Zbor širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana. Liubliana. 28. dec. 1922. Že v srcdo 27. dec. p. 1. je prispela večina članov ožjega 'sosveta in nekaj predsednikov okra.nih učiteljskih društev v Ljubljano- V četrtek. 28. dec. p. 1. so bili pa po osmi uri zjutraj zbrani polnoštevilno mdi ostali predsedniki okr. uč. društev v magistratni dvorani. tako da 'so bila zastopana vsa okraina učiteljska društva iz cele Slovenije. Potek zborovanja je bil nadvse stvaren. Posebej moramo povdariti ^popolno solidarnost in neprisiljeno kolegijalnost, ki je vladala med vsemi člani. Konštatiramo, da ie bila iz vsega zborovanja jasno razvidna enotnost in neovrgljiva volja strn.ienosti slovenskega učiteljstva in kultuma nedeliivost zedinjene Slovenije. katere nosilec ie bilo, in hoče biti vedno slovensko učiteljstvo. Opaziti je bilo, da nas nalstali uoložai še tesnejše druži in nam jači energijo naših rok z vedno bolj intlmnimi vezmi in da stoiimo za našim stanovskim praporom strnjeni — kot en mož! Dejansko nam bo dana prilika, pokazati to strnjenost in enotnost v najkrajšem času še v konkretnejši obliki! Naš ooložaj. Zborovanje je otvoril poverjenik tov. ravnateli Luka Jelenc s sledečim poročilom: Dragi tovariši, cenjene tovarišice! V imenu svojem in v imenu članov ožjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubl.ana pozdravljam Vas vse najiskrenejše. Na povabilo ožjega sosveta ste se zbrali danes zopet na polsvetovanje, da ukrepamo in skleoamo o važnih stanovskih zadevah in vprašanjih. Meni ie dana naloga, da Vam podam iDoročilo o prvih treh točkah današnjega dnevnega reda. Dovolite mi pa. da združim prve tri točke današn:ega dnevnega reda. da subsumiram drugo in tretjo točko nod nrvo. Od pokraiinske skupščine na Bledu so se ztrodili v naši državi važni dogodki. Pripravljanje na dogodke, ki imaio priti in zvršetek teh dogodkov. je oviralo vsako pozitivno delo v državni skupščini, kjer leži težišče naših zahtev. Kmalu po naši blejski skupščini se je začela parlatnentarna kriza, in vsa pozornost, skrb in delavnost parlamentarnih klubov je bila obmiena in posvečena poteku in koticu te krize. Vsaka stranka je skušala iz krize pridobiti največje koristi in iziti zmagovalka iz nie. Zastalo ie vse parlamentarno delo v blaginjo države in korist posameznih stanov, omenim v prvi vrsti državne uslužbence. invalide in kmete. Zato moram z globokim obžalovanjem in velikim ogorčenjem pripomniti takoj v začetku, da se bo moie poročilo glasilo povsem v negativni smeri. Od ble.iske pokrajinske skupščine nismo dosegli ničesar, kar bi bilo v nanredek in razvoi šolstva, ničesar kar bi bilo v zbol.šanie našega gniotnega ooložaja. Pa ne zaradi indolence in nedelavnolsti rjoverjeništva. Poverjeništvo je tudi v tej neplodni dobi v vsakem oziru storilo svoio dolžnost Uradniška pragmatika. Zakonodavni odbor državne skupščine je bil skoraii docela dovršil in izgotovil zakonski načrt uradniške pragmatike. in 29. oktobra bi bil moral imeti zadnjo sejo, da stori dokončane sklepe preden ga predloži orve dni meSeca novembra skupščini v odobrenie ali odklonitev. Nekai 'dni pred 29. oktobrom smo dobili od Osrednie zveze državnih nameščencev celotni načrt pragmatike. Hitro smo sestavili tu pri poverieništvu komite izmed tiublianskega učitelistva — širši forum zaradi kratkega časa ni bil več mogoč. Opazili smo. da so v načrtu za učiteljstvo neugodna določila in uvrsftev v kategorije in gnroe poimanjkljiva in škodljiva za nas. Učiteljstvo ie bilo sicer uvrščeno v kategorijo B, ki ie imela pet grup. a noben učiteli bi ne bil prišel v prvo grupoIzouščenih ie bilo iz grup več vrst učiteljstva. izpuščeni so bili okraini šolski nadzorniki. učiteljice ž. r. d., otroške vrtna- rice itd. Obrnili smo se bili s posebno vloga na »Glavni odbor UJU« v Beogradu, na zakonodavni odbor in druge merodaine činitelje ter jih opozorili na omenjene in še druge nedostatke v načrtu, da jih ponravijo in zboljšaio še v zadnjem trenutku. Črtanje nekaterih oostavk v prosvetnem budžetu. Vihar ogoTčenja je provzročila utesnitev prosvetnega proračuna v Sloveniji: šolskim voditeljem so se črtale iz budžeta opravilne doklade. nagrade okrajnih §olskih nadzornikov. del plače četrtega višjea:a šolskega nadzornika. potni stroški učiteljem na ekskurendnih šolah, prikrajšali prejemki učiteljicam ž. r. d. in otroškim vrtnaricam in preklicali studijski doousti. Povdarjam pa že sedai. da se krajšanje prosvetnega budžeta ni zgodilo sarno v Ljubljani, temveč so se črtali Siični .ostavki tudi za Hrvatsko. Kdo je zakrivil črtanje teh postavk, nismo mogli do>gnati, lahko pa trdimo. da višji šolski svet v Liubljani ne. ker ie s tem sam prišel v največjo, najtežjo zagato. Kakšna pojasnila in navodila smo dobili v tem pogledu v Beogradu. bom govoril pozneje. Naš zastopnik v ministrstvu orosvete. Od ujedinjenja sem ie zahteva učiteljstva v Sloveniji, da nai dobi svojega referenta v ministrstvu orolsvete. Storili smo že vsako.iake korake za udejstvitev te zahteve, a ves trud ie bil dosedaj zaman. Svosega zastopnika še sedaj nimaimo v prosvetnem ministrstvu- Demisija credsedn^ka U.IU. Kmalu po Sarajevski državni skupščini ie odstopil predsednik UJU, Jovo Jovič. Vzrok niegovega odstopa nam ni bil znan. Volitev novega predsednika se ie izvršila Dotom okrožnice. Izvoljen ]e bil M.lijutin Stankovič. Samostojini Dredlogi na Saraiievski državni skupščini. Na Sarajevski državni skupščini je bilo sprejetih več predlogov. ki jih je sta- vilo naše poverjeništvo. Osrednje glasilo »Narodna prosveta« teh predlogov ni obiavilo. njih usoda nam ni bila znana- Treba pa je bilo, da dobimo jasndst tudi v tem pogledu. Naša zastopnlka v Beogradu. Vse te zadeve — uradniška pragmatika, črtanie postavkov v budžetu prosvete. zadeva našega zastopnika v naučnem ministrstvu. razmere v Glavnem odboru UJU v Beogradu in še nekatere stvari, v katerih je bilo treba osebnega polsredovanja, 29. dan oktobra 1922 je bil sklican uradniški kongres ravno pred zaključno seio zakonodavnega odboTa o uradniški pragmatiki: Vse te zadeve so se zdele ožjemu sosvetu toli važne, da ie uvidel potrebo osebne intervencije naših funkcijonarjev. Zato je sklenil poslati poverjenika in strokovnega tajnika v Beograd, da se udeležita uradniškega kongresa. stopita v dogovor z Glavnim odborom UJU ter da osebno oosredujeta v označenih zadevah pri dotičnih ministrstvih. Uradniški kongres. Uradniški kongres je bil ponesrečen. Bil je slabo pripravljen, sklican v škandalozne prostore. Obisk ood imenom konsrres ie bil malenkosten. Beograjsko uradništvo se je odlikovalo s svojo odso-tnostjo. Čas za kongres je bil neprimerno slabo izbran: parlamentarnih sei ni bilo, zato so bili Doslanci odsotni iz Beograda. Nekateri ministri in mnogo poslancev je nrisostvovalo slavnosti v Pragi, nekateri slavnosti v Kumanovem. Finančnega ministra ie morala deputaciia več kot teden dni čakati. da se ie vrnil in jo sprejel. Ali ie bil ta čas namenoma izbran za kongres, ne vem. Vsi semintja jako razburljivi in strastni govori so izzveneli v to. da uradništvo ne zahteva