SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski štajer."
|zhaja 5. in ‘20. vsakega meseca ria celi !|| Za oznanila se plačuje od navadne ver-P0*« in velja za celo leto 3 gld., za pol II stice, če se nat-isne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	lil	14	kr., trikrat 18 kr.
Štev. 13. V Mariboru 5. julija 1877. Letnik V.
„Učitelj Dobrašin“
Podučna povest Slovencem. Po hervatskem izvirniku od J. Trnskega posnel Ivan Lapajne.
(Dalje.)
Dobrašinova učenka.
Rekli smo že, da je moral Dobrašin v kerčmo na obed h«diti.
Kerčmar v Divjakovcu, z imenom Jože Vodopivec, je bil 8Urov, neomikan človek. Dobro je jedel, mnogo vina pil, a terd-n°ga zdravja je vedno bil. Divjakovčani so mnogo ostajali v njegovi kerčmi, dosta pri njem potrošili in drago plačevali. Družne je imel malo; le žena in mlada hčerka ste mu bili zvesti Pomočnici. Imeli so ga za bogatega človeka. Kupil si je bil va lepa in močna vranca, s kojima si je vozil vino iz Vipav-Cega in Dolenjskega. Na potu je mnogo potrosil, posebno po mstih. Vodopivca ga nobeden ni imenoval, menda radi tega ne, I a ga nihče ni vedel vode piti. Neki šalivec je celo rekel, da .1 »e moral Vinopivec zvati in da mu pri kerstu niso pravega ^ena dali, kajti trebalo bi ga Vinka zvati.
Žena Marija mu je bila pohlevna in tiha ženka in dobra |°8podinja. Vsaki dan je bila od ranega jutra do pozuega ve-riJ na nogah, vedno skerbljiva in delavna, rekli bi, da tudi l).'i .Ja ()l* svojega mriža. Surovosti in jeze njegove se je silno k a >n vse novce mu je morala dajati. Toda kar je trebalo Vel*'*' 8C*)' a*' hčeri, to je slobodno storila, da je le možu po-bil a'a' ^>a ^ehh<) bi bila tudi kaj vtajila, kerčmar Jože ne bi Vj tega zapazil, kajti nikoli'ni računil. Kupoval je hektoliter prna po 8 in po 9 gld. in točil liter po 20 in 24 kr., torej s ji^ecejšnjim dobičkom, pa nikoli ni znal prav, s kakošnim. Svo-K|.Potnih stroškov nič ni uračunjeval, todi tega ni pomislil, iko ga konji na leto stanejo.
Nikoli ni pomislil, koliko potrosi pri družini črez leto, koliko je na dobičku vsako leto ali koliko je bogateji od lani ali predlani. Sezidal si je bil pod bišo lepo klet, nakupil nove sode z železnimi obroči, kupil si konje, krave — videl je, da ima več, ali koliko, tega ni znal. Za male dolgove svoje pa je znal ali neznal, brigal se za nje ni.
Kerčmar je imel eno edino hči, Jelico, 141etno zalo deklico, kojo je varoval, kakor oči v glavi. Videl je kerčmar Jože pri družili kerčmarjih, posebno pri tujcih, kako so sami ali ujihovi otroci s kredo zabilježevali to, kar so komu vina na vero davali. Zaželel je kerčmar Jože, da bi tudi njegova Jelica znala zapisovati, kar mu je kdo dolžan. Zato naprosi učitelja Dobrašina, da mu nauči hčer pisati, čitati in dobro računiti. Dobrašin pristane v to s to pogodbo, da dobiva obed mesto plače.
Jelica je bila razvajena deklica. Navajena ni bila nobenemu poslu; čas si je tratila s pohajkovanjem in pojedovanjem raznih slaščic, koje jej je oče z mesta donašal. Vslcd tega je tudi večkrat bolehala in mati jo je zato še manje k delu priganjala. Tudi se ni z drugimi deklicami v vasi družila.
Ko jej je oče rekel, da jo bode učitelj začel učiti čitati, pisati in računiti, se je vstrašila in mislila, da ni mogoče, da bi se ona v teh letih mogla kaj naučiti. Vendar jo je nekaj v dušo ganilo, da ni bilo treba veliko prigovarjanja, da se je vdala
v očetovo voljo; kajti mislila je, da bode potem mnogo več veljala pred drugimi vaškimi dekletami. Uže drugi dan je imel priti Dobrašin. Sicer je tudi dosedaj hodil obodvat, toda Jelica se zanj ni brigala. Ali zdaj bode začel radi uje dohajati, iu bode — kakor jej je uže rekel, ž njimi obedoval.
Drugi dan je Jelica prav rano vstala, skerb jej ni dala spati tako dolgo, kakor navadno. Lepše se je oblekla, skerb-neje počesljala i tesnim sercem učitelja pričakovala. Ravno ob napovedanem času, ob enajsti uri stopi Dobrašin v sobo, kjer zagleda Jelico, bledo ko mleko.
Dobrašin to opazi, primakne Jelici stol in jej prija/noreče:
„Sedite, Jelica! Nikakor ni sramota učiti so, vsaj se vsak človek do smerti uči. A ne bojte se, ni to bogve kakošua muka. Edino to, kar treba, je dobra volja iu veselo serce, in tega n° manjka pri vas. A zakaj ste tako oblcdili, Jelica?"
„Hudo mi je", odgovori milotiho. Dobrašin je dobro znal,	i
da kerčmar pita svojo ljubljenko s slaščicami in da jej to škoduje; zato joj tablico podajajoč reče:
„Draga Jelica! Od danes imam jaz za vas skerheti, kajt*
vi ste od danes moja učenka, in moja dolžnost jo, vas k vsem11 dobremu nagovarjati. Pervo in naj večje dobro je pa — zdravje-Znano mi je, da imate radi slaščice in da Vas oče preveč 8 slaščicami pita. Verujte mi, da od tod vaša bolezen prihaja
Pa ne sramujte se, vi temu niste krivi, niti vaši stariši ne, kajti nihče jim ni povedal, da take slaščice zdravju škodujejo. Vi opustite meni na ljubo vse te slaščice, med, skladkor itd. Bolje je, če tudi malo stradate, dokler se ne navadite naše navadne brane. Zlata resnica je, „da je več ljudi pomerlo od jedi in pijače, nego od gladu in žejeu. O tem pa ničesar ne pripovedujte materi in očetu; ne bi rad, da mi zamerijo, ker se v to vtikujem.	Poleg tega	pa, Jelica, rano	vstajajte, pomagajte materi pri	delu, ali pa	idite z očetom na	zeleno	trato.
