■T" V r ... v,- . .- " .. p,,., .. ,,,, p % ! / V \ ^ ' t/ v V \ v • I ' / Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, _ S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 30. Odmevi rudniške nesreče. CHICAGO, ILL., SREDA, 25. FEBRUARJA — WEDNESD AY, FEBRUARY, 25, 1925. LETNIK XXXIV. KRIŽEM SVETA. POŽRTVOVALNO DELO PROSTOVOLJNIH REŠEVALCEV. — MILICARJI SO DELALI RED MED HISTERIČNIMI VDOVAMI IN OTROCI PONESREČENCEV. Sulivan, Ind. — Prostovoljci, ki so se pridružili reševalnemu moštvu so neumorno delali v dimu in odstranjevali ovire, katere je povzročila eksplozija, kateri je sled: ogenj v jami, kjer je našlo žalostno smrt 51 rudarjev. V srce segajoči prizori so se odigrali eden za drugim, ko so prinašali trupla na površje; žene, matere in otroci žrtev so preiskovali trupla, katerih Večina ni bilo mogoče spoznati. Pozvani so bili mili-čarji, ki so delali red med histeričnimi ženami in otroci. Po izjavi okrajnega prose-kuterja Norval K. Har.-isa, velika porota ne bo preiskovala vzroka te nezgode. Tudi vsi drugi okrajni uradniki so mnenja, da je to pač nesreča, kakor so običajne rudniške nezgode. Neovrgljivo dejstvo je, da so odprte rudniške svetilke povzročile že veliko takih nezgod, tudi tukaj je mogoče to glavni vzrok. Žrtve so tukaj, vpraševanje po vzroku jih ne bo o-živelo, rečemo le toliko, da med številnimi bitkami, ki so se že bile na en ali drug način, noben boj ni toliko upravičen, kot mezdni boj rudarjev. Sramotno in v nebo vpijoče je postopanje premojparskih NAČRT FRANCIJE ZA P0RAYNAY0 DOLGA. Francija poziva eksperte, da določijo njeno zmožnost o poravnavi vojnega dolga Združenim državam. Pariz. — Francija je pripravljena sprejeti Dawesov odbor ekspertov, ki bi preiskali finančno zmožnost Francije glede odplačevanja dolga Zdr. državam. Francija bi z veseljem pozdravila tako akcijo od strani Amerike, kajti na ta način bi se prišlo na jasno glede finančnega stanja Francije v kolikor se tiče poravnave dolga in potom ekspertov bi bilo možno Franciji dokazati, da je v resnici nezmožna poravnati celega zneska, katero priliko bi porabila in skušala doseči sporazum z Ameriko na način, da bi slednja popustila velik kos dolga in s tem omogočila Franciji spolniti svoje obligacije. Vladi nasprotno časopisje silno kritizira vlado, ker postavlja "zmagovito Francijo," s tem, da se podvrže obligaci- — Washington. — Prezident Coolidge je izjavil, da glede na to, da je bilo delovanje George Washingtona v prid človečan-stva sploh, se namerava pozvati narode celega sveta, da z A-meriko vred proslavijo 200-let-nico rojstva Washingtona, ki bo leta 1932. Komisija, kateri je poverjeno pripravljanje za to slavnost je že imenovana. — Washington. — Charles Adler Jr. iznajditelj iz Baltimore je iznašel varstveno napravo, s čijo se da preprečiti avtomobilske nesreče na križiščih in obstoja iz avtomatične avtomobilske kontrole, potom katere se avto trenotno lahko ustavi, čim se je približal križišču. — Chicago, 111. — Dva 19-letna policiji znana bandita GROZNI UMOR IZ MAŠČEVANJA. Iz Jugoslavije. Munšajnarji so se na grozen način maščevali nad svojimi preganjalci. Umorili policista in šoferja, trupli pa vrgli v ogenj. Kansas City, Kans. — V bližini Kansas City, v tako zvani "jnugles", so našli trupli, policista Burt G. Lovejoy-a in bivšega šoferja policije George Petersa. Na truplih, dasi sta bili ožgana tako močno, da nista bili za spoznati, so bili znaki, ki so kazali, da sta nesrečneža bila nečloveško trpinčena predno sta izdihnila. Z nekim težkim predmetom, kakor železnim drogom sta imela pre-bodeni prsi. Velike poškodbe KAKO SE JE GODILO PRIBIČEVIČU NA SVETOSAVSK1 SLAVNOSTI V NAVZOČNOSTI KRALJEVSKE DVOJICE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. jam Dawesovega načrta, na i-baronov napram rudarjem, ki sto stališče, kakor je premaga- se potegujejo za boljši, ali bolje rečeno za zaslužek, s katerim bi pošteno preživeli sebe in družine. Ti krvosesi nimajo srca, nimajo usmiljenja. Oni smatrajo tiste, ki jim globoko pod zemljo kopljejo v vedni nevarnosti, kot njih orodje, ne kot človeška bitja. Ne rečemo, da so dostikrat take rudniške nesreče neizogibne, ali nešteto jih je že bilo po krivdi lastnikov rudnikov, ker ne vpošteva-jo toliko tistega, ki jim kopiči milijone, da bi poskrbeli zadostno za njegovo varstvo. V pondeljek so položili žrtve k večnemu počitku. Malo-katero oko je ostalo suho, ko je prst padala na rakve. Ihte-nje, jok, vdov in otrok — da, bil je prizor, ki bo navzočim še dolgo v spominu. -o- Mussolini zopet zmagovalec. Rim. — Mussolinijev energični nastop proti angleškemu monopolu oljnih koncesij v Albaniji je pomagal, da bo tudi Italija deležna 20 do 25 odstot. tega dobičkonosnega podjetja. na Nemčija. Francoski višji uradniški krogi so mnenja, da bi člani, katere bi Francija odbrala v odbor ekspertov, varovala vitalne interese svoje države in ne bi dopustili, da bi se preiskovalci vmešavali v notranje zadeve države. Namerava se tudi oddati br-zojav, telefon, državno železnico, tobak in užigalice privatnim podjetjem, katere bi se primerno obdavčilo, kar bi bilo velikega pomena, ker bi se tem potom znatno okrepilo finančno stanje države. -——o- Navrtali blagajno, odnesli $8,900. Chicago, 111. — Tatovi, katerim po mnenju policije so finančne razmere Globe - Coal kompanije znane, so navrtali v sedemnajstem nadstropju blagajno omenjene kompanije in odnesli vsoto $8,900. V sobi so se nahajale tri blagajne, a tatovi so natanko vedeli kje se nahaja denar in se niso z drugimi mudili. Tatovi so pustili več odtiskov njih prstov, po ka- bila zasačena pri vrtanju blagajne na 6800 Clark cesti v tam se nahajajoči lekarni. Policist na službenem pohodu je dobil stranska vrata v lekarno odprta in vstopil ter presene-čil bandita. Za njegov hrabri čin bo povišanje plače. — Hugo, Okla. — Tukaj je preminula Elizabeth Thompson, 105 let stara Indijanka Choctaw plemena. agenti so vprizorili več pohodov na rezorte kjer se toči prepovedana pijača. V Kankakee so zaplenili velikansko množino žganja in aretirali 33 oseb. Med aretiranimi je tudi okrajni nadzornik Bruno Mathews, kateri