samo prasrmatike. temveč izboljšanje crmotnega ooloža;'a. V tem smislu so bile seStaviiene tudi znane resolucije. ki iih ie izročUa in zastopala izvoijena denutaci'a ,wi ministrskem predsedniku. t>ri ministrstvu financije in pri dr- žavnozborskih klubili, katerih i.redsedniki in vsaj nekateri člani so bili takr_at navzoči v Beogradu. Seve da je deputacija povsod tod dobila naiugodnejše obl.ube in zagotovila. Uspeh? Vse ic padlo v vodo! Posredovanje naših zastopnikov v zadevi črtanja postavkov v prosvetnem prora- čunu. Zastopnika sva posredovala obenem v zadevi črtania budžetnih postavkov v naučnem ministrstvu in v ministrstvu financije. V obeh ministrstvih so nama kazali natisnien ororačun in izjavili: Od skupščine sprejet budžet ie zakon, ki ga nobeno ministrstvo kršiti ne sme. Tu se ne da ničesar spremeniti. Pri nekaterih nostavkih 'so se čudili. kako je mogoče. da so se črtali. Pri nagradah okrajnih šolskih nadzornikov so se morali izpustiti dotični postavki pri prepisovanju: enako se ie morala napraviti napaka pri prepiisovanju postavka plače četrtega višjeea šolskega nadzornika- Opravilne doklade šolskih voditeljev so se črtale, ker jili tudi šolski uoravitelji v Srb.i nimajo. Ko sva pripomnila. da so iim pri nas v dekretih za;'amčene in da lahko tožijo erar. so temu oritrdili dotični referenti. Poiasnjevali !so nama tudi druge črtane postavke in nasvetovali. da na.i nanravi ookrajinska uprava oddelek za prosveto m vere vlogo na budžetno odel.enje ministrstva financije, kako nai io utemeliuje in s katerimi razlosri podpira — in ustreglo se bo v vsem, če le mogoče. V naiboljši nadi sva zapuščala ministrstvo. Poverieništvo ie storilo v L.ubljani vse, kar se mu ie svetovalo v Beogradu. oddelek za »rosveto in vere tudi. S kakšnim ulspehom? Dosedai z nikakoršnim! Seja glavnega odbora. Ko sva prišla s tajnikom v Beograd, sva takoi stopila v stik s predsednikom UJU Mil;utinom Stankovičem ter zahtevala. nai se skliče v soboto dne 28. oktseja Glavnega odbora. Reklo se nama je, da se seja ta dan ne more vršiti, sklicala se bo pa na ponedeljek. Ta dan se pa seja tudi ni vršila, ker ni fimkcionirala električna raz-svetljava. vršila se ie šele v torek zvečer. Tu se je najprej pojasnilo, zakaj ie od'stopil preišn.i oredsednik. Vzrok je navel, da ie treba, da stoji na čelu tako velike organizacije čilejša, mlajša moč. Nato sva zahteva'la. da ob.avi »Narodna orosveta« na Sarajevski sknpščini spreiete predloge in jih Glavni odbor skuša uresničiti. Ker sva čula, da se izdeluje v prosvetnem ministrstvu načrt zakona za učiteljišča, sva zahtevala, da se naj izdelani načrt zako-na pošlje vsem poverieništvom, da izreče učiteljstvo o njem svoje mnenie in nasvetuje spreimembe- Oboje se nam je zagotovilo. Dalie sva izjavila, da hočeva iti k naučnemu ministru gosp. Svetozarju Pribičeviču, da izposlujeva imenovatije referenta za osnovno in meščansko šolstvo za Sloveniio v ministrstvu prosvete. Namignilo se nama ie, da vendar ne smeva prezreti osrednje organizacije, da bo ta lož;e in z veefm povdarkom zahtevala uresničenie te naše opravičene zahteve. Udala sva se želji večine Glavnega odbora in izročila zadevo v roke oredsednika v zanesljivo izvršitev. A tudi ta zadeva še do-danes ni rešena. Nato ie sledil razgovor o »Narodni Prosveti«. Iz ooročila glavnega blagajnika sva povzela. da ie finančno stan;e našega osredniega glasila iako žalostno- Izvolil se ie ooseben odbor. ki se nai posvetuie. kako se nai zboliša ermotni položai Iista in nai na eni prihodnjih sei sta- vi tozadevne predloge. Listu se mora pomod. Po dovršenem delu sva se vrnila s tajnikom v L;iubljano. Kmalu nato je bil izgotovljen in obiavljen načrt zakona za meščanske šole, o katerem bi imelo izreči svojo sodbo nieščansko učiteljstvo in v prvi polovici tega meseca smo dobili v roke: Projekat zakona o uredenju »Glavnog Prosvetnog Saveta«. Torei polno načrtov. polno najboljšili nad. Skoraj zakon je bila že uradniška pragmatika in z njo v zvezi zbol;šanje našega gmotnega položaja, imeli smo načrta zakonov za o-snovne in meščanske šolc. irneli smo »Projekat zakona o urcdenju Glavnog Prosvetnog Saveta«, izdeloval se ie načrt zakona za učiteljske škole, a izbruhnila je ministr ska kriza, razpustil se je park.ment in vsi lepi načrti in z njim naše nade .s-o oadle v vodo, z nj.mi naše 13. plače, 30 odstotna povišica naših dohodkov. Ko bo stopil novoizvoljeni parlament skupai, bo našel na tem polju »tabulo raso« in Dričeti bo moral delo od začetkaTrajalo bo zoipet 1 ali 2 leti, da bodemo na isti stopn;i, kakor smo bili sedaj. 2alostna nam maika! Ne stavim kot tak nobenega predloea ali r&solucije, ker ga pričakujem iz plenuma. S tern sem pri kraju s svojim neveselim poročilom! — 0 poročilu poverjenika se je razvila obširna debata, ki ie bila mestoma ostra, a vseskozi stvarna. Povdarjalo se je, da ie smatrati našo organizacijo kot izrazito strokovno organizacijo. posebno ostro se je nastopalo v zadevi ureditve našega gmotnega vprašanja i-n se ie posebno povdarjajo skrajno mizerno gmotno sfcanje, v katerem se nahaiamo. Podajale so se slike o posameznih položajih in slučajih. Vihar ogorčenja je vzbudilo črtanje prosvetnega Droračuna za Slovenijo v državnem budgetu. Ostro se ie obsojalo ukinienje funkcijskih doklad šolskim voditeljem. kar je protizakonito. Obsojalo se ie poslance. da niso bili dovolj pazni glede proračuna, nredlagalo se je, naj se izreče nezaupanie oddelku za prosveto v Sloveniji in celo Glavnemu Odboru UJUPo stvarnem pojasnilu poverienika UJU, tov. ravnatelja Jclenca, da krivda ne zadene oddelka za prosveto v Ljubljani in da se ie predsednik UJU tov. Stankovič odločno zavzemal na konsrresu državnih nameščencev in tudi drugače naienergičnejse za naše gmotne zahteve. ni prišlo do sklepanja o teh nasvetih oziroma predloeih. I. Povdarjalo se ie, da nai člani ločiio vedno poistopanje oblasti od organizacii. in ie oo.olnoma napačno. da se za deiania oblasti krivi organizacijo. II. Glede črtania prosvetnega proračuna je sedai prepozno, da bi skušali vse poravnati: presenetilo nas ie vse to, zato nai šolska oblast in oddelek za prasveto vbodoče zainteresira vse kroge. da sodeluieio ori tem vprašaniu in je toliko krivde na oddelku, da se ni iavnosti in organizacii informiralo o tem. III- Šolski voditelii naj dobe odlok o i-kinieniu fnnkcijskih doklad in nai tožijo državo. za kar nai noskrbi obrambni odsek, da se uredi. Resolucije. Nato so bile spreiete sledeče resolucije, ki jih je sestavil poseben odsek, ki ga ie v to svrho izvolil širji sosvet na zborovaniu. Minister prosvete Beograd. Predsedniki uč.tel.skih društev Poverjeništva UJU v Ljubljani, zbrani na seii širšega sosveta dne 28. dec. 1922 v Ljubljani, kot tolniači čustev vsega organiziranega slovenske'-.ra učiteljstva iziavljajo: Polni ljubezni do velike ujedinjene domovine in do narodne mladine, izročene jim v vzgoio. ne -moremo več gledati bede. pomanjkania in trpljenia, v katerem se danes učiteljstvo nahaja. Zato nai se sinatra ta njihova izjava kot apel v skraini sili, ki naj najde odmeva v vseh činiteljih, katerim ie na srcu domovina in njena bodočnost. Vsled tega zahtevamo: 1. Naj se neinudoma za vso državo izvede zakon od 23- julija 1919, tudi v ko- likor se tiče .prostega stanovanja in kuriva. 