Videli boste, da bode to vašemu zdravju ugajalo. Ali me hočete ubogati?"	•
„Hočero“, odgovori tiho sramežljiva deklica.
Potem je začel Dobrašin deklico učiti čitati in pisati. V malo dneh se je naučila verla deklica vseh čerk in v nekoliko tednih je umela že	lepo čitati in pisati in tudi nekoliko	raču-
niti. Poleg tega je	Jelica rano	vstajala, rada za	delom	hodila
>n materi pomagala. Odvadila se slaščic, rada jedla navadno hrano, bila rudečih lic in vedno vesela, z eno besedo: vsa se je bila spremenila. Očetu je rekla pri priložnosti, da jej naj ne kupuje več slaščic, a kedar jo je mati od dela vračala, zavernila jo je: „Od kar za poslom grem, zdraveja in veseleja sem, a vam je vendar ložje".
„Bog ti daj dobro, draga Jelica", jej mati reče, „iz tebe je storil učitelj verlo srečno deklico, Bog mu poverni!"
Razen tega, da je bila Jelica zdaj tako marljiva in delavna Postala, znala je materi veliko lepega pripovedovati, kar jo je bil Dobrašin naučil. Posebno so se jej dopadali lepi pregovori, katere je znala Jelica pri primernih prilikah povedati.
Materi je kar serce veselja igralo, ko je gledala zdravo, veselo in modro hčerko svojo, a za to je Boga hvalila in uči-tolja Dobrašina čez vse spoštovala.
Svojo učenko je Dobrašin še dalje po pričeti poti vodel, a tudi v šoli pri mali deci se je zelo trudil, da so mali v vsem Napredovali. Lep napredek pri majhnih otrocih so nekateri starši sicer opazili, a ne cenili učiteljev trud, zlasti ker jim otrobi niso znali pripovedovati o ljubeznjivosti in delavnosti svojega učitelja. Kerčmar Jože jo hotel, da se mu hčerka obleče v go-8Posko obleko, češ da bi ložje dobil bogatega in imenitnega ?eta, kakor je on sam. Ali učitelj Dobrašin mu je pred ženo !n hčerjo povedal, da bi Jelica v gosposki obleki nespretna bila, 1Q da bi se jej vsa vas posmehovala.
.	Razserdil se je korčmar še bolj, ko ste mati in hči z uči-
e|jem potegnili, ker ste tudi sami sprevideli, .,da bogastvo in ePu obleka še ne delate sreče".
•	Ker je Jelica Dobrašina tako lepo ubogala, naročil jej
T> ker je znala že lepo čitati, krasno molitveno knjigo iz jubljane.
Varčni, varčni bodimo Slovenci.
Povedali smo že, da naš kerčmar Jože nič računiti ni znal, zato ni vedel, koliko sc nm premoženje povekšuje ali pomanjšuje. Iz raznih okoliščin je pač spoznaval, da mu postaja premoženje prej manjše, nogo večje, a kako bi temu v okom prišel, tega ni znal.
Odkar se je Jelica naučila čitati, pisati in računiti, je ona zapisovala, kar se je na vero dajalo. Toda kar je kerčmar za vino in žganje izdal, kar je na potu potrošil, za-se, za konje, kar je sam popfil in zakadil — vse to se ni zapisovalo.
Učitelj Dobrašin, ki jo že vse razmere v hiši poznal, opazil je, da je kerčmar vso denarje za vino seboj nosil, a ves denar tudi potrošil, a vina ni dovozil v primeri izdanim novcem. Tudi se je lehko opazovalo, da je bil Jože po vernitvi s kupčije slabe volje.
Preračunil je Dobrašin, da	kerčmar s	svojimi	botri ali
kumi, dobrimi prijatelji in vinskimi bratci	leto in dan	do	dvaj-
set veder vina popije in do 60 ali do 80 goldinarjev zapuši ali zakadi. Vse je bilo videti, da se je kerčmar nek zadolžiti moral, in da bode plačati treba. Bilo se je bati, da bode kerčmarju Vodopivcu terdo šla, in da utegnete žena in hči radi njega stradati. To je močno ganilo Dobrašinovo dobro serce in gledal je, kako bi se nevolja ob pravem času odstraniti mogla.
Kerčmar ni bil samo lahkoumeu zapravljivec, ampak tudi terdoglav in na kratko nasajen. Težko je bilo njega opomniti. Mati mu ni smela prigovarjati, čeravno jo vso hišo v redu imela in varčno ravnala. ' Jelici je še manj pristojalo, očetu svetovati, zato se je odločil Dobrašin, da hoče on kerčmarju pri priliki resnico povedati. Bilo je že tretjo leto pred božičem, od kar je došcl Dobrašin v Divjakovec učitcljevat, ko so prišli neki Div-jakovčani na kerčmarja Jožeta, da jim za božič vina na upanje da,	ker je bila slaba letina.
Jože se razserdi nad njimi,	imenuje	jih	goljufe,	in	njim
nič dati neče, rekoč, da se je sam zadolžil zato, ker jim je na upanje dajal.
To je bila Dobrašinu kakor navlašč lepa priložnost, da jo povedal Divjakovčanom in očetu svoje učenko to, kar mu je že dolgo na sercu bilo.
„Kos, možje“, začne učitelj, „dolg je slab tovariš14. Ne dajte se v dolgove zakopati, ako le morete drugače. Ali ni sramota, da vse to potrošimo, ali da še več potrošimo, kakor kar si pridobimo in prislužimo? To slabost imamo- največ Slovenci, i to še le v sedanji dobi. Naši stari očetje so bili bolj varčni.
Potoval sem po Nemškem, in pri njih večjo varčnost zapazil, nego je pri nas Slovencih. Nemci n. pr., osobito v neka-
terili krajih imajo ob nedeljah in praznicib, kedar ne delajo, slabšo hrano, nego ob delavnikih; takrat si namreč založijo z govedino in vincem, da se okrepijo in potem čversteje delajo. Pri nas Slovencih se pa ob nedeljah in Svetkih večkrat neizmerno jč in pije, in marsikateri delavec, pa tudi kmet zapije v nedeljo vse, kar si je med tednom prislužil. Zato je pa pri Nemcih n. pr. po Avstrijskem veliko večje bogastvo, nego pri nas. In dostikrat se dogodi, da se pri nas naseli reven Nemec, ki pa takoj ubogati.	(Dalje prih.)
