20. štev.
Novo mesto, 25. oktobra 1912.
Letnik XX V JU.
DOLENJSKE NOVIC
p
Izhajajo 10. in 25, VBacega mcBCca. Cena jim je b poštnino Tied za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in dmge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema arednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Hrvatsko-slovensko jedinstvo.
Pesnike nazivamo tudi proroke, ker oni bistrejSe gledajo v bodočnost svojopa naroda nego vsakdanji človek. Svoje uzorc razlagajo v pesniški obliki in razpJamtijo zanje dušo narodovo, da je vsaj njega bo^ši del pripravtien ideale tudi ii dejstvo vati. Kot električna iskra je učinkoval Vodnikov klic: „Ilirija vstanI" Prešinil je narod, da jo vstal iz dolgoletnega mrtvila in se spoznal kot celota. Duševni velikan Prešeren je Slovencu razširil i^jegovo obzorje kazoč mu: „Največ svetá otrokom sliši Slave". Nisi osamljen, po širnem svetu imaš bratov kot listja in trave. — Slavulji hrvatski so žgoleli srce topeče popevke, vzbudili svoje rojake to- in onstran Velebita, nastopil je pokret ilirski, ki jo poklical na pozorišče i narod slovenski. — A vmes so poseglo nasprotne silo in preprečile naš narodni razvoj; aovragsi je zmiraj prizadeval razdvojiti in razcepiti brate po krvi in jeziku. Bo^si duhovi so to čutili in bodrili rojake k požrtvovalnosti za srečnejšo bodočnost. Nesmrtni Gregorčič je zaklical v slovenski svet: „Pridi, zvezda naša, pridi — naj moj dom te . . . kmalo . . ■ vidi, — zlata zvezda srečnih dni 1"
In ta zvezda so je prikazala na naSem obzorju dne 20. oktobra 1912; kajti ta dan se jo v središču slovenskih zemeij postavil temelj hrvatsko-slovenakemu pobratimstvu. Od Drave do Boko kotorske, od sirye Adrije do iztoka Drine in Save so prihiteli izvoljeni zaupniki Hrvatske Stranko Prava in Vseslovenske Ljudske Stranke, da si bratsko sežejo v roke in zaobÇnbijo delovati za srečnejšo bodočnost enega ter istega naroda hrvatskogra in slovenskega imena. Oas je prišel, da se politična združitev Slovcncev in Hrvatov več ne sme spustiti izpred očij. En in isti narod slovenski razkosan na pet in še več dežel; en in isti narod hrvatski istotako razdeljen na več kraljevin; obe panogi tej^a skupnega naroda pa skoro lo predmet izkoriščanja ter isisesavaiiia v rokah prekanjenih neprijate^jev, ki brezobzirno gazijo starodavna prava naših dežel in naravna narodna prava žilavega (jndstva — mora slednjič za samoobrambo priti do zaključka, ki se je udejstvil 20. oktobra v Ljubljani.
Tfi dan bo se sestali v zmislti dogovorov v Opatiji meseca septembra in na Dnnaju začetkom oktobra zaupniki oziroma poslanci obojnih strank, ki pa v istini zastopajo ogromno večino naroda hrvatskega in slovenskega. Iz Banovine jih je »pisanih 20 bivših zastopnikov, iz Bosne je dospelo 6 poslancev, iz Dalmacije 7 deželnih in državnih poslancev, iz latre pa 3. Drugi 80 svojo odsotnost opravičili. Iz slovenskih dežel so bili domala navzoči vsi deželni in državni poslanci. Našo ožjo Dolenjsko so zastopali vsi njeni poslanci, V nedeljo dopoludne sta zborovali obojni strankini vodstvi. Stranka Prava v Unionu, V. L. S, v dvonini Katoli.ško Tiskarno. Dogovorile so se izjave, ki naj se predlože v po)>oJutlanski skupni seji. Okrog 3. nre pa so se zbrali po.^lanci in zaupniki v veliki dvorani Uniona. Ko naš deželni glavar dr. ŠusterSič pripelje nai^lnika Stranke Prava, zaori po dvorani : Živio dr. Starčevič ! /ivila Stranka Prava 1 Živila Hrvatska ! Na predlog dr. Šusteršiča so izvoljeni v predsedstvo: Dr. Mile Starčevič, iiodpredsednik Grafenauer, zapisnikarja Akačié in dr. Brejec. — Mod burnim odobravanjem konstatuje dr. Mile Starčevič, da predseduje domoljubnemu zboru predstavnikov enega naroda hrvatskega in slovenskega imena. Prišli smo v Ljubljano, da pred celim svetom pokažemo, da smo na jugu monarhije faktor, ki se pe da potlačiti, preko katerega se ne sme preiti. — 1712 je hrvatski sabor, sprpjemši pragmatično sankcijo, določil, da Hrvatska, Slavonija io Dalmacija ne smejo biti ločene od Štajerske, Kranjske in Koroške . . . Danes jo znamenit historičen moment za hrvatsko-slovenski narod, kateri mora z vsemi dopuščenimi in
zakonitimi sredstvi stremiti za oživotvorjeiyjem hrvatako-sloven-skega državnega telesa , . , Nato poda i)rogramatično izjavo bivši poslanec Zagorac v imenu Stranke Prava, dr. Snsteršič i>a v imenu V. L. S. kar so navzoči skoro stavek za stavkom burno odobravali, Za danes objavimo le skupno hrvatsko-slovensko resolucijo: „Izjavljamo, da tvorimo Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke prava in Vseslovensko Ljudske Stranke skupno de ovati v duhu in praven programa Stranke prava za jedinstvo, pravice in svobodni razvoj hrvatsko-slovenskega naroda v okviru habsburške monarhije. — V svesti smo si, da so hrvatsko-slovenske dežele odličnega pomena za pozicijo monarhije kot velevlasti in kakor se zavedamo svojih dolžnosti napram monarhiji, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, da se zave tudi monarhija svojih dolžnosti napram našemu narodu."
Navzoči so sklepno vzdignejo ter zapojo narodno himno; Lepa naša domovina. — Zvečer okrog «reje bila velika dvorana prenapolnena. Komora je otvoril dr, Šustoršić ter naidi skupni domovini in predlagal stoloravnateljem dr. Starčeviča. Vsi govori so izzveneli v pesnikov refrén: „Slovenec i Hrvat — uviek brat i brat!" Kdor je videl in slišal ono prekipevajoče domoljubno čutstvo mej govori hrvatskih in na,ših poslancev, mej izbornim petjem društva „Ljubljane", mej sviranjem narodnih komadov „Slovenske Filharmonije", pac ni mogel ostati hladnega srca. — Vsak jo sklenil, da hoče pospeševati te velike ci^je za blagor jugoslovansko domovine. — Omenjamo še, da so se na jiredvećer sestali katoliški časnikarji ter sklenili naslednji komunike:
Kdiustvo katoHškili iiasniknrjer ilrviitske Slraiike Pram in S. L. S. Na predvečer 1, hrvatsko-slovenskega fial>ora t Ljubljani 80 se zbrali katoliški časnikarji glavnih glasil Hrvatske Stranke Prava in S. L. S., 15 po številu, pod predsedstvom senijorja slovenskih katoliških žurnalistov mons. lir. Žitnika ter po temeljiti, živahni, v vsa tozadevna vprašanja segajoči debati sprejeli soglasno sledečo resolucijo: „Katoliški časnikarji, pripadajoči Hrvatski Stranki Prava in S. L. S., zbrani 19. t. m. na sestanku v Ljubljani, izjavljajo, da smatrajo enotno smer v časopisju, namenjenem somišljenikom obeh strank, za potrebno in so se konkretno zedinili v tem, da postopa 1. njihovo časopisje glede političnega državnopravnoga programa odslej popolnoma edino. 2. V kulturnem in socialnem oziru stoji to časoi)isje na katoliški kulturni bazi. Odločno je odklanjati vsako svobodomiselno kulturnobojno strujo. Ljudstvo je treba tudi v političnem izobraževanju navajati na zahteve krščanske morale. Svobodo vere in Cerkve, krščanski značaj zakona in krščansko vzgojo v šoli je vsikdar odločno braniti, spoštovati pa je sploh vsako pozitivno versko naziranje. 3. Časnikarji obeh strank naj iščejo stika med seboj in se z iuformacijami
podpirajo. V ta namen na vsako leto po potrebi sha,
se časnikarji S, L. S. in Stranke Prava jajo. Izvedejo naj se priprave za skujmo hrvatsko-slovensko pravaško časnikarsko organizacijo. — Zastopani so bili vsi slovenski listi S. L. S., naš list po kanoniku Žlogarju. Od hrvaških „Hrvatska", „Hrvatski Dnevnik", JJan", „Pučki Prijatelj", „Quarnero", „Prava Crvena Hrvatska" je sklepe vnaprej pozdravila.
Gospodarstvo.
Pomanjkanje gnoja.
