ni ugasnila. Socialno zavarovani v At sirija V FRANCIJO SO PRIŠLI UMRET senegalski fantje, ki so jih mobilizirali za francosko vojsko. Avtomobil, v katerem so se peljali, je eksplodiral in šest zamorskih mladeničev se bori s smrtjo. INDIJANCE SO NAUČILI INDIJANSKIH PLESOV za proslavo priključitve Nevade 4 t V, J .. »4 . I — J 1 r" r* t k ZDA. Učil jih dela je madžarski koreograf, ki v Ilollywoodu. ZENSKA NACIONALNA GARDA v EgiP** katere članice so lahko za enkrat sam0 študentke univerze. ___ ____. .. .. KOVICE V SLIKAH Razumljiv je razlog, zakaj dobe otroci obsojenca otroške doklade. Zaradi staršev otrok ne smemo kaznovati. In prav je tako! Kaj pa s tistimi otroki, katerih oče je pet dni v mesecu neopravičeno izostal z dela? Naj jih zaradi očeta kaznujemo? Uredba pravi, da ti otroci nimajo pravice do otroške doklade. Nekakšna razlika je, saj obsojenec ne dobiva plače in ne more zaslužiti, medtem ko je tisti oče, ki je le izostal z dela, še vedno v službi in delovnega razmerja ni prekinil. Konec koncev so pa le otroci prizadeti po očetovi krivdi. Zamotana je zadeva tudi z viničarji Doslej otroških doklad niso dobivali Sedaj je vinogradnikova zemlja postala družbena lastnina, viničar je prišel na zadružno ali družbeno kmetijsko posestvo, kamor je pač tista zemlja pripadla. Po določilih uredb si mora vsak tak šele pridobiti pravico do otroške doklade in bo čakal leto dni, pa tudi dve leti, če prvo leto ne bo stalno zaposlen. Kaj sedaj? Naj puste viničarjem ohišnice ali naj mu delo pri vinogradniku štejejo v redno delovno dobo, da mu ne bi bilo treba čakati na pravico za otroške doklade. Zvedel sem, da tega še niso rešili. Rešiti pa bo treba to na tak način, da bo viničar vsaj za silo preskrbljen. —rc Pred nedavnim so objavili, da je v Avstriji socialno zavarovanih približno 3,1 milijona ljudi, razen teh pa še 1,5 milijona članov njihovih družin. To je skupno 4,6 milijona ali 66 % vsega prebivalstva. Zavarovance oskrbuje 39 podružnic Zveze socialnega zavarovanja. Okrog 78% avstrijskih zdravnikov, ki sicer svobodno opravljajo svoj poklic, ima pogodbo za delo tudi z zavodom za socialno zavarovanje. MATERINSKA LJUBEZEN med pingvini. Ko je hotel fotograf posneti tale prizor, je samica potisnila mladiča v gnezdo, da bi ga vala neprijetnosti. obvaro- SUDANSKO »PREVOZNO SREDSTVO«. V deželi brez dobrih prometnih zvez je še vedno potovanje in prenašanje tovorov s Kamelo najzanesljivejše. ^ JANUARJA 1954 — St 5 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« Nekaj misli ob letni skupščini VEG POMOČI delavskemu kulturno umetniškemu društvu Nova zarja Delavsko kulturno umetniško Ijani, je imelo pred dnevi redni izvoli v vodstvo nove ljudi. Ali ju&tvo Notni zarja, katerega letni občni zbor. j je bilo njeno stališče pravilno ali ' ani so delavci in uslužbenci go- Poročilo o društvenem delo- \ ne, bo pokazala prihodnost. Vse-tinsko turistične stroke v Ljub- vanju je bilo dokaj pomanjkljivo, kakor pa bo društvo moralo do- XYLON bo razstavljal v Ljubljani P prvi polovici februarja bo Ni namreč prikazalo resničnega j stanja v društvu. Marsikaj, kar zavira društveni razvoj, je refe-; rent zamolčal. Med razpravo pa j so prišle na dan vse nepravilnosti. Gre predvsem za nerazume- ----- - —------ - - vanje nekaterih sindikalnih po- Modemi galeriji slavnostno od- družnic za društvo. Tudi KOS r*zstava mednarodnega dru- gostincev Novi zarji ni pomagal. j “ ®. Icsorezcev »XYLON«. 350 stanje so slabšali še nepravilni r)o7 l7ls^0 *n oblikovno pestrih odnosi med člani uprave in ne-V nas bo seznanilo z zadnjimi j soglasja med aktivnimi člani, za-" varitvami lesorezcev 14 držav.; radi česar so začeli nekateri dru-ber bo ta razstava prirejena le ■. štvo zapuščati. ’’ večjih evropskih mestih, bo za Zal skupščina vsega tega ni ^bljanske ljubitelje umetnosti ; do konca razčistila. Bila je nedvomno izreden dogodek. ' mnenja, da bo konec težav že, če Bibliografija socialističnega in delavskega gibanja v Srbiji Vsem, ki proučujejo razvoj de-'avskega gibanja v naši državi, Predvsem v Srbiji, je založba -lad< z izdajanjem Bibliografije ^cialistionega in delavskega gibanja v Srbiji zelo olajšala delo. Dr. Dimitrijevič, avtor bibliografije, je vključil vanjo vse vrste