2. Do končne ureditve gmotnega položaia učiteljstva. naj se njegovi prejemki začasno regulirajo primcrno današnji draginji. 3. Za najnujneišo potrebo nai se takoi nakaže večii nabavni prispevek pod kakršnimkoli naslovom. Navedeno nai bo glasen opomin učiteljstva. ki se zaveda svoie naloge napram narodu in državi, katfere ne more v ¦današnuh razmerah vršiti z onim idealizmom. kakor je potreben za tako delo celokupnega u.iedin.ienia. Predložitelji gorenjega so prepričanl, da sedanje stanie pri njegovem nadalinem zavlačevanju povzroča le ogromno škodo državi in narodu. ki vobče trpi pod težkimi razmerami svetovne vojne. II. Glavnemu Odboru UJU BeogradČlanstvo UJU poverjeništvo Ljubljana se ne more iznebiti vtisa. da Glavnt Odbor UJU ne zastopa dovolj energično gmotnih zahtev učitelistva. Prosimo ga tedai vnovič. naj se zavzame za naše interese, v podvzetih korakih vedno točno informira organizirano učiteljstvo ter tako nodkrepi zaupanie članstva v organizačno centralo. Glavni Odbor nai bo v neprestanem stiku z Osredniim Savezom javnih nameštenika v državi ter se ori n'em z vso energijo zavzema za interese našega stann. Ako se našim zahtevam ne ugodi. na) obvesti Osrednji Savez, da je učiteljstvo pripravljeno na skrajne konsekvence. Volitve v višii šolski svet. Ker Doteče postavno določena doba višjemu šolskemu svetu za Slovenijo in s tem tudi učiteljskim zastopnikom v tei korporaciji, ie o tem vprašaniu poročal strokovni ta:'nik tov. Rudolf D o s t a 1. Širji sosvet je izrekel do-sedaniim zastopnikom učiteljstva v višjem šolskem svetu zauDnico in popolno priznanje- Napravil se ie sklep glede volitev zastopnikov učitel;'stva v višji šolski svet tako v personalnem. kakor tudi v administrativnem oziru. Pri tem povdariamo popolno solidarnost in enotnost ter soglasno sprejetje obeh sklepov. Stanovsko - strokovna knjižtiica poverJeništva UJU. Natisk poslovr.ika: 0 tem vprašan.iu ie poročal glavni blagajnik pov. UJU tov. Mirko F e g i csledeče: Pokrajinska skupščina na Bledu je spreiela nov poslovnik za naše poverje-ništvo. § 83. tega poslovnika določa sledeče: »Ta poslovnik se izpopolni vsako leto z vsemi obveznimi sklepi i-n določili o novih ustanovah iDoverjeništva, ki jih izvede pokrajinska skupščina ter se izda vsako peto leto z vsemi dopolnili in sklepi o izpremembali o tisku. Vsak član (okrajno društvo) je obvezano prevzeti toliko izvodov. kolikor ima društvenikov, s prirastkom za dobo oetih let naprej. Stroške krijeio v srnislu § 52. tega poslovnika. ki določa: »V pokritie posebnih in izrednih stroškov in izdatkov smejo poverjeništvo in okrajna društva do sklep h zborovanja širjega sosveta (po § 16. b. delegacija 3. Doslovnika) nalagati svojemu članstvu uredne in začasne rjosebne doklade.« V smislu te določbe "e sklenil ožji sosvet predlagati širjemu sosvetu nai bi se izdaiala perijodična stanovsko - strokovna knjižnica. ki bi vsebovala aktualne stvari, trajne književne vrednosti- V tej kniižici bi prinašali tudi v tisku predavania iz društvenih zborovanj, ki bi obravnavala kako važno stanovsko ali pedagoško vprašanie. Prva taka knjižica nai bi se izdala že v najkraisem času. Vsebovala bi: 1- Pregled organizaciie UJU. 2. Pregled stanovskih goispodarskih organizacij v Sloveniji. 3- Pregled našega tiska v državi. 4. Pravila UJU. 5. Poslovnik poverieništva UJU v Liubljani. Kniižica bi imela obliko priročne brošure. obsegala bi tri tiskovne pole in bi veljala broširana s noštnino vred 2 Din- Širši sosvet vzemi ta iSklep ožjega sosveta na znanie ter poveri vodstvo organizacije za izdajo Stanovsko strokovne kniižnice, katere naročnik bodi v smislu določil poslovnika vsak član okrajnega društva. (Spreieto). Dopolnitev stalnih članov odsekov pov. UJU. UreUnik »Učit. Tovariša« tov. Ivan D i m n i k poroča: Temelj našega bodo- čega organizačnega dela bodo odseki. Odseke je smatrati za glavni del naše or-  ganizacije, ker v njh se bodo oodrobno in  temeljito obravnavala vsa tekoča in pro-  jrramatična vprašan'a. Oni bodo ekseku-  tiva na posameznih poljih našega delova-  nia in na podlagi niih se bo zvršila dife-  rencijacija našega dela. Vsa inicijativa In  smer našega delovania bo zavisna od n.:ih. Da pa se to more izvršiti, ie potreba oostaviti sposobne liudi na ta mesta. Pokrajinska skupščina je zaradi pozne ure prepustila rešitev tega vprašanja ožiemu sosvetu. ki 'e pa smatral to vprašan.ie za toli važno, da ga sam ni hotel rešiti. Stavil ga je na dnevni red današnje seie. ker ie smatral širji sosvet bolj kompetenten za rešitev tega vprašanja in tudi  predsedniki okrainih društev bolj poznajo svoie ljudi. ki bi bili sposobni in agilni v posameznih odsekih. 1- Stanovsko-polit'čni odsek: Dostal Rudolf. strokovni tainik, Laoajne Josip, Rajšp Josip: nam.: Jamšek Fran, Brinar Franc. 2. Gospodarski odsek: Fegic Mirko.  glavni blasrajnik pov. UJU, Petrič Ivan, nač. »Rez- sklada«. Voglar Fran, Diimiik Jakob; nam.: Šmajdek Ivan, Klemenčič Josip. 3. Kulturni-ped- d'd. odsek: Flere Pavel, urednik ped- znan. elasila, Šega Ivan, Karbaš Fran; nam-: Šilih Gustav, Martinc Franc. 4. Tiskovnl odsek: Dimnik Ivan. ured. stan. pol. glasila, Hren Anton, Zupančiče- va Vita; nam-: Hude Drago, Moderndorfer Vinko. 5. Narodno-nrosvetni odsek: Rus Vi- libald, član ožjoga sosveta, Plesničar Pavcl, knjižničar centr. knjižnice pov. LJJU, Godec Marija, Ločniškar Fran; nam.: Gnun Rado, Dominko A. 6. Odssk za stanovski naraščaj: Loznar Fran, član ožjega sosveta, Kožuh Mirko in Bračičeva Milka za Moribor, Škulj Andrei in Likozarjeva Auica za L.ubljano; nam.: Alt Aleks., M.lčinski Angela, Lcgat Stanko, "VVaštetova Ilka. 7. Odsek za obmejno šolstvo in neo_r. ozemlje: Močnik Ivan. član ožjega sosveta. Mervič Anton za iužni del; nam.: Štravs Karel: Dobršek Karel, (Maribobl.). Mencin Kudolf (Mežica). Peternel Ludovik (Prekmurje): nam.: Pučelik Mir.. Lešnik Mirko. Mavrič K. S. Stanovsko - obrambni odsek: Gnus Anton. član ož;ega sosveta. ppdpr. povUJU. Šumer Hinkp, Knaflč Radoslav; nain.: Ivanjšič Ljud.. Majccn Mirko. 9. Začasni odsek: za ooslovnike oisekov: Jelenc Luka. Postal Rudolf, Dimnik Ivan. Delcvanje odsekov: Odseki počnejo takoi delovati, in sicer odsek za obmeino šolstvo tudi samostojno w sekcijah, za severni in inžni del zase, toda to le med Ietom — ob priliki sei širiega sosveta in nokrainske skupščine na delu.e ta odsek skupno in enotno- — Vsak odsek si čimnrr.i izvoli svoieea načelnika. Razširiente »Narodne Prosvete« v SIoveniji. Urednik »Učit. Tov.« tov. Ivan D i mn i k je poročal o tem sledeče: Da bi se čimbol;. spoznavali med seboi in bi prišli čimprei do enotne stanovske idejne orientaciie. ki io sedai ov ra tudi neinformiranost in neooznanie razmer naših stanovskih sodržavlianov izven Sloveni;e, s. je pov. UJU v Ljubljani sporazumelo z (ilavnim Odborom LJJU. da izrpčamo mi 50 izvodov »Učit- Tovajiša« njim, oni pa narn 50 izvodov »Narodne Prosvete« v zaineno. Poverien.