MapšSs®?, 2. novemra 1933 Leto 1. Posamezna številka Din VSO " Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6"—. za inozemstvo Din 10-— " Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ul. 26 Telefon 29-70 // Poštni čekovni račun 15.546 " Izhaja vsak petek ' Oglasi po tariii 22 Zmagala fe pravica Veličastna zmaga nadonalno-socialnega pokreta ~ konec absolutnega marksističnega brezvestnega gospodarstva v Delavski zbornici — Duševni nacionalni p oleiariat je obsodil marksistično Ideolog jo in stremiienla ounkfašev na smrt — Marksisti so padii za 13.000 glasov m izgubili 7 mandatov — Krščanski-socialci so padli za 5000 glasov ter izgubili 3 manda e — Zelen i-punktašl so obsodili sami sebe — Nacionalni delavci in nameščenci so dobili 16.338 glasov in tako napredovali za 6000 glasov ter pridobili 10 mandatov Končan je volilni boj. Še nikdar se nacionalni proletariat ni boril tako ostro s svojimi nasprotniki, kakor Prav pri zadnjih volitvah, kjer je zrna-gala pravica nad krivico. Še nobenega boja ni nacionalni proletariat doboje-val tako zmagoslavno, še nikdar ni vzkipela v njem nacionalna zavest v taki meri, kakor prav pri zadnjih volitvah in bo radi tega datum 28. oktober 1933 ostal večno zapisan v njegovi zgodovini bojev za socialno in nacionalno pravičnost. V obeh nasprotnih taborih, rdečem in belem, je danes pobitost ii poparje-nost. Marksisti, ki so se zavedali resnega položaja, so napeli vse svoje Sile, da bi obdržali svoje postojanke in absolutno gospodarstvo v Delavski zbornici. V volilni borbi so izvajali nepopisen teror nad delavstvom zlasti v obratih. Zavedajoč se svoje ogabne Politike, ki so jo uganjaii v Delavski zbornici in svojega zavoženega gospodarstva, s katerim so oškodovali delavstvo za težke milijone, so izdali naravnost nemogoč volilni red, da bi na ta način prikrili svoje grehe in se obdržali na površju. Za vsako ceno so hoteli še naprej gospodovati v Delav- ski zbornici in vihteti bič nad nacionalnim delavstvom, v katerem vidijo svojega najhujšega nasprotnika. Modre glasovnice nacionalnega delavstva so marksistom iztrgale Delavsko zbornico iz rok, odvzele so jim prisvojeno legitimno zastopstvo ter temeljito obračunale z marksističnimi koritarji, demagogi in zavajalci. V novi Delavski zbornici jim stoji nasproti skoro enak faktor. Absolutne večine nimajo več in tudi ne bodo mogli več sami gospodariti. Če pomislimo, da so imeli doslej v Delavski zbornici 3! mandatov, nacionalisti pa samo 11 m, da imajo sedaj nacionalisti 21, marksisti pa 25 mandatov, je to živ dokaz moči nacionalnega pokreta, dokaz njegove veličastne zmage. Tudi krščanski sociale! so si na vso moč prizadevali, da bi obdržali vsaj dosedanje število mandatov v Delavski zbornici, kjer so bili doslej druga najmočnejša skupina. Vpregli so v volilni boj celo duhovnike, »ki se niso dali begati od raznih natolcevanj in stopili pogumno v isto fronto z delavcem in nameščencem«, s čemer se tolaži danes po porazu njihovo glasilo. Prejkoslej pa bodo morali uvideti, da niso sposobni življenja in da ne bodo vzdržali, čeprav si to domišljujejo. Naše duševno delavstvo, naši nameščenci, ki so izšli zmagoslavno, kakor še nikoli, iz volilnega boja, pa so obsodili marksistično ideologijo in punktaška stremljenja na smrt. Zmagali so z absolutno večino in tako pomagali svojini tovarišem, ročnim delavcem, postaviti temelj za popoln nacionalni preporod in socialni napredek. Pod nacionalnim praporom so po hodili rdečo zastavo, zavrgli so za vselej razdiralno partizanstvo in izigravanje nacionalnih interesov ter temeljito in za vselej obračunali z demagogi in prostaškimi teroristi. Za njihovo stanovsko listo je glasovalo 3613 nacionalnih nameščencev, dočim so ostale nasprotne tri liste, rdeča, bela in zelena, dobile skupno komaj 2560 glasov. V Delavski zbornici bodo imeli odslej absolutno večino in bodo s svojimi petnajstimi tovariši, izvoljenimi na delavski listi, vzeli vajeti iz rok marksistom ter storili vse, da bo Delavska zbornica v resnici zakonita za-ščitnica interesov delavcev in nameščencev, da bo najodločnejši zagovornik in branik pravice. Končni izid volitev v Bjublfansko Delavsko zbornico je bil po podatkih naslednji: uradnih Delavska skupina Nameščenska skupina glasov: modra rdeča beia modra rdeča bela zelena neveljavnih rednih voliščih; 24.109 6.583 7.449 5.197 2.496 948 449 759 228 ha obratnih voliščih: 21.450 5.099 10.753 3.917 984 146 88 89 374 pismeno: 2.743 1.053 666 673 133 34 23 25 135 Skupaj; 48.302 12.735 18.868 9.787 3.613 1.129 560 873 737 Pregled volitev: Na rednih krajevnih voliščih je volilo v delavski skupini 19.220, v nameščenski 4661. Na obratnih voliščih je volilo v delavci skupini 19.769 v nameščenski skupini 1307. Pismeno je glasovalo v delavski sku-Mni 2392 volilcev, v nameščenski skupni 216. Skupno je volilo v delavski skupini ^•38i, v nameščenski skupini 6136. SKUPNO JE TOREJ VOLILO V DE-^AVSKO ZBORNICO 4 8.30 2 VOLIL- CEV. Oddaji glasovi* MODRA »Lista nacionalnega delav-*lva« in »Stanovska lista nacionalnih nameščencev« sta dobili skupno 16.318 gla-_°v ali 33.8°/o in sicer lista nacionalne- a delavstva 12.735, lista nacionalnega ameščenstva pa 3613 glasov. Rdeča lista Strokovne komisije in marksističnih privatnih nameščencev je dobila skupno 19.997 glasov ali 41.4#/o in sicer delavska lista 18.868, nameščenska