Pričetna vodila o rastlinstvu.
(Dodatek k drugemu berilu); zložil S. Štrenkclj, učitelj v Središču.
(Konec.)
Kteri prirastki so ua nektcrih semenskih zernih?
Zastavica (pri javorju), bodice (pri travniški zlatici), dlaka (pri merkvi).
Koliko verst sadja imamo?
Imamo jabelčni, pečkati, sočnati, koščičasti, jagodni, stročni
sad.
Kakošen sad imamo glede oplodja? (FruchthUlle.)
Kožnato, lesnato, mesnato ali sočnato oplodje.
Kakošna imena ima sadje po oplodju?
Po oplodju se zove sad glavica, z enim ali več predelom (mak), strok (bob, lizol), pečkati sad ima v sredi predalčke (ja-kelko, hruška), koščičasti (črešnje, slive), oreh, skledičasti (želod), jnžica (kostanj), jagode (grozdje), storž ali češarek (smreka), bučni sad (buče, kumare), klasje, lat je.
Kako se rastline razdeljujejo?
Rastline se razdeljujejo v dva glavna dela: 1. v koristne, škodljive rastline.
Kako se pa razdeljujejo glede debla?
Glede debla se razdeljujejo v tri dele: 1. v drevje, 2. ger-^vje in 3. zelišča.
Kaj je drevje?
Drevje so rastline, katere iz korenin močna, terdua in Vls<>ka debla poganjajo.
Ktero drevje sc imenuje sadno drevje?
Sadno drevje se imenuje drevje, ktero jedljivi sad rodi, * Pr. jablana, hruška, sliva, črešnje, višnja, oreh, breskev, ma-kostanj, kutne, oskorš, nešplja.
Kako se gozdno-drevje razdeli glede listja?
V listnato drevje in šilovje.
Gozdna drevesa so:
Bukev, krast, gaber, breza, topol, lipa, brest, javor, jesen, jelša, iba.
Ktero drevje se prišteva k šilovju?
Smreka, bor, jelka, mecesen, brinje itd.
S čim nam sadno drevje koristi?
Sč sadjem, lesom in listjem.
Čemu je sadje?
Za jed, (suho, surovo, kuhano, pečeno), za pijačo.
Čemu je les in listje?
Les potrebujemo za kurjavo, iz lesa izdelujejo mizarji in strugarji razna pohišna orodja, listje daje dobro steljo.
Kaj nam daje pa gozdno drevje?
Les je za kurjavo, za pripravo mnogoverstnega orodja, za stavbo poslopij, — listje je za nastelj, (nektero živini v živež), — sad želod, bukvica (žir), za svinje.
Kakošen les razločujemo?
Terdi in mehki.
Ktero drevje ima terd les?
Hrast, bukev, jesen, javor, gaber, brest, breza, kostanj, oreh, sliva, mecesen.
Ktero drevje daje mehki les?
Lipa, topol, jagnjed, divji kostanj, iba, bor, smreka itd.
Kaj je germovje?
To so rastline, ktere iz korenin več debel poženo, da nizke in košate ostanejo.
Kaj se k germovju prišteva?
K germovju se prišteva: leska, bezgovec, drenovec, glog, ters, černi tern, brinje, srobot, pintovec, rakitje, čemž, češminje, meprika, kerhlika, svibje (bakovec), ineklen, laško grozdjiče, malinje, kopinje, šipkovec, berščljan, Černiče, slezovec, vinika itd.
Večina germovja služi za ograjo vertov, ograd, sadonos-nikov, listje za nastelj, veje za vejnik. Nektere imajo vžitne jagode, kakor grozdje, iz kterega se tudi vino pripravlja, Černiče, laško grozdjiče, malinje, drenovec, bezgovec za pripravo jedi, kopinjšnjica. — Za barvanje vina) kakor: bakovec, borovnice, bezgovec, malinje, kopinjšnjice. Za kis: borovnice, malinje, glog-černi tern, drenovec. Vino: iz grozdja, malinj, laškega grozd* jiča. Za žganje: grozdove peške) tropino, drožje, brinje, borovnice, kopinjšnjice, malinje, ribezelj. Olje: iz lešnikovega jedra, brinja, bezgovega semena, grozdnih pešk. Les: od nekterega germovja obroče, za pletenje košaric, košov, vitre za rešeta, koše, debla za pletenje sten, za uto.
Kaj je zelišče?
To so vse tiste rastline, ktere imajo mehka, mesnata, soč-uata, šibka stebla, ktera so polna, otla ali kolenčasta.
Kako pa zelišča razdeljujemo?
V koristna in škodljiva, ali pa v vertna in poljska, travniška, zdravilna in strupena zelišča.
Kako se imenuje še vertno in poljsko zelišče?
Imenuje se tudi jedilno zelišče.
Ktera so najimenitnejša žita?
Pšenica, rež, ječmen, ajda, proso, koruza, oves.
Kaj je sočivje?
Sočivje je zelišče, ki ima sad v stroku ali mošnicab.
Sočivja so: fižol, grah, bob, leča itd.
Kaj je zelenjava?
Zelenjava so zelišča, pri kterih ljudje iz korenin in perja (listja) razne jedi pripravljajo.
Zelenjava je: zelje, ohrovt, krompir, koleraba, solata, kumare, hren, beluš, redkev, špinača, Čebulj, česen, rajčice.
Kaj je dišavje?
Dišavje so zelišča, ktera ljudje zavoljo prijetnega dulia ali nkusa pri kubi rabijo n. pr.: peteržilj, drobnjak, čebula, Česen, knmen, janež, majeron, poper.
Kaj se še na vertu nahaja?
Olepšalne ali vertne cvetlice, n. pr. klinci, breskvice, rutice, ognjec, metica, regine, vertnica, zvončki, rožmarin, vijolice, sipice, lilije, zvezdice, reseda, majeron, melisa, turška trava, Zelcnika, solnčnice in več drugih.
Kaj raste razen žita na polji?
llazen žita raste na polji plevel, slak, črevec, plavica, Kokol j, pijanka, osat, grahov, motovilec, stoklasa, perika itd.
Ktero zelišče na travniku raste?
,. Navadna tratuica, ostrica, razne verste detelje, pesja trava, Oslica, gladež, terpotec, žiljnjak, binkoštnice, kresnica, tičice, j*vedrec, babja dušica, podlesk, kukovica, gavez, travniška zla-'Ca, plešec, pikasti mišjek, orman, bradovičnik, kumeu, kozja rada, trobentice, sivka, greukuljica, regrad, divji klinci itd.