kandidira za župansko mesto v Kankakee. — Johnstown, N. Y. — William Levi Baker, obdolžen umora svojega očeta je bil obsojen na dosmrtno ječo. Glavna priča proti njemu je bila njego- sta dobila tudi na glavi in vse sta prišla v roke postave, ko sta. kosti na nogah sta imela polomljene. Imela sta tudi prerezane vratove in jezika sta jima bila izruvana. Na to sta bili trupli pomašeni v neko skrito jamo od koder sta Love joy in Peters dne 15. febr. zaplenila večjo množino žganja od but-legerjev, in ker so se v bližini nahajali dve posodi v kateri je bil kerozin, se domneva, da so mučitelji polili^ in je zažgali. Zvezda policaja in jeklene za- . . T11 c , . pestnice Petersa so bila edina — Kankakee, 111. — Suha»ki *, . .. . , dokazila, po katenrr se je mo- glo spoznati, kdo sta umorjena. Dognalo se je pa tudi, da sta Lovejoy in Peters kot prohibi-cijska agenta v tukajšnem o-kraju, kjer baje bujno cvete butlegerstvo, zaplenila večjo množino žganja, katerega sta j potem naprej prodala. -o- Zopet eksplozija bombe. Chicago, 111. — Bomba je bila vržena skozi okno v prvo va ločena žena, ki je poročila nadstropje na 864 N. Franklini Anglo-perzijska kompanija, kateri se bo zdaj tudi Italija j terih policija upa, da jih bo iz-pridružila, ima na izbiro 200.- sledila. 000 ha., kateri svet si lahko izbere kjerkoli hoče. Samoobse-bi je umevn'o, da si bo kompanija izbrala svet tam, kjer ji kaže največji dobiček. Vprašanje je sedaj nastalo, kakšno bo plačilo, oziroma odškodnina, ki bi jo morala dati Italija anglo-perzijski kompani-ji, ker se ji je dovolil pristop. -o- Koliko plačajo avtomobilisti davka. Washington. — Lansko leto so plačali lastniki avtov $139,-201,000 davka, to je $16,595.-000 več kakor leta 1923. Številke trgovskega departmenta po-kazujejo, da je do sedaj v porabi po celi Uniji 16,595.000 avtov in 2,142,608 truckov. -o Preprečene pogrebne ceremonije mornarja. New York. — Policija je preprečila japonske pogrebne ceremonije na parniku Takau-ko Maru, ki se nahaja v "East River'* ravno še v pravem času, ko so hoteli spustiti v reko truplo mornarja, ki je umrl na parniku, čim se je nahajal na reki. Policija je podučili kapitana, da je to tukaj protipo-stavno in da bodo mogli truplo izročiti valovom na odprtem morju. -o- Ponesrečeni ribiči. Reykjavik, Iceland. — Od tukaj prihaja poročilo, da sta se potopili v hudem viharju dve ribiški ladiji, pri čemur je našlo 67 ribičev žalostno smrt v njegovega očeta, kar je privedlo do umora. — Baltimore. — Od tukaj poročajo, da sta utonila dva dečka skavta, (Boy Scouts) ko sta se igrala na ledu, kateri se jima je udri. Tretji deček, ki je prišel dečkoma na pomoč je komaj ušel enaki usodi. — Chicago, 111. — Mrs. Ka-therine Newell, stara 30 let, je službovala pri raznih bogataših. V nobeni službi pa ni ostala dolgo Časa in ko je službo zapustila, je vedno še kaj dragocenosti šlo z njo od hiše. Pri neki taki priliki se je pa ptiči-ca ujela in se bo morala zagovarjati tudi radi velike tatvine, ki je bila izvršena v hiši Mrs. Vehon, kjer je bilo ukradeno dragocenosti v vrednosti $60.-000. — Peking. — Kitajska vlada je plačala $300.000 odškodnine, katero so povzročili bandi-ti ko so napadli Shanghai-Peking expres vlak leta 1923. Tristo oseb so banditi odvedli v neko trdnjavo, kjer so jih držali dokler jim ni bila plačana odkupnina. Amerika dobi največ od tega zneska in sicer, $92,000. — Harrisburg, 111. — Načelnik policije Lewis je ustrelil do smrti 24 let starega Lawrence Staffey-ja. Po preiskavi je bilo dognano, da je Lewis rabil orožje v silobranu, nakar je bil oborožen. — London. — Glasom poročila Daily Mail iz Vairo se opaža živahno gibanje italijanskih čet na zapadni meji Egipta, kar je v zvezi s sporom med obema državama. ,____ St., kjer se nahaja J. B. Nole kompanija. Bomba je eksplodirala v sobi in napravila precejšno materijalno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Kitajci spustili ameriški par-nik. Shanghaj, Kitajsko. — Glasom poročila iz Kwei Chow Fu so ameriški parnik, o katerem se je poročalo včeraj, da so ga Kitajci zajeli in moštvo ter potnike odvedli v neko trdnjavo, izpustili, tako tudi vse potnike in moštvo. -o Koliko škode je povzročil vihar na jezerih. Detroit, Mich. — Leto 1924. zaznamujejo kot eno najvihar-1913, na ameriš. jezerih. Dne nejših, kar jih je še bilo od 1. 17. maja se je potopila Jesena barka Orinoco, pri čemur so prišli trije delavci ob življenje. Na Lake Huron se je potopil parnik Clifton s posadkp 24 mož. Celokupna izguba potopljenih parnikov skozi celo leto in na vseh jezerih znaša 16,-450 ton. Turki streljajo na Grški brod. Atene, Grčija. — Veliko razburjenje je povzročila v tukaj-šnih krogih vest, da so Turki streljali na neki grški brod v Dardanelah, katerega so tako poškodovali, da je nesposoben za plovbo. -o- Mesec februarij je mesec katoliškega tiska! — Pridobi "A. S. &. Edinost vsaj enega novega naročnika (ico) ! farni ■ , žLu, "Doli z morilcem!," je ljudstvo pozdravilo P ribiče viča. Volitve so minule s zmago Pašiča, to je res, a naj se ne pozabi, da so bile te volitve v senci bajonetov, nasilja in groženj. Da je sentimentalnost ljudstva proti sedanjemu režimu, nam dokazuje sledeči slučaj: Vršila se je svetosavska slovesnost na belgrajski univerzi, kateri je prisostvovala tudi kraljevska dvojica, ministri in diplomatski zbor, poleg teh tudi poslaniki drugih držav. TCo je stopil Pri-bičevič v dvorano, je namesto pozdrava doživel spontano demonstracijo. Celokupna akademika mladina je s profesorji na čelu pričela z gnusom demonstrirati. VeČina je žvižgala, dočim so vedno bolj padali vzkliki : "Doli z nasilnežem! Pfuj cigan iz Virginmosta! Vun z orožniki!" To vpitje se je združilo v mogočen protest: "Doli s Pribičevičem J" To je trajalo par minut. Med tem je nastala splošna nervoznost in pri nekaterih je bilo opažati strah in vznemirjenje. Najbolj beden vtis je pa nudil Pribiče-vič. Navajen je, da mu plačani pokvarjeni elementi priredijo povsod manifestacije. Ostal je pri vratih kot bi ga udarila strela, in je že hotel iz strahu pobegniti. Namera se mu ni posrečila, ker so vhod zaprli na novo