Publikacij, ki pišejo o socialističnem in delavskem gibanju v Srbiji. Da bi bilj podatki čimboj Popolni, je navedel tudi dela srb-skih nacionalistov v tujih jezikih, Publikacije tujih avtorjev, v katerih je omenjena balkanska federacija ali politično življenje v Srbiji, prevedel pa je tudi anti-' asist ione publikacije iin knjige srbskih buržoaznih avtorjev, ki govore o socializmu. in v Makedoniji Dr. Dimitrijevič je navedel namreč tudi vse publikacije, ki se nanašajo na področja teh republik in so jih našli v knjižnicah LR Srbije. Bibliografija je jasna in pregledna. Avtor je dela razporedil po piscih in posebej zbral anonimna dela, zbornike, koledarje in publikacije posameznih organizacij. Bo Cocfeau sprejet med nesmrtnike? Francoski umetnik Jean Cocteau jr najnovejši kandidat m člana Francoske akademije. Po pisanju avstrijskega lista »Die Presse* pa je zelo majhno upanje, da bo to čast tudi do-j segel. Kakor piše Ust. se Cocie.au zad-! nje čase pritožuje nad zdravjem in To delo bo odličen priporno- trdi, da zaradi izčrpanosti ne bo mo- biti pomoč, če bo hotelo opraviti vse naloge, ki se jih je zadalo Na občnem zboru je bilo videti, da so člani pripravljeni delati. Med vrsto sklepov je bil tudi ta, da bodo poslej bolj prizadevni pri vzgoji gostinskih kadrov. M. Č. Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA SINJI GALEB" Mladi in stari radi prebirajo (je vendarle res. Posamezne sicer prijetno povest Toneta Seliškarja »Bratovščina Sinjega galeba«. Kdor pa si je od teh ogledal film »Sinji galeb«, ki ga je po Seli- dobre in napete prizore je režiser tako nespretno povezal med seboj in jih razvlekel z liričnimi in celo samo dekorativnimi scenami. film daleč zaostaja za povestjo. Vsak si je precej drugače predstavljal Seliškarjeve junake, kot nam jih predstavi film. Režiser Branko Bauer ni znal izkoristiti vseh bogatih možnosti, ki mu jih nudi povest, niti števil-. .... ,. nih filmskih sredstev, s katerimi Fntz Buchser: Recm ribič. (Tudi usfvarjaj0 dobri režiserji tehtnej-to sliko bomo videli na Medna- $a filmska dela Kaie, da je hotel škarjevi povesti izdelal Jadran- \ da je stvar mestoma dolgočasna, film, je kar na hitro ugotovil, da 1 Po režiserjevi krivdi in njegovi 1 slabi zamisli potem tudi igralci, niso rodni razstavi lesorezcev) Jeseničani so se polenili pri branju Sindikalna organizacija jese-1 obiskuje knjižnico. Sledijo ji de- | režiser ustvariti predvsem napet, zabaven film, poln pustolovskih dogodivščin in je zato nekako namenoma zanemaril človekoljubno, nevsiljivo moralno noto, ki dela Seliškarjevo povest privlačno in ji daje človeško toplino. Pa nekateri očitno nadarjeni, mogli ustvariti živih ter polnokrvnih likov. Skoda, da vrednost filma tako zelo zaostaja- za vrednostjo povesti! V. T. »Skrivnosti atoma Naposled imamo pred sabo poučno knjigo »Skrivnosti atoma«, ki so jo napisali Milan Čopič, ing. Lado Kosta in Milan Osredkar. S to knjigo so mladi poljudnoznanstveni pisci zamašili vrzel na našem knjižnem trgu: dali so nam zgoščen, toda pregleden in kar se da poljuden uvod v razu- mske železarne je preskrbela de- j lavci in delavke, pa tudi upoko- tudi lov zaJ ra2t,urlj«nmi dogodki, mevanje najnovejše zmage nad lovnim ljudem prijetno in kulturno razvedrilo in jim dala možnost za strokovno izobraževanje. Jeseničanom in Javomičanom je uredila bogati javni knjižnici, ki sodita prav gotovo med najvzor-nejše v radovljiškem okraju. Centralna sindikalna knjižnica na Jesenicah ima v Titovem domu zgledno urejene prostore, lepo pa napreduje tudi njena podružnica na Javorniku. Redni jenci in gospodinje pridno segajo po domači in tuji literaturi. Med slovenskimi književniki so najbolj brani Bevk, Jurčič in Finžgar, vendar tudi svetovnim piscem ne manjka odjemalcev. Skoda je le, da imata centralna knjižnica in njena podružnica na Javorniku sedaj manj rednih bralcev kakor pred dvema letoma. Na Jesenicah je od se režiserju ni posrečil. Film ni: prirodo, vpogled v spoznanje in čisto nič napet. Čudno se sliši, pa proizvajanje jedrske energije. ..SEMENA V KAMENJU« Nova drama Jožeta Pahorja Delavsko »Svoboda« v prosvetno društvo vzel avtor iz tovarne, kjer je Zgornji Šiški pri- i nastalo trenje med socialistične-. , 1952. leta