Ktero zelišče raste ob plotob, zidovju in pašnikih?
Koprive, lapuh, teloh, repinec, kristavec, kačcc, zobnik, l)0l'iš, striček, trobelika, divji peteržilj, korvavi mlečnik, papeževa v®ča, potočnice, čerlenka, pelin, vratič.
Ktero zelišče raste ob vodah in gozdih? k	Kazne verste praproti, n. pr.: glistna podlesnica, sladki
orlova praprot, jelenov jezik, rogoz, kolmuž, terstika, ka-■oica, konjski rep, čerlenka, preslica, sitovec, resje itd.
Naštejte zdravilna zelišča:
^ Zdravilna zelišča so: babja dušica, kamilice, kislica, sladki >leu» papeževa sveča, melisa, pelin, erman, vratič, svedrec,
rabarbara, kolmuž, sivka, lapuh, kumen, janež, gorčica, rožmarin, rutica, regacija, žilnjak, teloh, gavez, volovski jezik, uhnik hren, osat itd. in večina strupenih zelišč, ki se v lekarnah za pripravo raznih zdravil rabijo.
Iz kterih rastlin se čaj kuha?
Iz bezgovca, lipovega cvetja, kamilic, kislice, sladkega korena, lana, plučnika, sivke, maha, melise, pelina, ermana.
Ktera so strupena zelišča?
Kristavec, zobnik, kervavi mle‘čnik, zlatica, volčja jagoda, trobelika, kačje mleko, mišjak, divji peteržilj, podlesk, čerlenka, kokolj, pijanka, smetlivec, lesjak, naperstuik, duhan, divja solata in druge; tudi gobe kakor: mušuica, kervnica ali bovista, steklače, mlešuik, plesnoba.
Kako se pozna strupeno zelišče?
Ako se vterga, po zategljivcm soku, bledem cvetju, po za černelih jagodah, do kterih se nam merzi in jih živina ne je.
Kaj je storiti, ako se strupeno zelišče ne pozna?
Ne ga jesti, ne jagod, ne zernja, ne listja in ne korenin.
Ktere so kupčijske rastline?
Kupčijske rastline so take, ktere ljudje zato pridelujejo, da iz njih kaj izdelujejo, ali pa prodajejo in tako kaj prislužijo. Take so: lan, (za olje), platno, konoplja, (za platno), vervi, zernje (za ptice), hmelj (za pivo), pavola za razna oblačila, kava, žafran, duhan, sladki koren, oljka, pšenica, hrastje itd.
Iz kterih rastlin se olje dela?
Iz lanenega, repnega semena, iz bučnic, akačnega semena, maka, solnčnic, brinja, vinskih pešk, orehov, lešnikov, oljke.
Iz česa se žganje dela?
Iz vinskih drožij, tropin, sliv, breskev, brinja, divjega kostanja, krompirja, ribezlja, malinja, kopinjšnjic, borovnic itd.
Ktere so jedljive in ktere strupene gobe?
Jedljive gobe so: navadna globanja, lesički, dedci, rumena griva, turčki, zajčki, šampanjon; strupene so: mušnice, steklače, kronica, mlečnik.
Kako se strupene gobe poznajo?
Imajo gnjil, omamljiv smrad, so polžke, imajo spremenljiv sok, nektere ozelenijo, ako se potipljejo.
Ktere verste maha imamo?
Jeternik, stenski skledičar, bradovec, jelcnovec, studenčni jeternik, islanski mah.
Kako nam mah koristi in kako škoduje?
V gozdih obderži mokroto, prideržuje zemljo, da se ne po-mikuje, ali je veter ne razpiše, živalim je za gnezda, žuželkam za varstvo, — človekn za mehko podlogo, za hleve, za ladje, itd.; škodi pa streham, travnikom, drevju zaderžuje rast, varuje škodljive ličinke žuželk.
Kteri so sovražniki in bolezni rastlin?
Razne verste živali, kakor: zajec, gosenice, červi, žuželke, miši, ptice, — mali, gerče, rija, smod, plevelj, — človek.
Kako nam koristijo rastline v obče?
Nektere nam dajejo živež, obleko, poslopje, pohištvo, razno orodje, so nam za kurjavo, — za živež živalim, zdravilo, pijača, postelj, stelja živalim itd.
Kako nam rastline škodijo?
Navadno s strupom, kot plevelj na polju, vinogradih itd.
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
II. Oddelek.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Daljo.)
30. Kraljestvo Galicija in Vladi mir ij a.
4	Z velikim vojvodstvom krakovskim.
1426 kvadr. milj (785 □miriam.) in 5,444.689 ljudi.
Med deželnimi priroduinami je v pervi versti kuhinjska sol. V najnovejšem času so dobili mnogo virov kamnenega olja (petroleja). Največji zaslužek in privžitek daje poljedelstvo (žito) in živinoreja. (Gališke vole mesarijo v Lipniku, Olomocu in na Dunaji.) Prideluje se tudi konoplje, predivo, tabak itd. Med obertnijskimi izdelki so večjega obsega žganje in debelo platno.
V zahodnem delu stanujejo Poljaki, v izhodnem pa Rusini. V deželi je tudi l/2 milijona judov in nekaj ljudi druge narodnosti.
1. Mesta v zahodni Galiciji: Krakov (50.000 lj.;, glavno mesto v tem delu dežele, imenitna terdnjava, sedež škofa, Bijala (6500 lj.) s suknarstvom; Vadovica in Osvetin. Velička (5000 lj.) in Bohnja (8000 lj.) veliko solno jame. Tamov (10.000 lj.), sedež Škota z lepo stolno cerkvijo. Rešov (9000 lj.), živahna obertuija in kupčija, zlasti s ponarejenimi kovinami.
2. Mesta v vzhodni Galicij i: Levov (87.000 lj.), deželno glavno mesto, vseučeliščo, tehnika, sedež trojih škofov (rimskega, gerškega in armenskega); velika kupčija na Rusko in Prusko. Grodek (8000 lj.) kupčija s predivom. Premisi (15.000 lj.), sedež dvojih škofov, rimskega in gerškega, staro mesto. Jaroslav (11.000 lj.) v lepem okraji z živahno kupčijo. Sambor (12.000 lj.), s platnarstvom in kupčijo. Drogobič (12.000 lj.), solne varilnice Strij (10.000 lj.), nekdaj terdnjava. Stanislavov (13.000 Ij.) kupčija. IColomeja (15.000 lj.) veliki sejmi. Tarno-pol (18.000 lj.), polovica Židov, konjski sejmi. Brodi (24.000 lj.), a/s Židov, svobodno toržišče ob ruski meji.