štvo je snoznalo, da :'e nailaž.ie nriti do medsebo.ne.ra idejnega sooznavania potom tiska. Teh 50 izvodov »Učit. Tovariša« se nosil.;a na okraina uč;teljska društva in za nas važne kroire v bivši Srbiji, naša okraina učitel.iska društva na preiemaio Narodno Prosveto«. Priznat. moramo, da srbski tovariši. kljub jezikovnim razlikatn »rdno zasledu;ejo naš tisk in je iinel urednik nriliko že često se o tem nrcpričati iz zasebnih p.sem. ki iih je Mrejcl od tamošniib srbskili kolegov. Nasnrotno na moramo reči, da se tudi pri mi.-; nrdno čita »Narodna Prosveta«. kar s" lahko razvidi iz številnili citatov. ki sc nodaiaio ;z n'e na naših zborovanjih. Potreba ie napraviti za naše stanovsko ceiitralno glasilo sedai še korak naprej! Ožji sosvet sc ie bavil na zadn.'i seji s tem vprašaniem in ie sklenil Dredlagati širieniu sosvetu, nai si sedai okra.na učitel.iska društva v Slpveniji saina naroče po en izvod »Narodne Prosvete« v društveno informacijo, teh 50 izvodov nai se razooredi med stalne sotrudnike »Uč;tTpv.« in »Pppotnika« kot odškodnino za n''hov trud Dri naših-listih. Sklep: Širji sosvet je po kratki debati sklenil: Okrajna učiteljska društva naj skleDajo na svojeim orvem zborovanju, da no možnosti naroče po en :zvod »Narodne Prosvete« za svoje društvo v svrho informacije društvenega vodstva. O svojih sklepih in izvršitvi naročbe na.i poročajo Centrani upravi listov pov. UJU v Ljubl.iani (Učit. tisk.), da ta lahko razpolaga is nrostimi izvodi v svrho razdelitve med stalne sotrudnike naših listov- Predlogi ia nasvet. 1. Obračun« društev z glavno blagaj- no: Sklep: Vsak član plača članarino za celo solnčno Ieto dotičnemu društvu, kjer se je orijavil To zaradi leda v obračunu, pač pa nai se točno naznanijo premetnbe naslovov ob preselitvi upravi listov zaradi točnega dostavl;enja. (Predlog tov. Matka.) 2. Potnina 10. delegatom cov. UJU v Sarajevo: Skleo: Anulira se sklep, da nosiio stroške teh delegatov okrajna ueiteljska društva in naj oov. U.IU te stroske kriie iz glavne blagaine. (Predlos; glav. blag tov. Fegica.) 3 Proste roke uredništvu »Uč. Tov.« clede društvenih Doročil: Sklep: Uredništvu »Učit. Tov.« se daeio glede priobčevanja poročil oosameznih učiteljskih društev proste roke v tem snrslu, da sme črtati v n.iih vse. kar ni dovoli stvarno. ali kar bi moglo nasnrotovati intenci.iam občesja orranizaciisketfa dela UJU. Priobčevat; ua niora stvarue kritike tega dela sme jih tzpreminati v obliki, ako je rrmenia, da ne odvrovarja ton kritiKe. (Predlog urednika »Pop.« tov. P- Flereta.) 4. Zvišanje naročnine »Učiteljskemu Tovarišu« za neorganizlrane naročn.ke. Gžji sosvet je sklenil na svoii seji dne i7. novem. t. 1. staviti širšemu sosvetu sledcči predlog: Tisk stanovskih listov se je v zadnjem času izdatno podražil. Istotako ,se je ppštnina listov precei zvišala. Tako stane danes sam tisk letnika U. T- 31.80 i)in, poštnina na leto 2-65 Din, 10% upravnih stroškov 3.44 Din. skupai 37.89 D.n. Sklep: Z ozirom na to naj se zviša naročnina »U. T.« za neorganizirane naročnike v tuz e ra s t v u 40 D i n. v inozetnstvu p a 60 D i n- (Predlog glav. blag. tov. M. Fegica.) 5. Provizor.čna nameščenja: Sklep: Viš. šol. svet nai se naprosi, da izda norme, kako je postupati okr. šol. svetom i.lede namestitve provizor čnih uč- oseb. V slučaju kompetence na več inest naj velja nrvi dekret do datumu, ki se mu orosilec mpra pokoriti. Prpvizorično narneščene osebe n."" se ne odslavliajo sredi leta zaradi definltivne zasedbe mesta. amoak nai definitivne uč. osebe nastopijo šele z novim šol. letom. Okr. šoi svetom nai se varuie pravica pri provizoričnem nameščanju- (Predlog Žnidaršič-Godec.) 6. Podpora težko bolni tovar.šci: Sklep: Iz »Rezervnega sklada« se da v ta namen izjemoma 1000 Din in iz glavne blaga;ne 250 Din. Tp ic oni kričeči nesocijalni slučai. o katercni jc poročal »Uč. Tov.^<, ko i>rejema ta tov. 150 Din mesečne plače. Nato so se odseki izpppolnili sledeče: 7. Informacije zastopnikom učit. v viš. šol. svetu: V nekaterih važirh zadevah in poedinili sluča.ih napravljaio društva le sDlošne resolucije. na podlagi kaierih nai bi intervenirali zaistooirki v vlšiem šolskem svetu- Predsedniki okr. ačit. dr. so navajali več takih slučaiev. !.:klep: Učitelistvo nai pošila take slučaje d rektno zastonnikom učiteljstva v viš. š. svctu. ki se bodo potem zedinili za enotno nostoDP.nie: navesti ie konkretne slučaie in točne podatke. ker le na podlagi teh ie mogoče uspešno nosredovan.'e. (Predlog tov- Gnusa.) 8. Bolczer.sk' doousti. V zadevi odloka o bolezeusk;li dopustih se je oodalo predsednikom notrebna ooiasnila. 9. Volonterke: Povdarja se, nai zastopniki v višjeni solskim svetu paz;jo in odločno odbieio vsak poizkus. da bi se zopet uvedlo volonterke v šole. Poverlen k ravn. Luka ' bnc ie nato zavrn.l '.cvolnoma neresnične in izmišljene govorice da ori zadnii seji višjega šolske^a sveta n' liotel Diistit' na seio svoeea nainestnika ravn- Humeka, temveč je uasprotno resniui. da sc ie takoj izrekel /a to pripravljenega. kadar se mu to javi. Za zadnjo seio tnu ni bi!a izražena tozadevna priiava. ker tudi referat. o katerem bi imel poročati ravn. Humek ni bil gotov. Prosi Dredsednike okranih društev, naj take neosnovaiie eovorice zavrnejo in nai članstvu nieirovo izjavo noia-niio. S tem ie zakliučil javnp seio. zahvaliuioč se vsem članom za stvarna poroči'a in udeležbo pri razpravi. Sledila ie tajna seia. Vestnik meščanskih šol. —c »Slov. Nar.« poroča: Draginjske doklade meščanskim učiteljem in gledališkemu asobju v Ljubljani. Na intervenciio nrnistra brez portfelja dr. Niko Z u p a.n ič a je minister financ dr. Stojadinovič odredil, da se ima 9 lniljcnov kron izplačati ii3 račun dragln.jskih doklad učiteljistvu meščanskih šol v Slovenij' in gledališkeniu osobju v Ljublian ¦ Predlos: o teh dratrin.skih dokladali j^ b'l od kompetentnih oblasti stavljen že nred trem' meseci, toua nievra rešitev ie blvši fmančni minister \ edno odlagai. — Kakor srno informirani se nanašaio te draginiske doklade na kredit. ki ie bil potreben za nadal.no redno i7.T_ačevanio dosedanjih dragin.iskih doklad. Iz Jugoslavije. — Šef kabineta m'nistra prosvete je  oostal g, Jovo P. Jovanovič, dosedai referent v nVnistrstvu prosvete v Beogradu. Z veliko radost;'o jemljemo to imenovan.ie na znanje. T o v. J o v o P. Jov an o v i č jc slovenskemu učiteljstvu dobro znan že iz večih uoročil v Učit Tov. On je eden najbol;ših poznavalcev naših razmer v Slo-vcniji iznied srbskega učiteljstva, ker ie nas posečal že pred vojno ter bil v intimnih zvezah s slovenskim učiteljstvom. Njegov sedanji program na prosvetnem polju nam je znan iz referata na letošnji drž. učit. skupščini v Sarajevu, ko je govoril »O zadacima učiteljske organizaciie«. Razviden je iz sledečih resolucij. sprejetih na skupščini UJU: l.Neobliodno je potrebno, da izdela jugoslovenska učit. ovuanizacija svoj načelni prolrram- 2. T a p r o g r a m n a j s e i z d e 1 a s kolektivniin sodelovanjem v s e k a u č i t e 1 j s t v a. 3. Za izvedbo tega prograina. č'm bo izdelan. naj se pooblasti šir.ii glavni odbor, da ga sankcionira iu prevzame dolžnost njegove izpeljave. 