prihajajoči gostje. Položaj je postajal silno neprijeten, neprijeten tem bolj, ker so bili navzoči zastopniki tujih držav, posebno pa radi kralja. Iz tega mučnega položaja jih je rešil klic; "Živio kralj !" Navzoči so se klicu pridružili. Nato je pa spet iz vseh grl za-donelo: "Doli Pribičevič!," nakar je nastala tišina. Štirje delavci zgoreli. V dalmatinskem premogovniku v Siveriču pri Šibeniku se je zgodila te dni strašna nesreča, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. V nekem rovu, ki je precej globoko pod zemljo, je namreč nenadoma na nepojasnjen način nastal požar, ki se se je razširil z bliskovito naglico. Posledica je bila, da se je rov pričel kmalu udirati. Med delavci je nastala nepopisna panika. Večini se je posrečilo še pravočasno pobegniti, štirje delavci pa niso mogli več k izhodu in so se po strašnih mukah zadušili ter zgoreli. Nesreča na kolodvoru v HoČah. Ponesrečil se je na koldvoru v Hočah ključavničar v železniški delavnici Woren. Prišel je po nesreči pod lokomotiyo, ki mu je odrezala obe nogi pri kolenu in ga težko poškodovala tudi na glavi in prsih. Prepeljali so ga v bolnico. Požar. V nedeljo zvečer dne 25. januarja je izbruhnil pri posest-nici Agati Orač v Brezju nad Slomom, občina Sv. Jurij ob južni železnici, iz doslej neznanega vzroka požar, ki je popolnoma upepelil hišo ter poleg stoječo drvarnico. Slučaj nesreče je bil tem bolj tragičen, ker se je vršilo istega dne v hiši ženitovanje. Poročile se je namreč domača hčerka z nekim domačinom. Lastnik veleposestva na Slomu, dr. Kar-lovšek, je dal peljati svate k poroki, na povratku pa jih je povabil Med tem pa je izbruhnil požar na domu neveste, ki je oddaljen od Sloma kakih 10 minut. Čim je nevesta zagledala na svojem domu ogenj, se je tako prestrašila, da je padla v nezavest. Oropana kapelica. Dne 25. m. m. popoldne se^ je splazil v kapelico Mladinskega doma na Kodeljevem^ nepoznan tat in pobral z oltarja platneno pregrinjalo, vredno 100 Din. Obenem je pretaknil še stranske prostore in vzel tudi okrog 15 lesorezov, ki predstavljajo razne pastirčke* ovčice itd. iz skupine pri jaslicah. Lastniki zažgali svoj parni mlin. V banatskem selu Mihajlovo je 12. m. m. pogorel tamkajšnji parni mlin. Kako je požar nastal, se tačas ni moglo dognati. Sedaj pa je policija dognala, da so lastniki mlina A-dam in Jakob Rupenpel ter Jakob Boland sami podtaknili ogenj in tako povzročili požar hoteč priti do zavarovalnine,, ki znaša 1,500.000 dinarjev-Vsi trije so bili aretirani in izročeni sodišču v Pančevu. Roparski napad. V Šmartnem v Rožni dolini je bila A. Lešnik napadena od dveh roparjev. Grozila sta j* z nožem. Ker ni imela nič denarja s seboj, sta ji razmetala moko in drugo drobnarijo in ji vzela lonec zabele ter odšla- Nesreča pri stroju. V Ločah pri Konjicah je stroj za rezanje sena odrezal roko pri laktu 19-letnemu A-lojziju Banu. Nesreča se je dogodila na ta način, da se je iz-drl ročaj iz kolesa s kosami, vsled česar je roka zdrknila pod koso. Ker je gonil stroj z veliko silo mu je roko v trenutku odrezal. Vlom. Mariborski tatovi so zelo predrzni. Pri belem dnevu vlam-ljajo v stanovanja ter odnašajo najrazličnejše predmete-Tako je bilo v soboto v KoroS-cevi ul. 34 iz kopalnice ukradenega več perila in lepa damska suknja. Celotna vrednost ukradenega blaga znaša nad 300G dinarjev. DENARNE* POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakeg* odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in &» rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din..................$ 8.90 1.000 — Din..................$ 17.45 2.500 — Din. ................S 43.50 5.000 — Din..................$ 86.50 10,000 — Din..................$172700 100 — Lir ........ $ 4.90 200 — Lir ........ $ 9.45 500 — Lir ........ $ 22.75 1,000 — Lir ........ $ 44.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. aU nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja. dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARTE POŠILJAMO MI TUD? V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO _ & ^Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v ^^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issned every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edint Publishing Company J 849 — West 22nd Street, Chicago, UL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870. ra fc-jus maximum opus . To je napis, ki se s zlatimi črkami blesti na pročelju ne-lie hiše v Benetkah. Tiskarna je ta hiša, kjer se tiska laški katoliški list beneški. Ta list je ustanovil kardinal Sarto, poznejši papež Pij X. Kot beneški patriarh je kot bistroviden mož je videl potrebo sedanjega časa, ki je glavna — močan katoliški tisk. Zato jo šel takoj na delo in z velikimi osebnimi finančnimi žrtvami ustanovil to tiskarno in list. In da bi ga razširil med Benečani je sam cele mesece jemal vsaki dan svojo "gondolo" — svoj čolniček in se vozil po Benetkah od hiše do hiše in nabiral naročnike na ta svoj -časopis. Da bi to svojo ustanovo vzdržal, je večkrat rekel, da je pripravljen prodati tudi svoj nadškofijski prstan z rok ali križec in verižico z vratu. In v resnici vse svoje borno premoženje je žrtvoval edino za to podjetje. In vspel je. To ga je pa jako veselilo, da se je večkrat'izrazil, še tudi pozneje kot papež, da smatra to tiskarno in list za svoje "največje delo," katero je izvršil v svojem življenju. Ker je pa tolikrat sam rabil izraz "Meum maximum opus" za to tiskarno, dala je družba, katera je prevzela to tiskarno za njim, ko je moral oditi iz Benetk v Vatikan kot papež, iz hvaležnosti na tiskarno ta napis : "Ejus maximum opus" — "Njegovo največje delo." To prepričanje velikega moža našega modernega časa, daje veliko misliti vsakemu zavednemu katoličanu. Toraj veliki papež, mož, ki je kot papež storil veliko važnih in velikih del, na pr. njegove naredbe glede pogostnega sv. obhajila, ali glede prvega sv. obhajila otrok — pa smatra delo za napredek katoliškega tiska svoje "maximum opus" — "največje delo," katero je izvršil. To je jasen dokaz, kolike važnosti je katoliški tisk iza sedanji čas. * * * Sicer pa