padlo število rednih pravlja za 6. februar krstno1 mu gospodarstvu škodljivim di- njuni obiskovalci so ne le Jeseni- , ^isfcouatceu za 9 “/e, na Javornr- predstavo nove drame Jožeta rektorjem in med zavednim de- čani, temveč tudi ljudje iz bližnje ^ ^ ^ g 0|0 Pahorja, »Semena v kamenju«. , lavstvom. Konflikt se zaostri pri in dalnje okolice, tako da opravljata knjižnici pomembno kulturno poslanstvo. Jeseniška knjižnica ima na svojih policah že več kot 13.000 domačih in tujih del. Po knjižnem seznamu lahko ugotovimo. Ljubitelj lepe knjige Snov za to štiridejanko je Jeseniška ,,Svoboda“ je odprla čitalnico Jesenice so zmeraj bolj potre- 0a delavskega društva pri delu da njeno vodstvo smotrno na- bovale primemo dvorano za kul- kar tekmujejo med seboj. I~\rr on s i — r- n« tonm nfl x _ TV u -J nn stsl rt n+m Anm on om bavlja nove izvode; pri tem ga vodijo želje in potrebe bralcev pok sestavljavcem retrospektivnih Razveseljivo in pohvale vred- prosvetno življenje močno poži- bibliografij v Bosni, Hercegovini £ai možnost, da bi se uvrstil mednje, no je, da mladina najbolj redno vilo. Številni marljivi odseki te- turne prireditve, koncerte, raz- , Pred nedavnim je jeseniška . ..... stave itd. Mnogi jeseniški kovi- »Svoboda« odprla lastno javno poslovnih, poljudnoznanstvenih vaU {z tilne v etilno, iz prostorih Delavskega doma. Ciin politično vzgojnih del. Bralci . , nimiim \ talnica je vzorno oskrbovana, prav radi segajo po domači, sr- , ‘ ' \ gmotno pa jo vzdržuje tovarniški bohrvaški, ruski, češki, nemški,' Ko pa so na Jesenicah usta- j sindikalni odbor. Obiskovalcem italijanski in angleški knjigi. j novih »Svobodo«, se je kulturno | s0 pa razpolago politični in strokovni časopisi in revije, vsi naši časniki, pa tudi domače in Nove knjiare Henrik Sienkiewicz: »Z ognjem in mečem« Težko bi našli knjigo, ki bi se sto-zf?skemu bralcu, zlasti mladini, tako ^ljubila kot ta čudoviti zgodovinski JjV}an o davnih in slavnih bojih polj-države z ukrajinskimi uporniki, f ognjem in mečem* je eno redkih v našem prevodnem slovstvu, ki .v prijetno napeti zgodbi tudi ne-vrtljivo moralno poanto. Najlepše nje. stvari vzbujajo in netijo mladini skr ena ljubezen do domovine. Roman ^doživel pri nas že štiri izdaje. Kdor rjsli, da je nova, četrta izdaja, odveč, 1 mu naši knjižničarji ugovarjali, nkaj »Z ognjem in mečem* je ena ^Jbolj zaželenih in iskanih knjig. Honore de Balzac: »Blišč in beda kurtizan« Rralec, ki ga je navdušil Balzacov .0r,ian »Izgubljene iluzije*, je komaj da zve za nadaljnjo usodo mla. Luciena. Zato bo rad segal po 9a{zacovem romanu »Blišč in beda IjUrtizan*, nadaljevanju »Izgubljenih ki ga je v okusni opremi iz vala Državna založba Slovenije, pr e .?ael pa mojster slovenske besede Via lrt}ir Levstik. Nadaljevanje ne pr e zapletene zgodbe v Lucienu je rm-Msano na 63S straneh. Balzac je v tem rrl!an.u razgalil svojo dobo in sodob. in osvetlil sleherni kotiček v zavrtenem labirintu mlade kapitalistič-ne dmibe. KULTURNI DROBIŽ odločanju o letnem dobičku. Delavstvo zahteva, da porabijo denar za izpopolnitev varnostnih in sanitarnih naprav, medtem ko direktor in njegov ozki krog pristašev po vsej sili vztrajali, da bi dobiček razdelili med člane delovnega kolektiva. K temu jih vodi pohlep po denarju. Direktor skuša odpustiti iz tovarne več delavk, ki so opozarjale vodstvo na pomanjkljivosti v podjetju, pa tudi knjigovod-kinjo — dušo nasprotnega tabora. Ravnatelja podpirajo nekateri člani delavskega sveta in celo predsednik upravnega odbora in skušajo delavcem doka- glavni vlogi nastopa veliki Japonski igralec Sessue Hapakaiva. TtekaJ odlomkov iz tega filma so Japonci že poslali v svet. Nad ?0% tujih skladb Združenje avstrijskih skladateljev je pred nedavnim na tiskovni konferenci protestiralo zaradi zapostavljanja sodobnih avstrijskih skladb na koncertih in v glasbenih programih avstrijskih radijskih postaj. Kakor trdijo skladatelji, je bilo v letošnji koncertni sezoni na programih le pet domačih glasbenih del, medtem ko Društvo prijateljev glasbe ni predva-jf$Uj na svojih glasbenih večerih niti ene novejše avstrijske skladbe. Vsi posegajo predvsem po skladbah Hin-demita, Stravinskega in Blachera. Statistika dokazuje, da so glasbeni