Naša dežela izdaja na leto sto in atotisoče za umetna gnojila. To je vesel pojav našega gospodarstva, ker nam kaže, da napredujemo. Morda ni nol)ene dežele, ki bi se mogla ponašati s tako uporabo umetnih gnojil kakor se ponašamo kranjski gospo-
darji. Ta obilna poraba ima avoj vzrok deloma tudi v naSih gospodarskih razmerah, v našem malem posestvu po eni in v naši strniščni setvi po drugi strani. Naš kmet vzame zemlji če le more po dva pridelka na leto, zato mora pa tudi bolje gnojiti.
Pri vsem tem položaja, v katerem se nahajamo danes z našim gnojenem, nastane pa le vprašaige, ali je opravičeno, da se izdaja toliko denarja ven iz dežele za umetna gnojila? Ali bi se ne dalo pridelati doma več gnoja? Saj je domači gnoj vendar najcenejši in najbopi.
Kdor le malo motri nase razmere in naše gospodarstvo z gnojem, mora priti do zaključka, da se danes zametujejo ogromno vrednosti, ki tičijo v domačih gnojilih, in da se po drugi izdajajo ogromne vsote za umetna gnojila ven v druge dežele. To je dejstvo, kakor je tudi nepobitno dejstvo to, da gredo na ta način velikanske vsote v zgubol
Danes nam primanjkuje gnoja. To pomanjkanje, ki je v zvezi z velikanskimi stroški, mora saj deloma ponehati in ponehalo bo, ako se postavimo s pridelovanjem potrebnega gnoja na lastne noge. Vsaka kmetija bi morala pridelati potrebni gnoj doma in če ne izhaja, naj prideluje več krme in redi več živine, da pride kmetija v sklad in v ravnotežje s potrebno množino gnoja. Tega načela, da se pridela doma potrebni gnoj, bi 80 morali pri nas toliko bolj držati, ker je naše ravnanje z gnojem še vobče slabo in pomanjkljivo. Povsod pri vsakem gospodarstvu bi se moralo zaraditega gledati na to, da se pridela tudi dosti stenje, da se z gnojem pravilno ravna, da imamo gnojnične jame, da uapravljamo kompost, z eno besedo, da porabimo in obrnemo v gnoj vse, kar se nam doma zastonj ponuja. Na ta način moramo priti polagoma do tega, da preneha današnje pomanjkanje gnoja.
Umetna gnojila naj pa ostanejo to kar so, namreč dobrodošla pomožna krmila. Daai so jako važna in danes neobhodno potrebna, ne smejo delati dragocene konkurence, toliko manj, ker se ne morejo kosati z vrednostjo dobrih domačih gnojil. —r—
Premovanje telet.
v zadnjem času so se po celem Kraqskem vršila premo-vaqja telet. Priredilo se je to premovanje sedaj že drugo leto in sicer s tem namenom, da se pospešuje kolikor mogoče tudi reja telet in sploh mlade govedi. V prvi vrsti se hoče vplivati na to, da se povzdigne reja telet po njenem številu, v drugi vrsti pa na to, da se reja telet in mlade govedi izbopa. Namen je dober in 80 so že tudi v enem in drugem oziru dosegli lepi vspehi.
Naši živinorejci redijo toliko živine, kolikor je upajo s pridelano krmo prehraniti Čez leto in dan. Z rejo premovanih telet se jih pa sili, da skrbe ob enem tudi za obilnejšo krmo. Po dolenjskih krajih, kjer se privezujejo jančki, telice pa navadno mesarjem prodajajo, je premovanje telic posebno važno, ne samo iz ozirov na izbopanje vse kravje reje, ampak tudi za to, da se povzdigne zares število mlade govedi in da se nstreže prvotnemu namenu premovaqa.
Seveda je pa pri nas premovai^e važno tudi zaraditega, da so vpliva na izboljšanje reje. To izbopaqe se kaže že pri se-sajočih teletih, ako smo jih dobili po dobrih kravah tn bikih, kaže se tedaj že pri prvem premovai^ju, še bolj ae P» kaže pri drugem premovaqju, kadar se pripeljejo leto stare živali, tedaj takrat, ko se lahko presodi tudi skrb in delo slehernega živinorejca.
Izkušnje, ki jih imamo z letošnjim premovaiçeni, so za prvo leto dosti ugodno. Marsikatera telica bi šla pod nož, da ni dobila lansko leto premijo. Pa tudi vspehi reje so povoljni za naše razmere. Pri prvem premovanju se očitno kaže vrednost bopega plemena in skrbnega odstavljaiga, pri drugem premovanju pa zlasti vrednost dobre strežbe in skrbne reje.
Izmed juncev so se priznalo premije pri drugem premovanju le tistim seveda, ki so se pnstiii za pleme in ki odgovarjajo po svoji vnanjosti vsem zahtevam dobrih plemenjakov. Rezani junci 80 niso premirali. Premirale ao se pa vse telice, ki so količkaj ustregle zahtevam plemenih živali. Zavrnile so se le tiste, ki eo kazale očitne napake alabe reje. Hvala Bogu, da je bilo teh prav malo.
V obče 80 bili pa vspehi po naših krajih ugodni in je upati, da bodo od leta do leta bopi, ako se bodo živinorejci zavedali svojo naloge,	__—r—
Politični pregled.
»ržaviii zbor je v torek začel zasedanje. Finančni minister je predložil proračun, ki presega 3 milijarde v dohodkih kakor v troških in kaže prebitka nekaj nad 200,000 K. — Obravnava se zakon o kužnih boleznih. — Pričela se je debata o proračunu, v kateri pride na vrsto tudi balkansko vprašanje. Izvolili se bodo delegati, ker bodo delegacije začelo zborovati v Budimpešti 6. novembra.
Hrvatsko-sloveiiski klub ima važna posvetovanja. Konstatiralo se je, da merodajui činiteli tirajo protijugoslovansko politiko; neznoane so naše razmere osobito v justični in naučni upravi. Zato bodo naši poslanci svojo taktiko obračali v izk^učno jugoslovansko politiko. Naši sovragi bi radi ustvarili jugoslovansko iredento.
Bosanski salior je 23. oktobra začel zborovati. Obravnaval bo investicijske predloge.
V velikih evropskih državali vzbuja najvefjo (»ozornost vojska na lialkann. Od 8. oktobra daHe, ko je Črnagora napovedala Turčiji vojno, je na vseh mejah balkanskih držav živo vrvenje posamnib armad. Po zadkih poročilih je sreča združenim pravoslavnim državam dozdaj še mila. Povsod prodirajo v turško ozemlje. Najbrž ta teden pride do par večjih bitek, — Črnogorci prodirajo s 3 divizijami, z eno v Sandžak po zavzetju Beran, da se združijo a Srbi ; s srednjo divizijo po zavzetju Dečiča in Tuzija ob akadrskem jezeru dalje, z zahodnjo pa proti Tarabosu tako, da 80 21. oktobra že obkolili mesto Skader. — Srbi prodirajo t. uspehom; osvojili so Komanovo, Kratovo in Kočano, Prištino, Novi Pazar in Senico. Zasedli so že Kosovo polje, pomikajo so proti Skoplju, kjer utegne biti odločilna bitka. — Jtol^arsko-srbska zapadna arniiiđa jo osvojila Egri Palanko in Karagiali. Prodirajo po dolini Strunie in preko Timraša, ki so ga zažgali. Zasedli so tudi kraja Dovlen in Kiržali ter Kresno.
Glavna arniarfa bolgiirska prodira proti Odrinu, v čegar okolici so pričakuje velika bitka. V manjših liitvah so Bolgari zmagali in zavzeli železnično postajo Mustafa paša. Napadli vzhodnje potem Kirk Kilissc ter tako odrezali turško armado od ono pri Odrinu, Tu se vrši ijut boj. — Tnrki so presenetili Bolgare na morju blizo Varno, kjer ao izkrcali 4000 mož. Obstroljavajo Kavarno.
Na jugu prodirajo Grki proti turškim pokrajinam. Zavzeli so Elasaono in Diskato. Del grške armado na Epiru jo pri Prevezi, drugi se pomika proti Janini v južni Albaniji. Grki so s svojim brodovjem prijadrali in zasedli otok Jjomnos v Egojskem morju.
Tnrki zbirajo vse moči na suhem in na morju, čuteč da ae gre za njih obstanek ali padec v Evropi. Bog daj arečo krščanskemu orožju.
Crnogoi-ska armada jo 23. okt, ponoči zavzela Siročko goro v najbližji bližini TaraboSa, nad katerim dominira. Pričakuje se, da Taraboš pade danes ali jutri. Obstreljevanje Taraboša se nadabuje. Armada kneza Danila so Skadru bliža. Obkoljenjo Skadra bo konccm tega tedna gotovo. Turška garnizija je v zadnjih dneh dobila ojačenj.
Zabavi in pouku.
Ob otvoritvi nove gimnazije.
IV.