4. Dokler pa ne pridemo dp takega orograma- smatra sc za seda. v prosvetni nolitiki za najboli potrebno sledeče: a) čhn uajvečia produkciia dobro vzgojenega učiteljstva; b) reforma učiteljišč, ki nai podajo čim silncjšo, splošno — strokovno izobrazbo: c) stvar.ien;e pogojev za višjo Dedagoško izobrazbo. da pr.demo čimprei do potrebnega števila dobrih orofesorjev učiteljišč, kar naj se doseže s študrem uč teljstva na vseučil'ščih in izenačenjem učit. tnatuie z .rimnazijsko; č) poooliio materialno izenačenje učiteljstva v pokrajinah v pogledu stanarine in pokoinine ter izenačen e orejemkov poročenih učiteljic z nepomčen-lmi: d) ize n a č e n j e p r o s v e t n e /. a k o n o d a j e v d r ž a v i v z v c z i s s p 1 o š n o D r o s v e t n o r e f o r ni o n a t a n a č i n , d a t v o r i j o v s i p r o s v e t n i z a k o n i o r g a n s k o v c z i i _ d a n o s t a n e u č i t e 1 j s t v o t e m p o t o m n o p o 1 n a c e 1 o t a . e n a k a v v s e h p r a v i c a h i n d o 1 ž n o s t i h ; e) čiin nuiiejša reforma nrosvetne centrale (ministrstva prosvete). ki se mora organizirati tako. da nrevzame lahko vse vaznovrstne naloee prosvetne poltike našc nove države. Želeti ie, da prevzame uči t.'odd. za osnovn- šols t v o : f) čimboli poirosto in redno izhaianje naših stanovskih 'n strokovnih Tstov in koncentraci.ia vse sile učiteljske cl te v duhu edinstva okoli srlavnega glasila naše urganizac';'e- — Tov. Jovo P. Jovanovič ie tudi član Glavnega Odbora UJU. Vodstvo slovenskesra učiteljstva nainerava v najkrajšem času dati Jovanovičev prou'ram v razpravo slovenskemu učiteljstvu in tako izvest; 2. točko resolucije iz Saraeva — Tov. in pr:jatel.iu slovenskega učiteljstva g. Jovo P. Jovanoviču iskreno čestitamo na novem 'mcnovanju. želeči. da nam ostane i nadalie enako dober priiateli kakor dosedai in nam i.rinomore urcsničiti naše zahtjvc. k: 7'h na drugein mcstu tolmačimo- — k, — Podpredssdn.k UJU, g. Mlan Pocov'č ie imenovan za referenta v ministrstvu • prosvete v oddelku za osnovno šolstvo. — To imenovane nasega odličnega tovariša in dobrega znanca sloven.<kcga učiteljstva g. Milana Popoviča najtopleje pozdravljamo. želeč. da bo na svojeni tnestu zasto^al hkrati tudi zuhtcve učiteljstva. ki Hh je izrazilo ua svoji državni skupščini v Sarajevn. Opozarjamo tra tu na najnerečejše vprašaiije, ki zadeva naše šolstvo t- j. nroračunsko vprašanie in na nonovno zalitevo slovenskcga učitelistva. da dob: tudi iz svojega kroga referenta — učitelja v miivstrstvu prosvete. Ta naša zahteva nai se ne smatra kot nekaka zahteva '.lemenskega separatizma. teinveč ie izklučno zahteva pod\rzeta zaradi lokalnih oko' šč'n, kar b; bilo v interesu šolstva, v intercsu našega Udruženja in tudi v Jržavnem interesu z oziroin na čmhitreišo konsolidacijo. — Is-krene čestitke! —k. — Predsedirki okr. uč. dr. so trejeli Radovanovičevo brošuro »U n i f i k a c i i a i reforma osnpvne nastave«, ki .'<) bodo člani dobili na zborovanju okri:č. dr. Pričakuiemo od učiteljstva, da nndno poseže po brošuri. Pri tej nrliki ( lozariamo tudi na druiro brošuro o tej lcmi od Jos. Lokasa »Kratck o<svrt na rasi.iavu gosi. I. Radovanoviča«- — Na znantc! Sve one, ko;ima sam '>os'!ao moju brošuricu« Kratak Osvrt« na ra^nravu g. 1. I?adovanov;ča itd., najučti-  vije molim, da uvaže. da sam se za troškove iste zadužio, te c!a izvoie čim pre na doniu adresu noslati ukesani novac. Vel ki Bečkerek (Banat) Iosid Lokas, i-rravitell gradanske škole. — Orjuna, nacijonalist!čen list- Orgauizacija Jugoslovanskih Naci;onalistov je oričela v Ljubl.ani izdajati svoi Tst »Oriuno«. Kakor sjno informirani. ga dobi tudi učitdjstvo na pgled. ker ie že sedaj  mnosro učiteljstva včlanieneira pri Orjuni. Enaki listi izhajajo »Pobeda« — Spl't, »Vidovdan« — Novi Sad, »Princip« — Subotica, »Budučnost« — Osjek, »Predstraža« — Vršec. »Soča« — Šibenik, »Novi Pokret« — Vukovar. Naše narodno prosvetno delo. POZIV NA JAVNO ANKETO! Vs^ tpvariše in tovarišice, ki jim je mar na tem, da zadobi naše narodno-prosvetno delo stalnejšo, sistematično in bolj praktično in za naš stan bolj ekonomično obli'ko, pozivamo, da se udeleže javne ankete, ki io s tem otvaramo. Oblika ankete bi bile pismene razprave p tem vprašaiiiu, ki nai bi se opirale tako na teorijo. kakor tudi na praktična izkustva. Naj pove vsakdo svoje mnenje p tem velevažnem vprašanju za naš stan. Razprave nai bi se nanašale na sfedeče teme: 1. Polja narodno-prosvetnega dela na katerih se ie učitcljstvo dosedai že ude;'stvovalo- 2. Uspeli in neuspeli poirreški narodno-prosvetneira dela, na podlagi izkustev v praksi. 3. Program in smernice našega narodno - prosvetnega dela. 4. Metoda, način izvajanja, taktika pri našem narodno-prosvetnem delu. 5. Literatura za narodno-prosvetne delavce. 6- Sodelovanje ori nar.-prosvetiUi društvih in napravah izven šole. 7. Narodnoprosvetno delo' potom šole: šolski odri, šolske iavne judske knjižnice, l;udska predavania (akademije, univerze. roditeljski večeri) v šoli, pevski zbori šalske in šoliodrasle mladine. teča:'i itd. 8. Organizaciia našega narodno-prosvetnega dela. 9. Pomanjkljivost in smernice za vzgojo učiteljstva za narodno-prosvetno deJo. 10Učiteljice in narodno-prosvetno delo. 11. Na katerih Dol;'ih nar.-prosvetnega d&la Iahko sodeJuje vsaka učiteljica? 12. Učiteliice in šplske iavne ljudske knjižnice itd. itd. Posamezniki lahko ,'avijo tudi dru'.re teme, o katerih b: bilo potrcba razurave in jih bo uredništvo razpisaJo- Razprave ie pošiljati na uredirštvo Učiteljsketra Tovariša. Oglasiio nai se vsi narodno-prosvetni delavci. na;' nihče ne izostane. četudi še s tako kratkim prisnevkom. Razprave se bodo uporabile: 1. Za naš stanovski tsk. v kolikor na.i služijo v orijentacijo učiteljstvu pri narodno-prosvetnem delu. 2. Se bodo oddale narodnorrosvetncmu ods?ku, da ;'ili izpopolni in oripravi za sistematično urejeno celoto tcr črua iz nj h '.otrebne podatke za svoie delovanje. 3 J h odda ta tskovnemu »dssku. da iih isti op možnosti izda v sialn »Stanovskc-strokovni kn. žn"ci povU.IU v Ljubltgni«. ki ie bila osnovana z iiovim Doslovnikom ter brošuro razširi med učiteljstvo V kol;kor bode iz posameznih mnenj '¦\\ razprav sestavJiena celota. bodo spisi r>biavljeni brez Dodoisa: drusrače pa le na izrecno želo s nodpisom Na delc tovarišce in tovarlšl za enotno orijentaciio v tem za nas in za naš na'•~i vele\ a:"ii:tn vprašanju! Ur?dništ'.c Učiteljskesra Tovar ša. — p Poziv tovarišlcam in tovarišem knlžničarjem! Leto ie pri koncu in Dotreba ie napraviti račun o našem delu, ki .mo tra opraviT na narodno-prosvetnem nolju. Bilanco našeira dela bo odslei na•.rej ime! naoraviti »narodno-prosvetni Ksk« našega poveren:štva UJU. Da oa odseku to delo ola.šamo. smo se nameiiii žc v 1'stu pr nesti ooročila o delovanju clsk'h lfudsk h kniižnic, na podlagi kate--IIl nai odsek razvidi delo i]i napravi statisf.