31. Vojvodstvo Bukovinsko.
190 kvadr. milj (104 □miriam.) in 514 000 ),).
Ta dežela se od severo-vzhoda proti jugo zahodu polagoma vzdiguje do Karpatov. Reke teko proti jugo vzhodu. Zemlja
rodi ječmen, oves, koruzo; živinoreja in čebeloreja ste še precejšnji. Rudninstvo daje nekaj soli in železa. Prebivalci se ločijo po jeziku v Rusine, Rmnune, Poljake, Nemce, Madžare, Slovake in Armence.
Čornovice (34.000 1j.) glavno mesto, sedež gorskega škofa; novo vseučelišče. Seret (6000 lj.), staro inesto z velikimi konjskimi sejmi. Radavec (9000 lj,), velika cesarska žrebčarija. Sučava (G000 lj.), nekdaj glavno mesto Bukovine. Sadagora, večji volovski sejmi.
(Dalje prib.)
Šolsko obiskovanje in izkazovanje šolskih
zamud.
Nekatere deželo v našej avstrijski domovini so, n. pr. Dolenja in Gorenja Avstrija, Češko, Moravsko i. dr., v katerih jo prav dobro šolsko obiskovanje. To dobro stanje sol je bilo nekoliko uže v prejšnjih dobi, nekoliko se je poboljšalo pa tudi v dobi novih šolskih postav. Pri nas, namreč po slovenskih pokrajinah so pa še vedno toži o slabem šolskem obiskovanju, kajti od za šolo zrele mladine obiskuje šolo samo 40—70 %•	»
Uzroki teh prikazni so različni. Po Avstrijskem in Češkem, po toh kultiviranih in zelč obljudenih deželah imajo obilo šol; pri nas imamo z ozirom na število ljudij vse premalo narodnih in srednjih učilnic. V onih deželah je doma blagostanje, pri nas vlada revščina; v onih deželah ima vsak otrok šolo pred nosom, od šole v teh deželah je mladina oddaljena samo po 74, 7» uro, k vočjemu 1 uro. Pri nas po Slovonskem imajo otroci do šole navadno 1 uro, tudi P/» in ‘2 uri hoda. Tudi so gorati in pusti kraji po Slovenskem, po katerih v obsegu od 3 do 4 ure še nobeno šole nij. Vsaj so n. pr. na Kranjskem fare, kuracijo in lokalije, v katerih še kar nqbene šolo nij. To so tedaj uzroki, zakaj jo pri nas majheno število šolo obiskajočih. Poleg toga je slovenski kmet, slovenski obrtnik in delavec veliko premalo izobražen še, da bi znal ceniti korist šolskega izobraževanja in svojoga otroka redno v šolo pošiljal. To so uzroki še nepovoljnemu šolskemu obiskovanju, ki se pa no dajo odpraviti. Tudi je preslabo materijalno stanje ljudstva sploh, da bi se od njega terjalo, naj skrbi za duševno hrano tudi takrat, kedar je telesno hrano prepotreben. Vendar naši višji šolski gospodje, deželni šolski nadzorniki te okol-sčine no previdijo! Oni hočejo prav dobro šolsko obiskovanje na vsak način in prav hitro doseči. Namen je sicer dober, no more mu nijoden oinikanec ugovarjati, toda sredstev se pravih no poslužnjejo. Oni mislijo, da nižjo šolske gosposke, okranji in krajni šolski sveti ter učitelji so v stanu, to z obilnim — pisarenjem. 0, no, Batno s pisarenjem, z izkazovanjem šolskih zamud se to no doseže. Nemarne starše je res treba opominjati in tudi kaznovati, ako iz velike nemarnost ali colo hudobe otroka v šolo ne pošljejo. Toda takih slučajev jo malo. Uzrokov šolskim zamudam je bilo prej uže obilo naštetih. Poleg teli je velika revščina. Vsaj otrok bos in nag no moro v šolo iti! Reče se pa, ako starši nernajo, naj da občina.
K»j pa ima občina? Niči Kam pa bi došla občina, ako bi vso svojo reveže
oblačila in obuvala? Starši tudi otroka mnogokrat krvavo doma pri raznem delu potrebujejo.
Ali se more očeta ali mater kaznovati, ako iz revščine ali pa radi silnega dela otroka doma pridržč? Kdo bode imel toliko srca?! In vendar so taki uzroki šolskih zamud neopravičoni po šolskih ukazih. — Po novi naredbi staj. deželnega šolskega Bveta bi mogli imeti učitelji, krajni in okrajni šolski sveti1) v zadevi šolskega obiskovanja silno veliko dela in pisarenja. Vse šolsko zamude moral bi učitelj dvakrat na mesec in to vsa-kikrat v dveh izpiskih krajnemu šolskomu svetu predložiti, ta jih pa v pregledovati, premišljevati, starše pozvati in jih opominjevati, z denarjem ali z zaporom kaznovati in naposled še okrajnemu svetu vse to predložiti v pregled.
Učitelji bodo uže pisali te izkaze, čeravno so nekaterikrat morda nepotrebni. Zakaj naj se na pr. obširno opiše otrok, če ima 1 ali 2 opravičeni zamudi? Mnogi ljudje pa svojega dela pri tem izkazovanji gotovo nikoli storili ne bodo. Vsaj nemajo časa za to, če bi tudi zmožnost imeli, katero pa največkrat nij. Poleg tega pa manjka navdušenja, katerega prav za prav za nepotrebno pisarenje itak nobeden nema — zlasti zastonj ne. Dobro plačan uradnik rad piše, uže vajen take ranogopisnosti, vstu je — plačan. Koliko pa stanejo tudi obrazci (blanketi) za take izkaze zamud Preračunil sem, da bi samo tu tiskovino stale na leto 10 do 12 gld. na šoli, kjer je 400—500 šolo obiskujoče mladine. Kaznovali pa krajni šolski sveti staršev radi malenkostnih zamud najberž ne bodo. Upornost res zasluži biti kaznovana, kajti uporni starši, ki otroku poduka ne privoščijo, zaslužijo resno globo ali zapor, toda starše radi obilega dela, pri katerem tudi otrok potrebujejo ali pa radi revščine kaznovati, tega neodvisnim možem storiti, je hudo. Torej bodo vsa ta pisauja o šolskih zamudah le tako delo, ki bode stalo precej truda, a hasnilo ne vem, če bo. Moja misel o skrbi za dobro obiBkovanjo je pač ta, da naj se izroči učitelju. Ako on ne bo mogel doseči polne šole, ako bode namreč on naletel na reni-tentne starše, naj njemu stoji na Btrani za pomoč oksekutivna oblast, občina in glavarstvo. Vse nepotrebno pisarenjo proč, a učitelju dajte namesto papirja več pravic in torej tudi več dolžnosti, in kjer on ne more zboljšati razmer, naj ga kar naravnost podpira prava oblast, to je glavarstvo.	(Iz	„Naroda“.)