I. Za 1. 1746 dovoljeno in 3. novembra otvorjeno gimnazijo je bilo mestno starešinstvo kupilo hišo in vrt nekdanjega mestnega sodnika Fričko-ta. To poslopje jo bilo aicer enonadatropno ali kaj skromno. Da bi bil profesorjem oo. frančiškanom ob vsakem vremenu dohod polaj.san, prizidali ao mostovž na kor frančiškanske cerkve, koder so hodili naravnost iz samostana. A žo cez dve leti (1. 1748) so ta mostovž odstranili, ker je delal temo kapeli av. Frančiška, škodoval orgijam in so se po njem ceJo tatovi priplazili v samostan. — Iz nekega poročila I. 1785 se razvidi, da šolske aobo niso imele niti lesenega poda, ampak ilnat tlak. Sprva ao pogrešali tudi zimskih oken. Zato so dijaki prezebaîl, ker si reveži niso mogli oskrbeti kurjave, poklicani činitelji pa so tudi niso brigali. Bere ae, da jo še le 1. 1799 prefektu bilo iz Šolskega zaklada nakazanih 168 gld. za kurjavo.
Ob koncu stoletja je okrožno glavarstvo to poslopje opisalo kot zelo v slabem stanu. Stopnice da so bilo bolj leatvi podobno in nevarne. Za šest latinskih rizredov jo bilo samo pet sob, toroj 80 80 morali učenci dveh razredov vkup poučevati v jedni sobi-
Prostora je tem bo^j primaigkoTalo, ker so 1. J7Ï8 tndi normalko stisnili T to poslopje.
Vsied sprememb ob francoski dobi je poslopje zadostovalo, a ko BO Avstrijci zopet upecali šestrazrednico, so nastanili en razred na rotovž, kjer je biia itak že dekliška šola. Zato je bilo potrebno, poslopje zopet razširiti, L. 1821 so prizidalt v stranski nlici še en trakt z 2 sobama v pritličju in 2 v nadstropju. A ker BO bili pozabili na Btrani.^ča, so morali končnima sobama po eno okno odzidati za omenjeni namen.
Ko je od 1. 1848 zatřelo primanjkovati duhovskega naraščaja, je slavni mecen slovenski knezovladika Ant. Alojzij Wolf premišljeval, kako temu odpomoci. Prišel je na misel, da se v Novem Mostu spopolni jçimnazija na 8 razredov. A za toliko razredov zopet ni bilo sob v poslopju. Trei)a ga torej povišati. Plemeniti škof pozove z okrožnico svojo duhovščino za prispevke in sam da 1000 gld. A troški so so pokazali preveliki, ker ni bilo dosti zagotovljenili prispevkov. Slediqič je 1. 1852 naučno ministrstvo ukazalo narediti nadstropje samo na glavnem poslopju proti cerkvi, zato 80 se troški zmanjšati na 6502 gld. In ker pozneje tndi to še ni zadostovalo, je ministrstvo iz versko-šolskega zaklada dovolilo še potrebno vsoto.
L. 1871 pa, ko je prevzela država gimnazijo, je bilo na stranskem traktu še prizidauo eno nadstropje, kjer je biJa še ena šolska soba in križnica. Tako je ostalo do teta 1912.
Kdor je bil kaj po svetu in videl razne .šolske palače, pa ga je zaneslo slučajno tudi v staro gimnazijo, se je moral čuditi, da se učna uprava ni poprej ganila in postavila zgradbe, kakor jo zahteva moderni duh. Pa prepustimo staro gimnazijo bodoči osodi, obrnimo svoj pogled proti novi zgradbi, ki se je po razmh zaprekah vendarle srečno dovršila v par letih.
2, Znamenit ostane v zgodovini doleigske metropole 12. oktober 1912, ko se je slovesno otvorilo novo gimnazijsko poslopje.
Ob 8. uri dopoludne zbrali so se v kapiteljski cerkvi po-vab^eni dostojanstveniki, profesorski zbor, gimnazijska mladež in mnogo vernikov. Sv. opravilo se je začelo s poklicem sv. Duba, na kar jo prošt dr. Elbert pontificiral ob asistenci vse kapiteljske in še nekaj druge duhovščine. Gimnazijski pevski zbor pod vodstvom kapiteljskega organista Hladnika je izborno prednašal me-lodijozno latinsko mašo.
Krog 9. ure so se podali povabljenci v novo gimnazijo, ki je tem povodom nad velikimi vrati kazala lično slikarijo Viribus unitis. Kaz streho je plapolala cesarska zastava. Ozirali smo se, a nismo mogli zapaziti nikjer slovenslio trobojnice, kar je gotovo preočitno preziraige našo deželne zastavo. Prošt Elbert s prejSiijo asistenco nato izvrši po rimskem obredniku blagoslov novega poslopja. Med škrop^eigem je proizvajal dijaški pevski zbor primerno skladbo. Sklepno so se zbrali vsi v prostrani telovadnici, kjer jo že čakala šolska mladina. Na lepó s palmami in drugim zelenem ozališanem pročelju je stal cesarjev kip, obdan s črnožolto draperijo. liavnateíi Fran Brežnik stopi k istotako prevlečeni mizi in spregovori s sonornim glasom izboren govor, ki ga radi gegove programatične vsebine objav^amo v celoti, in se g. ravnatelju iskreno zahvaljujemo, da ga je blagovolil izročiti našim Novicam.
Visokorodni gospod dvorni svetnik, Prečastna in Velecenjena gospoda!
Zbrali smo se k redki, a imenitni slavnosti, ko obhaja učiteljski zbor in učenci novom, gimnazije. Novo mesto in njegova okolica, vse prebivalstvo Dolepjske dan blagostovljenja in oddaje novega gimn. poslopja vzgoji in pouku gimnazijske mladine.
Veselje in ponos me navdaja, da morem kot ravnatelj novomeške gimnazije danes z vami obhajati to redko slavnost. Ta slavnost je tem znamenitejša, ker se jo v tej prostrani dvorani zbrala obilna množica visokoceiqenih gostov in prijateljev, da z nami proslavi srečni in veseli dan, katerega bo učitelji in učenci, stariši in prijatelji gimnazije že dolgo željno pričakovali. Pred Vsem mi bodi dovoleno, da v imenn celega zavoda presrčno pozdravim visokorodnega gospoda dvornega svetnika viteza Kalten-eggerja, milostivega gospoda prošta dr. Elberta, gospoda župana Novega mesta Karola Kosmana, državnega in deželnega poslanca gospoda prof. Jarca in vso ostalo gospodo, ter jih srčno zahvaljujem, da 80 s svojo navzočnostjo okrasili današnji dan in dali tej redki kulturni svečanosti višji pomen. — Vsi, ki smo se zbrali v tem novem poslopju za pouk in vzgojo, se srčno radujemo, ker 80 z današiqim dnom pričenja nova doba v zgodovini novomeške gimnazije in, kakor ae nadjam, so otvarja danes tudi pogled v boljšo bodočnost ali kakor pravi hrvatski pesnik „Zora puca, biť
če dana". Kajti staro gimn. poslopje ni odgovarjalo znamenitemu avojemn namenu niti v vzgojnem, niti v didaktičnem, niti v higi-jeničnem pogledu — vzlasti od onega časa, ko se je število učencev za več kakor sto pomnožilo. Velike zapreke in težave, katere so prihajale iz razmer med Nov. Mestom in Kandijo, so dolgo ovirale in zadrževale nujno potrebo nov. gimn. poslopja in le neumornemu in neustrašenemu prizadevanju nekaterih gospodov se imamo zahvaliti, da stoji danes nova gimnazija gotova in sicer na novomeških tleh.
Ako se v duhu podam skozi prostore nov. gimn. poslopja, se srčno radujem, da je postavljen znanosti in umetnosti kakor za učitelje tako za učence primeren dom. Sicer ni novo gimn. poslopje moderna palača, v katerej se bliščijo pozlačeni stropi in mramomati stebri. Jednostavno in priprosto, a imenitno in primerno je vse, kar spada k poslopju. Vse kaže izborno solidnost ter jako fin okos in menda ne pretiravam, ako trdim, da je to šolsko poslopje eno najlepših cele Kraqske in da ga smemo prištevati vflled njegove idealne lege k najizbornišim v Avstriji, Na vse, kar novodobna pedagogika in higijena zahteva, se je pri tej zj^radbi oziralo, in tudi drugod dobljene izkušnge so se pri upravi šolskih sob in nčnih zbirk upoštevale. Lega poslopja je taka, da od vseh strani lahko prihaja svitloba in čist zrak. Krasen je razgled na vshod, jug in zapad. Tudi šolskih prostorov je v novem poslopju zadosti, ker ima 11 šolskih sob, risatnico in fizikalno dvorano. Pred vsem opozarjam na krasne hodnike in svetlo stopnice, na prostorno, visoko in moderno opremljeno telovadnico, risalnico, fizikalno dvorano, posvetovalnico, sobe za učite^ske in dijaške knjižnice, za naravoslovno zbirko, lepo opremljeno ravnate^sko pisarno in lepo govorilnico, kar zbuja nado, da bo občevanje med šolo in stariši se v prihodnosti bo|j uspešno razvijalo, in lepo naturalno stanovanje ravnateljeve. Tako lepega glavnega uhoda kakor novomeška gimnazija, nima na Krai^skem nobeno sredi^ešolsko poslopje. Poleg poslopja jo dijaško igrišče in okoli zgradbe obiJo prostora, kjer se bodo učenci v odmorih v svežem zraku sprehajali in si tako pridobivali novih moči za nove dušae napore.