pa 1129. Bela lista krščanskih socialcev je dobila 10.347 glasov alt 21.4'Vo in sicer delavska lista 9787, nameščenska pa 560. Zelena lista klerikalnih privatnih nameščencev je dobila skupno 873 glasov ali 1.8%>. Mandatov to dobili: V smislu določi! volilnega reda za volitve v Delavsko zbornico si razdele posamezne liste mandate tako-le: V DELAVSKI SKUPINI: modra lista (nacionalisti 15 mandatov rdeča lista (marksisti) 23 mandatov bela lista (kršč. soc.) 12 mandatov V NAMEŠČENSKI SKUPINI: modra lista (nacionalisti) 6 mandatov rdeča lista (marksisti) 2 mandata bela lista (kršč. soc.) 1 mandat zelena lista (klerikalci) 1 mandat Skupno so dobili nacionalni delavci in nameščenci 21 mandatov, marksistični delavci in nameščenci 2 mandatov, krščanski socialci, delavci in nameščenci 13 mandatov, klerikalci pa 1 mandat. V novi Delavski zbornici: Izvoljeni so bili: na »Listi nacionalnega delavstva«: Rudolf Juvan, socialni referent, Ljubljana — Tone B a j t, uradnik OUZD in izdajatelj »Borbe«, Maribor — dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, Ljubljana — Jakob Štruc, rudar, Trbovlje — Lranc Kralj, kovinar, Jesenice — Dragotin Kosem, strojni stavec, Ljubljana — Ignacij N a d i ž a r, ključavničar, Litija Simon Galjot, zidar, Ljubljana — Ivan D e r č a, tkalski mojster, Kranj — Janko Koc, tkajec, Maribor — Vladi-nilr Kravo s, strokovni tajnik, Ljubljana — Anton Korene, natakar, Ljubljana — Ivan Kotnik, mizar, Št. Pavel — Delfin M r o v 1 j e, čevljarski pomočnik, Žiri — in Leopold Pregelj, ključavničar, Maribor ter njihovi namestniki: Štefan Beribak, šofer, Maribor — Janez Odar, mizar, Boh. Bistrica — Ivan Š p e n d e, kopač, Huda jama — Jakob Lah, delavec, Ptuj — Matija Perčič, zidar, Ljubljana — Ivan Satler, strugar, Ljubljana — Milan Babič, strelski mojster, Loke — Jože B e n e d e t i č, delavec, Ljubljana — Anton J e s e. n š e k, rudniški mizar, Zagorje — Ivan J e 1 e-n i č, strojni delavec, Maribor — Josip S t r ž i n a, sprevodnik ECŽ, Ljubljana — Jožko V a u p o t i č, dohodarski uslužbenec, Ljubijana — Matija Končnik, delavec, Kamnik — Mirko Guček, strojnik, Senovo — in Ivan Jager, steklar, Hrastnik. Na listi nacionalnih nameščencev so bih izvoljeni: Jožko Zemljič, industrijski uradnik, Ljubljana — Vlado V r a n č i č, bančni uradnik, Ljubljana — Dragotin G i 1 č v e r t, odvetniški uradnik, Maribor — Rado Ki e m e n. rudniški uradnik, Hrastnik — Franjo M e-1 i c e r, trgovski sotrudnik, Ljubljana — ing. Alfred R u d e ž, industrijski uradnik Jesenice. ter njihovi namestniki: CiHl Likar, carinski deklarant, Ljubijana — Franc S k a-z a, bančni uradnik, Maribor — Lojze D o J e ž a 1, knjigovodja, Maribor — Avgust Kuščar, rudniški nadpaznik, Rajhenburg — Edo Lozar, trgovski so-trudnik, Ljubljana — in France Torkar, Hvarski mojster, Jesenice. Sledna - krafev-na voiiisa Apače: delavska skupina: modra 22, rdeča 4, bela 0 — nameščenska skupina: modra 3, rdeča 2, bela 0, zelena 0; skupno volilo 31. Brežice: modra 35, rdeča 25, bela 39 — modra 33, rdeča 4, bela 7. zelena 2, — volilo 151, neveljavnih 6. Celje I: modra 50, rdeča 238, bela 125, — modra 22, rdeča 59, bela 30, zelena 5. —volilo 533, neveljavni 4. Celje II.: modra 48, rdeča 276, bela 98, — modra 76, rdeča 49, bela 27, zelena 3, — volilo 577, neveljavnih 4. Celje HI: modra 43, rdeča 173, bela65, — modra 28, rdeča 94, bela 25, zelena 2. — volilo 430, neveljavnih 25. Črna: modra 15, rdeča 38, bela 7, — modra 11, rdeča 2, bela 1, zelena 2, — volilo 76, neveljaven 1. Dobrovnik: modra 35, rdeča 0, bela 4, — modra 0, rdeča 0, bela 1, zelena 0, --volilo 40. Doljna Lendava: modra 30, rdeča 74, bela 12, — modra 10,’ rdeča 6, bela 5, zelena 0, — volilo 137. Dravograd: modra 30, rdeča 23, belal, — modra 5, rdeča 5, bela 0, zelena 1, -volilo 65. Fram: modra 31 ,rdeča 24, bela 6, —< modra 1, rdeča 0, bela 0, zelena 0, zelena 0, — volilo 62. Gornja Radgona: modra 90, rdeča 13, bela 47, — modra 21, rdeča 8, bela 0 zelena 0,.— volilo 186, neveljavna 2. Guštanj: modra 14, rdeča 11, bela 8, —> modra 2, rdeča 2, bela 2, zelena 1. — volilo 40, neveljavna 2 ^tran 2 V Maribora, 'đne S. XI. 1933 Hrastnik: modra 35, rdeča 28, bela 6, — modra 9, rdeča 10, bela 3, zelena 5, — volilo 97, neveljavnih 1. Konjice: modra 84, rdeča 13, bela 65, — modra 18, rdeča 0, bela 11, zelena 6, — volilo 197. Laško: modra 104, rdeča 54, bela 32, — modra 30, rdeča 1. bela 32, — modra 30, rdeča 1, bela 6, zelena 2, — volilo 230, neveljaven 1. Ljutomer: modra 44, rdeča 72, bela 35, — modra 17, rdeča, 14 bela, 1 zelena, 2, — volilo 185. Marenberg: modra 27, rdeča 56, bela 8, — modra 6, rdeča 2, bela 0, zelena 0, — volilo 102, neveljavni 3. Mozirje: modra 24, rdeča 4, bela 158, — modra 2, rdeča 0, bela 6, zelena 1, — volilo 186, neveljaven 1. Murska Sobota: modra 36, rdeča 109, bela 59, — modra 34, rdeča 26, bela 10, zelena 1, — volilo 287, neveljavnih 12. Muta: modra 3, rdeča 78, bela 2, — modra 2, rdeča 4, bela 1, — volilo 92, neveljaven 1. Oplotnica: modra 9, rdeča 29, bela 10, — modra 8, rdeča 0, bela 0, zelena 0, — volilo 56. Ormož: modra 38, rdeča 42, bela 9, — modra 20, rdeča 4, bela 1, zelena 5, — volilo 120, neveljaven 1. Planina pri Sevnici: modra 29, rdeča 3, bela 17, — modra 9, rdeča 0, bela 1, zelena 3, — volilo 62. Polzela: modra 4, rdeča 18, bela 7, — modra 1, rdeča 1, bela 0, zelena 