programi avstrijskih radijskih postaj vsebovali 70 odstotkov tujih skladb. tuje ilustrirane revije. Po boga-. zati, da je direktor spravil podtem čtivu posegajo tako delavci, jetje na noge. Borba se konča z kakor inteligenti, zlasti pa mla- ] zmago tistih, ki imajo pred očmi dina. skupne koristi. J. Marjanovič: Repertorij zgodovine KPJ Pod tem naslovom je iadaila založ- jo življenja v teh letih mu je napelo ba »Rad« hiefioffiat Komunistične ustvariti jasno sliko o vlojri Partije partije Jugoslavije od 19*19. do 1941. v družbenem življenju ki njenem leta. 8 tem je vsaj delno zamašila vplivu na delavce. vrzel v z^odovmskem {gradiva i-z naj- Marjanovič je odmeril precej pro-novejšega obdobja. Čeprav je delo štora frakcijskim borbam v sami precej zgoščeno, je avtor prikazal sta- Partiji, prikazal odnose Tretje inter-iišče Partije do različnih dogodkov nacionale do Komunistične partije v domovini; razvidno je tudi ekonom- Jugoslavije in dokazal, da je Inter-sko i.n politično »tanje bivše Jugo- nacionala io tedaj postala orožje CK slavijo. Z mnogositransko osvetlitvi- SKP in zunanje politiko ZSSR. Tone Kralj: Rodbinski naslednik. (Sliko bo razstavljalo Mednarodno zdrvženje lesorezcev v Ljubljani) Monografija ° Emerichu Kalmannu ricjP znanem skladatelju operet Erne-je J*.halmannu, ki je umrl v Parizu. Knič}a v Švici monografija »Emerich bled*10/111 P.0* nekega skladatelja*. Vrikn(linam}£n*vn pripovedovanjem je hiknul10 življenjska pot tega glasbe, kih zaecl ustvarjati v zelo tež- &vo\tlvl3Pogojih- n je zaključil (Jelo v sijaju svetovne slave ki iihxan.n s°di v krog skladateljev, stavi!)i šleJejo za najizrazitejše pred-znslon i dunajske operete. Najbolj je Ver* i operetah »Jesenski mane. ter; 'Kneginja čardaša«. Marsika- Ve$ . r,j<‘gonih napevov je obšel **°*luša *n Sa l3Udje sedaj radi Spomenik Tadž Mahal, ena najlepših zgradi) na svetu Margo Johns — pobudnik za oder brez kulis Ideja o odru brez kulis ali o odru med gledalci, je. navdušila mnoge an*e-riške igralce in gledališke direktorje že deset let pred drugo svetovno vojno. Prav tako gledališče pa je osno. vala Šele leta 1947 Margo Johns v Delsu, v državi Texas. V tovrstnem gledališču so sedeži razporejeni okoli j fu/ra. K(>r le-ta nima -aves, pred vsako ; novo si.eno gledališče zatemnijo, med ; predvajanjem pa osvetljuje igralce en ! sam reflektor, nameščen neposredno nad odrom. Jnhnsova je prepričana, da scena, ki odstranjuje fizične in psihološke meje med gledalci in igralci, onemogoča nepristno igro. Doslej je Johnsova s svojim gledališčem obiskala že precej dežel, med njimi tudi Japonsko, Kitajsko, Indijo, Anglijo m Francijo. Kaj vse se ne gredo v Rimn Iz skladišč in polic katoliških knjigarn v Italiji so na ukaz vrhovnih cerkvenih oblasti odstranili vse izvode »Hudiča«, dela TOmletnega pisatelja Giovannija Papini ja. V tej knjigi, ki je veljala doslej na katoliškem knjižnem trgu za odlično, trdi pisatelj, da bo bog nazadnje odpustil hu/ličn rn da bo zato tudi konec pekla. Trditev seveda nasprotuje cerkveni dogmi o večnosti pekla. Sicer Vatikan za sedaj še ni vnesel Papinijevega »Hudiča« v spisek prepovedanih knjig, določil pa je skupino teologov, ki naj ugotovi, ali je treba nad pisateljem izreči božje prekletstvo, ali mu dati priliko, da »svoj greh* popravi. Japonska verzija Hugojevih »Nesrečnikov« Če sodimo no navdušenih izjavah japonskega tiska, je njihova verzija Hugojevih »Nesrečnikov« eden največjih uspehov domačega filma. Vsi, ki so imeli priliko videti film »V gozdu*, verjamejo v uspeh. Film bo vzbudil veliko zanimanje že zato, ker so filmarji Hugojev roman v nekaterih pogledih pojaponili. Jean Valieau jč na primer riž s pomočjo paličic, Cosette je podobna madam Butterflg, hudoben detektiv Jabert pa je živa kopija Charlie Chana. Družina Trenardier živi v tipični japonski hišici ob vznožju Fudžijame . . . Film. sta zrežirala Daisuko Iko in Masahiro Makino. V MORDA ŠE NISI VEDEL Vrata v garaž« odpira voda otroški park na oknu Voda, ki teče pod pritiskom po naših vodovodih, lahko žene napravo, ki odpira in zapira vrata garaž. Glavni element te naprave je dolg vodni valj, ki je pritrjen na streho garaže. Kolikor vozil, toliko vrat je, prav toliko teh vodnih valjev potrebujemo. Z