Ta krasna zgradba se danes z najboljšimi nadami in žejjami svečano otvarja ter izroča z njenimi ključi ravnateljstvu in učiteljskemu zboru, da vrši v njej svoj plemenit poklic. Ti k^uči naj otvarjajo vhod vsemu, kar je resnično, lepo in dobro, zapirajo pa naj pristop vsemu, kar je grdo in nizkotno in vsemu, kar bi utegnilo vneti prepir iu strankarstvo bodisi mod učitelji bodisi med učenci. Prava krščanska ljubezen, ki je najpopolnejša vez, naj veže učitelje in učence med sebo. Ta zgradba naj bo hram miru in sloge ter resnega dela. Mladina naj se pred vsem uči materinega jezika in ljubiti svoj narod in domovino, a tudi spoštovati vrline drugih narodov kakor lepo pravi Preradovič: „Tudje spoštuj, a svojim se diči." Kes je, da nam nudijo dela grških, latinskih in nemških klasikov vzvišene in čudovito lepe misli in spodbude. Vendar je za slovenskega učenca jired vsem važno, da spoznava iz vzgledov svoje domovine moč in sposobnost slovenskega ljudstva ter se navdušuje za naporno delovanje po vzgledih kakor Slomšek,"Sr. Janez Bieiweis, Einspieler, Prešeren, Gregorčič, Dobřila, Miklošič, Čehovin in sto drugih.
Nadejam se, Čestiti gospodje kolegi, da bodete v novem poslopju izvrševali dolžnosti učiteljskega poklica z navdušenostjo in ljubeznijo do mladine in predmetov, katere učite. Najbopi poučni načrti ostanejo mrtva črka, ako jih ne oživlja svež duh in ogiçevite besede učitetjev, V vaših rokah je sto in sto marljivih učencev, v vaših rokah so nade starišev, naroda in domovine. Bodite mladini, ki se vam poverja, dobri in pravični, potrpežljiv) in vstrajni vzgojitelji in učitelji, roditeljem ali njib zastopnikom pa postrcžljivi svetniki. Bodite mladeničem solnce, ki ne bistri samo um, ampak ogreva in blaži tudi srce, kajti šola, v katerej bi se mladini bistril samo um, bi bila rokodelska in površna, in učitelj, ^^ uči samo znanosti, bi bil rokodelec. Učite^ pa, ki vzgaja značaj, je umetnik. In naloga gimnazije je vzgojiti plemenite značaje. Vzgajajte v nežnih srcih mladine pred vsem verske in nravstveno čute, da ne postanejo mladeniči orodje egoizma in strastij, ampak da se v iqih vzgoji ljubezen do Boga in bližnjega, do vladarja in domovine, do vsega, kar človeški rod povzdiguje, osrečuje in ublažuje. Tako bodo prihajali iz tega zavoda krepki in zdravi, vrli in značajni mladeniči. Navdušujte učence za vse, kar je vzvišeno, plemenito in dobro!
Vi pak, dragi učenci in učenke, up in nada naroda, ko jim je sreča naklonila, da prvi pohajate novo gimn. poslopje, vedite, da je zgrajeno za vas, da ga čuvate, spoštujete in ljubite! Učite se pridno, porabite vestno čas, da si pridobite mnogovrstnih in temi^jitib znanostij ; toda ne učite se površno samo za rede, ampak
za živíjeiije, — non scholaQ sed vitae discencJam —. V vrlem tek-moraqu pridobite si bo^at zaklad zaaiqa. Kajti voda je moč, moč pa je bogastvo, katereg'a tatovi ne odnesejo la katereg^a rja in moli ne morejo vnićiti. Poleg ved ia znanosti pa, ki so vam potrebne, se morate privaditi resnemu in Dapornerau delu. Kdor pa hoče resno in vrlo delati, ae mora učiti vo^o krepiti za vae dobro, samega sebe vladati, ne pa udati se hipnim strastem, temveč v vsem svojem dejanji slediti trdnemu propnčargu in načelom nravnosti. Moja iskrena že^ja je, da bi v tem lepem poslopju se vzbujalo v vaših srcih le hrepenenje po blagem in plemenitem, stud in zaničevanje pa vsega, kar je grdo in nizko. Potrudite ae koristno z lepim in dobrim združiti in ono vrloat telesnega in dušnega razvitka doseči, katero ao Grki imenovali xaXourífa&ia. Potem vam bo mogočo vspeSno delovati za skupni blagor in za vaa same.
Jaz pa, predragi, obljubujem v tem velopomombnem trenutku, da bodemo, posnemajoči načelo presvetlega cesarja Franca Jožefa I. 3 združenimi močmi, vodno vestno izpolnjevali dolžnosti našega težavnega, a idealnega poklica. Mi hočemo nam izročene mladeniče vzgajati v pravem krščanskem duhti ia njihova srca navdajati z globoko pobožnostjo in strahom božjim Initinm sa-pientiae timor domini. Gimnazija jo krščanska šola in dandanašqja gimnazija ima pred vsem dolžnost ime onega na svoj prapor zapisati, ki je rekel: éyh ti^t ^ odht «œi f; akilfeta nai á ^(og — jaz sem pot, resnica in žívijetqe. Ali si naj oči zatisnemo pred dejstvom, da dandanes bolj kakor prej kedaj krščanstvu sovražni brezverci v vseh slojih našega ljudstva novotarijo kakor za časa Sokrata pri Grkih zloglasni sofisti? Ali naj v tem času, ko vse vre [jjdi^a (iti), ko se krščanska nravnost in poštenost spodkopava pod krinko prave nravnosti in se njej nova morala kot edino prava nasproti postavlja — ali naj mi učence pri teh žalostnih socijalnih razmerah iz varstva gimnazijo izpustimo brez vodilnih, trdnih načel za življeiqe?
Gotovo ne. Ta naloga pa je za vsakega učitelja tem lažja in hvaležnejša, ker se pri vsem sovraštvu zoper krščanstvo vendar sedaj vzbuja globoko hrepenenje po krščanskem življei^'u in močno in vedno naraščajoče gibanje in navdušenje za krščanska načela.
Torej hočemo vsi, predragi gospodje kolegi, z združenimi močmi so truditi, da položimo v naših učencih temelj ^a nravno verski značaj. To je naša prva in najvažnejša naloga. Domovini hočemo slutiti s tem, da gojimo v šoli idealizem, ki je bil zvezda voditeljica vseh kulturnih narodov. Domovini hočemo služiti s tem, da krepimo telesne moči na^ih učencev v telovadnici, na igrišču, in na izletih, dobro vedoč, da biva le v zdravem telesu zdrava nravna in duševna moč, kakor trdi Juvenal: mens sana in cor-pore sano.
Rad bi se pri tej točki Se mudil ia razjasnil veliko korist, ki učeči ae mladini prihaja od telcanih vaj za izobrazbo duha in srca — a zadosti, dandanašnja gimnazija odgovarja modernim zahtevam domovine in ko bo novi poučni načrt iz leta 1909 izveden v vseh osmih razredih, bo stala dandanašqa gimnazija različnih tip na vrhuncu občne olike.
Izmed vseh čutov, ki v tem pomemnem trenutku naša srca navdajajo, zahteva čut hvaležnosti najjasnejšega izraza.
Pred vsem naj doni danoa iz globočine naših src Čast in hvala Vsemogočnemu, ki je vir in začotek vsega dobrega, ki je pri zgradbi očividno delo človeških rok blagohotno pospeševal in delavce po očetovsko varoval vseh nezgod in nesreč.
Veliko hvaležnost dolgujemo pred vsem visoki državni poučni upravi, C, kr, ministerstvu za poduk in bogočastje, in ministerstvu za javna dela in c. kr. dež. šolskemu svetu za Kraigsko, ki jo postavila za našo delovai^je tako krasen dom.
Potem gre prav srčna hvaležnost stavbenemu komiteju, ki je napravil načrt za stavbo, ga tako vestno izvedel in poslopjo s toliko vnemo izdelal in okrasil, res velika spodbuda za nas, da ga čuvamo in varujemo.
Prav globoko in iskreno hvaležnost dolgujemo Novemn Mestu, ki je dalo stavbišče za novo gimnazijo in obljubilo k stavbi prispevati 50.000 K in tako omogočilo izvršitev zgradbe.
Najsrčneje pa zahvaljujem visokorodnega gospoda dvornega svetnika viteza Kalteneggerja, ki je kot namestnik igega ekscc-lence gospoda deželnega predsednika barona Schwarza a svojo navzočnostjo okrasil današnjo svečanost in ki si je kot poročevalec v deželnem šolskem svetu pridobil za novo gimnazijsko poslopje in qega krasno upravo velike zasluge.