ni treba iskati nikakih dokazov in zgledov za to resnico. Treba samo odpreti oči in videti, kaj se na svetu godi, pa bo vsakemu jasno. Tisk je danes velesila. Tisk je orožje, s katerim operirajo tajne temne sile, ki so v službi hudega. Časniki so trdnjave, v katere se je zabarikadiral hudič z vsemi svojimi generali in lajtnanti in oficirji. Iz teh trdnjav se ubija vera in morala v srcih človeštva. Iz teh trdnjav se vodijo napadi na vse katoliške naprave in zavode. Zato kdor ima danes tisk — ta je vladar sveta. In razdiralne moči to dobro vedo. "Otroci tega sveta" so zopet modrejši, kakor "otroci luči." Tem ni treba pridig, da bi se jih o tem prepričalo, ni treba "mesecev tiska," da bi se jih opozorilo na važnost tiska, na dolžnost ga podpirati. Ti sami vidijo, sami spoznavajo in tudi sami delajo. Zato tolika moč nasprotnega časopisja vsepovsodi po celem svetu. Nam se mora pridigati in pridigati, prirejati shode, določevati "mesece kat. tiska" — pa — kako malo vspeha! 20 milijonov katolikov med temi najmanj 10 milijonov, ki govore isti jezik in vendar — naše ameriško katoliško časopisje kje je ? Dva dnevnika imajo, ki sta pa samo lokalnega pomena e-den v Dubuque, Ia. drugi v Boston, Mass. torej v mestih brez vpljiva na okolico, zato tudi lista nimata vpljiva. ročili materi zemlji dobro mater in skrbno gospodinjo rojakinjo Gertruda Jeraj v najlepši dobi komaj 38 let staro. Pokojna je bila rojena na Ljubnem v Savinjski dolini. Bila je dobro poznana v Port Washingtonu in v Milwaukee. Drugega ideal je — popisana bančna knjižica. Kako se Zadnji čas pa tukaj v Sheboy-peha, kako skopari in škrtari, da bi dosegel ta ideal. Njegovo ganu kot dobra gostilniČarka "največje delo" življenja bo gotovo, ako je dosegel kolikor Bila je članica J. S. P. "Sloga' mogoče ta cilj bogato bančno knjižico. Na smrtni postelji, ko bo delal testament, pokazati bo moral to knjižico in povedati: 'to je moje največje delo življenja". "Ejus maximum opus" — dragi rojak. Tudi ti boš lahko imenoval eno delo, katero si izvršil v svojem življenju "meum maxin^um opus" — "moje največje delo." In katero bo to? Morda si si postavil za svoj ideal, cilj življenja, da pre skrbiš sebi in svoji družini — lasten dom. Ako si to dosegel, boš rekel o svoji hišici, to je "moje največje delo." Drugega "maximum opus" je kirp izpraznjenih sodov in sodčkov in steklenic in stekleničic. Ko bo umrl bilo bi pravilno, ko bi pobrali vse le sode in sodčke in steklenice in stekleni-čice, jih zložili na kup nad grobom in napravili velik napis na ta kup "Ejus maximum opus" — njegovo največje delo življenja." — In pri tem bi se mu seveda prav nobena krivica ne godila, saj si je sam tolikrat to želel, ko je prepeval: Kadar umrl bom o ja! vinca več pil ne bom o ja! Dajte me v črni grob, oja! Firkel na grob, o ja! Vsak kdor bo memo šel, o ja * da bo prav vsak spoznal o ja, ta je bil vinski brat, o j a, Pil ga je rad o ja! —* * * * Zopet drugi cilji življenja gredo v ponočevanje in na ceste grdega nečistega blata. Takemu bi bilo treba nabrati kupe "ženskih kril" in napisati nanj "Ejus maximum opus." Vendar, dragi čitatelj, ali se ne smeješ, ko to čitaš. Da, gotovo ! In prav imaš! So to res stvari, ki so vredne namena našega življenja? Da bi jih vzel človek za svoj "maximum opus" — "največje delo" kateremu bi posvetil življenje, najdražji biser, ki smo ga dobili od Boga? (Konec jutri.) in društva Amer. Slovenka, katerega društvenice so se udeležile v velikem številu njenega pogreba kljub mrzlemu vremenu. Da je bila pokojna priljubljena med rojaki so pričali o-bilni venci, ki so ji bili podani v zadnji pozdrav, posebno mnogo iz Milwaukee. Razun žalujočega moža zapušča 8 mladoletnih otrok in mnogo sorodnikov. Pokopana je bila na slovenskem pokopališču v Green-dale. Počivaj mirno in lahka ti bodi zemlja ameriška! F. R. Bridgeport, O. Ko dobim list Amer. Slov. — Edinost v roke vedno najpr-vo pogledam, ali boste že prišli z veselo novico, da bomo dobivali list dnevno. Ko ste razglasili v listu, da je naprodaj 200 delnic si je marsikateri mislil, to bo kar na enkrat pokupljeno in potem bomo imeli dnevnik. Pa smo se motili, kajti le počasi gre s prodajanjem delni«. Rojaki ali pa res ne bomo prišli ta mesec do dnevnika? Ta mesec je proglašen za vsakega katoliškega človeka da nekaj stori za katoliško časopisje. Resnica je, da so nekaj vzrok slabe delavske razmere. Vendar pa na vsak način bi se morali katoliški Slovenci bolj zanimati za tako važ-F no stvar. Saj delnice se vendar New York, N. Y. [Ta gospod je tudi poslal 12 lahko tudi na mesece splačuje-Sporočam nekaj novic iz New ( svojih Boy Scoutsov kot dele- jQ. In denar, ki je vplačan za Yorka. Večno zvestobo so ei|gatov pod vodstvom Mr. A. Ja- delnice ni zgubljen, pač pa obljubili Joe Potočnik in Ivana! kopiča, ki je navdušeno govoril dobro investiran, ki se ga Iah-Pavlin oba iz Domžal. Ženitni-1 angleško in slovensko o tej or- ko dobi nazaj. Nekateri vedno no sta obhajal^ v krogu svojih . ganizaciji. Drugi odlikovanem sorodnikov in prijateljev v, so bili: Al. Rupnik, Frank Krš-cerkveni dvorani. Frank Mazo-> manec in Vine. Ovca, katerim vec iz Mengša in Roza Hefke j je prisodilo premije sodišče go-roj. Vilar iz župnije sv. Jakoba i spodov od glavnega odbora, ob Savi. Bili srečni v novem Ti so tudi razložili pomen in na-stanu! men te prekoristne organizaci- V nedeljo 15. feb. je bila pr- je, ki je telesna in duševna iz-va prireditev slovenskih Boy obrazba dečkov. Scoutsov v cerkveni dvorani. Ob sklepu so vsi kandidati prejeli znake in diplome in bili Šele meseca decembra lanskega leta je bila ustanovljena ta uradno sprejeti v organizacijo organizacija v naši župniji in 15. febr. so že nastopili na od- Boy Scoutsov. Vsa ta nova prireditev se je izvršila tako glad- ru. Najprej so prav ljubko ti-; ko in lepo, da so bili ne samo prizorili burko "Kmet in vrag" ter želi vsesplošno pohvalo. Po- stariši, ampak vsi navzoči nad vse veseli ko so videli in sliša- tem so imeli Boy Scotsi v kro--li te živahne dečke naše Boy ju razne nastope in vaje ter po- Scoutse pri prvem nastopu, kazali kaj so se naučili. Toč- Vsi