enostavnim pritiskom na gumb znotraj hiše lahko z elektromagnetom vodimo ves postopek. Za mrzle kraje prihajajo v poštev podobni valji, 3e da so namesto z vodo polnjeni z oljem. Takih naprav še ni veliko in ne stanejo niti polovico tega, kot bi stal motorni mehanizem. Puh atomske bombe čutimo do 75 km visoko Dandanes poznamo razne učinke atomske bombe. Zadnje čas© »o ugotovili, da čutimo puh atomske bombe do 75 km visoko v zraku, na zemlji pa njeno posledice v polmeru do 1000 km od mesta eksplozije To učinke so študirali v puščavah Nevade. Medtem ko se. omenjeni valovi dvigajo, lahko v višini 300 do 600 metrov naletijo na ležišča toplega zraka; le del teh valov se prebije skoznje, drugi del pa se odbije proti zemlji in jo zadene na več mestih. Isto se zgrni i, kadar zadenejo valovi 10 km od tal na troposfero, med 40 in 60 km na ozonosfe.ro in jono-sfero pri 75 km višine. Nažagan nož na več rezil Gospodinje bi Lile zelo hvaležne, če bi jim pripravili nož, kot ga kaže slika, ima več rezil oz. žagic. S tem nožem lahko razrežemo na deset delov hkrati paradižnike, sadje, krompir, trdo kuhana jajca, sir, maslo. Rezila so iz nerjavečega jekla. Celotna dolžina rezil je 195 mm; nož je lahek, ima širok ročaj in je zelo priročen psgž* - J*65 Ker so mamice zelo zaposlene s svojim gospodinjstvom in nimajo časa, da bi pazile na otroke, je nekdo prišel na misel, da napravi na oknu kletko iz močne jeklene žico skozi katero bi sijalo dovolj sonca na otroke. Otroci v mestih nimajo vrtov, kamor bi se hodili igrat; zato je ta do mislek naletel na velik odmev pri odjemalcih. Rešetke varujejo otroka, da ne pade na cesto ali tla stanovanja; navznoter se mreža odpira. Avtomehaniki, imejte orodje pri roki! Na tej leseni plošči imamo sku paj ;n pri roki vse avtomobilistu potrebno orodje za popravilo. Meri 35 X 50 cm in je pritrjena na hladilnik z dvema kljukama Stransko vez lahko spreminjamo, zagotavlja pa stabilnost plošče v ravni legi Ce vez upognemo, lahko mizico spravimo. Podstavek v obliki pladn ja za slereoskop-ske posnetke Z vr-nkim fotnaparatom lahko napravimo lepe stereoskop- ske posnetke, če »o poslu žimo na trinožnik pritrjenega lesenega pladnja. Izberimo pladenj s takimi dimenzijami, da ima aparat pri premiku z enega konca na drugega približno 65 milimetrov razdalje med obema legama optične <>«i. kar bi približno odgovarjalo razdalji med obema očesoma Pladenj napravimo tako, da zapognemo robove leeonitnc plošče. V sredini izvrtamo luknjo, da podstavek lahko z vijakom privijemo na trinožnik. Prvi posnetek napravimo z aparatom, pritisnjenim ol; eno stran podstavka, drugi posnetek pa na drugi strani podstavka na drug film ali ploščo. Te posnetke lahko dobiipo le pri popolnoma nepremičnih predmetih ■fl & Kako obnovimo premočeno klobučcvi-nasto pokrivalo Zgodi se, da nam dež pokrivalo popolnoma premoči. Najprej ga popolnoma osušimo, nato damo oglavmci staro obliko. Poravnamo še vdrti no in jo poljubno oblikujemo. Trak odstranimo in ga sušimo na svežem hladnem zraku. Suh klobuk na'o pokrtačimo. Tak bo ko nov. O NEKI SODNI RAZPRAVI V TRŽAŠKEM MESTU mmgk liiiA Zavezniško vojaško sodišče v Trstu daje fašistom potuho Zavezniško vojaško sodišče v Trstu je pred dnevi razpravljalo o kaznovanju nekaterih voditeljev fašističnih demonstracij v angioameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja. Po »temeljiti« razpravi je sedem zatož zločine. j monstrantov, ki so sedeli na j ni klopi, da so odgovorni za obtožencev oprostilo vsake krivde, 8 ®° ^ fašisti v zadnjih pa »obsodilo«. Dva obtoženca, ki sta proti,zavezniških m protijugostovan-bila kaznovana z najvišjo kaznijo, I demonstracijah, toda sodi so® je sta dobila 6 mesecev zapora. »v imenu demokracije« zaščitilo fasi- Vojaški tožilec je na razpravi ob. | ftlcne zlikovce. Niti zmenilo se m, dolžil vse voditelje fašističnih de- i 's,° obtoženci izjavili, da je de- OSVOBODILNI BOJ V KENIJI Irtve koSonšanizma i.809 ubitih in 26.000 zaprtih. — 60.000 domačinov v koncentracijskih taboriščih. — 15.000 Kenijcev išče novih domov v tujini. — Angleški kolonialni gospodje še niso zadovoljni V prvem letu osvobodilnega boja i Toda angleški kolonialni vrhovi kenijskega ljudstva so angleški kolo- se ne