Najtopleje zahvaljujem tudi milostivega prosta novomeškega kapitelna, gospoda dr. Elberta, čegar plemenita skrb za šolsko mladež je neusahljiva, ki je danes pri slovesni sv. maši klical na pomoč sv. Duha in ki je blagoslovil novo poslopje.
Pri tej priliki se tudi hvaležno aporaîqjam vseh tvrdk obrtnikov in delavcev, ki so pri zgradbi in notranji opravi sodelovali in si tako za dolgo Časa postavili spomenik svoje obrtne delavnosti in izurjenosti.	j	o«!
Da, vsem, ki so to lepo zgradbo ustanovili, jo do današnjega dne duševno ali gmotno po3pe.ševali, izrekam v imenu zavoda, katerega voditi mi je Čast, najtoplejšo zahvalo.
In tako vidimo danes vsi učitelji in učenci, da dolgujemo velik dolg hvaležnosti. Tega pa hočemo poplačati z neumorno delavnostjo in vestnim izpoliQevaiqom naših dolžnosti. Potem pa bo Bog dal obilen blagoslov, da ae bo iz tega zavoda razlival tok prave olike in krščanske človekoljubnosti po vsej Dolenjski.
Toda glejte, mi vsi, učitelji, učenci in stariši imamo slaven uzor nesebične vestnoti in vedno neusahljivo požrtvovalnosti v našem obožavanom in iskreno ljubljenem cesarju, ki jo posvetil, neumorno delujoč skozi 63 let svojega vladanja, vso svoje živ-^enje, vse svoje moči blagru svojih narodov. Lep svoj napredek ima Novo mosto pred vsem zahvaliti modri skrbnosti našega pre-Ijubljenega cesarja, čegar praded Rudolf IV, jo ustanovil 1. 1365 Rudolfovo, čegar pradedinja, slavna cesarica Marija Terezija, jo leta 1746 ustanovila našo gimnazijo.
Zato pa ta za novomeško gimnazijo velepomembni slavnostni dan najveličastneje obhajamo, da izrazimo iz dna naših src iskreno ljubezen in neomahljivo udanost in zvestobo našemu preljubi] ene mu vladarju, vzvišenemu in plemenitemu pospeševatelju znanosti ia umetnosti, šolstva in prosvete.
Moja prva srčna želja, ki jo polagam v tem poslopju na vaša usta, naj so glasi:
Bog ohrani, obvaruj in blagoslovi Njegovo VejiČanatvo na-Sega premilostivega cesarja Franca Jožefa I. ! Živijo 1 Živijo ! Živijo !
Živahen trikratni živio je razlegal iz stoterih grl po dvorani, ko je g. ravnatelj končal. Vedno lopa cesarska pesem je privrela iz dijaških grl med spremijo vanj om mladih vijolinistov.
Dvorni svetnik vitez pl, Kaltonogger čestita Novemu Mestu, učitoljstvu in dijaštvu na srečno dokončanem poslopju, Povdarja, da so ae vse težkoče, ki so sprva stavbo zadrževalo, vsled izvanredne požrtvovalnosti in energije proSta Elberta sledr^ič srečno premagale, — Ravnatelju in profesorskemu zboru priporoča v dosego cilja, ki ga ima gimnazijska vzgoja, sporazumnost in harmonijo. — Občini novomeški omenja, da jo še čaka težka naloga glede ljudskega šolstva, a da se sme nadejati pri vladi blago-hotnosti, kakor so jo prepričala i pri tej gimnazijski stavbi.
Zupan Rosmann se zahvali deželni vladi in g. dvornemu svetniku za dosedanjo naklonjenost pri zgradbi gimnazije. Omenja še enkrat zaslug prosta Elborta in dr. Defranceschita. — Govori, naj se v tom poslopju vzgajajo čisti značaji, no egoizem ... Priporoča težnje za mostno šolstvo na blagohotno uvaževanje poslancu Jarcu in prosi dvornega svetnika, naj visoka vlada áo za naprej skazuje svojo pomoč. — Ravnatelj preboro telegram udanosti in zvestobe udeležencev do Nj. Veličanstva cesarja. Svojo odsotnost 80 opravičili s pozdravnimi pismi ekscelencija naučni minister vitez Hissarek, ekscel. dež. predsednik baron Schwarz, dvorni svetnik dr. Jan. Htiomer in deželni glavar dr. Ivan Žusteršič. Patri-jotična pesem „Domovje moja Avstrija" sklene pomenljivo slavnost.
Na dvorišču je potem fotograf Dolenc vso družbo fotografiral. Mari^ikateri sedanji učenec bo še v poznih letih rad pogledal sliko, ki ga bo spominjala na kraj, kjer ai je postavil temelj svojega poklica in upajmo tudi neskaljene srečo.
Gostoljubni g. pro,št jo povabil odličnejše gosto k sobi na telesno křepčilo. Mod obedom so se izrekle običajne zdravico. Godba moščanske gardo jo s primernimi komadi vzdrževala veselo razpoloženje.
Sama narava je k temu tudi pripomogla, kajti imeli smo prvi krasni jesenski dan. Solnco jo po dolgem času zlate žarke lilo na dolenjsko pokrajino, zlatilo jo novi dom, iz katerega naj izvira dolenjski mladini zaklad čednosti in vednosti, da se resno pripravi na delo za Boga in domovino.
Dopisi.
Ajdovec. Danes dopoludne (8, okt,) so našli v nekem prepadu mrtvo Marijo Kaplan z Vrbovca. Prišla je bila semkaj v nedeljo vrnit nekomu posojeno denarje, v gozdu vračajočo se jo je prehitela noč, da je zašla in v temi prišla na rob brezna, v katerega so je prekucnila, prebila si črepinjo in našla nepričakovano smrt. Zapušča moža in štiri osirotele otroke, katerih najstarejši je v petem letu. — Vedno deževje zadržuje, da ne moro grozdje dozoretl, ki jo žo drugače toliko trpelo valed paleža in
plesnobe. Tudi koruza je vedno šo zelena in ajda je kazala tako lepo, |>a jo jo po dolinah pokončala prezgodnja slana, po gorah pa imamo premalo toploto.
Celovec. Družba sv. Mohorja. Družba av. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1912. (Jeiqeni udje prejmejo letos naslednji književni dar 1. Zgodbe sv. pisma, 18. zvezek (zadiyi). 2. Koledar za leto 1913. 3. Balade iu romance. 4. Podobe iz misijonskih dežel, 2. zvezek. 5, tílovenakc Veôernice, 66. zvezek. 6. Zgodovina slovenskega naroda, 2. zvezek. Kdor je doplačal 60 vin. za bros., oziroma 1 krono za vezan izvod, prejme kot 7. kryigo: liazne povesti. Kdor jo doplačal 80 vin. za vezan izvod z rdečo obrezo, oziroma 1 K 30 vin. za vezan izvod z zlato obrezo, prejme kot 8. knjigo; Evangoljska zakladnica. Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjigo kolikor mogoče hitro. Red za letožiijo razpošijjatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška Škofija, 3, Razni kraji. 4. Lavantinaka školija. 5. Ljubljanska škofija. 6. Goriška nadSkofija. 7. Tržaško-kopraka Škofija. Vsak družbenik naj projme svojo knjige v tisti dekaniji ali župniji, v kateri so jo vpisal. Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem .steviln družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode i)overjefiiko nujno prosimo, naj poš^ejo po prejemu „aviza" takoj po kr^igê na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi samo zamndo in nepotrebnih stro.škov. Vsem ÍČ. gg, poverjenikom, ki prejmejo po železnici po već zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priložene vpisovaine pole in potrdiJni li.stki za prihodr^o loto. Stroške, katero so imeJi ÍČ. gg. poverjeniki za odposlatcv denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Št. Jernej. Slavnost, katero je priredilo 13. oktobra slov. kat. izobraževalno društvo povodom 60 letnice smrti Škofa Antona Martina Slomšek ob 3. uri popoldne v krasni veliki društveni dvorani, izvršila ao jo sijajno in veličastKO. Dvorana je bila vsa napolnena mladih in odraščenih poslušalcev. Godba je zasvirala Slomškovo pesen. Govor, ki ga jo izborno govoril č, g. Janez Drešar, je vsem zelo dopadel, ker je popisal od rojstva, pouka, alužbovarga, pisat^'a, sploh v glavnih obrisih vse znamenitosti iz bogatega živ^eirja knezoškofa Ant. Mart, Slomšek-a. Imeli smo pred očmi Slomšeka kot kaplana —^župnika — opata v Celju, škofa na Koroškem in v Mariboru. Čul si o _qjem kot pesniku, pisatelju, narodnem budite^u, ustanovitelju Družbe sv. Mohora itd. Taki govori so za ljudstvo; da jih ceni, kaže odobravajo in sklepno ploskanje. Dvorana je bila na odru vsa v nakitju, opletena z venci, balončki, zelerijavo, cveticami, v sredi pa v lepem okviru slika škofa Slomšeka mod zelenjem in cveticami. Gotovo so videli na Dunaju na.5i udeležiiiki Evharističuega kongresa, kako lepo tam kinčajo prostore; zato ao jih posnemali naši doma, da je bilo tukaj tudi tako okusno izvršeno. Pogovoru so i)a nase tamburašinje ir> na številu, morgevaje z 25 Orlovimi godbeniki, prav kraano igralo po več komadov, za kar so jim pa tudi vsi ploskali itd. Deklamacije in petje^ ljubkih Slomšekovih pesem je občinstvu zelo uga alo. G. dirigent Cadež sme biti zadovoljen, da je pri tambu-raših in OrJih dosegel že tako uspehe. Srečolov se je dobro ob-nescl, čez stotrideset lepih dobitkov jo marsikaterega mikalo, da je segel po listkih, akopram je potegnil prazne. Tudi srečke „Efektno loterije Slovenske Straže" so ao prodajale in so jih več nakupili, kakor tudi šaljiva pošta, ki je mnogo smeha privabila. Koriaten sad slavnosti je „Podružnica Slov. Straže". Izvolili ao takoj odbor. Ker znani naš prezaslužni staroata ni mogel prevzeti predsedniškega mesta „Podr. Slov. Straže", ao izvolili č. g. Jan. Drešarja; za tajnico pa novo gdč. učiteljico iz Cadreža, ki je imela pri „dražbi" srečo, naj bi jo i pri nabiranju udov za to obrambeno društvo. — Le pogumno naprej za splošno izobrazbo našega uka-željnega ljudstva!