4, — volilo 35. Prevalje; modra 7, rdeča 57, bela 38, modra 2, rdeča 8, bela 5, zelena 1, — volilo 119, neveljaven 1. Ptuj: modra 125, rdeča 273, bela 38, — modra 64, rdeča 13, bela 5, zelena 4, — volilo 428, neveljavnih 6. Radenci: modra 78, rdeča 35, bela 13, modra 6, rdeča 1, bela 0, zelena 1, —volilo 138, neveljavnih 4. Rajhenburg: modra 19, rdeča 2, bela 6, —- modra 2, rdeča 1, bela 0, zelena 2, — volilo 32. Ribnica na Pohorju: modra 15, rdeča 100 bela 3 — modra 1, rdeča 2, bela 1, zelena 0, — volilo 122. Rogaška Slatina: modra 32, rdeča 11, bela 3, — modra 5, rdeča 2, bela 1, zelena 2, — volilo 56. Rogatec: modra 7, rdeča 0, bela 12, — modra 1, rdeča 0, bela 6, zelena 2, — volilo 28. Ruše: modra 18, rdeča 65, bela 2, — modra 12, rdeča 1, bela 0, zelena 1, — volilo 100, neveljaven 1. Sevnica: modra 50, rdeča 44, bela 44, — modra 24, rdeča 8, bela 18, zelena 0, — volilo 190, neveljavna 2. Siov. Bistrica: modra 99, rdeča 94, bela 9, — modra 22, rdeča 2, bela 1, zelena 0, — volilo 229, neveljavna 2. Siovenjgradec: modra 88, rdeča 102, bela 67, — modra 34, rdeča 1, bela, zelena 5, — volilo 297. Sv. Jurij ob j. žel: modra 27, rdeča 19, bela 14, — modra 13, rdeča 2, bela 2, zelena 3,— volilo 81, neveljaven 1. Sv. Lenart v Slov. gor.: modra 104, rdeča 2, bela 3, — modra 25, rdeča 0, bela 0, zelena 1, volilo 135. Sv. Lovrenc na Pohorju: modra 16, rdeča 59, bela 31, — modra 1, rdeča 1, bela 0, zelena 0, — volilo 109, neveslja-ven 1. Šmarje pri Jelšah: modra 21, rdeča?, bela 13, — modra 10, rdeča 0, bela 3, zelena 1, — volilo 55. Šoštanj: modra 57, rdeča 28, bela 5, — modra 14, rdeča 7, bela 3, zelena 0, — volilo 114. Štore: modra 3, rdeča 7, bela 4, — modra 3, rdeča 0, bela 0, zelena 0, — volilo 18, neveljaven 1. Št. Ilj v Slov. gor.: modra 13, rdeča 15, bela 40, — modra 3, rdeča 0, bela 3, rdeča 0, bela 3, zelena 2, — volilo 81, neveljavnih 5. Št. Pavel pri Preboldu: modra 5, rdeča 2, bela 0, — modra 6, rdeča 2, bela 0, zelena 0, — volilo 15. Trbovlje: modra 93, rdeča 38, bela 8, — modra 19, rdeča 6, bela 0, zelena 2, — volile 166. Velenje: modra 12, rdeča 7, beli 29, — modra 1, rdeča 1, bela 0, zelena 1, —volilo 51. Vojnik: modra 11, rdeča 9, bela 12, — modra 1, rdeča 1, bela 1, zelena 0, — volilo 35. Zagorje: modra 58, rdeča 61 bela 35, — modra 1Q, rdeča 11, bela 4, zelena 1, — volilo 180. < Kako le volil Maribor Končni izid volitev v Delavsko zbor nico je bil v Mariboru na rednih krajevnih in obratnih voliščih ta-Ie: Obratno volišče Štetilo volilnih optsvičencev Volilo je: To Delavska skupina Nameščenska skupina modra rdeča bela modra rdeča bela zelena Darvvuschek, opek. 244 47 19.26 13 30 — 4 — — — Doctor in drug 966 486 50.31 135 314 13 21 2 1 — Ehrlich 455 254 55.82 71 175 2 2 4 — — Hutter in drug 878 308 35.00 36 259 4 2 6 — 1 Kovina 150 108 72.00 12 87 2 1 1 4 1 Thoma 260 170 65.38 19 136 6 2 1 — 6 Šonsky 250 247 90.88 102 131 8 6 — — — Skupaj 3203 1620 50.55 388 1132 35 . 38 14 5 8 Volišče Štev. uprav. Volilo je: % Delavska skupina Nameščenska skupina Nev. glas. modra rdeča bela modra rdeča bela zelena 1. mečč. šola v Miklošičevi ul 3561 1415 41.14 222 661 103 213 123 16 65 12 II. mešl šola v Cankarjevi ul. 414 115 27.77 31 46 17 12 5 1 2 1 III. ženska učitelj, v Cafovi ul. 614 218 35.50 26 129 19 15 19 1 6 3 IV ofroški vrt. v Erjavčevi ul. 1351 378 27.97 74 262 18 9 11 1 3 — V. W.deš.šolavGosposvet.u! 203 52 20.68 17 19 10 — 2 1 3 — VI. IV. deška v Gosposvef. ul. 346 94 27.16 19 64 5 2 1 — — 3 Vil. III. deška na Ruški cesti 584 255 43.66 117 102 2 9 12 — — 13 Vili. Dekl. šola na Magd. trgu 1175 488 41.53 234 160 43 36 9 1 3 2 Skuoaj 8248 3015 36.55 740 1443 217 296 182 21 82 34 volilnih upravičencev je bilo 11.450, glasovalo je skupno 4635, ali 40.48%. Modra »Lista nacionalnega delavstva« in »Stanovska lista nacionalnih nameščencev« sta dobili skupno 1462 glasov ali 30,15%, in sicer: lista nacionalnega delavstva 1128, lista nacionalnega nameščenstva pa 334. Rdeča lista Strokovne komisije in marksističnih privatnih nameščencev je dobila skupno 2771 glasov ali 59.77% in sicer delavsko lista 2575, nameščenska pa 196. Bela lista krščanskih so«iaIcev je dobila skupno 278 glasov ali 5.98% in sicer delavska lista 252, nameščenska pa 26 glasov. Zelena lista klerikalnih privatnih nameščencev je dobila 90 glasov ali 1.94%. Žalec: modra 38, rdeča 79, bela 19, — modra 21, rdeča 2, bela 0, zelena 1, — volilo 133, neveljavnih 3. Na bivšem Spodnjem Štajerskem je bilo oddanih na rednih krajevnih voliščih skupno 9953 glasov in sicer: v delavski skupini za modro listo 2616, za rdečo 3964, za belo 1485, v name-ščenski skupini za modro listo 964, za rdečo 547, za belo 212, za zeleno pa 165. Na obratnih voliščih je bilo oddanih skupno 8512 glasov in sicer: v delavski skupini za modro listo 2703, za rdečo 4724, za belo 553, v nameščen-ski skupini za modro listo 309, za rdečo 77, za belo 19, za zeleno pa 27. Skupno je bilo, brez pismenih, odda nih 18.465 glasov in sicer: v delavski skupini za modro listo 5319, za rdečo 8688, za belo 2038, v nameščenski sku pini za modro listo 1273, za rdečo 624, za belo 231, za zeleno pa !92. Bled: modra 87, rdeča 16, bela 12,— modra 14, rdeča 1, bela 1, zelena 2, — volilo 140. Boh. Bistrica: modra 11, rdeča 2, bela 22, —modra 4. rdeča 0, bela 2, zelena 8, — volilo 50, neveljaven 1. Cerknica: modra 19, rdeča 