menijo za žrtve. Ni še dolgo nialni vojaki in policisti ubili 8000 tega, ko so poslali v Kenijo najtežja rnih prebivalcev, 2G.000 jih zaprli, 1 letala. Menijo, da bodo le z nasiljem -- ’---- 1----------*---prisilili ljudstvo Kenije k pokorščini. A sila obr di silo. Boj ljudi prekali j.vuv J-iii 0.000 pa odgnali v koncentracijska laborišča. Razen teh pa so izgnali iz iežele še 15.000 domačinov. Koliko novih naročnikov si pridobil ta meses? in ne pr; rasi. Narod, ki se je enkrat odli t i . da si bo izbojeval svobodo, jo tudi bo. Ko je v angleškem parlamentu predlagal minister za kolonije, naj v Kenijo pošljejo težke bombnike, so se iz laburističnih klopi zaslišali vzkliki: »Morilec ...« SMETMI OBSODBI Francosko sodišče je obsodilo dva Tunizijca na smrt m enega na dosmrtno ječo Vojno sodišče je obsodilo dva Tunizijca na smrt in enega na dosmrtno ječo. V obtožnici je rečeno, da so ti trije domačini ubili francoskega polkovnika Norberta Duranda. Norbert I) ur and, polkovnik francoske kolonialne vojske v Tunisu, je bil ubit pred dvemi leti, ko je hotel razgnati demonstracije domačinov v Susi- monstracije priredil in celo finansiral nazadnjaški »Odbor za obrambo italijanstva Trsta«, v katerem je nekaj sedanjih vodilnih tržaških osebnosti. Sodniki pravijo, da žele pomiriti vročekrvne duhove v Trstu Vendar s takimi »obsodbami« le nudijo fašistom potuho. Ta sodna razprava je | ohrabrila nazadnjaška gibanja v co-ni A Svobodnega tržaškega ozemlja | in ne smemo se preveč čuditi, če bo- * mo v kratkem slišali o novih fašističnih demonstracijah na tr/>aških ulicah. IZ FRANCOSKEGA MAROKA 0P0Z0BIL0 Nepoznane osebe so v minulem tednu poskušale zažgati pet bencinskih postaj v Casablanci, glavnem mestu Maroka. V treh postajah so ti, poskusi propadli, v dveh postajah pa j so bombe eksplodirale in prizade- j jale občutno materialno škodo. Iste i osebe so tudi vrgle bombe na osred- ; nje skladišče bencina v industrijski1 četrti Casablance. Menijo, da so v te »bombaške akcije« zapletene proti-kolonialne sile, ki z uničevanjem imovine tujih kapitalističnih družb opozarjajo francoske priseljence, naj zapuste Maroko in dovolijo maroškemu ljudstvu svobodno življenje. Kdo ve, če so Duranda? Že večkrat se zgodilo, da so francoska Tunisu obsodila nedolžne, bi prestrašili domačine '~ lili k pokorščini. obsojenci res ubili je namreč sodišča v .v, samo da in jih prisl- OB SPORU MED ŠPANIJO IN FRANCIJO ZARADI MAROKA Dva imperializma Španski in francoski kolonizatorji so si skočili v lase. — Kdo bo imel v Maroku več besede? — Francoska vlada prosi Ameriko, naj pograja Franca. — Kaj pa maroško ljudstvo? tarna ter razglasili svojo vernost Mo* hamedu Ben Jusufu in Španiji. Špancem pa je nekdanji maroški sultan deveta briga. Z grajo nasilnih ukrepov francoskih kolonialnih oblasti v Tunisu si hočejo le pridobiti nekaj ugleda med arabskim ljudstvo^ ter povečati število svojih pristaše^ v Maroku. Francoski zunanji minister Bi-dault je opo-zoril Španijo, da bo nj^ ne nadaljnje spletke v Maroku sma' tral kot kršitev obstoječih sporazumov med obema državama. Franco je to opozorilo hladno sprejel. Zato je Pariz poprosil Washington, na j P°' Odnosi med Francovo Španijo in Francijo so se v zadnjem tednu precej zaostrili. In vzrok je — Maroko. Ko so Francozi pred petimi meseci odstavili maroškega sultana Mohameda Ben Jusufa, so Španci precej ostro protestirali. Menili so, da so tudi oni poklicani odločati o usodi maroških »verskih poglavarjev*, saj imajo del Maroka v svojih rokah Ker pa so se Španci zadovoljili samo z besedami, se francoska vlada ni vznemirjala Ravnodušno jo čakala, da se bodo pomirili vročekrvni duhovi v Španiji. w ____ ^ ,, Francozi pa so se tudi tokrat graja Franca. Menijo, da se bo Fran; ušteli. Ko je Franco spoznal, da na co umaknil le zahtevam z one strani njegovo ogorčenje Francija sploh ne oceana. odgovarja, je sklenil, da bo od besed Dva imperializma sta si skočil8 prešel k dejanjem. Njegovi agentje v lase, španski in francoski. Ameri' so zbrali v španskem delu Maroka ka naj reši spor v korist francoskega-paše, kaide in plemenske poglavarje. Maroškega ljudstva pa nočejo vpra-ki so na skupnem sestanku obsodili sati, kako bi rado živelo in koga h<>' odnos