G eografsk i ves tn ik , L ju b lja n a . LX (1988) U D K 910(73) = 863 U D C 910(73) = 20 GEOGRAFIJA V ZDA* A nton G o s a r * * Severnoam eriško geografijo , n jen anglosaksonski del, sprem ljam podrobneje od začetka tega dese tle tja . L eto dni sem imel priložnost tudi neposredno sprem ljati in spoznavati n jeno visokošolsko organiziranost v Z D A , šest let zapored pa obiskujem letne kongrese am eriškega geografskega društva (A A G ), na katerih se je moč sezna­ niti z aktualnim i sm erm i v am eriški geografski teoriji in praksi. E vropski geografi pogosto ocen ju je jo am eriško geografijo tako , da jo enačim o in p rim erjam o njen raz­ voj in delo z našim dom ačim , nacionalnim . Ne zavedam o se neprim erljivosti z vedo, ki im a kon tinen talne razsežnosti in ki je bolj he terogena kot klasična evropska. V podkrep itev teze o obsegu severnoam eriške geografske stroke naj om enim le, da se rednih letnih kongresov A A G udeležuje m ed 2500 in 3000 geografov, večinom a iz vi­ sokošolskih ustanov, da je v Z D A 216 ustanov visokošolskega značaja , na katerih pouču je jo geografijo , te r da so registrirali že 150 raziskovalnih institucij z »geograf­ sko usm eritvijo«. Evropski geografi vse p revečkrat tudi poenostav ljeno vidim o geo­ grafijo K anade in Z D A skozi prizm o posam ezne, v določenem času ak tualne geo­ grafske sm eri. T ako sm o svojčas m enili, da jo predstav lja »čikaška šola«, nato fizična geografija »m adisonske« zvrsti, ali »sauerjeva« ku ltu rna geografija. D ejansko pa o m onolitni ali za Severno A m eriko reprezentativni geografski usm eritvi nism o upravi­ čeni govoriti, saj je v om enjen ih in drugih univerzitetn ih središčih vedno prevladova­ la he terogenost geografske znanstvene misli. V B oud lerju v K oloradu , k jer sem bil dalj časa, so jo oblikovali in razvijali posam ezni geografi pa tudi negeografske inštitu­ cije: G ilbert W hite - s svojim C entrom za proučevanje naravnih nesreč, R isa Palm s popularno T im e G eography te r Jack Ives, ki je z denarjem U nesca ob koncu sedem ­ desetih let ustanovil ustrezni cen te r in proučeval vpliv človeka na ark tično in visoko­ gorsko krajino ; Zvezni zavod za proučevanje a tm osfere pa je pritegnil še druge zain­ te resirane , predvsem fizične geografe. Podobno je več specialističnih geografskih us­ m eritev tudi na drugih univerzah (na p rim er središča za proučevanje latinoam eriških in drugih dežel, k a ted re za proučevanje turizm a in rekreacije itd .). U gled in podobo posam ezne univerze ali geografske ustanove ob liku je jo in ust- * P rire jen o po p red av a n ju na seji kom isije za znan stv en o delo Z veze geografsk ih d ru š tev S loven ije s ep te m ­ b ra 1987 ** M ag. g eo g r., as is ten t. O d d e le k za ag eo g ra fijo . F ilozofska fak u lte ta . U n iverza E d v a rd a K ard e lja . A šk e rče ­ va 12, 61000 L ju b lja n a , Y U varja jo posam ezniki, ki so jih tja pozvali in pritegnili rek to ra ti univerz. N eredko se zgodi, da se ugledni posam ezniki selijo z univerze na univerzo ne le zaradi boljših p o ­ gojev dela , am pak tudi zaradi želje po spoznavanju krajev in po tem , da se na določe­ nih univerzah tudi po trd ijo . U niverze pa po drugi plati nastav lja jo geografe z določe­ nimi sposobnostm i ali slovesom . Ponavadi se to dogaja v skladu z razvojnim i p ro jek ti in načrti do ločene regije ozirom a zvezne države. C elo »srednji geografski kader« , re ­ cim o z izrazito ali priznano organizacijsko sposobnostjo ozirom a kvalifikacijo (zaradi konso lid iran ja posam eznega geografskega oddelka , zaradi predvidenih večjih geo­ grafskih srečanj itd .), se iz k raja v kraj seli na vabilo ali razpis posam ezne univerze za več let. Razvoj geografije v Z D A Č eprav m nogi avtorji enačijo začetke