išt. Jernej. Letošnje slavnosti lepo zaključuje aloveanost povodom hirmovai^ja presvetlega g. knezoškofa. Že sprejem v ne-«leljo popoludne 20. okt. je bil sijajen. Na meji našo župnije jo pričakalo voč konjikov in vozov g. knezoškofa došloga iz Skoči ana. V imenu vseh ])Ozdravi ,župan Repsel, obdan od mnogo odbornikov, višjega pastirja. Že na Drami so vihrale zastave, kakor «b vsej poti do fare. Tu pa jo 12 metrov dolgi prapor raz zvonik oznanoval župfanom veseli dan. Glavni pozdrav pa se je vršil v Št. Jerneju, kjer se je zbrala ogromna množica pri slavoloku, na ćelu jej na.še organizacije. Ne bom omenjal vseli nagovorov, kakor je običajno povsod. Zadostuje, če objavite, kako je v imenu našega „Orla" ogovoril Prevzvišenega Josip Globavs iz Šmarje:
„Prevzvišcni gospod knez in škof! Prihajajoči v našo faro «prejmite prisrčno pozdrave teh mladih fantov Orlov. Stopili smo
v vrsto Oriovske organizacije, ki se ima boriti za čast sv. vere in čast slovenske domovine. Vi prevzvišeai knez to tudi pričakujete od nas. In jaz Vam obljubljam, da bomo vedno ljubili vero naših očetov ia čast mile domovine. V imenu vseh teh Vam to obljubljam in upam, da bomo držali to tudi vsi! Zato Vam iz srca kličem krepki: Na zdar!
Zvečer je bila izborna podoknica. Tamburašiqe ao zaigrale Lepa naša domovina — Naprej zastava Slave — Slovenec sem itd. prav precizno. Orlova godba i»red okrašenim in razsvetljenim župniščem je izvajala več lepih komadov. Bengalični ogenj jo podoknici povišal sijaj. G. nadpastir je bil očividno presenečen ter se je presrčno zahvalil.	#
Iz Cerkelj pri Krškem se poroča: Ob birmovanju jecerk^anska župnija slovesno sprejela prevzvišenega g. knezoškofa. Ker ob cesti ni vasi, pa je vsaka vas postavila zaae poseben slavolok, ob katerem 80 se njeni zastopniki poklonili g. nadpastirju. Pri fari pa 80 pozdravili ?revzvi.šencga naši Orli, Marijina družba in šolska mladož — četudi ni bilo g. nadučitelja poleg. — O. knezoškof je bil zelo zadovoljen in je pri tej priliki imenoval našega à g. žu|»nika duhovnim svetnikom za obilno zasluge. Ako pomislimo, koliko skr!)i mu je prizadejala zgradba novega žnpniš(";a in lepe cerkve, smo veseli, da ae je to priznalo na višjem mestu. Pa tudi izobraževalno delo je prenovilo našo župnijo, da je med prvimi na Dolenjskem. ^
Soteska. Župnik v pokoju Franc Bukovec je umrl v Lo.ški vasi pri Soteski dne 10. oktobra ob 5, uri popoludne, zadet od mrtvouda, vendar še previden s sv. zakramenti za umirajoče. Naj podam rajnkemu par vrstic za alovo in spomin! Pokojni žnpnik BOteški Andrej Škrabec je JamČarjevega očeta (tako se pravi pri hiši po domače) nagovoril, da so dali malega brihtnega Franceta v topliško šolo, katere dotlej v Soteski ni še bilo. Po končam ljudski šoli je stopil France v novomeško gimnazijo, oče i^egov pa je vozil žito kot plačilo sinovi gospodinji. Da se je očetu to breme olajšalo, dali ao niu oo. frančiškani potrebne hrane. Po dovršenih gimnazijakih naukih je stopil v tržaško bogoslovje in služil nato kot kapelan v VrŠeču, Lindaru, Žminju, nazadnje kot župnik 35 let nejirenehoma v Trvižu poleg Pazina. Istra je bila tedaj zelo zanemarjena v verskem in narodnem oziru. In kakor je bilo že več kranjskih duhovnikov probudite^ev bratskega hrvaško-istrskega ^udstva, tako je tudi pokojni Franc Bukovec stal v težkih prvih borbah, ko je bilo tudi živ^enje njegovo često v nevarnosti pred nasprotniki, v prvih vrstah. Verski in politični vojnik v mladosti, jo ostal navdušen Jugoslovan do konca. Da bi bil še mlad, bil bi stopil med črnogorsko vrste na Balkanu ... Spomnil se je v svoji skromni oporoki tudi „Slovenske Straže". Ko je stopil v pokoj in se nastanil v rojstni vasi v soteški župniji, skrbel je v verskem oziru za Italijane, katerih stotina prebiva po soteških grajščinskih gozdovih. Vojnik proti laškim iredentistom je postal pastir in oče njihovih boljših bratov. Boritelj za svetinje slovenskega naroda g. kanonik Anton /logar je blagoslovil grob boritelju za pravo hrvaškega naroda, obdan od desetorice duhovnikov, češ: „Ena so Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži." — Istrski narod, med katerim je raigki gospod Bukovec deloval in živel 40 let, kliče: „Neka mu časten spomen u narodu i lahka mu bila rodna gruda, a duša mu se raja na-užila! Eto, pošao je Bogu na istinu!"	A. V.
DomaČe in tuje novice.
Duhovska vest. Dolenjski rojak duhovni svetnik in župnik Mihael Saje se je přetečeni teden poslovil od Stange ter se v pokoju nastanil na Skaručini pri Šmarni gori.
IJndsko šolstvo iia Dolenjskem. Namesto v Ambrua prestavljenega proviz. učitelja Albina Lajovic je imenovana za prov. učiteljico na Vrhu Lucija Mencinger, prov. učiteljica v Dragatušn. — Za snplenta v Črnomlju je imenovan absolv. nč. kandidat Leon Fink. — Marija Urbančič jo imenovana za učiteljico na Prežga-BÔem. — Učite^ica Angela Kuhelj v Mokronogu ima zaradi bolezni dopust tor je na njeno mesto imenovan za snplenta Ivan Stegovec, bivši anplent v Čadežu. — Na mesto učite^a Maksa Tschinkel, ki je v svrho študij na dopustu, je imenovan za suplenta v Ko-privniku abs, nčit. kandidat Adolf Schivehla, in na mesto učitelja Henrika pl. Turzanskega, ki je dobil v svrho študij dopust, za auplentinjo v Dolgi vasi ,aba. učit. kandidatima Ema Honigmann. Nadučitelů Ivan Polák v St. Vidu pri Zatičini je dobil zaradi studij dopuat ter ga bo nadomeščala bivša suplentiiga pri Sv. Križu Marija Ditinger.
k.
DuhoTSka Test. Nemški TiteŠki reti je premestil iz Semiča kapelana č, g. Rafaela Grobijar v Ormož, v Semič pride Č. p. Anzelra Polak iz Ljubljane.
Tojaško. Naš domačin gospod nadporočnik Karol Dolenc prestaTíien je od dunajskega domobranskega pešpolka št. 1 k Češkemu piku St. 11 v Jičin.
OdiikOTaii je z zlatim zaslužnim križcem s krono znani požrtvovalni župnik triglavski c. g. Jakob Atiaž na Dovjem.
Umrla je 11. oktobra v Dol. Maharovcu št. 2. občespošto-vana posestnica Uršula Luzar v starosti 78 let. Pokojnica je bila najbopa in vzorna krščanska mati, zato upamo, da je tudi blaženo zaspala v Gospodu, ker bila je popolnoma vdana v Božjo vo^o, naj epSe pripravljena po našem prečastitemu gospodu kaplanu Petru Likarju iz Št. Jerneja. Naj počiva v miru preblaga duša!