Francije do odstavljenega sul- če za svojega voditelja SOCIALNO ZAVAROVANJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Protideiavski naklepi Republikanski voditelji hočejo uničiti socialno zavarovanje v ZDA V ameriškem kongresu že nekaj socialno zavarovanje, socialni fond mesecev deluje poseben odbor, ki pa razdeliti med države, ki bi lahke Sudanski delavec obdeluje bom-! Pr«ufiDj6 možnosti za spremembo so-, same (če bodo hotele) uveljavljate - ‘ cialnega zavarovanja v Združenih ‘ socialno zavarovanje delavcev. bazno polje ob Nilu IN ZOPET — SUEZ! I državah. Ta odbor želi razbiti zvezno KONEC ZATE A Uboji angleških vojakov na področju Sueškega prekopa. — Dva britanska vojaka brez sledu izginila. — Sueški spor je ponovno stopil v ospredje mednarodnih nasprotij Ujete Kenijce, ki so se bojevali za osvoboditev svoje domovine, vodijo k zasliševanju AMERIKA IN ITALIJANSKE TOVARNE KDO UKAZUJE ITALIJI? Clara Luče, ameriški veleposlanik v Rimu, je sporočila italijanski vladi, da bodo ZDA ukinile podporo tistim podjetjem, v katerih je veliko informbirojevcev Clara Luče, ameriški veleposlanik v Rimu, jo sporočila italijanski vladi, da bodo Združene državo Amerike ukinile vsa naročila in tudi vso pomoč tistim italijanskim podjetjem, v katerih je večina delavcev na strani k om in f or m is to v. S tem ukrepom ameriške vlade bo italijansko gospodarstvo izgubilo letno okrog 400 milijonov dolarjev. Poznavalci ameriške politike v Italiji trde, da hoče ameriška vlada na tak način podpreti tiste italijanske politično sile, ki se trudijo, sestaviti čimbolj nazadnjaško vlado. Obenem pa hoče udariti po komin-formističnih strankah, ki so jim vo- livci pridružujejo zato, ker odklanjajo sedanjo desničarsko politiko italijanskih klerikalnih vlad. Britanske vojne oblasti, ki kontrolirajo področje Suevškega prekopa, so sporočile, da so v bližini Moaskar- ja našli dva ubita angleška vojaka. To je že tretji uboj britanskih vojakov v zadnjih dneh. Dva angleška vojaka pa sta brez sledu izginila. Ti uboji ponovno potrjujejo mišljenje, da je sueški spor važna zapreka na poti ureditve mednarodnih odnosov in da ga je potrebno čim-prej rešiti. Pravično pa ga bodo rešili le, če bodo upoštevali koristi ljudstva, ki na tem področju živi in tudi koristi egipčanske dežele. Nagib je pred dnevi dejal, da njegova vlada ne bo več popuščala Angležem. Egipt je torej izrekel zadnjo besedo. Britanci pa oklevajo. Še vedno neznano, vendar nekateri časopisi _P<>7 mislijo, da so bo položaj spremenil vezujejo zarotnike z nazadnjaškimi { y njihovo korist. S tem pa škoduje-skupinami v Ameriki, ki nasprotu- j jo svojemu ugledu v Egiptu in tudi jejo sedanji ljudski vladavini v Gua-j v sosednjih afriških deželah. Ej, tež-temali. ko si je sleči staro obleko. NEKDANJI PREDSEDNIK GVAJANSKE VLADE V EGIPTU BOJKOT VELIKE BRITANIJE ZEP.0TH ¥ S0STEMJ1U Kdo se skriva za zarotniki? Guatemalska vlada je sporočila, da je odkrila tajno združenje, ki je hotelo nasilno spremeniti dosedanji, delavcem naklonjeni režim v Guate-mali. Vladni organi so zaprli 15 oseb, med katerimi je nekaj častnikov in nekaj civilistov. Med aretiranimi je tudi major En-rik Oliva, pri katerem so našli nekaj orožja. Ozadje te zarote je doslej še Te dni se mudi v Egiptu nekdanji predsednik g-vajanske vlade Gvajani. Džagan je v Kairu predstavila, ker se je zavzemal za demo- RASIZEM V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI Po Hitlerievih stopinjah Malan namerava preseliti iz Johannesburga okrog 25-000 Indijcev Indijska vlada je izvedela, da na- oddaljeno vas. Po Malanovom načrtu morava predsednik Južnoafriško uni- bi v kratkem času izselili iz glavnega je Malan izseliti indijsko nacionalno. mesta Južnoafriške unije 25.000 In-manjšino iz Johannesburga v 20 milj j dijcev. --------------------------------------------—------------j Voditelj indijske kongresne Glasilo sindikatov Slovenije Izdaja Republiški <".<* '• da bi ‘feSLi. u?