IZKUŠNJE IZ PRAKSE #63
Danica Gotlih, OŠ bratov Polančičev Maribor
FORMATIVNO SPREMLJANJE ALI KAKO VIDETI GOZD IN DREVESA
Ljudje nismo bitja trenutka, naša znanja, sposobnosti in vedenja niso v celoti izraženi kadar koli in v katerem koli trenutku, ampak se tako izkazujejo lahko le delčki naših znanj, sposobnosti in vedenj. Zakaj torej ocenjevati, meriti in dajati dokončne sodbe o tako pomembnem področju s trenutnimi dejavnostmi, tj. s sumativnim ocenjevanjem? Če je naloga šole (na)učiti, zakaj torej pogosto zaključiti proces učenja s podelitvijo ocene kot končne sodbe o določenem znanju? Če podamo učencu večplastno povratno informacijo o dobrih in slabih straneh njegovega znanja, če ga usmerjamo k izboljšanju naučenega, če mu pojasnimo morebitne pomanjkljivosti, mu s tem pomagamo pri nadaljnjem procesu učenja. Takšen pristop pa od učitelja zahteva drugačen in bolj individualen pristop. Učitelji se pogosto pritožujemo nad kampanjskim učenjem učencev, a s sumativnim ocenjevanjem marsikdaj le-to nehote celo poglabljamo. Učenci se učijo za preizkus znanja, ob napovedanem spraševanju. Navzoča je bojazen, da se učenci ne bodo učili, če ne bodo nagrajeni takoj, in to z oceno. Tako se vedno znova rojeva družba, ki hlasta za takojšnimi materialnimi potrditvami. Žal takšna družba že obstaja in treba bi bilo prekiniti začarani krog. Tega nikakor ni mogoče storiti nekje na sredini in kljub dokazovanju, kako se učimo za življenje, kako je pomembno vseživljenjsko izobraževanje, kako je treba znanja povezovati, razmišljati poglobljeno, reševati probleme ..., še vedno korakamo po poti najlažjega, kar dolgoročno nikakor ni najboljše.
FORMATIVNO SPREMLJANJE ALI KAKO VIDETI GOZD IN DREVESA
Na predmetni stopnji prihajajo učenci k pouku k posameznim predmetom pogosto kot k dejavnosti, o kateri predhodno ne razmišljajo veliko, kjer se bo nekaj zgodilo, kjer bodo vodeni, nato preusmerjeni (po urniku) k drugi dejavnosti, ki bo prekrila predhodno. In zato se vsaki posvečajo po delčkih. Celota je razdrobljena in jo je treba sestaviti kot sestavljanko, kjer se smiselna slika pojavi šele ob sestavi vseh posameznih delcev. Kako videti drevesa in gozd, kako povezati posamezne delčke znanja v celoto? To je predvsem pomembno pri predmetih, kjer je zahtevana kontinuiteta, kot so jeziki, matematika itd.
Formativno spremljanje nam pri ustvarjanju te celote lahko uspešno pomaga. Po Wiliamu (2013) formativno vrednotenje predvideva pet strategij, ki učencem omogočajo dosego tega cilja, tj. soudeleženost pri določanju in razumevanju namenov učenja in kriterijev za uspeh, priprava takšnih dejavnosti v razredu, s katerimi je mogoče pridobiti dokaze o učenju, zagotavljanje povratnih informacij, ki učence pomaknejo naprej, aktiviranje učencev, da postanejo drug drugemu vir poučevanja in da samoobvla-dujejo svoje učenje.
S sedmošolci smo pri angleškem jeziku za načrtovanje, povratno informacijo in (samo)vrednotenje uporabljali program xMind. Cilje, ki jih po učnem načrtu morajo
Slika 1: Načrt dela za približno dva prihodnja meseca
5-6 - 2014 - XLV
#64
„„..IZKUŠNJE IZ PRAKSE
Slika 2: Analiza znanja
usvojiti, smo s pomočjo učbenika in njegovih vsebin razdelili na manjše enote - module. Ob učiteljevi pomoči so vsak zase s pomočjo računalniškega programa oblikovali miselni vzorec - načrt dela za približno dva prihodnja meseca (slika 1). V tem času so se pogosto vračali k načrtu in ugotavljali, katera znanja so si že pridobili in kaj jih še čaka. Ob reševanju različnih nalog so sproti ugotavljali svoj napredek. Isti miselni vzorec smo potem le razširili, tako da smo dobili prostor za analizo znanja, ki so ga učenci izkazali s ciljno pripravljenimi nalogami, ki so zajemale vsa zahtevana znanja. Ob povratni informaciji sošolcev in učitelja so učenci ugotovili, kako blizu/daleč so od načrtovanih učnih ciljev, katera področja morajo še izboljšati, še posebej pa so cenili predlagane poti, s katerimi so lahko zapolnili svoje vrzeli v znanju. Motivacijsko so delovale povratne informacije sošolcev, pa najsi so bili v vlogi ocenjevalca ali ocenjenega oz. v vlogi učitelja ali učenca. Zanimivo je bilo, kako so učenci sami presojali svoje znanje po opravljenih nalogah. Obkrožili so lahko besedo znam oz. ne znam. Šele nato so jim naloge pregledali sošolci in dodali svoje mnenje, zadnji pregled in analizo pa je opravil učitelj. S tem si je učitelj pridobil povratno informacijo o znanju dveh učencev hkrati. Sošolci in učitelji so dodali svoje mnenje in predloge za odpravo napak oz. izboljšavo slabše opravljenih nalog (slika 2).
STRUKTURA PRILOŽENIH IZDELKOV
V prilogi so dodani skenirani izdelki 15 učencev (sedmošolci) z opombami sošolcev in učitelja. Vsak učenec
je dobil učni list z nalogami in miselni vzorec za (samo) analizo. Po opravljeni nalogi je vsak zase za vsak cilj posebej obkrožil znam oz. ne znam glede na svoj občutek. Nato je oboje predal sošolcu, ki mu je pregledal naloge in sproti na miselni vzorec zapisoval svoja opažanja, mnenje, napotke (OP uč). Zadnji je vse pregledal učitelj, ki je prav tako zapisal ob ciljih še svoje opombe (OP U). Ob tem je stekla živahna komunikacija, pri učencih je bilo zaznati veliko zanimanje.
SKLEP
Formativno spremljanje je učencem omogočalo sprotno spremljanje napredka in pridobitev kakovostne povratne informacije. Veliko je učencem pomenil zapisani ali povedani nasvet o izboljšanju znanja, še posebej, če so ga podali drug drugemu (vrstniško vrednotenje). Učitelj je učenca spremljal celostno, pridobil si je celovit vpogled v njegovo delo in znanje. Pomembno je pravočasno odkrivanje in odpravljanje vrzeli. Učenci so postali bolj samokritični do svojega znanja, naučili so se samonadzora, postajali so odgovorni do svojega znanja, sami so lahko vplivali na svoje znanje in oceno, saj s lahko odpravili primanjkljaje, katerih se marsikdaj niso niti zavedali.
Učinkovito je bilo razpoznavanje učenčevih potreb in odgovarjanje nanje, saj so učenci dobivali pogoste povratne informacije o svojem znanju. Povratne informacije pa so koristile tudi učitelju, saj so omogočale pomoč in prilagoditev dela vsakemu posameznemu učencu v skupnem cilju doseči čim boljše rezultate.
LITERATURA
Wiliam, D. (2013). Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih. V: Dumont, H., Istance, D., Benavides, F.: O naravi učenja, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Program X-mind. Pridobljeno 14. 8. 2014 na: www.xmind.net.
5-6 - 2014 - XLV