geografije v Severni A m eriki z geografski­ mi in biološkim i raziskavam i »D ivjega zahoda«, denim o L eM ot-a, Lewisa in C larca in drugih, naj bi bila p rava letnica ro jstva am eriške geografije le to 1854, ko je bil za p rofesorja na princetonski univerzi im enovan A rnold G uyot. Pravilom a se je geogra­ fija tak ra t in kasneje , še tja do tridesetih let tega s to le tja , razvijala ozirom a delovala predvsem v okviru geoloških oddelkov. Ponekod se je uveljavila tudi v sklopu zgodo­ vinskih, ekonom skih in antropološk ih odsekov posam eznih univerz. Z arad i tega ni p resenetljivo , da se je m lada geografska veda posluževala m etod in izkazovala značil­ nosti oddelkov, na katerih je nastajala: spom nim o se le podrobnih geoloških in geo- m orfoloških učbenikov, študij o narodih in narodnostih skozi ku ltu rno in zgodovin­ sko prizm o itd. T ridese ta , podepresijska le ta , pa so geografijo končno ustoličila kot sam osto jno , nacionalno pom em bno vedo s p reko tristo sam ostojnim i instituti. R oo­ seveltov »New D eal« je zahteval nam reč od geografov izrazito angažiranost pri razis­ kovanju in p lan iran ju . Težišče dela je bilo usm erjeno k odkrivan ju naravnih in hum a­ nih virov. Sm iselno izrab ljan je obo jega so geografi tistega obdob ja predstavili v šte­ vilnih »area studies«. V ojna je geografom na nacionalni »top lestvici« pom em bnih naravoslovnih in družbenih ved dala še več veljave. P o trebno je bilo izdelati številne štud ije o naravnih , družbenih , nacionalnih in socialno-dem ografskih razm erah posa­ m eznih dežel, te r opredeliti m ednarodne in terese Z D A v politiki in ekonom iji2. Z vezo z družbenim i vedam i je geografija vzpostavila v prvem povojnem obdob ­ ju , ko je bilo po trebno reorganizirati am eriško poselitev in proizvodnjo . Z anim ivo pa je , da am eriška geografija nikoli ni uporab lja la term ina »socialna« ali »družbena« ge­ ografija . In sicer zaradi tega ne, vsaj tako so mi pojasn jevali, ker anglosaksonsko ra ­ zum evanje tega pojm a lahko navaja na misel o bed i, (spom inja ga tudi na »kom uni­ stično« po jm ovanje m edčloveških odnosov: d ružba - ne ljud je!). Pač pa podobno ali povsem enako vsebino obravnavajo tudi am eriški »socialni geografi« v okviru »H u­ man-« ali »Population G eography«. O krog leta 1950 so se geografi lotili p rev redno ten ja predvojnih delovnih m etod in tehnik . M atem atika in statistika nista od tak ra t dalje le raziskovalno sredstvo, tem ­ več obvezna sestavna dela vsakega geografskega proučevanja . G eografske študije p osta ja jo čedalje bolj em pirično u tem eljene. Potrd ile so se predvsem pri p ro jek tih za transreg ionalno načrtovanje av tocest, pri urban i obnovi m estnih središč, pri o p red e ­ ljevanju lokacij za večje energetske ob jek te itd. »K vantitativne geografske študije« so po številu presegle vse druge. T ako je bilo posebno v obdob ju , ko so na am eriške univerze v šestdesetih letih prihajali p rofesorji iz E vrope (zlasti Skandinavije in V eli­ ke B ritan ije ), ki so jih m ožnosti dela z računalniki navdušili in delom a tudi zaslepili. Sedem deseta leta pa so vendarle pokazala , da bi bila stavba geografije, če bi slonela le na »num eričnih izračunih«, lahko še kako ran ljiva, ko bi »zanem arjali sto letno spo­ sobnost geografov reševati p roblem e m iselno, kom pleksno, na podlagi izdelanih teo ­ retičnih konceptov, ki so regionalno pogojeni in dolgoročnega značaja«3. Kot p ro tiu ­ tež tej »neosebni« geografiji se je začela v stroki uveljavljati geografska sm er s ciljem , da zaščiti naravno okolje in opozori na nevarnosti, ki jih prinaša urbani način življen­ ja . E kološko-geografsko usm erjeni geografski oddelki so vznikali na univerzah t.im . sončnega pasu, pri čem er je bilo teo retično po jm