«vaAir«h^“kLj^& I ^ “-ep Pinoma uničil go- ---- .. ... ulica 1 - Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 23-031, uied- spodarsko m politično moc Indijcev odstavila, prepovedala stranko gva-ništvo -'2-538, uprava 20-04(1 Poštni predal 2S4. Račun pri Mestni hranilnici v duznoatnski uniji. Dejal je, da je janskega ljudstva, ukinila ustavo in v -• -L i: —; —i- rti-irtva tt! -/hvnti lOOOAn ™dpisov ! danes hoče v senci bajonetov uničiti krationo ureditev v angleški koloniji Gvajani. Mžagan je v Kairu predlagal, naj vse nevtralne dežele prično bojkotirati Veliko Britanijo in naj ta svoj sklep izvajajo toliko časa, dokler ne bo Anglija priznala Gvajani neodvisnost. Džagan jo tudi dejal, da so ta predlog že podprli v Indiji, Guatemali in še v nekaterih drugih državah Latinske Amerike. Med svojim obiskom v Kairu je ( nekdanji gvajanski predsednik obto-I žil Združene ameriške države, da so z nasilno spremembo demokratično izvoljeno gvajanske vlade hotele obvarovati svoje rudnike boksita v Gvajani. Džaganova stranka je hotela uveljaviti v Britanski Gvajani ustavo, ki je zelo podobna ustavi v Nizozemski Gvajani. In ko bi si dežela pridobila samostojnost, bi lahko ostala v Britanski skupnosti narodov. Angleška vlada pa je gvajanske v la/l o Nagibova vlada je prepričana, da bo neodvisnost Egipta toKiko čjusa polovična, dokler se Angleži ne bodo umaknili iz Sueza. Obenem pa vsak dan bolj občuti, da ji spor * I „ x Dosedanji zakon o socialnem z®: varovanju, ki ga imenujejo tudi »Social Security Act«, so sprejeli v Ameriki v letih najtežje gospodarske krize med obema vojnama. Zanl se je posebno zavzemal umrli amen; ški predsednik Roosevelt. V socialni fond, ki so ga ustanovili po sprejo* mu tega zakona, prispevajo polovico zavarovanci, polovico pa delodajalci-Že tedaj so se ameriški kapitalisti branili plačevati socialne dajatve Vsa leta, ko je bila na oblasti de; mokratska stranka, so nasprotovali socialnemu zavarovanju, ob nastopu republikanske vladavine pa so ogorčeno napadli to pridobitev ameriških Angleži otežava reševanje perečih ; delavcev. In danes, komaj leto dni, notranjih vprašanj. Zato se tako j odkar je prišel Eisenhower v Bele uporno trudi, da bi čimprej osvobodila ta del egipčanske zemlje. Nedavni uboji angleških vojakov na področju Sueškega prekopa so ta dolgoletni spor ponovno potisnili v ospredje mednarodno pozornosti if!E ; lllll hišo. pripravljajo zakonski osnutek, s katerim nameravajo prizadejati socialnemu zavarovanju v Ameriki resen udarec. Ameriškim delavcem se obeta kaj slaba bodočnost... Ljubljani 601-305-1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo, pripravljen zbrati 100000 podpisov „x .. .... ; .... ~ j.. i.... i i - • Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polici t na 240 ddn, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. bajonetov uničiti Indijcev, ki nasprotujejo temu naci- ] osvobodilno gibanje v tej kolonialni stičnemu ukrepu. deželi. Veliko italijanskih družin živi v razvalinah starega Rima. Na sliki vidimo takšno revno družino, ko jo je obiskal neznan dobrotnik in ji daroval nekaj jestvin BESEDA O ITALIJANSKI VLADNI KRIZI V ZAČARANEM KROGU OKNO SVET Nekateri menijo, da je povzročila sedanjo italijansko vladno kri. zo tako imenovana levica v demo-krščanski stranki. Trde namreč, da se Peila ne bi umaknil, če ne bi bilo te — levice. Vendar ni tako. Vzroki krize so globlji. Že pred leti smo jih slutili, že takrat, ko se je v prvem povojnem obdobju utrjevala na oblasti krščanska demokracija. Vso zgodovino klerikalne vlada vino prepletajo spori med delom (obubožanimi proletarskimi množicami) in kapitalom (vladajočim klerikalno - kapitalističnim razredom). Ti spori so zaradi protiljudske politike De Gasperijevih vlad in še posebno zaradi nazadnjaškega delovanja zadnje, Pellovo vlade, izbruhnili v oster spopad. In Peliova vlada je padla. Ni jo vrgla demokr-ščanska velica. vrglo jo je ljudstvo, ki je v stavkah in demonstracijah zahtevalo, naj vlada deluje v prid delovnih ljudi in ne tako, kakor hočejo kapitalisti ter Vatikan. Demokrščanska levica je le podstavila nogo padajoči Pellovi vladi, ki se je tik pred razsulom hotela nasloniti še bolj na desno in z na siljem potisniti socialna vprašanja v ozadje. Peila je nameraval sprejeti v vlado nazadnjaka Aldisija in si tako zagotoviti podporo monarhistov Leve struje v krščanski demokraciji so se temu uprle. Ker je Peila izgubil podporo v svoji lastni stranki, je podal ostavko. Na pozornico je stopil nov pred«