čni pregled istega. Pozivamo vse kniižničarie na; nam v to svrho na kratko iaviio kje, dosedai obstoa:o v šclah iavne l;'udske kir'ižnice. kplk-o knjig šteie'o. koliko se iih je iz')oscdi!o povprečno v Ietu :n zanimivosti. k' snadao v to področ"'e. Ne Dodceniuinin pomena teli knjižnic, in le organizirano delo> na tern nolhi nam bo Drineslo uspehe. Naša gospodarska or^anizacija. SLADKOR ZA DRŽAVNE NAMEŠČENCE IN UČITELJSTVO. Ker so se pojavile glede naročanja in razpošiliania za državne nameščence namenjenega sladkorja razna nesporazumljenia in napačna tolm.-čenja okrožnic različnih oblastev, in uradov, opozarja podpisana zadrtiga vse državne nameščence. ki so naročili sladkor po znižani ceni, na s'edeče: Sladkor , ki ga je nakazalo miiiistrstvo za sccialno politiko »Savezu nabavljalnih zadrug« iz državnega velcposestva »Belje« je namenjen za vsu državne nameščence v kraljevini, ne glecle na to, ali so člani nabavljalnih zadrug ali ne, Nakazani kristalni sladkor je prvovrstne kakovosti in so torej govorice o riavem, nerafiniranem sladkorju prazne izmišljotine. Cen.i sliidkorju so •"•••-. -.. horzni r._ ni onega dne, ko izda naročbo »Savez nabavljalnih zadrug« v Beogradu. ()d te borzne cene se dovoli zadr.ugam 24% popust, tako da stane, če je borzna cena na dan naročbe v Beogradu 15 dinarjev, sladkor, postavljen na železniško postajo Beli Manastir v Barri!_i zadrugo le 11 dinarjev 40 para. K tej ceni sc mora priračunatl scvcdu še voznina od Belega Manastira do Ljubljane, odnosno od namembne postaje. dalje zavarovalnina, stroški za razkladanje, prevoz in drugi rcžijski stroški. Naročbe za sladkor zbirajo posamezni uradi in jih pošiljajo z izkazom. sestavljenim v dveh izvodili, podpisani zadrugi. Kako naj bodo seznami sestavljeni, je popisano že v okrožnicah, ki so iih izdala posamezna oblastva. Ker niti Savez niti podpisana zadruga nimata tako ogromnega kapitala, ki je potreben za naročanje celih vagonov sladkoria (sama državna trošarina, ki se mora plačati cb prevzemu v tvornici znaša 40.000 dinarjev za vagon, mora vsak naročnik plačati že pri naročbi po 5 Din za kilogram sladkorja. Došle naročbe se zbirajo in ko znaša naročena količina sladkorja 10.000 kg, se naroči pri Savezu nov vagon sladkorja in pošlje prcdplačilo po 5 Din za kilogram. Doslei je naročenih že 6 vagonov sladkoria. Dva sta namenjena samo za člane podpisanc zadrugc. ostali štirj.e vagoni pa za nečlane. Sladkor, namenien za člane, je /e došel in se že deli. Sladkor za nečlane še ni doSel. Prvi vasion sladkorja za nečlane ie bil odpieinljen iz Belega Manastira dne 8. decembra in utegne dospeti v Ljubljano najka.snejc začetkoni jani.arja. Drugi vagon bo dospel v Ljubljano v drugi polovici ianuar.a. tretji itid četrti vagon pa dospeta nekako o SvečnicT. Mnenie nekaterih, da dobijo sladkor takoj, čim ga noroče, je popolnotna napučno. Prošnje posameznih udov, nai bi se iirn poslal sladkor iz prvega vagona, ki dospe, so brez poincna, ker se naročniki posameznih vagonov ne rnorejo zamcniavati in se vodi o vsakem vngonu poseben račun. Vsak urad dobi sladkor- iz tistega vagoria, v.-d katerega ie bila sprejeta u.egnva naročba in ¦/A kateresa ie bilo poslano njcsrovo predplači.'> ^avezu v Beograd. Na naročbe brez prcdplačila sc u_ more ozirati. Na to se opozarjajo zlasti oni uradi. kl so sladkor pač naročili, a dcnaria še niso poslali. Niili naročbe ležiio pri zadrugi nerešenc, dokler nc pošljejo predplačila. Sladkor iz prvega vagona. ki dospe po Novem letu. dobijo oni uradi, ki so sladkor prvi nan.čili. 'I'i so: Okrajno glavarstvo Črnomoli, Miribor, Ljutomer, Liubliana — okolica, Krško, Logatec, Ftvii, Kamnik, Radovliica; pokrajinska nprava — oddelek za premog in oddelek za prosveto: deželni muzui. tiabavl:alna zadruga v Krškern, liceiska knjižnica, zalcga šolskih kn-ig. zdravstveni odsek. direkcia šum, povelistvo oddelka državne varnostne straže, državna bor na dela. oblastna inspekciin dela. šumarska upr. vii v Kostanjevici. m>lici'ska direkcija. urad za agrarne operacije, tehničiia srednia šola. voj__škn intendanca, davčni ur-id Vel. Lašee. Marcnbersr. C.rknica, Ptuj. Črnoineli. Preval.c, Smarit; pri Jelšah. davčno okrs'no oblastvo v Radovliei. šumarska uprava Bled, agrarna direkcija, finančno delesacija, finančno rkraino ravtiat.]jstvo v Liubllani. finančna de?elna blaj.ain;>, kciicralna inspekcija voda in Mi1o_ Kramcr v Slovenjgradcu. .-_-__...... Imrna uradov. ki dobi'c sladkor iz cirugeRa in nadalinili vagonov, se b^do priobčiia o pra\'€tn času. Ravno tako sc bn ti-di naznanilo, kdaj dnspejo Dosamezni vaKoni, j-.n.to 'e povpraševai.ie, kdai dospe sladkor, nepotrebno in nai se opusti. posebno ker zadruga pri na-b^Pši volii na taka vprašania zaradi preobilice dcla in stroškov ne more posameznim uradom odgovarjati. Ttidi na vprašanja. kolika bo cena slad'.  ia. zadruga ne more odgovarjati, ker nat i' cene za posamne vagone sama v naprej n Toliko je gotovo, da bo cena za kasneje r ¦'cne vagone nekoliko višia nego za prej i čene vagone, ker ie borzna cena sladkor /adnjem časti porasia. Natančno cerio izvedo naročniki vs:7 posameznega vagona iz računa. ki se jim p čini di.spo sladkor v Ljubljano, odnosno znanih naročnikih, čim se odpravi sladkor na naslov. Sladkor dospe v vrečah pn 100 kg. Tc če se zaračuiiajo naročnikcm po 25 ditiarjcv komad. Naročnikom, ki vrnejo vrcče tekom 30 dni zadrugi franko Ljubljana, se povrne za vsako vrcčo 15 dinariev. V Ljubljani prejmejo uradi. ki so naročiH po več nego 500 kg sladkona. ta sladkor neposredno iz vagona na kolodvori1. drugi uradi pa v zadružnem skladišču na Vodnikovem. trgu 5.. Izvenljubljanskim uradom se pošlie sladkor ua najbližjo železniško postajo, razen če si saml želijo drugačnega načina dostavitve. Uradi v bližini I.jubljane prevzamejo sladkor tudi lahko v 7adružnem skladišču na Vodnikovem trgu, ako to zadrugi pravočasno priiaviio. Nameščenci, ki preimeio sladkor v zadružnem skladišču na Vodnikovem trgu. se morajo ob prevzemu sladkorja izkazati z nakaznico, prcdpisano v okrožnicah, in plačati morajo vso laipnino za sladkor. odštevši predplačilo 5 dinariev. za kilogram. • Nakaznice izdajo uradi, ki so predplačilo prejeli, ne pa morda predpisana zadruga. LJradi, ki prejemajo sladkor, za prideljene namcščence skupno, morajo plačati zadrugi ves dulžni znesek tekpm ostnih dni po prejemu računa. Položnica se priloži računu. Za izplačilo jamči uradni predstojnik, ki ie podpisal naročilo. Uradom, ki bi svoje obveznosti tekom 8 dni po prejemu računa ne izpolnili, se zaračunajo 14odstotne obresti. V posameznih okrožnicah drugače predvideni način plačila ( v dveh obrokih) ne velja. Nabavljalne zadruge po dcželi, ki so naročile sladkor neposredno pri Savezu v Beogradu, dobijo sladkor od tam direktno in se podpisaua zadruga za te naročbe ne bo brigala. Ako bi Savez priključil tako Iiaročbo naši pošiljatvi, bnmo dotično zadrngo takoj o tein obvustili. Za upokojence in za vdovc in sirote dr/.avnih nameščencev bo zadruga sladkor narnčila. Kadar bo zanje sladkor dospel, b« to zadruga iavno razglasila. Nabavljalna zadruga javnih nameščeiicev in upokojencev v Liubliaiii. —g Učiteljska Knfžara u Skoplju. Učiteljsko Akc. Dr. Zavičai u Skoplju otvorilo ie od seotembra p. g. svoju knj'žaru. 7,a koju se psečala jaka potreba u Južnoj Srbiii- Knjižaru ie oomogla obilnim kreditom Učiteljska Zadruga A. D. i ona ie tako snabdevena. da može zadovoljiti potrebn Skoplja i cele Južne Srbije. Nada e. da če tamošnii učitelji-ce, koji su se do sada pokazali vrlo aktivni na prosvetnom i kulturnom polju. pomoču ove knjižare ioš više ootencirati svoju aktivnost i ubrzati kulturni nrogres Južne Srbije. Raduiemo se otvaran;u ove knjižare i želimo ioj najbolji uspeh. — »U. Z-« —g. Darila »Učiteljskemu konviktu« v Luibljani. 