Boy Scoutsi s svojim učite-nost v izvajanju vaj so občudo- ljem so skupno v kroju pristo-vali vsi, da so v tako kratkem pili k sv. obhajilu mej sv. mašo času toliko dosegli pod vod- i ob 9. Ni dvoma, da bodo še o- stvom svojega izvrstnega učitelja. Zlasti je ugajal najmlajši naš Boy Scont Johnček Zajec, ki je pri dolgi in težki vaji zmagal vse in dobil za to nagrado zlat cekin za deset dolarjev, dar Rev. J. E. Bergan, župnika iz Bronxa pri sv. Riki. stali naši dečki z veseljem pristopili k tej tako lepi in koristni organizaciji. P. Benigen. -o- Sheboygan, Wis. Sporočam zopet žalostno novico, da smo zadnji mesec iz- nremišljajo, ali bi ali ne bi. Drugi zopet pravijo: o bodo že pokupili brez mene, tako misli drugi tretji itd. in stvar se vleče. Kdor misli delnico kupiti ni treba odlašati. Kdor hitro da — ta dvakrat da! Vsakdo naj stori po svoji moči, da bomo prišli čimprej do nam zaželje-nega dnevnika. Sporočam tudi, da bomo imeli od 27. februarja do 1. marca v naši naselbini slovenskega duhovnika Rev. J. J. Omana duhovnega vodja naše slavne K. S. K. J. ki pride nas obiskat za velikonočno spoved. Ker pride semkaj slovenski duhovnik samo enkrat na leto, bomo gotovo porabili vsi priliko, da bomo tem potom opravili svojo velikonočno dolžnost. Spoved se bo začela v petek večer. V soboto zjutraj bo maša in popoldne zopet spoved. Imeli bomo tudi pobožnost vsak večer. Rojaki urediti vsi, tudi iz bližnjih naselbin se potrudite, da boste opravili svojo velikonočno dolžnost, kakor iz Blaina, Barto-na in Maknarda. Ker človek ne ve, kedaj ga bo Bog poklical s sveta, zato mora biti vedno pripravljen na smrt. Vemo vsi, da ako človek umrje, ne da bi opravil svojo velikonočno dolžnost,' da ne mora biti po katoliško pokopan. Duhovnik ne sme pokopati takega človeka. Nekateri pravijo, o bom že na zad-jnjo uro poskrbel, da bo duhovnik prišel. Dragi rojak, ali pa tudi veš, da boš imel čas, ali veš, kakšno smrt boš imel? Morda niti minute ne boš imel j časa. Zatorej poskrbimo vsi, da i bomo v tem času opravili sv* | spoved. — Naj še omenim, da tukaj-išno žensko društvo sv. Ane št. 1123. K. S. K. J. dobro napreduje. Tudi naše žene se zavedajo, da obhaja naša jednota to leto 30-letnico. Sprejeto je bilo ob tem času že precej novih kandidatinj. Posebno v mladinskem oddelku dobro napredujemo. Vsako sejo imamo nove kandidate. Sedaj šteje društvo v obeh oddelkih 142 članic. Saj se pa tudi poceni pride v društvo, kakor še nikoli poprej. Zadnjo sejo so članice pustile še tisti dolar, ki se je doslej plačeval v društveno blagajno ob vstopu v društvo. Torej Jednota je pustila dolar in društvo en dolar, tako se sedaj pride dva dolarja ceneje v društvo ko prej". Rojakinje, ! katere še niste v društvu porabite to ugodno priliko, ter pristopite h našemu ženskemu društvu, ki je edino v tej naselbini. Vabimo tudi Vas iz sosednjih naselbin, ki še nimate društva, da bi spadal h K. S. K. J. Zglasite se pri spodaj podpisani ali pri kateri drugi članici in boste dobili vsa pojasnila. Zavarujete se lahko od $250, do $2000. Jednota plačuje tudi za operacije in poškodbe. Otroke se j'emlj'e od 1. leta do 16.* leta in se plačuje samo 15c. na mesec. Vstopnina j*e prosta. To je da prvi mesec ni nič za plačat, še asesmenta ne. Torej ne prezrite tega vabila. Priglasite se precej prihodnji mesec za pristop v društvo! Pozdrav vsem čitateljem lista Amer. SI. — Edinost f Mary Hoge, R. 2, Box 29. -o- —> Galesburg, III. — Ray Thomas, star 18 let, visokošo-lec je vložil tožbo proti županu John Coulonu na podlagi trditve, da je slednji pustil zapreti Thomasa nepostavnim potom. Thomas žahteva $10.000 odškodnine. — Traverse City, Mich. — Prisotnosti duha 15-letnega dečka se ima pet tovarišev za zahvaliti, da niso utonili, ko se je pod njimi vdrl led pri drsanju. Pogumni deček videvši nesrečo je hitro slekel suknjo in jo pomolil prvemu in držeč se eden za drugega so se vsi rešili. Socialisti se izborno razumejo na geslo: kar je tvoje je moje ; ampak geslo:: kar je moje je tvoje, pa ne razumejo. * * Kadar začne kdo kako resnico učiti, tedaj vedno komu na kurje okp stopi. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. Tukaj, na svetem mestu, razsvetljenem s eno samo svetiljko, ki je gorela leto in dan, sta pripovedovala zgodovino svojega gorja, dočim je visoko nad njima skozi mrak zrlo mirno obličje boga, kakor je zrlo pred tisoč leti, v veselju ali žalosti, na tiste, ki so hodili predenj. Pripovedovala sta o porogljivih besedah Abijevih, ki je želel videti« njune otroke, otroke, katerih bi bilo; pripovedavala sta o strahu ljudstva, ki je zahtevalo, naj se i-rnenuje prestolonaslednik; pripovedovala sta o usodi, ki je grozila njuni starodavni hiši, lcatera je od faraona do faraona iste krvi, sko-zza vse rodove molila na tem mestu. Obljubo-vala sta darov in žrtev, veličastnih templjev in širnih ozemlj, če se njuna želja izpolni. "Ne dovoli, da bi se ljudje še dalje norčevali iz mene in se mi posmehovali," je klicala lepa kraljica, sklanjaje svoje čelo h ka-meniti nogi božji. "Daj, da dobim otroka, ki bo zasedel prestol svojega gospodarja in kralja, in potem vzemi, če hočeš, moje življenje za plačilo." • Toda bog ni ničesar odgovoril in slednjič sta trudna vstala in odšla. Ob vratih svetišča sta našla velikega duhovna, učenega in starega moža, ki ju je čakal. "Bog ni dal nobenega znamenja, veliki duhovnik," je rekel faraon žalostno: "nobenega glasu ni bilo čuti." • Veliki duhovnik se je ozrl na jokajočo kraljico in v očeh se mu je utrnila iskra usmiljenja. "Meni pa se je zdelo," je rekel, "ko sem čakal zunaj, da mi'je glas nekaj govoril, čeprav ne smem razodeti, kaj mi je povedal. Pojdita sedaj v sovojo palačo, o faraon in kraljica Ahura, in družno ležita počivat. Mislim, da bosta v spanju dobila znamenje, zakaj Amen je usmiljen in ljubi otroke, kateri ljubijo njega. Po tem znamenju govori s princem Abijem, govori brez strahu in dvoma, zakaj izpolnilo se bo, naj bo dobijo ali slabo." Tedaj je kraljevski par, držeč se za roko, tiho odšel, kakor bi drseli dve senci, skozi širne, stebrovite dvorane do stolpnih vrat, ki so se odprla in kjer