ovanje problem a predvsem aplika­ tivno in d ružbenogeografsko naravnano (npr. populacijska prenaseljenost in nespo­ sobnost narave vzdrževati tolikšne obrem enitve; naravne nesreče, p itna voda, gozdni požari zaradi človekovih aktivnosti itd .). N eoskrunjeno okolje po jm uje jo strokovn ja­ ki te geografske sm eri ko t mik m oderne civilizacije in vir bodoče, stopnjevane p o tre ­ be po rekreaciji (»outdoor recrea tion« ).4 Geografija na ameriških univerzah G eografijo so na H arvardu ukinili leta 1951, na čikaški univerzi pa leta 1987. V m es je zaton nekdaj izredno popularne vede zajel okrog dvesto visokošolskih usta­ nov - univerz in kolidžev. R ast ozirom a p ropad posam ezne vede na severnoam eriških univerzah ponavadi nam reč ni povezan le z vsebino študija ozirom a položajem vede v okviru nacionalne h ierarh ije ved, tem več s finančnim stan jem univerze. U niverze podp ira jo številni sponzorji. Poleg študen tov , ki se za posam ezno študijsko sm er od ­ ločijo in študij p lačajo , še p rostovoljn i štipend ito rji, društva, različne ustanove in po ­ sam ezni donato rji te r ustrezna zvezna država, ki ponekod bolj drugod m anj izdatno podpira univerze, njihove raziskovalne p ro jek te in pedagoško delo. Na drugi strani pa je finančno stan je univerz odvisno tudi od porabe: števila delavcev, vsebine razis­ kovalnih p rogram ov, oprem ljenosti posam eznih strok , po treb za vzdrževanje infra­ struk tu re itd. N eredko pa že sam o pom anjkan je uglednih strokovnjakov , tudi geo­ grafov, povzroči, da posam ezno strokovno sm er študija opustijo . C ena študija geo­ grafije je po univerzah različna. V povprečju m ora študen t odšteti za sem ester skoraj 7000 do larjev (leta 1985), ozirom a polovico te vsote, če je dom ačin , to je prebivalec zvezne države, v kateri je univerza. Na znam enitejših univerzah (večkrat le po im e­ nu!) stane sem estrski študij že krepko p reko 16.000 dolarjev . Letni dohodek p reda­ vatelja na univerzi pa se povprečno giblje m ed 24.000 in 53.000 d o la r jev /’ In še ta po ­ sebnost: N ekateri profesorji p redavajo za sim bolični m esečni h ono rar enega dolarja. (D enim o znane osebnosti iz d ružbe in politike - kot H enry K issinger na H arvardu). G eografijo pouču je jo na univerzah štiri leta v rednem študiju in eno ozirom a dve leti v podiplom skem , odvisno od stopnje akadem skega naziva (m agistrski ali d o k to r­ ski študij). O b koncu rednega študija p ridobe na podlagi izpitnih ocen (A , B, C in F) te r obsežnejšega izdelka (ki ni nu jno , da je diplom ska naloga) naziv diplom iranega geografa (B . A .). Z izpiti iz p redm etov , ki jih posam eznik vpiše v dveh podiplom skih sem estrih (tedensko 11-13 ur) te r m agistrsko nalogo, ki je ponavadi aplikativna (npr. načrt vodne oskrbe D enverskega obm estja), lahko pridobi naslov m agistra (M . A .)! Z obsežnejšo nalogo, ki je vsebinsko bolj teoretična te r še s 6 uram i tedensko obvez­ nega štud ija v nasledn jem letu , pa pridobijo tudi doktorski naziv (PhD ). Po izkušnjah s ko loradske univerze v B oulderju posredujem naslednje podatke. R edni študen t m ora prikazati v sem estru 17 do 21-urno tedensko obrem enitev . G e­ ografija om ogoča študen tom izbirati m ed petdesetim i različnimi geografskim i p red ­ m eti. Z ares svobodna je izbira geografskih predm etov šele s 3. letnikom . Poprej je po trebno opraviti pet geografskih izpitov, ozirom a sodelovati pri obveznih geograf­ skih predavan jih , ki so uvodna, splošna, inform ativna, m etodološka in regionalna. Š tuden tje 3. le tn ika, ki geografijo štud ira jo brez povezave s poprej vzporednim (d ru ­ gim) p redm etom , im ajo na izbiro 13 p redm etov (tedensko 39 u r), š tuden tje 4. letnika pa izbirajo m ed 32 predm eti (76 ur). Če se občasno za posam ezni