Dopisi.
Iz celjskega okraja. Že v januarju so dobili učitelji celjskega okraja sledečo konferenčno naznanilo:
„Die diosjahrige, flir die Schulbezirke Stadt und Umgebung Cilli nebst Ttlffer gemoinsamo Bezirkslehrerkonferenz beginnt arn 1. August 8 Uhr Frtlh in einem Lehrzimmer der Miidchenschulo in Cilli und vvird eventuel am niichsten Tago fortgesetzt.
Tagosordnung:
1. Mittheilungen des k. k. Bezirksschulinspectors.
2. Bekanntgabo der verschiedenon Erlasse.
‘) Tudi deželni,	Uted,
3. Ein popnlarvvissenschaftlicher Vortrag ans dor Licht- und Farben-lehre. Ref. Herr Bobisut, Lovor, Potočnik.)
4. Dio wesontlichen Bedingungen dor Erbaltung dor Gesundheit sind mit besonderer Rticksicht auf dio Sohulhygiene anzugoben und fass-lich darzustcllon. Ref. Herr Vilčnik son., Zdolšek, Serajnik.
5. Eine Lobrprobe aus der gooin. Formenlehre in Verbindung mit dem Diktatzeiehnen. Ref. Ilorr Grah, Supanek jun., Žolgar.
G. Welcho orziehliche Bedeutung liat dio Geschichto? Welclio Geschichtsbilder sollon in der 1—3klassigon Volksschulo vorgenommen vverden und wio? Ref. Herr Kropej,
7. Wie ist die hoimailiche Umgebung boim naturkundliebon und geografischen Unterricht zu benlltzon? Ref. Herr Lopan, Vidic, Bračič.
8. Die Wichtigkeit der llaushaltungsknnde. Bei vvelchon Gegon-standen und in ivolchor Woiso bat dor Lebrer darauf Rticksicht zu nehmen. Ref. Herr Weis, Frl. Miheljak, Frl. Milek.
9. Wie kann man die Verstandosentvricklung dor Kinder am mei-sten fSrdom? Ref. Vučnik jun, Bltimel, Frl. Hallada.
10. Worin liegt dio Ursacho, dass in manchen Schulen oft nur scheinbar gute Erfolge orzielt werden? Ref. Herr Miklauz, Vodlak, Rupnik.
11. Eventualfrage. Wie ist dor Unterricht in der zweiten Landes-sprache zu ortheilen? HiorUber wird im Fallo, dass der Lobrplan fiir dio dčutsebo bis Ende Juni d. J. publizirt wird, reforiren Horr Valpntinič.
12. Borichterstattung dor Bibliolekskommissionon.
13. Wahleu,
14. Allfalligo Antriigo.
Hievon werden Sie untor Bezugnahmo auf dio VCrordnung vom IG. Juni 1872 § 4 und den h. Erlass des k. k. Landesscbulrathes vom 17. November 1875 Z. 108 mit dom Bedouten vorstandigot, dass jedos zum Er-scheinon verpflichteto Mitglied bei sonstigor DisCiplinarbebandlung *) ge-halten ist, mindestens zwei der oben angofiibrton Themate mit Angabo dor allflillig beniitzten Hilfsvverko schriftlicb zu boarbeiten und die Elaborate dem Leiter dor Konferenz vorzulogen. Als das orsto der zu bearbeitenden Themate wird das sub 6 gonannte hingestellt, wahrond das zweite der freien Wahl jedes Einzolnon iiberlasson bleibt. Dio obon benanntee Refe-renton sind hiiisichtlich des zwoiten Thomas an das ihnon zugovvicsono gebunden.
Dor Referent liber das sochsto Tlioma wird bei der Konferenz even-tuell durch dass Los bestimmt \verdon.
Die Referate vverden nicht golosen, sondern froi vorgetragen.
Na Dobrni, v celjskem okraju je dvorazrodniea. Dež. š. svet jo zaukazal, da mora biti v II razredu učni jozik nemški8), slovenskemu je samo 5 ur na tedon dovoljenih8); tedaj tudi računanjo, prirodoznanstvo,
’) Tudi nam se grozi.
") Zakaj pa ne latinski že? “) Še to je preveč, kali?
Pis.
Ured.
zeraljipis itd., (če se bo moglo) nemško razlagati. — Ali bodo otroci, kteri so večidel hribovci') razumeli
Tudi že v pervem razredu so naj otroci nemško razumeti učijo. Na to je baje ravnatelj kopeli dr. Paltanf delal, kteri je tudi načelnik pri kr. š. svetu in jo že prej učitelju veleval: „Nur deutsch mit den Kindern spre-chen! (Živio 1 Ured.)
Kakor bo čuje, je učni čertež za nemški jezik v slovenskih šolah že gotov, po katerom se bo od 1. novb. 1877 ravnati; gotovo bo veliko terjal. (Prašate? Ur.)
G. Končnik, okr. š. nadzornik baje v septembru odide na svojo mesto v Gradec.
V celjskem šolskoin okraju seje šolskim voditeljem ukazalo, da naj oni za dobro šolsko obiskovanje skerbijo, če toga kr. š. sveti no storijo. (To je pač dobro. Ur.)
Neizpitanim podučitoljem so ukažite pri nas skušnje delati, drugače službd izgubč.
Ako je govorici verjeti, bodo s prvim julijem ali pozneje vsi izpi-tani podučitelji, sosebno pa suplentje prestavljeni.