40, bela 5, — modra 4, rdeča 1, bela 1, zelena 7, — volilo 78, neveljaven 1. Črnomelj: modra 142, rdeča 32, bela 29, — modra 18, rdeča 1, bela 1, zelena 3, — volilo 234, neveljavnih 6. Devica Marija v Polju: modra 28, rdeča 63, bela 30, — modra 2, rdeča 0, bela 2, zelena 1, — volilo 127, neveljaven 1. Domžale: modra 72, rdeča 22, bela 106, — modra 16, rdeča 0, bela 4, zelena 8, — volilo 229, neveljaven 1. Grosuplje: modra 92, rdeča 6, bela 1, — modra 11, rdeča 0, bela 0, zelena 0, — volilo 110. Jesenice: modra 75, rdeča 43, bela 77, modra 18, rdeča 13, bela 12, zelena 6, — volilo 246, neveljavnih 2. Kamnik: modra 90, rdeča 74, bela 106, —modra 19, rdeča 10, bela 0, zelena 11, — volilo 310. Kočevje: modra 94, rdeča 63, bela 49, modra 36, rdeča 0, bela 0, zelena 7, — volilo 248. Kranj I: modra 44, rdeča 125, bela 58, — modra 35, rdeča 5, bela 4, zelena 17, — volilo 290, neveljavna 2. Kranj II.: modra 47, rdeča 190, bela 98, modra 52« rdeča 10, bela 101 zelena Iz - volilo 434, neveljavnih 12. Krško: modra 136, rdeča 2, bela 12, — modra 23, rdeča 1, bela 2, zelena 1, — volilo 177. Litija: modra 60, rdeča 26, bela 31, — modra 21, rdeča 0, bela 3, zelena 5, — volilo 146. Ljubljana: modra 1847, rdeča 1848, bela 1722, — modra 1010, rdeča 209, bela 147, zelena 383, — volilo 7253, neveljavnih 60. Logatec: modra 61, rdeča 2, bela 29. — modra 11, rdeča 4, bela 0, zelena 7, — volilo 115, neveljaven L Metlika: modra 30, rdeča 0, bela 5, — modla 9, rdeča 0, bela 0, zelena 5, — volilo 49. Mokronog: modra 49, rdeča 20, bela 3, — modra 8, rdeča 0, bela 0, zelena 1. — volilo 81. Novo mesto: modra 79, rdeča 124, bela 133, — modra 35, rdeča 23, bela 4, zelena 11, — volilo 412, neveljavni 3. Preddvor: modra 21, rdeča 43, bela 42, -— modra 3, rdeča 0, bela 0, zelena 1, — volilo 110. Radeče: modra 71, rdeča 55, bela 70, — modra 22, rdeča 9, bela 2, zelena 4, — volilo 234, neveljaven 1. Radovljica: modra 106, rdeča 130, bela 125, — modra 15, rdeča 2, bela 1, zelena 9, — volilo 388. Ribnica na Dolenjskem: modra 153, rdeča 28, bela 44, — modra 23, rdeča 4, bela 0, zelena 7, — volilo 259. Stari trg pri Ribnici: modra 35, rdeča 65, bela 7, — modra 9, rdeča 4, bela 0, zelena 7, — volilo 127. Škofja Loka: modra 102, rdeča 29, bela 258, — modra 24, rdeča 2, bela 4, zelena 14, — volilo 433. Št. Vid nad Ljubljano: modra 18, rdeča 54, bela 151, — modra 3, rdeča 4. bela 9, zelena 23, — volilo 264, neveljavna. Toplice: modra 13, rdeča 48, bela 31. — modra 9, rdeča 2. bela 3, zelena 2, — volilo 109, neveljaven 1. Trebnje: modra 35, rdeča 10, bela 12, — modra 0, rdeča 0, bela 0, zelena 2, — volilo 59. Tržič: modra 103, rdeča 202, bela 245. — modra 17, rdeča 2, bela 9, zelena 4. — volilo 576, neveljavnih 6. Velike Lašče: modra 10, rdeča 5, bela 12, - _ modra 3, rdeča 0, bela 3, zelena 4. — volilo 37. Višnja gora: modra 23, rdeča 7. bela 4. — modra 4, rdeča 0. bela 0. zelena 2, — — .volilo 4Q Vrhnika: modra 48, rdeča 80, bela 68 — modra 12, rdeča 1, bela 9, zelena 3, —• volilo 230, neveljavnih 3. Železniki: modra 21, rdeča 3, bela 40, — modra 6, rdeča 0, bela 0, zelena 1, — volilo 71. Žiri: modra 90, rdeča 6, bela 41, — modra 7, rdeča 0, bela 0, zelena 4, — vo lilo 148. Žužemberk: modra 20, rdeča 2, bela 25, — modra 7, rdeča 1, bela 0. zelena 2- — volilo 57. V bivšem Kranjskem je bilo oddanih na rednih krajevnih voliščih skupno 13.928 glasov in sicer: v delavski skupini za modro listo 3967, za rdečo 3485, za belo listo 3712, v nameščenski skupini za modro listo 1532, za rdečo 401, za belo 237, za zeleno 594. Na obratnih voliščih je bilo oddano skupno 12.664 glasov in sicer: v delavski skupini za modro listo 2396, za rdečo listo 6029, za belo 3364, v nameščenski skupini za modro listo 675. za rdečo 69, za belo 69, za zeleno pa 62. Skupno je bilo, brez pismenih, oddanih 26.592 glasov in sicer: v delavski skupini za modro listo 6363. za rdečo 9514, za belo 7076, v nameščenski sku pini za modro listo 2207, za rdečo 470, za belo 306. za zeleno na 656. Obratna ¥oiiica Breg pri Ptuju »Petovija«: modra 53. rdeča 112, bela 3 — nameščenci: modra 11, rdeča 2. Celje cinkarna: modra 43, rdeča 236. bela 16 — modra 15, rdeča 3. bela 2. Dolnja Lendava, Našička tvornica tanina: modra 18, rdeča 63, bela 2 — modra 10, rdeča 1, bela 1. Duplica - Kamnik, Remec et Co.: modra 9, rdeča 78, bela 55 — modra 2, bela 1. Gaberje-Celje, Westen: modra 13, rdeča 562, bela 71 — modra 20, rdeča 20, bela 2, zelena 1. Goričane, Združene papirnice: modra 15, rdeča 33 bela 91 — modra 7, rdeča 2, bela 1, zelena 1. Guštanj-Ravne, jeklarna: modra 82, rdeča 120, bela 19 — modra 20, rdeča 2, bela 1, zelena 1. Hrastnik, kemična tovarna in steklarna: modra 77, rdeča 611, bela 110 — modra 14, rdeča 5, bela 1, zelena 1. Hrastnik, premogovnik: modra 95. rdeča 368, bela 28 — modra 38, rdeča 4, bela L Huda jama, premogovnik: modra 160. rdeča 14, bela 97 — modra 20. Javornik, KID: modra 96, rdeča 374 bela 125. Jarše, industrija platnenih izdelkov: modra 81, rdeča 17, bela 76 — modra 17, Jesenice, KID: modra 172, rdeča 661, bela 184 — modra 118, rdeča 9, bela 16. Kamnik, Titan: modra 183, rdeča 27. bela 46 — modra 27. Kočevje, Tekstilana in Tekstilna tovarna: modra 202, rdeča 92, bela 271 — modra 15, rdeča 2, zelena 2. Količevo, Bonačeva tovarna lepenke: modra 125, rdeča 23, bela 32 — modra 7, zelena 