razpisani predm et nihče ne javi, ga ne upoštevajo . V eljajo tudi in terna pravila oddelkov, ki zah tevajo , da m ora kandidat z izrazito d ružbenogeografsko naravnanostjo štud ija vpisati vsaj en p red m et izrazito fizično-geografske sm eri. Že v prvem letniku je po trebno sodelovati pri p redavanju z naslovom »Sistemi življenjskega okolja« , v tre tjem letniku pa je m ed tem eljn im i izbirnim i p redm eti tudi »T ehnika geografskega proučevanja« . V četrtem letniku študen t izbira recim o m ed »In terp re tac ijo satelitskih posnetkov«, »Politično geografijo ,« »O koljem in člove­ kom « itd. V zadnjih dveh letnikih je običajno regionalna geografija m atične zvezne države in Z D A , L atinske A m erike te r dežel socialističnega tab o ra , predvsem SZ. V petem letn iku sodelu je jo podiplom ski študen tje v sem inarjih z naslednjim i izbranim i vsebinam i: »Sinoptična in d inam ična k lim atologija«, »Fizična geografija arktičnih po­ dročij« , »G orska geom orfologija« , »U prav ljan je z naravnim i viri«, »Problem i v u rba­ ni geografiji« , »Statistične m etode v geovedah«; v 6. letniku pa pri sem inarjih »Zgo­ dovina in izvor/sm isel geografije«, »Pedagoški m odeli v geografiji«, »E ksperim enti v geografiji« , Prim erjaln i ekološki študij« , »Politična geografija«, »Z godovinska geo­ grafija«, »G eografija kultur«. Podiplom ski študen tje vpišejo ponavadi tri p redavanja v sem estru .7 Am eriško geografsko društvo (A A G ) in geografska znanost G eografija v Z D A strem i k oh ran jan ju številnih raznovrstn ih sm eri. Pri tem jo podpira tudi A m eriško geografsko društvo ali A A G (A ssociation o f A m erican G eo ­ graphers), ki pa ni edina transnacionalna geografska institucija (obsta ja še: N ational G eographical Society), vendar je največje stanovsko in izključno geografsko zd ru ­ ženje . V A A G je okoli 36% diplom iranih geografov, 28% m agistrov in 13% d o k to r­ jev znanosti. A A G je leta 1986 vključevala skoraj 5700 am eriških geografov .8 L etna članarina je 32.50 do larjev za študen te in 1300 do larjev za inštitucije in za doživljenj- sko članstvo. Z bran i denar uporab lja jo v glavnem za tisk in propagando . V okviru A A G deluje 37 različnih delovnih skupin (speciality groups) z zelo pe­ strim i p rogram i. D elovne skupine se ukvarja jo z geografskim i problem i ostarelega prebivalstva, z em ancipacijo žensk v geografiji in d ružbi, s problem i Indijancev v A m erik i, z energ ijo , vodno oskrbo , geom orfologijo itd. R egionalno opredeljene de­ lovne skupine p rouču je jo A zijo , A friko , K anado , K itajsko , L atinsko A m eriko , Sov­ je tsk o zvezo in V zhodno E vropo (h kateri p rištevajo tudi Ju g oslav ijo ).10 D elovne skupine pošilja jo članom inform ativne b iltene - ponavadi za če trtle tje . O srednji bil­ ten »The A A G N ew sletter« izhaja m esečno in p rinaša novice iz am eriškega univerzi­ te tnega in geografskega vsakdana. N ew sletter pa im a še tri om em be in posnem anja vredne rubrike: urednikov kotiček , strani o napredovan jih , od likovanjih , štipendijah in kongresih (ne le geografskih - tem več tudi sorodnih ved) te r rubriko z oglasi, ki je nam enjena geografom , ki iščejo delo te r oglasom univerz, ki vabijo geografe, da se pri n jih zaposle. U redn ik , ki je ponavadi tudi p redsednik G eografskega društva, raz­ m išlja o vlogi geografov v družbi. Poizkuša odgovoriti na vprašanja kolegov iz drugih strok ali laičnih opazovalcev dogajanj v raziskovalni in pedagoški sferi. Na ta način želi oblikovati »ekstrapo lirano geografijo« in ne vase zaprto in sam ovšečno, kakršna je še m nogokje. N a straneh o napredovanjih p redstav lja jo kolege, ki so se posebej iz­ kazali, dobili nacionalne ali m ednarodne štipendije itd. Pri m lajših geografih, univer­ zitetn