Iz Ptuja. Ptujsko učiteljsko društvo je bilo sklenilo 2. maja napraviti izlet v Wurmberg. Naznanilo se je to sl. okr. š. svetu in po listnicah posameznim udom, a vendar so se izleta vdeležili samo štirje učitejji in 3 učitoljice ptujske šole, in oden (I) iz okolice. Kes malo število. Na Ptuj so sicer nekteri gospodje prišli, pa da bi se s prijatelji 1*/» dalje potrudili, to jih ni veselilo. Da si nas je res številka mala bila, zabavljali smo se itak izverstno, bili smo prav dobro volje. Družbenega občevanja s tovariši bi so učitelj no smel ogibati, ker tudi pri zabavi s tovarši so lahko kaj uči.
7. junija je imelo naše društvo shod. Zbralo se je 12 udov, — spot mala številka!''1) Zapisnik zadnje skupščine se je prečital in poterdil. Govoril jo g. Silvester o slovenski slovnioi, ter obljubil nadaljevati. Gosp. Ferk jo praktično izdelal nekoliko obrestnih računov. Naznanjeni dnevni red se ni spolnil zarad slabega obiskovanja in ker je g. Robič preložil svoje predavanje za prihodnjo sejo. Sicer se pri nas malo zanimivega godi, ali pa tudi mnogo, o čem so pa govoriti in v javnost poročati ne smo.3)
Iz Št. Lorenca pod Prežinom. Celjsko učiteljsko društvo jo imelo 7. junija t. 1. svoj rodni, in sicer takrat selivni shod v Žavcu. Udeleževalo se jo te skupščino 17. udov, dekorirani, bivši nadučitelj g. Kovač, sedaj v pokoji, in dve gospodičini iz Trbovlja, kot gostje. Predsednik g. Bobisut pozdravši navzočo, razrešuje poročilo O uspehu od društva na letošnji deželni zbor štajerski odposlanih poticij. Prošnja tičkovega učitelja in posestnika, kojemu jo gospodarstvom) poslopjo ogenj vpepelil, so prečita, in preko nje na dnevni red preide.
’) Taki so ravno jako talentirani.	Ur.
a)	Čoravno so zborovanja koristna,. vendar učitelj ne more vedno •/, doma iti; tudi doma ima obilo dela.	Ured.
3) Zakaj pe? Resnico le povejte, utora priti na beli dati! Ured,
Gospod Miklavec, učitelj v Celji, prične svojo razpravo o elektriki, govornik jo marljivo zbrani govor tako priredil, kakor ga je obravnati v narodnej šoli. Glavno poteze predavanja so bile: Kaj jo oloktrika? kaj prevodniki? kaj pozitivna in negativna elektrika? kako elektrika nastane po dergnjenji? kako se oddaja? Govornik omenja blisk, strelo, pojasnjuje nalogo strelovoda in konečno govori o elektriziranji. Svoje predavanje osvotujo z poskušnjami na elektrizirnem stroji, kojega si je prav priprosto sam sostavil. Obljubil je tudi gospod govornik svojim tovarišem posvetovalno in djansko pri oskrbitvi ovega stroja na roko iti.
V. Jarc govori potem, naslanjajo se na svoje lansko predavanje meseca junija v Št. Jurji o slovonskem glagolu, ter razteza svoj govor na osobo, število in sodanjik glagolov. Opozoruje na smelo opuščonje osebnih zaimkov, ker so osoba večji del uže itak po osobilu (glagolovej končnici) spozna; v tretji osobi množ. štev. rabjjo nekateri glagoli dve obliki, daljšo in krajšo (krajšo na 6 ali 6 - z ojstrivcom); opozoruje tudi na pogoste napačnosti v dvojini v moškem — posebno pa še v ženskem spolu n. pr. Če sta dva pa so govori najnavadnejšo zlasti oni, kojirn slovenščina nij materni jezik: malo počimo, bomo pa šli itd., v ženskem spolu se pa še manj izobražence v dvojini jako pogosto napačno govoriti sliši. — Prehajajo na sodanjik našteva njegov šesteri pomen, pravi sedanjik neomejeni opisovalni, ponavljevalni, pripovedalni, in sedanjik z prihodnjikovim pomenom. Vsakej posameznej viji je govornik pridjAl pojasm\joče primere, ter tu in tam tudi primerjal v posameznostih z nemškim, latinskim glagolom. G. predsednik izraža željo, da naj bi J. ta predmet pogosteje nadaljoval.
G. BlUmel društvo povabi k udeležbi svečanosti stoletnoga obstanka narodne šole v Colju — 9. junija.
G. Bobisut spodbuja k živahnemu „zanimanji in marljivemu delovanji", on posebno priporoča metodično-praktične obravnave onega ali druzega predmeta.
V. Jarc opozorujo na petje, da n^j se tudi tukaj vadi, da bi se o priliki konferenčnega snidanja in drugih slučajih kaj zapelo. (Po nemški? Ur.)
. G. Bobisut odobrujoč izraženo misel, poprosi pevovodjo g. Bliimel-na, da v tem smislu pevskim potrebam ustreza, na kar se povsko vajo prihodnjemu društvenemu zborovanju v obravnovalni red uverstč.
Šolske novice in drobtine.
(„Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.“) P. n. udje našega društva se s tem uljudno vabijo, da naznanijo primerna prašanja za bodoči občni zbor, ki bodo, kakor znano, 18. septembra v Brežicah. Oni gg. učitelji, ki so pevoi, in ki nameravajo k občnemu zboru priti, so uljudno prosijo, da bodo nam ali pa g. pevovodji, učitelju Kunstiču v Sevnici to nekoliko časa pred zborom v ta namen naznanili, da so jim pesmi pošljejo.
(Iz štajerskega deželnega šolskega svota.j V soji 7. junija so je med drugim nasvetovalo, katerim učitoljem n^j se za poaučovanje v kmetijstvu podelč remuneracije. Bazen tega je bil še pogovor o zadevali nekateiih nemških šol. — V seji 14. junija so so ukrenili navodi okrajuim šolskim svetom v zadevi izpeljave postavo od 17. maja 1877 o imenovanji učiteljev. Roku Škerjancu, nadučitelju v Makolah, se jo podelila starostna doklada.
(Deželna učiteljska konferenca) v Gradci 10. septembra bode imela sledeče točke na dnevnem rodu: 1. Katera sredstva ima učitelj za pospeševanje nravne odgojo? 2. Ali ima ljudsko narečje v šoli kaj pravice?
3.	Kako naj so uravna poduk pri oddelkih, da se dosežejo učni smotri? 4. Po katerem načertu naj so uredi šolska kronika? 5. Katere dolžnosti ima učitelj nasproti starisom? — Kazen tega bodo predsednik česa poročal in morda udje predlogo stavili. Začetek in lokal zborovanja naznani se pozneje.