sta našla svoje nosilnice; dala sta se odnesti skozi dolgo dvojno vrsto sfing nazaj do skritih vrat v obzidju kraljeve palače* — :o:— v Polnoč je bila minila. Globoka tema in težak molk je ležal nad Thebami. Motili so ga samo psi, ki so lajali na zvezde, in slučajni klici vojakov na obzidju. Faraon in njegova kraljica sta utrujena drug ob drugem globoko spala v svoji zlati postelji. Tedaj se je A-hura zbudila. Dvignila se je in sedla; strmela je v temo naokrog s preplašenimi očmi; stegnila je roko in se dotaknila faraona ter zaše-petala s presunljivim glasom: "Zbudi se, zbudi se! Moram ti nekaj • povedati." Tudi faraon je vstal, zakaj v Ahurinem glasu je bilo nekaj, kar je razgrnilo zastore spanca. "Kaj se je zgodilo, Ahura ?" je vprašal. "O faraon, sanjala sem sen, če je bil res samo sen. Zdelo se mi je, da se je tema odprla in da sem videla sredi teme Veličje božje, ki nima ne obraza in ne imena. In vendar je spregovoril iz Veličja glas, tih, sladak glas: 'Kraljica Ahura, hči moja," je rekel, jaz sem tisti duh, h kateremu sta ti in tvoj mož molila nocoj v svetišču mojega templja. Obema se je zdelo, da so ostale vajine prošnje neuslišane, a vendar ni bilo tako, kakor je moj duhovnik dobro vedel. Kraljica A-hura, ti in faraon, tvoj mož, sta upala vame ta mnoga leta in ne zaman. Hči bo dana tebi in faraonu in moj duh bo v tem otroku. Lepa bo in slavna, kakor ni bila nobena ženska pred njo, zakaj odel jo bom z zdravjem, močjo in modrostjo. Vladala bo v Severnih in Južnih deželah; da, mnoga leta bo počivala dvojna krona na njeni glavi in noben kralj, kar jih je bilo pred njo ali kar jih pride za njo, ne bo večji v Egiptu. Težave in nevarnosti ji bodo grozile, toda Dvojnik, ki ga ji bom dal, jo bo branil in poteptala bo svoje sovražnike. Prišel bo k njej ženin, ki bo tudi kraljeve krvi, in ona se bo veselila njegove ljubezni in od njiju se bo rodilo mnogo kraljev in kraljičen. Neter-Tua, Jutranja zvezda, bo njeno ime in po svoji službi ne bo nič manj kot velika duhovnica Amenova, zakaj ona je moje dete, ki sem vzel z neba in jo poslal na zemljo; dete; ki sem ga dal tebi in faraonu, in jaz ga ljubim in sem ukazal dobrim boginjam, da jo spremljajo, ter Osirisu, da jo ob koncu sprejme k sebi. Položil bom, glej, v znamenje vsega tega svoj znak na tvoje prsi in tudi na njenih prsih bo isti znak. Kadar te zapustim in odpreš svoje oči, tedaj zbudi faraona in poskrbi, da se te moje besede zapišejo na zavoj, tako da se nobena izmed njih ne pozabi.' "Tedaj se je o faraon," je nadaljevala Ahura, "iz Veličja prikazala roka in v roki je bil znak Življenja, bleščeč se, kakor bi bil ogenj, in roka ga je položila na moje prsi in speklo me je kakor ogenj in zbudila sem se in — tema je bila okoli mene, sama tema in ob svoji strani sem slišala tebe, kako dihaš v spanju." (Dalje sledi.) IN •EDINOST." Zapadna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA 4. LETA. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Adolph A^žicheck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado. 1.) Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — l. Box 171, Pueblo, Colorado. 2.) Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo. Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver, Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado. NADZORNI ODBOR: 1.) Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado. 2.) Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So«3roadway, Denver, Colorado. ^Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St. Colorado Spring, Colo. POROTNI ODBOR: 1.) Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo. Colorado. 2.) Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota. 3.) Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah. ZDRUŽEVALNI ODBOR: 2.) John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado. 3.) John Stareiinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO! IZ URADA GL. TAJNIKA. - Denver, Colo. Tem potom prosim vse tiste tajnike, kateri mi še niso poslali vseh naslovov od njih članov, da to nemudoma store tako da se vse vredi, kakor mora biti, tako v gl. uradu, kot v uredništvu. Dalje bi tudi prosil cenjene tajnike, da naj pošiljajo vse prošnje starostnega oddelka za pristop, kakor tudi za zvišanje smrtnine ali bol. podpore na vrhovnega zdravnika, kakor je to v pravilih določeno. Glede glasila moram priznati, da takoj pri prvih dveh številkah je pokazalo, da nam bo naklonjeno, in da je po večini članstvo zadovoljno z njim. Dragi mi so bratje in sosestre približuje se 7. glavno zborovanje ali konvencija Z.S.Z., katera se bo vršila dne 17. avgusta v Denver, Colorado. Zatorej bi priporočal vsem tistim, kateri imajo kaj nasvetov za izboljšanje pravil, da naj pridejo v javnost z njimi potom glasila, katero.vem, da bo drage volje priobčilo, kar bo stvarnih nasvetov. Pravila so v nekaterih točkah pomanjkljiva, in v nekaterih pa tudi brezpomembna; zatorej je potrebno, da se poprej potom glasila ta-korekoč pomenimo, kaj da bi bi bilo za premeniti, za dodati ali črtati. Priporočal bi, da bi se naredilo pravila čim bolj kratke in jedrnate. Jaz bom skušal sam po svoji možnosti tolmačiti ista potom glasila in dajati nasvete, kar jaz vem, da bi bilo dobro za organizacijo. Z.S.Z. raste z vsakim dnem in kot taka nudi tudi več pozornosti, kaka da so pravila. Kakor sem omenil ona raste v članstvu in finančno. Torej ne-gujmo jo in gledajmo za njeno bodočnost. Z.S.Z IMA polje posebno tukaj na zapadu, kate- ro moramo tako obdelovati, da nam bo prinesla obilo dobrega sadu za nas in za naše potomce. Toraj oprimimo se dela na tem polju in ne zamudimo nobene prilike naj si bo potom a-gitacije med sebpj v naselbini ali pa potom glasila. Kajti že pri marsikateri organizaciji se je dokazalo da v mnogih slučajih je največ glasilo pomagalo do lepih vspehov za koristi organizacije. Toraj kampanja je sedaj odprta za novo članstvo. Vsi, kateremu je kaj za napredek te organizacije naj sodeluje z roko v roki VZAJEMNO z drugimi člani (ica-mi) za VEČJO IN MOČNEJŠO Zapadno Slovansko Zvezo, katere namen je nas ščititi v vseh nezgodah in boleznih