1. Kranj, Jugobruna: modra 63, rdeča 285, bela 123 — modra 32, rdeča 2, bela 3. Kranj, Semperit: modra 55, rdeča 155 bela 1 — modra 9, rdeča 1. Krmelj, rudnik: modra 86, rdeča 45, bela 35 — modra 15. Kropa, žebljarna: modra 2, rdeča 3, bela 127 — bela 1 zelena 6. Leše-Prevalje, rudnik: modra 12, rdeča 128, bela 2 — modra 2. rdeča 5, bela L Liboje, rudnik in kemična industrija J modra 106, rdeča 188, bela 7 — modra 11, rdeča 1, bela 2, zelena 2. Litija, tekstilna tovarna Mauthner; modra 205, rdeča 106. bela 176 — modra n. Ljubljana, Električna cestna železni* ca: modra 81, rdeča 76 bela 5 — modra 81. rdeča 76, bela 5 — modra 8, rdeča 1- Ljubljana, »Jugoslovanska tiskarna«* modra 3. rdeča 27, bela 132 — bela l2/ zelena 10. Ljubljana, Pivovarna Union: modra 15, rdeča 117, bela 4 — modra 26. rdeča I. zelena 1. Ljubljana, Tobačna tovarna; modra 74, rdeča 345. bela 268 — modra 16. rde* ča 2. bela 5. Liubiiana, Strojne tovarne in livarne- modra 38, rdeča 139. bela 1-----mod'-'0 II, rdeča 4. zelena ii V Mariboru, 'dne 3. XI. 1933. iBORBAV gagam ■ansisai Stran 3 Ljubljana, »Saturnus«, Moste: modra 14, rdeča 369, bela 15 — modra 5, rdeča 10, bela 1, zelena 2. Mežica, svinčeni rudnik in redno voli-šče občine Mežica: modra 83, rdeča 440, bela 24 — modra 56, rdeča 4, bela 2, zelena 1. Polzela, Tovarna pletenin: modra 3, rdeča 163, bela 12 — modra 5. Rogaška Slatina, Steklarna Sv. Križ: modra 6, rdeča 161, bela 1 — modra 3, rdeč? 1. Ros=S:a Slatina, Zdravilišče: modra 120, rdeča 10, bela 27 — modra 4. Ruše, Tovarna za dušik: modra 27, rdeča 225, bela 5 — modra 36, rdeča 4. Senovo, rudnik: modra 60, rdeča 53 — modra 10, zelena 2. Sladki vrh, tvornica lepenke: modra 53. rdeča 63, bela 49 — modra 1, rdeča 2. Šoštanj, Tovarna Woschnagg: rdeča 286, bela 6 — rdeča 9, bela 3, zelena 1. Štore, Železarna in šamotna tovarna: modra 6, rdeča 241, bela 15 — modra 9, rdeča 2, zelena 5. Št. Pavel pri Preboldu, Tekstilna tov. Mautkner: modra 98, rdeča 141, bela 24 — modra 16, rdeča 4. Št. Vid nad Ljubljano, Beer, Hribernik et Co.: modra 46, rdeča 43, bela 55 — modra 8, zelena 1. Trbovlje, Cementarna Hauck in zunanji obrat: modra 266, rdeča 103, bela 43 — modra 55, rdeča 1, bela 1, zelena 5. Trbovlje, Rudnik L: modra 300, rdeča 133, bela 29 — modra 17, bela 1, zelena 3. Trbovlje, Rudnik II.: modra 424, rdeča 158, bela 32 — modra 16, želena 2. Trbovlje, Rudnik III.: modra 421, rdeča 115, bela 23 -— modra 27.. Tržič, Glanzmann-Gassner: modra 79, rdeča 306, bela 514 — modra 19, rdeča 8, bela 3, zelena 4. Tržič, »Peko«: modra 26, rdeča 39, bela 180 — modra 10, rdeča 1, bela 15. Velenje, Rudnik: modra 127, rdeča 118, bela 18 — modra 28, rdeča 3. Vevče, Združene papirnice: modra 35, rdeča 129, bela 229 — modra 42, bela 2, zelena 2. Zagorje, Rudnik: modra 111, rdeča 315, bela 62 — modra 28, rdeča 4, bela 3, zelena 2. Na mariborskih voliščih Nedvomno je bil volilni boj v obmejnem Mariboru najbolj oster. Vsi, ki poznamo mariborske razmere, smo prav zadovoljni z izidom, vendar pa bi bil izid za 50% še boljši, če bi sc volitve, na mariborskih voliščih izvršile m&ai-,;n'i v popolnem reda RTa *8» nMtt. «*»•'•5 ^ia^KSaas. & jr *3**. •*-s k t v • <*,■*«**" Sr 'sses«Sr •-:/*» — Ur. 9- i m i ' * Sil MU w ***>■&»• mac^u* 'š % ziž *1 ■Mfc *3 a.! *» >' ii* v . w:f' ■■'./.•* J i'lgtCffrt k- ■S. ««- -v> še* f« . »i ...:« '{A* Volim imeniki so obstojali namesto iz Paginirane knjige, podpisane, zapečatene in oblastveno uverjene, le iz posameznih lističev, na katerih so bili vpisani delavci in nameščenci po obratih. Taki seznami nekaterih obratov se enostavno izginili in tako se je zgodilo, da na primer niso mogli voliti uslužbenci Železničarske nabavljalne zadruge, uslužbenci Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Banovinske hranilnice, podružnice Tiskovne zadruge, Kmečke posojilnice, knjigarne Učiteljske tiskarne in mnogih drugih narodno zavednih podjetij. Tako je modra kandidatna lista v Mariboru izgubila veliko število popolnoma sigurnih glasov, ker so vsi dotični volil-ci Jn volilke bili osebno na voliščih, kjer so na svoje veliko ogorčenje izvedeli, da ne morejo voliti! Prav škandalozna pa je bila razdelitev volišč. Li.r r r ' *. 6 i.nLs z J. rr* 1 TW‘»«.'3jfc'-SS ft/Vi j rt S+riM \st ii , Na mariborskih voliščih je bil kaos popoln. Na nekatera volišča je bil naval strahoten. Tako je bil na prvem volišču, kjer sta poslovali dve komisiji, naval tak, da so morali volilci čakati celo po tri do štiri ure. Že itak preobremenjeno prvo volišče je dobilo v nedeljo zjutraj nepričakovano brez vednosti vo-lilcev in proti zakonito po uradnem razporedu glavnega volilnega odbora še od drugega in tretjega volišča izločeno vso Aleksandrovo cesto, kjer so največja podjetja in pisarne. S pritegnitvijo Aleksandrove ceste na prvo volišče je moralo to volišče absolvirati po seznamu nič manj kakor 3.561 volilnih opravičencev. Tega seveda v času 8 ur nikakor ni zmoglo, ker bi moralo končati volilno proceduro z vsakim volilcem najmanj v osmih sekundah, kar je popolnoma izključeno, ko je točno ugotovljeno, da so komisije izgubljale s posameznimi volilci po četrt ure, češ, da ni mogoče najti njihovega spiska, čigar dolgotrajno iskanje je vedno zahteval predstavnik Delavske zbornice, a* h » m mffSst - 1 "fc Po večurnem brezus- pešnem čakanju so stoteri in stoteri , volilci raje odšli