(Okrajno učiteljsko konferenco) so imeli učitelji černomalj-skega okraja 19. in 20. junija v Černomlji; učitelji ljubljanskega mesta jo imajo 5. julija, učitelji 'ljubljansko okolice pa 25. julija v Ljubljani. Obravnavajo so navadni šolski predmeti. V Kranju je konferenca 21. julija.
(Ali jo to dvojna mera ali ne?) „Slovenski učitelj“ je bil kon-fisciran radi kritike o Abecedniku. Urednik našega lista je bil obsojen na 50 gld. globe, (plačal jih še ni, kajti pravda še ni dognana), ker jo objavil (reeto ponatisnil) sodnijsko obravnavo o učiteljski pravdi, češ, prestopil je svoj program. — „Laibacher Schulzoitung“, tudi šolski list, prinaša v 12. štev. — pa celč volilni oklic na kranjske učitelje, kateri naj bi volili
tako zvano liberalce, po domačo nemškutarje.---------------Konfiscirana „L.
Sch.“ ni bila, obsojena na denarno globo tudi monda ne bo. — Ako bi mi rekli To je dvojna mera“, bili bi zopet v nevarnosti. Tega pa no rečemo, ampak si samo mislimo: „Ja, Bauer, die „L. Sch.“ ist ctvvas anderes als dor ^Slovenski učitolj“.
(Gradiva za „imenik“) smo že dobili od več gospodov. One pa, kateri nam še niso poslali, uljudno prosimo, da nam ta imenik šol in učiteljev svojega okraja do 15. t. m. za gotovo pošljejo, kor bi, ga okoli 20. t. m. že radi v tisk poslali. ^Učiteljsko društvo za slov. Štajer“.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: Umori je 19. junija g. Seb. Weixler, učitelj v Slo-venjgradcu. Gosp. S. Vole (iz Čadrama), suplent v Žreče,- g. A. Do v j a k (suplent v Novej cerkvi) izstopi iz službo; iz mariborskega učiteljišča so za podučiteljo imenovani gg.: A Potričok v Vojnik; J. Cernelec v Novo cerkev; J. Košenina v Pilštanj.
Na Goriškem: Gospodična Albertina Jagrič, dofin. učiteljica na deržavni dekliški šoli v Gorici.
Učiteljska služba
na onorazrcdnici v Jurkloštru (Gairach boi Ttiffor) z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prošnjo naj so pošljejo do 15. julija 1877, krajnemu šolskemu sveto-valstvu v Jurkloštru.
Okrajni šolski svet Laški, dne 13. junija 1877.
Pervosednik: Haas I. r.
Učiteljska; služba
na enorazredni ljudski šoli v Šmartnem na Paki, z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem so zarad dofinitivnega imenovanja razpisuje, ker se do sedaj le začasno oskerbuje.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj pošljojo svojo prošnjo po postavnem potu do 5. julija t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Šmartnem na Paki (Post Schiinstein).
Okrajni šolski svet v Soštajnu, dne 22. maja 1877.
3—3	Pervosednik:	Strobach	m.	p,
1-3 Konkurs-Kundmachung.
Im Bereicho dcr k. k. Bez.-IIauptmannschaft Wind.-Graz lcommen mit Beginno des nachstcn Schuljahres nachstohende Lehrstellen za bcsetzon: a) Sehuibezirk Windisch-Graz.
1.	Die Unterlehrerstelle an der zrveiklassigon Volksschule zu St. Ilgen untor Turiak, 3. Gelialtsklasse und Wohnung.
2.	Die Unterlehrerstelle an der zvveiklassigen Volksschule zu St. Martin boi Wind.-Graz, 4. Gehaltsklasso und Wohnung.
b) Schulbezirk Mahrenberg.
1.	Lehrerstelle an der einklassigen Volkssehulo zu St. Bartolma (Post Hohenmautlion), 3. Gelialtsklasse und Woh»ung (ein Zimmer).
2.	Lehrerstello an der einklassigen Volksschule in Frosen (an der Karntnerbahn), 4. Gelialtsklasse und Wolmung
3.	Lehrerstelle an der einklassigen Volksschule in Pesnitzon (Post Hohenmautlion), 3 Gelialtsklasse und Wohnung.
4.	Lehrerstelle an dcr einklassigen Volksschule in Robot, (Post Hohenmauthen), 3. Gelialtsklasse und Wohnung.
5.	Lehrerstelle an der einklassigen Volkssehulo in Trofin, (Post Saldeuhofen), 4. Gelialtsklasse und Wohnung.
G.	Unterlehrerstelle an der ziveiklassigon Volkssehulo in Holien-
uiauthen, 3. Gohaltsklasso und Wohnung.
7.	Untorlchrorstelle an der dreiklassigen Volkssehulo in Roifnigg
(an der Karntnerbahn), 3. Gelialtsklasse und Wohnung.
c) Schulbezirk Schonstein.
1.	Lehrerstelle an der einklassigen Volkssehulo in St. Johann am Weinberg (Post Wollan), 4. Gohaltsklasse und Wohnung.
2.	Provisorischo Unterlehrerstollo an der dreiklassigen Volkssehulo in Wollan, 3. Gehaltsklasse.
Bewerber und bezUglieh der Unterlehrerstollen aueh Bowerborinnon, welche dor (loutschen und slovenischen Spraehe machtig sind, wollen ihro gehorig bolcften Gosuehe im vlirgosehriebonen Dienstwege bis 15. August d. J. boim belreffendon Ortssehulrathe einbringon, vvobei ausdriieklich be-merkt wird, dass aueh Compotenten mit dem Iloifezougnisso berlicksichtigot werdou.
Windisch-Graz don 4. Juni 1817.
Der Vorsitzende der betroffendon Bozirksschulrathe: Strobach.
Netolička- Lapajne:
„Občna zgodovina*4
cena 25 kr. oziroma 20 kr., primerna za učitelje, učence, solarske, učiteljske in narodno bukvarnice, za mladiuo in odrasle; dobiva se pri odboru »Učiteljskega društva za slovenski Štajer14 v Ljutomeru, v j. M. Pajk-ovi tiskarni v Mariboru, pri l)rexler-ju v Celji, pri Gerber-ju in Giontini-ju v Ljubljani, pri Woknlat-u v Gorici.
Naročila nam bodo povoljna.
Lastništvo »Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za urodn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M, Pajk-ova tiskarna v Mariboru,