ih asistentih pa tudi docentih , je posebnega in teresa deležna že prej om enjena rubrika »A cadem ic«. V letošnji aprilski številki je kar 41 univerz ozirom a geografskih inštitucij objavilo delovna m esta za geografe različnih akadem skih nazivov in delov­ nih usm eritev. M ed njim i so denim o tudi ustanove iz H ong-K onga, N ove Z elandije in A v stra lije .11 V sako leto se geografi, člani A A G , srečajo na rednem kongresu. T o je osrednja strokovna prired itev , katere najbolj pričakovani del je poleg okroglo tristo referatih govor predsedn ika A A G . T a vsebuje ponavadi sm ernice za delo geografov in zajem a osnovna, a vendar nova teo retična izhodišča kot napo tek prihodnjim generacijam . Ponavadi je poln zanim ivih p rim erjav , sinonim ov in razm išljajočih , ustvarja ln ih , ven­ dar jasno izraženih misli. O bjav ijo ga ponavadi naslednje leto . N a zadnjem kongresu je p redsednik pozval zlasti h »kom pleksnosti in in terd iscip linarnosti« .12 V M inneapo- lisu, v M innesoti, se je leta 1986 udeležilo kongresa A A C skoraj 2700 članov, med njim i 167 iz K anade, 31 iz V elike B ritanije in 11 iz Z R N , te r 25 udeležencev iz drugih dežel (tudi iz Jugoslav ije).13 K ongresi G eografskega društva pa nim ajo le ožje stro ­ kovne plati - so tudi srečanja publicističnih hiš, fazstaviščna knjižna prired itev , p ro ­ pagandna p rired itev alternativnih družbenih skupin (environm entalisti, črnska g iba­ n ja , ženska g ibanja itd .), a tudi obiska vredna p rired itev za vsakogar, ki išče službo. V ečje univerze in p o d je tja pošiljajo nam reč na kongres p redstavn ike , ki v pogovoru s kandidati ponud ijo svoje pogo je , kand idata preizkusijo in kolikor se obe strani stri­ n ja ta , delovno pogodbo tako j tudi podpišejo. Viri in literatura 1. G uide to D epartm en ts o f G eography in the U . S. and C anada, A ssociation of A m erican G eographers, W ashington 1985 2. R . H uke in V. M alm strom : G eography as a discipline, Ass. o f A m erican G eogra­ phers B rochure, W ashington 1986 3. N ational C ouncil for G eographic E ducation : E lem entary and Secondary Schools, A ss. o f A m erican G eographers, W ashington 1985 4. J. N atioli: C arrers in G eography , Ass. of A m erican G eographes B rochure, W as­ hington 1985 5. A nnals o f the A G G , No. 1-4 , W ashington 1982-1987; in Professional G eog ra­ p h er, N o. 1-3, W ashington 1982-1987 6. Jobs in G eography - A cadem ic, A A G N ew sletter, str. 4 -5 , Vol. 23 No. 1, W as­ hington 1988 7. U niversity o f C olorado: G eography - D egree P rogram s, College of A rts and Scicnces, str. 52-54, B oulder 1981; in U niversity of C olorado: G eography - C ourse D escrip tion , U of C B ulletin , str. 248-250, B oulder 1981 8. M em bership Increases A lm ost 5 % from 1985, A A G N ew sletter, str. 9 Voll. 22, No. 3, W ashington 1987 9. A A G M em bership Inform ation: M em bership Fees 1986, str. 5. W ashington 1987 10. Specialty G roup Listing: S ep tem ber 1986, Inf. Bulletin o f the A G G , str. 1-2, W ashington 1987 11. Jobs in G eography: A cadem ic-U S , A cadem ic-N on-U S , A A G N ew sletter No. 4, Vol. 24, str. 6-10, W ashinton 1988 12. R. F. A bler: W hat Shall W e Say? T o W hom Shall W e Speak? A nnals o f the A s­ sociation of A m erican G eog raphers. No. 4. Vol. 77, str. 511-525, W ashington 1987 13. Twin C ities A nnual M eeting A tten d an c e ..., A A G N ew sletter, Vol. 21, No. 7. str. 10, W ashington 1986 G E O G R A P H Y IN THE USA A nton G o s a r (Sum m ary) T he article deals with the heterogenity o f scientific though t's in the am erican ge­ ography. It analyses and discusses the study of geography on am erican universities and p resen ts the w orks and organisation of the A ssociation of A m erican G eog ra­ phers.