domov, kakor da bi‘se prerivali in izgubili ves dan, kar nam je zopet odvzelo mnogo stotin nadaljnjih naših volilcev oziroma zagotovljenih nam glasov. Med tem, ko je bil na prvem volišču tak naval in nered, nista imeli drugo in tretje volišče, ki sta izgubili vse volilce iz obratov ter podjetij na Aleksandrovi cesti, skoro ves dan nobenega dela. Zmešnjava, ki je nastala, je bila nepopisna m se že končno noben volile^ ni več spoznal, kje naj pravzaprav voli. Volilci so tavali od volišča do volišča in jim ni mogel nikdo pomagati. Nadalje so naši nasprotniki tudi na druge načine onemogočali pravilen potek volitev. Marksisti so se postavljali v dolgih vrstah pred volilne lokale in tako držali volišča zasedena, da naši volilci niso mogli priti na vrsto ter voliti. Marksisti so delali to povsem sistematično. Uslužbenci nacionalne mariborske občine, ki jih je bilo več sto, so vsi volili na prvem volišču korporativno rdečo listo! Ker so imeli prednost pred drugimi v vrsti čakajočimi našimi volilci, so na ta način za nekaj ur popolnoma zasedli volišče im tako onemogočili našim volilcem volitev. Že iz navedenega je razvidno, da so bile volitve v Mariboru izvedene neza- konito. Vse hibe in napake ter skrajno pomanjkljivo tehnično stran so marksisti zlorabljali v našo očitno škodo, ker so bili vsi protesti na posameznih voliščih zaman. Če bi ne bilo teh nerednosti, bi bila modra lista v Mariboru pridobila najmanj še za 1000 glasov. Zato popolnoma upravičeno zahtevajo nacionalne organizacije, da se volitve v Mariboru razveljavijo in razpišejo nove ob strogo zajamčeni zakonitosti in pravilni njihovi izvedbi, da bodo mogli vsi volilni upravičenci storiti svojo dolžnost. Za primer, da se razpišejo nove volitve, se morajo spraviti volilni imeniki z vsemi prej vpisanimi podjetji in volilci v popoln red. afolilcem nacionalne delavske in namešženske liste Volitve v Delavsko zbornico so za nami. 16.348 nacionalnih delavcev in nameščencev se je izreklo za nacionalne liste in s tem za nacionalno idejo. Od 11 mandatov, kolikor smo jih imeli do sedaj v Delavski zbornici, smo porasli na 21 mandatov in postali tako druga najmočnejša skupina, ki ima samo 4 mandate manj kakor marksisti. Za svoj res veliki uspeh se imamo zahvaliti vsem našim vrlim in zvestim volilcem, ki se niso ustrašili terorja in groženj ter so oddali svoj glas za nacionalne liste. Naj bodo uverjeni, da bodo nacionl-ne strokovne organizacije odgovorile na izkazano zaupanje s pozitivnim delom v novi Delavski zbornici. Hvala pa tudi vsem akcijskim odborom in posameznikom, ki so se postavili v službo naših list in s tem mnogo pripo« mogli k velikemu uspehu pri volitvah. Nasprotniki so na vsej črti nazadovali. Izgubili so na tisoče glasov in tudi ■ na mandatih. Uspešno so izšle iz volitev le nacionalne liste, ki so porasle I na glasovih in na mandatih. Ko izrekamo zahvalo vsem, ki so pripomogli k novi zmagi nacionalne misli jih prosimo, da po volitvah ne držijo rok križem, ampak gredo takoj na novo delo za ojačenje in ustanavljanje novih postojank nacionalnih strokovnih organizacij. Narodna strokovna zveza. Zveza društev privatnih nameščencev, Savez bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana. Hefedal in danes Pri volitvah v Delavsko zbornico v februarju leta 1926. je bilo 75.106 volilnih upravičencev, od katerih je volilo 56.235. Dobili so socialni-demokrati in komunisti okrog 33.000 glasov in 32 mandatov, kle-I rikalci okrog 16.000 glasov in 17 mandatov, nacionalni delavci in nameščenci pa okrog 10.000 glasov in 11 mandatov. Takratne volitve so prinesle največje razočaranje klerikalcem, ki so s sigurnostjo računali, da bodo dobili najmanj 22 mandatov. Ker so šli pri takratnih volitvah v boj združeni socialni-demokratje in komunisti, so računali z absolutno večino, ki pa so jo pozneje dobili, ko so se njim pridružili še Bernotovi socialisti, ki so dobili takrat 2495 glasov in 2 mandata. Vkljub vsemu terorju in volilnim goljufijam so pri takratnih volitvah le z največjo težavo dobili absolutno večino v Delavski zbornici. Popolnoma propadli pa so pri volitvah Pucljevi in Prepeluhđvi radičevci, katerih listo je s posebnim oklicem priporočila takrat tudi mariborska Narodno radikalna stranka. Relativno najlepši uspeh so dosegli narodni delavci, ki so vkljub velikemu pritisku in nasilju zbrali na svojo listo 8359 poštenih in od- ločnih mož. Organizacije privatnih1 nameščencev so vložile skupno kompromisno listo in je dobilo narodno-socialno nameščenstvo 4 mandate v Delavski zbornici. če primerjamo izid volitev leta 1926. z zadnjim izidom, nam številke povedo, da je napredovala nacionalna fronta za okroglo 6000 glasov in za 10 mandatov, kar pomeni 100% ni napredek, dočim so marksisti In klerikalci naravnost porazno nazadovali. Marksisti so pri sedanjih volitvah izgubili okrog 13.000 glasov In 7 mandatov, klerikalci pa okrog 5000 glasov In 3 mandate. Prav ponesrečen pa je bil poizkus »z e-lenih punktašev«, ki so poskušali v kalnem ribariti. Nameščenstvo jih je odločno odklonilo ter obsodilo in ne bo pomenil njihov osamljen mandat v Delavski zbornici ničesar. Odigrali so v javnem življenju svojo vlogo in so bili pri sedanjih volitvah s svojim neresnim in otročjim nastopom le brezpomembna spotika. Sirite „BORBO"! lili.III Moellor van dan Bruck Filozof tretjega carstva. — Zakaj