nam biti na strani kot v resnici prava podporna mati, nam deliti vse dobrote, za katere smo zavarovani. Po naselbinah, kjer pa še ni društva pod okriljem Z.S.Z. bi prosil cenjene rojake ali rojakinje naj istega vstanove, ter ga priklope k Z.S.Z. Kako vsta-noviti društvo se zaupno obrnite na gl. tajnika, kateri vam bo v vseh slučajih drage volje na razpolago. Pristopnina je izdatno znižana in sicer za bolniški sklad dalje tudi gl. urad povrne po preteku šestih mesecev $1.00 nazaj kot za zdravniško preiskavo. In poleg tega, kateri pripelje novega člana ali ga javi je deležen do $1.00 nagrade. Za vsako novo društvo pa poleg zgoraj imenovane provizije je opravičen do svote $10. Toraj nadejajoČ se da bo vsaki član ali članica storil (la) svojo dolžnost kot dober član (ica), se vam že naprej zahvaljujem. Ter ostajem z sobratskim pozdravom Frank Škrabec, gl. tajnik. DOHODKI Z. S. Z.'ZA MESEC JANUARY 1925. Bolniški in Dr. Smrt. poškodninski Rezervni Stroškovni Stv. sklad sklad sklad sklad Skupaj 1. 138.26 129.75 1.00 44.75 313.76 3. 145.19 150.40 —.— 50.50 346.09 4 22.05 19.50 —.— 6.50 48.05 5 141.56 124.75 —.— 40.25 306.56 6 16.50 18.00 . 1.00 5.00 40.50 7 111.61 91.55 1.00 32.70 236.86 8 35.48 39.00 —.— 14.75 89.23 o. 74 51 77.50 —24.00 176.01 11 26.32 29.25 —.— 9.00 64.57 1? 7 72 10.50 —.— 2.25 20.47 13 13.12 15.00 —— . 5.89 34.01 14 29.69 33.75 —.— 9.25 72.69 1= 14 87 14.25 —.— 3.50 32.62 16 92 30 92.40 1 00 30.25 215.95 17 22 23 28.50 —-— 4.83 55.56 20. 17 84 18.00 6.00 41.84 21. 54.67 -- 63.00 2.00 15.00 134.67 22. 68.10 60-00 —-— 14.75 142.85 23. 41.60 41.35 —-— 12.00 94.95 24. 11.81 10.60 —3.75 26-16 25. 11.15 13.75 1-00 3.00 28.90 26. 20.53 24.80 —.— 6.75 52.08 27. 28.40 42.75 —.— 7.25 78.40 -i- - --- - 1.145.51 1.148.35 7.00 351.92 2.652.78 Obresti od denarja na Northern Savings Co., Cleveland, Ohio...'. ..$ 101-00 Skupaj dohodki za Januar ............................................................................2.753.78 Skupaj izdatki za Januar ..............................................................................2.415.95 Preostanek za Januar ..................;.......................$ 337.83 Bivša imovina Zveze dne 31. Decembra 1924. Bila................ 61.752.10 Dne 31. januarja 1925 v blagajni.................................$62.090-93 štv. Za v Porodne izdatki dr. smrtnino Bol. podporo Operacije nagrade skupaj 1. —.— 38.00 —.— —,— 38.00 5. —.— 133.00 — —.— 133.00 5. —.— 49.00 50.00 —.— 99.00 7. —.— 95.00 —.— 40.00 135.00 8. —.— 62.00 —.— —.— 62-00 11. —v— 45.00 .—.— 10.00 ' 55.00 12. —.— 28.00 —.— —.— 28.00 16. —.— 122.00 —.— —.— 122.00 17. 200.00 96.00 —.— —.— 296-00 21. —.— 363.00 —.— —.— 363.00 22 —.— 196.00 —.— —.— 196.00 23. —.— 31.00 —.— —.— 31.00 24. .—-— 24.00 —.— —.— 24.00 25. ' —.— 74.00 —.— —.— 74.00 26. —.— 44.00 —.— —.— 44.00 27. —.— 106.00 —.— —.— 106.00 Supaj. 200.00 1.506.00 50.00 50-00 1,606.00 IZDATKI Z. S. Z. ZA MESEC JANUARIJ 1925. Delavska Slovenija" Glasilo. Dec.................................$ Plača gl. predsedniku za leto 1924. in zamuda časa pri gl. seji ..... Glavnega blagajnika .............................................. 1. nadzornika ..................................................... 2. nadzornika, zamuda časa pri reviziji in letna plača. 61.50 60.00 85.00 60.00 20.00 3 nadzornika vožnja plača in čas pri reviziji knjig................... 25.40 Predsednik Porotnega odbora plača za leto 1924................... Za poštnino v glavnem uradu ...................................... Joe Novak, tajnik od štev. 5. Provizija za nove člane 6 mesecov 24. Michael Kapsch Josephine Maring Joe Bohorich Joseph Škrabec Jacob Zalar Leo Pirnat Frank Rupar Frank Strbenk Frank Ambrose Joseph Ponikvar Frank Zorman Peter Štajer Frank Tanko najemnina pisarne ..................... Frank Škrabec za mesec januar plača................. Frank Tanko za električno razsvetljavo za 6 mesecov. Za poroštva gl. uradnikov U. S. Fidelity Co........ Zavarovalniški odelek Države Colorado za licenso...... 6. 7. 8. 9. 11. 14. 16. 21. 22. 23. 26. 27. 5.00 5.00 6.00 2.00 8-00 4.00 8.00 2.00 2.00 4.00 6.00 14.00 10.00 4.00 4.00 6.50 105.00 6.50 37.50 50.00 Skupaj izdatki za mesec January...................................$2.415-95 FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC JANUARY 1925. Štv. dr. Svota 1. $ 22.20 3. 8.10 5. 11.10 6. .45 7. 1.50 9. 9.30 11. 2.25 14. 1.80 16. 2.70 17. 3.00 20 Ni poslala 21. 4.20 22. 1.50 23. 1.80 26. 2.70 27. 3.90 Skupaj 76.50 Dne 31, decembra 1924 1.247.68 Skupaj dne 31. jan. $1.324.18 IZ URADA GL. BLAGAJNIKA ZAPADNE SLOVANSKE Tem potom podajam račun od blagajne neizplačanih posmrtnin, so, kakor slede: Od pokojne Jennie Intihar, umrla 1919, štv. 24. Za Štefanijo Cyril in Jernej Intihar. Vloženo $400.00 do sedaj obrestmi vred ...................................................$ Od umrlega člana John Jaksha, štv. 1., naloženo v hranilnih vlogah z obrestmi vred do sedaj...................................... (Dediči' so Anna in Adolph Jaksha.) Od pokojnega Ludvig Mihelich, štv. 12, vloženo in obresti do sedaj: .................................................Skupaj---- 413.44 (Dediči Ludvig in John Ferdinand Mihelich.) Umrli član Anton Plut od štv. 5., svota vložena $400.00 sedaj z obrestmi vred .................................................... 471-33 (Dediči Anton, Joe, Anna, Paul in Mary Plut.) Po pokojnemu John Plementash, štv. 11., vloženo $300.00 sedaj e. obrestmi vred skupaj ..........................319.44 (Dediči Mike in Mary Plementash.) Toraj skupna svota v tej blagajni je...............................