7% obveznice državnega investicljskega posojila (s kuponi od marca 1923 daljc): Ema Zeucovicheva, učiteljica v Trbovljah (kot novoletno darilo za 13. plačo!!), 1 a 100 Din; (s kuponi od septembra 1922 dalje): Hedvika Sclnvickert - Lehrmannova, učiteljica pri Sv. Ani nad Tržičem, 1 ii 100 Din; Miroslav Kosin, nadučit. v Igavasi. 1 a 100 Din; Zora Kosinova, učiteljica v Ivavasi, 1 a 100 Din; Marija VilarKrannerjeva, nčiteliica v Igavasi, 1 a 100 Din; Mira Tomčeva, učiteljica v Igavasi, 1 a 100 Din; Riko Kolenc. učitelj v Igavasi, 1 a 100 Din; Anton Lovše, nadučite.j v Podbrezju, 3 a 100 Din; skupaj 10 obveznic a !00 Din in prej izkazanili 49 obveznic a 100 Hin — 5900 Din. Iskrena hvala! Dajte, daite! Rcšite se, rešite se! —g Kot boži-no darilo »Učiteljskemu domu« v Mariboru so še darovali obveznlco 7% drž. posojila: Kaffou Ignacij, nadučitelj, Št. Janž pri Dravogradu, 1 a 100 Din; Visočnik Andrei, naduč., Št. Ožbald (Marenberg), 1 & 100 Dinarjev; Lnknar Marijana, učiteljica, Ptuj 1 a 100 Dinarjev; Majcen Mirko, učiteli, Ptuj. 1 a 100 Din: Rainer Jože, nadučitel.i, Žg. Polskava, 2 a 100 Din — 200 Din; Lavrič Stanko, učitelj, Marenberg, 1 a 100 Din; Lešnik Franica, učiteljica, Marenberg, 1 a 100 Rin: Cvuti Cecilija, učit. žen. r .d., Marenberg, I a 100 Din; Pirc Makso, učit., Marenberg, 1 k liii; Din. Skupaj 10 obveznic a 100 Din — 1000 I).,!, zadnjič izkazanih 48 obvcznic a 100 Din — -_*<.<> Din, doslej 58 obveznic a 100 Din — 5800 Dinw — Hvala lepa vsem darovalcem! Tnvariši in thvarišice, posnemajte iih pridno! Pošljite obvc/nice za novoletno darilo! (Kaj pa Prekfourje?!)Neodrešena domovina. ¦ — r Pouka Drosti dnev; na italijanskih šo.ah. Italijanski naučni miiiister je odred.f. da so na šoiali pouka prosti samo tisti dnevi. ki so kot taki zaznamovani v šolskem koledaru; ob cerkvenih praznik'h. ki državno niso priznani, se mora nonk redno vršiti. —r Slovenska književna produkcija v iiiiijski Kraiin. od 1. 1919. do 1. novembra 1922. V »Jadranskeiii Alniaiiahu« nriobČuje; dr Alojzii Res celotno slovensko biblio|rafijo v Itali.i od 1. 1919. do 1. nbv. \9Ž0.. ki dokazuie vso ogromno kulturno silp i'n zrclost našega naroda v .luliiski Krajini. Iz članka povzemamo, da so pri¦morski Slovenci zdali v teh štirih letih 46'/knjig leposlovne vsebne. 12 koledariev, 21 knjig^ poučne vsebine 23 skladb. II revij. 10 listov in 22 šolsk h kniig. Naklada leposlovnih knig, ki so izšle v JuViii-ki Krajini znaša uribližno 79.000 izvodov. poučnih 54.000 izvodov. ko!edar;ev ITfl.OOO izvodov celokuono torei 243.000 Jov kniig, ki so šle med Jugoslovene ilijski Kra;'ini. Pri tem številu niso io revije (približno 17.000 naročni7 ne listi (nakladc približno 35.000), oiske kniitre. Te številke eovore tako ,io in ;asno tudi onini ki zaničuicjo primorske brate, da e odveč vsaka ¦da! —r Kako costooa Avstriia s slovanSifn.ii šclskmi ctroci. V dunajskem občnskem svetu ie v ororačunski debati imel dai:ši govor češki zastopnik Klimeš. ki se is- pečal podrobno s šolskim poukom za češke otroke. Avstrijska vlada jemlje Cehom šolski pouk v maternem jeziku, kakor ga je vzela Jugoslovenom na KoroSkem. Klimeš ;e ostro obsojal nekulturno opčenjanje avstrijskih Nemcev s češko dcco in nasvetovai naj pošljeio komisijo na Češkoslovaško, da se pouči in potem ooroča. kako leno se Dostooa z nemšk'mi otroci v Češkoslovaški, kjer imajo svojih šol, kolikor jih DOtrebu;ejo. Klimeš je očital Avstrijcem zastrupljevanje duš in nasilstvo, na kar ie vzroiil župan Reuman in mu odvzel besedo- — Enako bi bilo potreba ooslati komisio v Juszoslavijo. da bi vidcla irr poročala. kako dobro se godi Nenicem pri nas in kako smo nreveč obz'rni do niih.Vestnik za učiteljski naraščai. PSIHOLOŠKI ZAGREŠKI IN DRUGO PRI RAČUNANJU NA ELEMENTARNI STOPNJI. Govoriti o važnosti računskega pouka, bi se reklp, npsiti vodo v Savo. Tudi ne bom govoril o raznili metodah tega predmeta posebej, ampak bolj o izvestnih načelih, ki se morajo upoštevati, in o načinu, kako se uspešno izvedejo težji računski slučaji. Da se začne šteti in računati s pred-meti, ve danes vsak učitelj. Važno pa je,da se devljejo števni predmeti v pregledne skupine, torej v gotov red, ki ediiio oniogoča shvatenje konkretnih štcvil ter tvoritev dobrih zanesljivih predstav. Priporočam, da se otroci že od vsega začetka navadijo šteti po konvencionalnem načinu od leve na desno in kadar štejejp nazaj, seve obratno, pri kockah, nakupičenih v steberčke, pa od spodaj navzgor. Zatp tudi ni vse eno, kako se šteje na prste, tudi tukaj je gotov števni red na mestu. Jaz sem imel učence navajene, da so mi pokazali kakp izvestno številp vednp na enak način. To ni sicer nobena umetnost, pač pa neprecenljive važnosti. Učitelj se misli v položaj učencev, ki štejejo začenši s palcem 1. roke ter končajo s palcem d roke. Vse drugo je razumljivo. Napačno je misliti, da se mora kak računski slučaj n. pr. 4 + 2 = 6 vaditi na bogve kolikih ponazorilih in povrhu v svrho spojitve še z imeni dni<!:ih predmetov. Take vaje so mudne in skoraj brez hasni, ker je otrok že prej abstrahiral nperacijo ter izgovarja nadaljnja imena le melianično, ne da bi si kaj mislil. Jasnost operacije ne zavisi od mnogoličnosti, ampak od inntezivnosti vtisa in iakosti pozornost'. Vtis je učinkovit, ako so ponazorila smotreno razvrščena, pozornost pa vikšamo s tem, da spravimo novi rezultat takoj v zvezo z že znanim gradivom. V gornjem slučaju približno tako-le: Včeraj smo se učili 5+ 1 - ? Kdo še ve 2 4-2 = ? Danes pa smo se učili 4 + 2 - - ? Zdaj slede uporabne naloge, pa ne vcdno na način, da je rezultat vedno 6! Otroci radi »operirajo« z domačimi živalnii, kar naj učitelj (na deželi) ui)ošteva. Ker je red glavni pogoj uspeha v vseh predmetih, tem bolj pa pri računanju, mora iineti učitelj jasno začrtan pot za celo leto, da nikdar ne bo v dvomu, kaj naj vzame ta ali drugi teden. Predno preide k prištevanju s prekoračenjem desetice, se morajo učenci temeljito vaditi v prištevanju. odštevanju in dopolnjevanju v obsegu druge desetice. Potem pa urno k 9 -f- 1, 2, 3 . . .! Toda kako? Nekateri metodiki mislijo, da zadostuje otrokom le znati razstavitj prištevance na dva dela in potem da gre že vse gladko. Pa ni, kajti operiranje z mnogimi števili otroke vidno moti, osobito ako morajo še na široko razlagati razstavljanje in prištevanje. Z nepotrebnim govoričenjem često le zadržujemo duševni proces razrešitve, ki je navadno bliskoma tukaj, ako si more učenec razmerje števil le predooiti. Pri računanju bodi načelo, da se govori kolikor mogoče malo, a tem bolj se naj bistri oko, spomin in prevdarek. Hitro in dobro so se naučili malčki premagovati desetico na sledeči način: Učitelj stopi za računski stroj ter, kažoč dotične predmete, vpraša: 9 + 1 —? Danes bomo šteli še več k 9. 