se Nemčija odvrača od idej zapada? Čitateljem »Borbe« hočemo v naslednjem eseju predstaviti filozofa tretjega carstva človeka najgloblje politične filo-zofije, ki ni dočakal sadu svojega dela. To je Moeller van den Bruck, ki je v svo-iih delih fundiral ideologijo hitlerizma, ne da bi sam dočakal zlom weimaTske republike. Izhajajoč iz predpostavke, da nemškemu narodu niso prinesle ideje francoske revolucije ter iz njih iznika demokracija nikakih koristi, pač pa moralni jn materijelni polom, utemeljuje van den Bruck odpad Hitlerjeve Nemčije od za-^dne miselnosti kakor sledi^ »Na zapadu tone sonce. I o je kakor kojav zemeljskega magnetizma: narodi |redo za soncem in tudi ginejo z njim. ^ odkritjem Amerike, ki je postavilo ^mpsKo zgodovino iz Sredozemskega ^orja ter iz Vzhodnega morja v Atlantic. tako Portugalska, Španska kakor Ho -andska zadobile zaporedoma položa j ve-esile ter ga tudi izgubile. Vzrok ne !" ž. v liudeh. Temu zakonu in tej usoT so Podvrženi romani kot g e r m :: e ■ j. j narodi v isti meri. Niti kaka religija, ka- tolicizem in protestantizem, še mani določena državna oblika (monarhija ali re-j publika) ni zamogla rešiti to ali ono pleme pred polomom na zapadu, čeprav je treba priznati, da se določene religije, državne oblike ali rase temu polomu upirajo z večjo žiiavostjo, dočim druge to katastrofo celo olajšujejo in pripravljajo. Vzrok je iskati v visokem razvoju narodov, ki ga trajno ne prenesejo. V trenutku, ko nastopijo narodi ekliptiko razvoja, je narava na njihovi strani. To je prirojeno širjenje, težnja in prilika za širjenje. Toda s končano ekliptiko se zgubi bližina zemlje, ki je pogoj slehernega konzervativizma. Svežini sledi zasičenost, naporu sil v istem razmerju utrujenost, prihaja obrabljenost in razbitost v narodu, razkroj rodbine, oblast jaz-a, dokler zrahljani individualizem, ki pospešuje tako profinjene kakor razkrajajoče nagone človeka. ni popolnoma zrušil moč naroda in narodnosti, države in državnosti. Ta zapad, ki ga zastopajo Francozi - • ‘etično in intelektualno, Angleži gospo-:Lv$ko is« državniški, ta zapadnost kot svetovni nazor, ki se je v obeh državah razvijal skoro proti prvotni religiji, je v Francij: nastopi! proti hierarhiji katolicizma s svojo zahtevo po »liberte egalite, ifaternftž«, in je v Angliji proti stoikom puritamzma razvila narodno navado iz-1 koriščanja in hliimbe. Zapad je že razumel nevarnost zapadnjaštva. Na lastnem telesu so zapadni narodi spoznali, da jim zapadne ideje in zapadni ideali v pogledu na državo niso koristili, marveč škodovali. Ideje zapada niso prestale politične preizkušnje. Številke, skale in proporcije so pokazale, v kolikor so posledice zapadnjaštva vplivale na nazadovanje francoske populacije in angleške trgovine. Zapadni narodi se skušajo vsak na svoj način izogniti tem posledicam: Angleži že pričetkom prejšnjega stoletja, ko so v politični morali opustiti liberalno duelira-nje s pogledom v zrcalo ter tako zajadrali v imperijalististično brezobzirnost. Nadalje Francozi, ki so potom mladine tik pred vojno našli pot nazaj k rojalističnemu stališču in neokatolični pobožnosti, s krikom po rodovitnosti francoskega naroda in slednjič v vojni z obupanim poizkusom, napraviti iz materinstva — modo, pozno boginjo, ki naj kot moderna Jeanne d’Are še enkrat reši francoski svet. Toda te protipoteze ne morejo zastaviti teka tonečih stvari, ker so umetne, ne naravne, ker so ljudsko brezupne, brez nadne in neutemeljene, saj prihajajo v Franciji iz področja literature, v Angliji iz kalkila. Vendar ostane zapad in magne tizem zapada dejstvo v tem svetu. Vedeti oa moramo, da nas ogroža zapad z isto usodo poloma, ki prihaja kot posledi-aa zakona dveh otrok, rentijerskega Ideala, javne In osebne korupcije, ki uniči vsak narod % isto brzino in v Istem to-meru, kakor hitro je postal ta narod za-padnjaški. 20. stoletje bo v duhovnem pogledu drugače utemeljeno kot je bilo devetnajsto. Vse poprej bo sprejelo klasično, kritično, duhovno-zakonito, ne psihološko, marveč karakterološko podlago, ki jo je posedovala Nemčija že enkrat v devetnajstem, katerega pa je v romantiki zopet zapustila ter se od nje odvrnila za zmiraj v obliki naravoslovja. 20. stoletje bo sprejelo vso filozofijo, ki se je nekdaj grupirala okoli Kanta in se istemu priključila. Vključila bo Schopen-hauerja, Hegela in Nietzschea, ki se danes ne izključujejo, nego kot izpovedi in osebnosti še prej spopolnjujejo. To stoletje bo konsumiralo tudi duhovnost zapada, toda dalo bo vsakemu pojavu pripadajoče stališče. C o m t e-u na vhodu ir Bergsonu na izhodu devetnajstega stoletja. Ugotovila se bo primerna razdalja med obema postojankama, in sicer radi razlikovanja, kdo, da je mejnik in kdo temeljni kamen duhovnega razvoja in kje da je lastna, večna svetloba kakor pri Kantu, in če morda ne gre za fosfore-scentni postranski ali poznejši pojav.