ťoštni urad Zagradec-Fužine s prispevkom 644 K za slugo je razpisan do konca oktobra.
Važno za c. kr, uradniStvo. V višji razred aktivitotnih doklad je vlada pomaknila 101 okraj. Mej temi je Novo Mesto pomakueno v m. razred.
Predstava s skioptičnimi slikami se bode vršila v nedeljo 10. novembra ob B. uri popoludne in 8. uri zvečer v „Rokodelskem domu" v Eudolfovem. Pri vaaki predstavi se bode videlo po 76 najrazličnejših slik, nanašajočih se na presveto Evharistijo, kakor? Predpodobc iz stare zaveze, kraj ustanovitve Evhariatije, podobe pogostnega sv. obhajila, čudeži Evharistije, in evharistični kongresi, osobito še 16 slik od zadrega dunajskega kongresa. Predstave s temi skioptičnimi slikami, ki so se vršile pred in po evharističnem kongresu posebno še v treh dneh zborovanja na Dunaju so bile od neštetih udeležencev obiskane ter zbujale splošno zanimai^e ter vsestransko zadovoljnost. Prilika bo tedaj dana tudi tukajšnemu slavnemu občinstvu videti in občudovati to, kar je bilo v največjih mestih naše Avstrije z veseljem in zadovoljnoatjo sprejeto. Cene bodo prav nizke, da bo slehernemu mogoče biti pri obeh predstavah. S stopniuo se bo poravnala svota za izposojilo slik ter dolg tukajšnjo luráke kapele. Vstopnice 80 bodo od 4. novembra naprej prodajale iz prijaznosti v prodajalni Ivrajčevih naslednikov.
Stenski koledar za leto 1913
je izšel v lepi izpeljavi
vtisharni 1 Krajec nasi, v Rudolfon.
Cena 40 vin., s poštnino 10 vin. veČ. Za Ijubljano in okolico ima zalogo
Prodajalna Kat. tisk. druta (NilSman) Ljubljiina.
• „Slovenec" poroča: Primarij bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji dr. Buh je izstopil iz bolnice. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano; najbrže pride zdravnik graškega konvikta. Dr. Buh se bode sedaj posvetil samo privatni praksi. — Dodatno se nam poroča, da je to mesto v kandijski bolnici prevzel zdravnik dr. Pavlic.
Itcguna Jožefa Urabca, ki je ušel iz ljublj. prisilne delavnice, 80 orožniki prijeli na Stari žagi pri Ćrmošnjicah ter ga oddali na pristojno mesto.
Strašen umor se je 13. oktobra izvršil v Dobrepoljah, kjer je proti večeru nek pretepač radi očetovskega posvarila, da se ne spodobi kleti na Gospodov dan, izvrstnega gospodarja Jan. Drobnica sunil z nožem tako, da je slednji kmalo izkrvavel in umri. Drobnic je bil ugleden mož, obč. odbornik in delaven so-mištjenik S. L. S. Zapušča 10 otrok. Žena je bila ua obisku v Laščah pri svojih sorodnikih. Vrnivši se najde dražega soproga mrtvega mej plakajočimi otroci. Žalovanje je splošno. Orožniki so storilca Pavlica izročili sodišču, da prejme zasluženo kazen.
Jubilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1912: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; h) Štirinajst cesarja Prana Josipa ustanov (4 po BO K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdovo kranjskih obrtnikov — ter
d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za nboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. — Pro.šnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani do 15. novembra 1912. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla, uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Konec vojske na Italkaiin naj bo tak ali tak, gotovo je, da ne more imeti nobenega vpliva na dobitke turških srečk, zavarovanih na povsem gotovih dohodkih turške države, ki stojo pod posebno evropsko kontrolo, katera vestno zastopa koristi upnikov turske države, med katere se štejejo seveda tudi posestniki turških srečk. Prihodnje žrebanje turškib srečk so bo vršilo dne 1. decembra t. 1., pri katorem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov. Dotičnike, ki že imajo turško srečko ali pa ki žele naročiti druge cenejše srečke, opozarjamo na posebno ponudbo v oglasu „Srečke v korist Slovenski Straži", ki bo izšel tekom prihodiqih dni. Kakor že znano, daje pojasnila in sprejema naročila za Slovensko Stražo g. Valentin TJrbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19,
Gospodarske drobtine.
—	Kmetij sko-nadayev al ni tečaj na Grmu, V nedeljo 13. oktobra t. 1. so bili povab^eni stariši in ukaželjni mládenči iz šmihel-stopiške občine v šmihelsko dvorano, kjer jim je rav-natefi I-iohrman pojasnil namen in uredbo tega tečaja. Razen nekaterih starišev se je udeležilo tega sestanka 31 kmetskih sinov, ki so se vsi vpisali v tečaj. Tečaj bo trajal letos od 15. novembra do 15. marca p. 1. in bo za prvo pot samo ob nedeljah od 8. do 10. dopoludne. Ker so tečaja lahko udeleže mládenči tudi iz bliži^ih krajev prečenske in šentpeterske občine, sprejema ravnateljstvo na Grmu priglasila tudi iz teh krajev in sicer do 1, novembra t, 1.
—	Kmetijska podružnica novomeSka je imela zadnji pondeljek 7. oktobra t, 1. sejo, pri kateri se jo sklenilo, da se vzamejo v zakup nova zemljišča za trtnico in za razširjenje drevesnice. Sklenilo se jo nadalje, da se naprosijo vsa županstva v okolián novomeške podružnice, da sprejemajo že zdaj naročila na modro galico, ki se ima pri podružnici naročiti do konci novembra t. 1. To je potrebno zaraditega, da se zagotovi o pravem času potrebna množina galice in da se jo dobi po primerno ugodni ceni. Izkušnje zadiýih let kažejo namreč, da se cena galice pozneje redno vzdigne. Naše vinogradnike pa pozivljemo, da se iravočasno pobrigajo za galico in da jo vsak naroči Je toliko, ko-ikor jo v resnici potrebuje. Ker se bo oddajala tudi letos v celih vrečah po 50 kg, naj jo mali vinogradniki in sosedje skupno naročajo.
—	tfžitninski davek in deželne finance je spis, ki ga je priobčil dvorni svetnik Fr. pl. Šuklje v dunajskem „časopisu za narodno gospodarstvo, socijalno politiko in upravo" in ki so je posebej natisnil kot mala brošura. V tem spisu nam bivši deželni glavar kot priznan veščak opisuje neugodni finančni položaj posameznih dežel in opozarja, kako lahko bi se dalo z upeljavo deželnih naklad na državno užitnino na vino in meso dvigniti deželne dohodke, ako bi slično kakor se je to zgodilo na Kranjskem vzele to užitnino posamezne dežele v zakup in ako bi jo pobirale v lastni režiji. Nazadne govori tudi o upeljavi davka na zasebno vino, ki bi po njegovem mnenju lahko prinesel mnogo dohodka posameznim deželam, ne da bi zaraditega trpeli naši vinogradniki. Ves spis je temeljito sestav^en in kaže po celi svoji vsebini izkušenega moža na polju finančne politike. Iz njega se pa tudi vidi, koliko dobrega jo storil bivši deželni glavar za našo deželo, odkar se je začela po iqegovom prizadevaiçu od 1.1891 sem jemati državna užitnina na vino in meso v zakup in pobirati v lastni režiji po osobju deželnih doklad. — Spis se lahko naroči v kigigarni J. Krajec nasi.
—	Kaj fina in poceni prikuha. Na Italijanskem, na Goriškem, v okolici Trsta ter v Istri pridelujejo posebne vrste buč za priknho. Take buče so navadno tanke pa jako dolge, in ker so rajši majhne kakor pa velike, zovejo jih Italijani cukete (la zucha, buča), Slovenci pa istotako aH pa bučice. Naša navadna buča, kakoršne za pra.šiče pridelujemo, pa ni, ako je po laškem načinu prirejena, nič slabša prikuha nego ona iz cuket. Prav dobra in po ceni prikuha napravlja se iz buč tudi na Dunaju, v Gradcu, po Nemškem v obče, in imenujejo jo „Kaiserrube" ali po na.šo „cesarska repa". Toda ta po nemškem načinu prirejena prikuha
ni V iiriraeri z ono, po italijanske m načinu napravljeno, niti približno tako dobrega okasa, kakor je italijanska cuketa. Ker je pri nag dosti buč y vsaki kmečki hiši, ia jih tudi že v mesta na trg nosijo; povedati hočerao, kako se iate po italijanskem na-iinu za prikiiho pripravijo. Pred vsem ne smejo buče popolnoma zrele biti, marveč so tem primerniše, čim bolj zelene so. Bučo olupi, zreži na koae, ko si ji odvzel notraigo raezdro. Tako prirojene bučine kose se dalje na krh^aču (ribežnu) tako kakor repo, katero se misli v kadi spraviti, da postane iz m'o kiala repa, akrhlja (zriblje), osoli, dobro premeša ter nekoliko časa na miru pusti. Na to se pa krh|je na lahko otisne ali ožme in dene v kaatrolo, v kateri se že razbeljena sviqska mast (ali pa laško «Jje) ter nekoliko na drobno razsekljanega česna ia petršila nahaja. V kastrol) puati buče potem med večkratnim mešanjem toliko časa pražiti, da so skuhajo. Nekoliko prej ko je to gotovo, dodaj v kastrolo tutli 3 do 4 na kose razkrojene popolnoma zrele ter semena oproščene paradižnike (paradajze), da se z bučami vred popolnoma spražijo. Doda se pa konečno tudi še pravo mero tako zvane roženpaprike (Rosen papri k a), katero vsemu primešaj ter tudi še popraži. Tako je izborna priknha gotova, in dober tek želimo vsaktercmu, ki si jo bode privoščil.	—1—
Listnica uredniâtva:
Radi premalo prostora nekaj dojiiBov prihodnjift.