$1.523.08 OPOMBA: V smislu pravil, kadar se ta denar izplačuje se mora odtegniti po en odstotek-obresti za stroške tega urada, drugo se vse izplača dedi-tem z kapitalom vred. Kar se tiče pa gl. blagajne me jako veseli, ker smo v resnici v financi lepo napredovali. Skupno premoženje Zveze je sedaj, ko to pišem $62.090-93. Zveza je *ares na dobri fnančni podlagi, ter jo vsem rojakom o posebno tukaj na zapadu toplo priporočam. Ng bi smelo biti mesta tukaj na zapadu, ker bi ne bilo društva Z. S. Z. Kako vstanoviti društvo in druge informacije vam bo dal gL tajnik. Tudi v naselbinah, kjer je že društvo pojdimo na delo in dobimo kar največ novih moči v organizacijo. Ker, ako nas je več moč* nejši bomo. Zatoraj vsak enega člana dobimo prihodnje leto oziroma to leto in organizacije se bo podvojila v članstvu, kakor tudi v blagajni. K sklepu pozdravljam vse člane in članice Z. S. Z. JOSEPH VEDETICH, gl. blagajnik. DOPIS. W. Frankfort, 111. Kar se tiče naše Z. S. Z. izrekam naj prvo hvalo uredništvu "Amer. SI. — Edinost, da ste nas prijazno sprejeli in ste nam tako poceni dali glasilo oz. prostor v Vašem listu za našo Zapadno Slovansko Zvezo. Sedaj pa rokave zavihajmo, kot nas urednik poziva v prvi izdaji glasila Z.S.Z. ter deluj-mo, da se pridobi novih članov in članic v našo organizacijo. Samo združevalni odbor naj gre pa takoj v koš — sedaj se že marsikdo zaveda, kaj je storila združitev. Bodimo zvesti člani Z.S.Z. Varčtijmo z i-metjem organizacije, ker varčnost največ koristi. Pomislimo samo, kako zelo malo doklade smo plačali pri naši Zvezi v času, ko je influen-ca tako strašno rogovilila, pa smo shajali. Nismo slišali jav-kanja, da je blagajno prazna. Naša Z.S.Z. se vzdržuje zelo poceni, da nimamo doklad, kot bi bilo po združenju. In tako bomo vzdrževali tudi zanaprej. Naša Z.S.Z. plačuje od ene hiše renta, kar je dosti ceneje, ter glasilo imamo tudi poceni. Če bi imeli pa poslopje graditi pa pomislimo, da kapital je velik in potem davek malo manjši od renta, smo torej na boljšem, da bomo šli po potk kot hodimo sedaj, samo več članstva je treba pa bo šlo in bo 0% K. — Pozdrav vsemu članstvu in čitateljem tega lista. Jo« Alich. Bogati ubožci. I V Fulhamovi ubožnici v Kako dobro so se včasih i- Londonu so razkrinkali takega Z sobratskim pozdravom. frank Skrabec. gi. tajnik. PREMEMBE MED Z. S. Z. IN DRUŠTVI Z. S. Z. ZA MESEC JAN. 1925. Suspendirani od dr. štv. 3. Josephine Smerekar, cert. 1201. Frank Ka-dunc, cert. 1317. Jelovčan Anton, cert. 1320. Fabjan Joseph, cert. 1304. Fab-jan Mary, cert. 1305. Debevc Matija, cert. 1982. Debevc Frances, cert. 1983. Churchich Joseph, cert. 2377. Mrich Eso n., cert. 2386. Polinac Milan, cert. 2509; je pa zvišal smrtnino iz $250 na $1000. Od. štv. 9- John Malovich, črtan cert. 1728. K štv. 16. Pristopil Peček Louis star 30 let za $500.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 2814. Hrvan Joseph prestopil od štv. 5^ cert. 263. Od. štv. 17. Hrabri Slovani umrl Wilie Milinkovich, star 26 let, zavarovan za $1000.00 smrtnine vzrok smrti ubit v premogokopu. K štv. 21. pristopili Mikolaj Evanof, star 36 let, za $250.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 2815. Martin Graheck, star 42 let, za $500.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2816. John Krištof, star 43 let, za $250.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 2817. Od. štv. 22. Gregor Blaževich odstopil od bolniške podpore, cert. 1538. K štv. 21 pristopila Frances Antončič, stara 16 let, za $1000.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2818. K štv. 25. pristopil Sam Zavalešek, star 42 let, za $1.000 in $1.00 bolne podpore, cert. 2819. K štv. 26- zopet sprejet Jacob Sumaradu, cert. 2568. Suspendiran Geo. Vikora, cert 2779, in Florijan Srak, cert. 2757. S sobratskim pozdravom, frank Skrabec, gi. tajnik. meli ubožci v 1 Londonu, nam ve povedati "Philad. S. Journal." Tu čitamo, da je neki Hammermith ustanovil zavod za ubožce, nameščen v pravcati palači, ki je stala približno milijon dolarjev. Palačo je dobrotni opremil kar naj razkošne je. Graditelj sam je izjavil, da ni večjega razkošja niti v hotelu "Cecil," kjer se mu-de ameriški miljardarji. Po tem se ravna tudi hrana. Neki policist je izjavil, da jedo tu takšno meso, kakor ga še ni videl in kakor si ga on s poštenim in napornim delom ne more prislužiti. Bilo bi čudno, ako bi ta ali oni zamudil tako lepo priliko. Zato gostov ne manjka. Seveda se zgodi, da razkrinkajo včasih "ubožca" kot imovitega človeka, ki se hoče odtegniti na ta način delu iz državljanskim dolžnostim. POSOJILA na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5,000. Lalika odplačila na 6 odstot in zmerna provizija. Kupujemo vrednostne papirje. LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burn ham poslopje 160 N. La Salle, St. CHICAGO. ILL. Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St. MRS NICHOLAS G0ETTERT Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem in Hrvatom 2046 W. 23rd Street, CHICAGO, ILL. (S.) ROJAKI V SO. CHICAGO ALI še ne veste DA IMA JO S. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v poset! S m s CLEVELANDČAN JE i pogrebnika se na prvi slovenski kadar potrebujete spomnite vedno pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. J. K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, III. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ-NINE, KLJUČAVNIC IN f STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. Kovali & Sons ELY, MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini- — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! ubožca, ki je tu 29 let živči y miru in blagostanju in prejemal ves ta čas 8000 dolarjev rente. Gospod Stanton, tako se je^zval ta mož, se je kot plea* kar vrinil v zavod in tam imenitno živel na tuje stroške. U-soda mu ni bila do konca mila. Ko je koncem četrtletja pri "Bank of England" dvignil svoje novce, se je napil in iz blebetal svojo skrivnost. Ko je plačal za vseh 20 let, so ga pognali iz zavoda. Drug gospod te vrste je osrečeval Etnovo ubožnico 17 let Posečal pa je slovite konjake dirke, seveda kot dovršen ka-valir, in je stavil na konje kot najbogatejši lord. Nekoč so ga pa le zasačili. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: A. M. Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE., Phone: CANAL Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-aje garage ali hiš. 1500 drugih različnih! predmetov v zalogi- Naše cene so najnižje 1 Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši ^talni prijatelji. CHICAGO, ILL 1614. (S. & P.) LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za nar