9 + 2 — ? Tu da učitelj uteineljiti, zakaj da 9 + 2 ni 12. Utemeljevanje je zelo važno, ker razbistri pojme ter vzdržuje potrebno pozornost. Samo mera se mora držati, da ne postane dolgočasno in — mehanično! Torej od slučaja do slučaja Tako predela učitelj, kažoč in vprašujoč, celo vrsto 9 -f 1, 2, 3 . . . 10 =? Sedaj se ponovi, a doda se ena težkoča več: Učitelj le pokaže pasamne računske slučaje na kroglah (kolobarjih ali dr.) ter vpraša: Kdo zna to izračunati? (9 + 2, 9 + 4, 9 + 6 . . .) Take vaje držijo cel razred v napeti pozornost. Pogoj je, da vidijo vsi učenci brez težave na rač. stroj. Ako delajo te ali druge vaje srednjim in slabejšim učencem težave, naj se ponavljajo lažji slučaji (9 + 1, 2, 3, 4, 5, 6) po vrsti in izven vrste. Učitelj naj nikdar ne zanemarja slabših učencev, ampak tudi ti se morajo zganiti in znati povedati vsaj lažje nalpge. Dostavljam še, da lahko takoj odpade poimenovanje števil. Ko so učenci vaje pogodili, da učitelj rač. slučaje brez ponazorjenja (na računalki) v rešitev: 9 + 2, 4, 6, 8, 10 . . . =? Nato: Kdo mi zna sam povedati kako nalogo?A:9 + 3, B:9 + 5, C:9 + 6itd. Pri tem naj pazi učitel', da se ne ponavljajo eno in isti slučaji in da pozove najprej slabše učence, če so se zglasili, kajti izbira je čim dalje manjša. Končno: Na en slučaj ste pa pozabili! X: 9 + 8 = 17. Res! Učiteli mora biti seve sam najboli pozoren ter si celo zapomniti učence, ki so mu povedali teh 10 rač. slučajev. Ako vaja ni šla dobro, se naj ponovi. Take vaje se otrokom zelo dopadejo, ker jih silijo k tekinovanju, kar je pri učenju važna komponenta. Seda.i bi bile na mestu 2—3 uporabne naloge, potem pa sledi pismena vaja. Pripominjam, da pozornost malčkov pri raetinanju ne ostane predolgo napeta, zato naj jih učitelj v pravem trenutku izpreže ter jim da primerno pismeno vajo, ki je nekaka ponovitev ustmenega dela. V drugi računski uri se nadaljuje, seve najprej na računalki: 9 + . = 10, 11, 12 ... potem izven vrste, nato prostp. Nekateri metodiki priporočajo sedaj odštevanje od 11, češ, le-to sloni na istem načinu duševnega procesa kakor prištevanje k 9, namreč na razstavitvi števil v 1 + X. Istina pa je, da se otrok lažje in prej nauči pri?.tcvanja k 8. kar dokazuje, da je prejšnja uditev le domnjevanje zrelega intelekta. Priporočati bi bilo torej, da se predela najprej prištevanje s prekoračenjem desetice, a ne dobesedno tako, pri 9 + X n. pr. bodo učenci brez težave reševali nalpge (ustne in pismene) kakor: 11, 12, 13 ... — X = 9. In to medsebojno prinierjevanje: 9 4-.= 12, 12 — . = 9 se mi zdi važno, ker dela odštevanju preko desetice v roke! En piimer, kako se vadi poštevanje, da »drži«. V poštevanju so učenci često slabo podkovani, ker se obravnava preveč mehanično t. j. z enoličnim ponavljanjem ene in iste vrste. Vzemimo 1X3! V predidočih urah se temeljito vadi vrstno računanje 3 + 3, 6 + 3, . . . 2 + 3 . . ., 1 f- 3 ... potem 3 + 3 + 3 . . . —, po vrsti in tudi izven nje. Nato podavanje nove snovi (1 X 3) ne sme najti težkoč. Do 5X3 ali f> X 3 gre ponavadi gladko. Ponazoruje se najbolje na računalu (kroglice) slično kakor pri prištevanju. Učitelj giovori najmanj kp mogoče, razvrsti kroglice, vprašujoč kako se računa ta in oni položaj (razvrstitev) krogel. Pri inanj nadarjenih učencih je bolje vaditi v 1. lekciji samo do 6 X 3, a to temeljito. N. pr. 1. 2, 3, . . .6 X 3 =; 1, 3, 5, 2. 4. 6 X 3 - ; potem X X 3 - 6, 12, 18 ... (ali 6, 12, 18 = . X 3); nato se računalo zastre ter se računa br_ez nazoril. Sprva da učiteli naloge. potem učenci sami; n pr. Katere slučaje mi saini znate povedati? Slede uporabne naloge: En svinčnik stane 3 Din . . . Učitelj odkrije računalo, porine krogle v stran ter voraša: Kdo mi zna razvrstiti krogle v 3 X 3? ... V to svrho pokliče učiteli več učencev (4—5) hkrati k računalu, da se ne zgubi preveč časa s pri = in odhajanjem. K tem vajam se naj pozovejo srednji in slabši učenci ter se principielno noben ne pusti prej v klop, da je pokazal en slučaj pravilno. S tem prisilimo tudi najslabše k pozornosti! V priliodnji uri se nadaljuje lekcija. Ustne in pismene vaje morajo biti mnogovrstne. Tudi kombinirane naloge s prištevanjem so zelo koristne (1X3+1 ~). Načelo: Dokler ne »sedi« ena lekcija naj se ne preide k novi. Še par besed o računalu! Tu in tam vidim dvobarvne kroule diagonalno ločene, menda zato, da morajo učenci ednice vedno znova šteti. Je prav lepo, toda ednice šteti se učijo že prve mesece in že tedaj jih navajamo shvatati gptpve skupine. Brez preglednih skupin je računanje neinogoče, zatp se naj uporabljajo tudi v peticah kakor v deseticah. Ako se prikaziva otroku n. pr. 7 vedno kot 5 + 2. vendar ne bo pozabil, da je 7tudi 4 + 3! Načelo: V ponazorilih računskih operacij mora vladati red in pregled! Vobče pa skrbiino, da veje v računski uri svež in lahkonog duh, ki bo v stanu, razvneti tndi zaspance. Jak. Kovačič. Naša samoizobrazba. —s »O orotituberkulozni Hgl«. oredava! pri Ptuiskem uoit. dr., dne 7. dec. 1922 g. dr. Vrečko. —s »O dolžnostih učitelja telovadbe na ljndski šoli in o-vrlinah najboljšega t. j. Tyršovega telovadnega sestava«, predaval pri Uč. dr. za Konjiški okraj, dne 9. dec 1922 prof. Schaup. —s »Pri mojih mal h«, predavala pri Celjskem učit. dr., dne 8. dec. 1922. tov. Zdolškova. —s »Kako nat združr'^ učitelj nazornost s sugestiio in Doosebljevaniem, da bo dosegel boljše učne usDehs,«. predaval ori »Uč. dr- za Mariborski šo-1. okrai« dne 14. dec. 1922. tov. Radoslav Knaflič. Nove knjige ia druge publikaci.je. —kpl Tjskovna zadruga v Ljubljani. V za- ložbi Tiskovne zadruge je pravkar izšla knjiga: Zbirka zakonov VIII. snopič. Zakon o državnetn svetu in upravnih sodiščih. Cena 5 Din, po pošti 50 para več. —kpl Planinski koledar za 1. 1923. je izšel že v ponatisu ter se dobi v Ljubljani pri Osrednjem odboru S. P. D., Kraija Petra trg in pri Turist. khibu »Skala«, Hotel Tivoli. Zunanji naročniki naj se obrnejo direktno na založnika Brunon Rotter v Mariboru, Krekova 5. Tudi ponatis je že skoraj razprodan. —kpl Luj Paster. Prilikoin proslave stogodišniice njegovog rodjenja. Napisao prof. dr. M. Jovanovič — Spis je izšel s sliko in faksimilem Pasterja na Jovanoviča v posebni izdaji »Glasnika ministrstva narodnega zdravja«. Štamparija Drag. Gregoriča, Beograd, Kosmajska, br. 22. —kpl. List »Liubljanski Zvon« se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Celoletna naročnina za leto 1923. znaša 90 Din, lahko pa se naroča tudi polletno, četrtletno ali pa tudi mesečno. Toplo priporočamo. —kpl Jurčič Josip, Spis,i. Uredil dr. Grafenauer. III. zvezek: Dcseti brat. — Nemški valdet 1922. Založila .Iugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 15, vez. Din 23. kpl Veljaki Jugoslavije. Družinska igra. Založila »Uinetniška Propaganda« v Ljubljani, Sodna ulica št. 5. Glci occno!