Loterijske številke.
GRADEC. 12. oktobra 83 18 5 13 20 TRST, li). oktobra 7 4 89 68 75
OJA STARA
38-2Í-18
Bkiiinjtt jo in oRtaoo, da jo za odstranitev jiě^í, kakor tudi v dosego in ohranitev nožne iu mehko kože řer liele polti najboljšo srodstvo svelovno-ztiano milo „Steckenpterd-Lilionmilchselle" inamke Stocken-pferd tvrdke Borgmann & Oo., Tctscben a/E. Komad po 80 h se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, prodajalnah parfnmov in vsoh v to stroko spadajoAih trf^ovinnb, — Istotako ae priporoča BoTjDfmanDova lilijina hroma „Manera" kot isborno sredstvo za ohranitev nežnih, boLih, ženskih rok ; bnúek po 70 h so dobi v vseh trgovinah.
:îf îk
áf áf
206-S-l
ùk BUM
je odpovedal ter odložil službo primarija v bolnici Usmil. bratov
ordinira v naprej
dopoldne od 9.—ll.ure in popoldne od 2.—3. ure
v lastni hiši v Kandiji.

S zraven spadajočim kmetijskim poslopjem,
vse v dobrem stanu, je iz proste roke na prodaj. Hiša je pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. Zraven spadajo tudi rgive in gozdi. Hiša stoji ob deželni cesti v Jurki vasi.
Naslov pove upravništvo Dolenjskih novic,	207-3-1
Posestvo na prodaj
Na najIop,s'em prostoru v Kandiji pri Novem mestu je na prodaj krasno ležeče posestvo ob stari državni cesti sestojoče iz samih stavbenih prostorov, ki meri približno 1600 m^ z hišo vred, ki je vjirav tiobrcm stanu. — Proda se vse skupaj ali pa tudi posamez'ni deli po pooblaščencu g. liavoslav Itopas-u, tajniku Biestne hranilnico v Novem mestu.	iyo-3-3
„Slovensha Strožo" u Ljubljoni
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem
zanesljivega človeka
ki bi boi1(-Iot:íI pri „Ljudskem zavarovaiiju"^. Za^'otovijeii j« (loljer ill tnijeii zaslužek. — Tonudlie pod „IJtiduko zavju^anjfi" nu' slovbukko Stražo t ijnhljaui._l8ft-7-8
Gostilna z vso opravo
se da takoj v najem.	209-2-1
Več v Kandiji pri Rudolfovein št. 26.
Lepo posestvo.
Proda se iz proste roke hiša v kateri se nahaja že več let dobro idoča gostilna a precej velikim k tej hi.ši spadajočim vrtom, nadalje s hlevom, v katerem se nahaja žrebčarska postaja, ki je za gostilniški ^ promet precejšnega pomena, kakor tudi ^ vsega premakljivega k temu posestvu spa. dajočega imetja pod zelo ugodnimi pogoji.
Poslopje se nahaja v prav dobrem stanju.
Več pove lastnik Fr. Čižmck, Žabja vas št. 38.
Premog
in umetna gnojila se prodaja
na drobno in debelo v hiši št. 236 nasproti glavnega drevoreda
v Rndolfovem.	210-8-1
Ugodna prilika!
Euonadstropna hiša, v kateri je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom tik farne cerkve, kakor tudi vrt, kozolec in več njiv se radi rodbinskih razmer takoj proda in to na Dolenjskem. Odda se z zalogo ali tudi brez zaloge. Kje pove upravni.štvo tega lista, aos-a-ť
Tttqh ITiinfofO = tapetnik in deltoratnik : XVau AUiltdrl 2tv šmihelu pri Rudolfovem
se priporoča slavnemu občinstvu in gg.graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovaiqa. — Za naročilo zadostuje dopisnica. — Kavno tam je na prodaj lep divan z nasloiijalom.	132-13-«
Srečke v korist „SlovenHki Stra/i".
Niti iuršhit Đojsita ne mn uzeti IfOD.ODD franliDV
katere bo dobil tisti, ki bo dne L dec. t. J. pri žrebanju turških srečk zadel glavni dobitek I
Mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev! "VS Izvanredno ugodna ponudba! sis-3-i Rknpina 4 srečk brez turške srečke z glavnimi dobitki več KM ».(HM) kron in 11 žriilianji vaako leto proti 46 nie-
sečnim obrokom po samo 5 kron 50 vinarjev. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin HrbiiHřiř, Ijuliljana, Kongresni trg. li».
Popolnomo varno naložen denar
Hranilnica in posojilnico za HanJijo in choiico
reg. zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, ie je njen nd ali ne, ter obrestuje po
ur ťi/o
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz a voj ega plačuje.
Za branilnu vloge kakor za vse poiojilniĚno obveznosti — janiii poleg Tezorvneg^ zaklada in dolcjíev čez 2200 zadružnikov z vBcm srojim piejnoženjem. Iz tega bo razvidi, da raalokatori denarni zavod nudi toliko varnosti kakor liandijanska bianilnlca.
Milijoni
zdravijo
Kašalj
hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj
S Kaisepjeuinil prsnimi kmúml „s tremi smrekami".
fiO^O	poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri-
V . _ . vatnih ogeb dokazuje gotov uspeh. - - -
Bonbončki jako dobro prijajo in ao ugodnega okusa. Paket 20 iti 40 Tinai-jev, ovojiiek 60 vinarjev, we flobiva pri lekaniarjili :	168-24-5
Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem.
203-ÍÍ-2
I

I
t S
*
Hiša v Novem mestu
z ugodno, prijetno logo, novo in udobno pripravljena, z liveitia vrtoma, ae da takoj v najem, ali pa tudi proda. Več v upravnistvu tega liata.	lí)ó-B-3
V Kandiji Řt. 20 se da v najem v pritličju primeren
plačuje po najvišji ceni C. Germ Novo mesto.
v Gor, Straži (postaja Straža) je na prodaj
lepo posestvo
obstoječe iz hiše z velikim vrtom, 6 njiv, gozda in vinograda. V hiši se jo vže nahajala prodajalna. — Več pové posestnica lfll-3-3	Alojzija Tm-k v (ior. Straži št. 4.
Vsi, lii ste slirbni možje in očetje !
AH liočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroiïia za prihodnjost
svojih otrok? Totem piSite „Slov. Straži« v Ljuliljaiiî po knjižico ffosp. itupnika Ilaiisoja o Ijmlskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.	188-7-3
MOJ STARI semo
nazor jo in ostane ta, da je proti prhljaju, prezadaíni osivelodti in izpadanju las, kakor sploh za nngovanjo lae, najboljšo sredstvo ave-tovnoznani „Síaclunpferd-Bay-Rijm" znamko S točke n p ford, trdko Bergmann & Co.. Tetsohen a/E. — Dobi se v steklenicah ii 2 K in 4 K t vseh lekarnah, droierijah, prodajalnah parfumov in brivnicah:
prostor za prodajalno i
ali kako drugo obrt. Več ae izve v Tiudolfovcm pri C. (Jerm.
Parna opekarna
v Zalogu - Breitenau
naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana
zarezana ih
in stavbena opeka
vvelikimnožininarazpolagoinsezamoretakoj dobiti. Kakovost izborna. Cena za 1000 komadov 80 kron. Naročujo ao lahko po dopisnici. 4fi-0-lff
HEIl-ou LilK " ' ""
Koil-ovn bela prevlaka ((jlazura)
xa uniivalno mizo W v. Keil-ova pasta za óevljo 30 v. Koil-ov lak za zlatoiijo okvirjev 40 v.
J. PICEK,
Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Val. Lapajne. Kamnik: I. Potek. Koaovje: Franz Kran): Frano Dolenc,
iz meliliBgti lesa.
Keil-ovo laSiilo za pňdo HO v. Keit-ov Ifik za klobuke v raz-liiSnih barvah,
ima vedno v zalogi tvrdka;
Novo mesto.
Lfubljana: licskovec&,Mcden. Škotja Loka: M. Žigon. Zagorje: Rili. E, MihelĚiú. Radovljica: Otto Homnn.
(178-0-4)