« MLADI UTRIPI Odpor mladine Svojstvo nas mladih je težnja za čim večjim izživljanjem sil. Je pa tudi naša svojstvenost, da vsak pojav presojamo po svoje in mu dajemo svoje obiležje — in da si ga končno prisvojimo, ali pa ga odklonimo. So to pojavi zdrave mladine, ki ima svoje misli, svojo voljo in tudi svoje — zahte-v e. Prva povojna leta niso imela take mladine. Strahote vojne so strle polet mladih. Mladina je bila osupla nad vsem in izmučena, tako izmučena! Mladina se je dala voditi in si vsiljevati tuje misli, vse nove pojave je sprejemala apatično, mladosten polet je vzklil le redko in še to, le na pobudo starejših. Danes je drugače. M i mladi rastemo in se dvigamo, borimo se zavse, karje lepo, pravično, dobro in kar daje nade za lepšo bodoč- nost. V nas je silna volja So dela, do novega ustvarjanja, ki mora roditi novega človeka in nove razmere! Mogočen je naš pokret in zajema ves svet. Mladina ruši stare predsodke, se upira nepravilnostim in se bori za svoje ideje. Uspehi se že kažejo. Na obzorju se dviga nov, prerojen človek, ki si bo svest svoje tradicije, pravic in dolžnosti! Tudi mi, slovenska mladina, ki je prežeta s čistim jugoslovanski duhom, smo takšni. Želimo si možnosti soustvarjanja lepe bodočnosti Jugoslavije. Naš idealizem je čist, zavedamo se svojih pravic in dolžnosti. Mi smo bodočnost in zato imamo pravico, da nam je mar vse, kar bomo nekoč prevzeli od sedanje vladajoče generacje. Vsemu, v čemur vidimo zapostavljanje nas mladih, naše kulture, svojega rodu in tradicij — se upiramo!!! gmotni položaj. Naj živi sloga in edin-stvo, naj živi naše strokovno nacionalno delo za obči blagor vseh poštenih in zavednih jugoslovanskih nacionalnih železničarjev. Zfiacal m morala Ko se spominjam na svoje prve dni službe pri južni železnici v Trstu, se mi srce dviguje od radosti nad značaji takratnih tovarišev brez razlike stanu in poklica. Čeravno je bila politično vse hujša atmosfera, je vendar bilo veselje gledati tovariše, ki so se udejstvovali na nacionalnem polju, za njihovo vztrajnost in nesebičnost. Poznali niso nobene častihlepnosti. Še dobro so mi v spo-irnnu članski sestanki, na katerih so bili udeleženi gospodje z visoko naobrazbo in z častnimi naslovi; vendar je bil pogovor na sestankih bratski in tovariški. Pa tudi izven sestankov bodisi v službi ali na ulici niso spreminjali svojega obnašanja, marveč so bili tudi na zunaj to, kar so bili na znotraj. Bili so tovariši visoke morale in ponosnega značaja. Nikdar jih ni bilo sram javno pokazati svojega pravega lica, t. j. svojega nacionalnega prepričanja. Nasprotno, njihovo veselje in zadoščenje je bilo, da so lahko kot taki nastopali v tistih časih, ko je bil pritisk od strani Italijanov, kakor tudi od Nemcev vsestransko hud in čim hujši je bil boj, tem hujši je bil pritisk od tovarišev nacionalne ideje. Kje so nekdanje proslave v Trstu: 1. maj, družabne prireditve pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu, peš izleti v okolico, vožnje s parobrodi v okoliške pokrajine? To je bilo veselje, to je bilo zadoščenje. Pa tudi med vojno niso spremenili svoje barve, temveč so hodili po začrtani poti naprej. Pa če tudi so sedeli za debelimi zidovi, kot izdajalci in bili vpoklicani v vojno službo, niso premenili svoje morale in svojega značaja. Vsem, ki jih krije že gomila: »Slava jim!« Mnogi pa še danes vršijo svoje prvotno započeto delo. — Sedaj pa poglejmo stanje po preobratu! Nekoč strogo na nemški podlagi vzgojeni, so potovali iz tabora v tabor, spreminjajo svoje politično prepričanje kakor listje na drevju barvo, samo, da koristijo samemu sebi. Za svojega bližnjega nimajo niti trohice sočutja. Tudi v naših vrstah v Združenju se pojavlja iz časa v čas kedo, češ, da mu organizacija zato ne dopade, ker ni dobil zadoščenja svojim osebnim koristim, zato jo zapušča in izstopa. Zapuščajo jo tudi taki, od katerih se je ves čas cedilo mleko in med, ko pa pride za njih sprememba v službenem značaju, imajo svoje pripombe in kot užaloščeni zapuščajo vrste. Iz tiste sklede, v katero so nekoč z gnusom plavali, hočejo danes sami zajemati. S tem so pokazali svojo veliko moralo in značaj. Če se pojavljajo takšni preokreti, je to za naše Združenje zdravljenje, ker kar ne misli nacionalno, naj raje prej kakor pa pozneje zapusti naše vrste, da se ne okužijo še oni, ki jim je nacionalna stvar sveta, ko je njihovo veselje in zadoščenje to, da lahko pomagajo svojemu bližnjemu, da gredo vedno in vsak čas v boj za bližnjega, da mu pomagajo izboljšati njegov moralni in Društvo „Sola m doni" Naš naročnik nam piše: Dovolite mi opasko! Geslo našega društva »Š o-1 a in do m« je: »Sodelovanje doma s šolo!« — Kaj pravite k temu primeru: Zadeva z gimnazijcem Otonom Ablom je znana javnosti. In kaj je pripovedovala mati tragično preminulega dijaka. Rekla je: »Če bi dotični g. profesor ali pa vsaj g. ravnatelj obvestil o vsej -zadevi tudi nas starše, bi se marsikaj uredilo, tako pa...« Ako je za zadevo zvedela šola, bi morala vedeti, da fant svoje zadeve nikoli ne bo razkril svojim staršem. Tudi je taka zahteva-nemogoča, celo iluzorna. Apeliran na društvo »Šola in do ni«, naj bi- na svojih sejah in predavanjih reševalo take stvari, naj bi se živo lotilo epidemije samomorov, ker sem prepričan, da so mladino fascinirali zadnji dogodki, in da ni še počil zadnji strel. Poleg reševanja materielno praktičnih zadev naj bi se društvo »Š o 1 a i n dom« posvetovalo s starši in učitelji, odnosno profesorji o vzgoji »čudnih« in »čudaških« otrok zlasti dozorevajoče mladine. Premostiti bi bilo potrebno prepad med šolo in učencem ter učencem in domom! ..». MSI tm® š©ita ti®S?! Bilo je v sredo 25. oktobra zvečer v gostOni Verzel na Slomškovem trgu. Večja družba pdsilinemcev, med katerimi je bil eden Nemec iz Avstrije, je izzivalno nastopala. , Na protest Slovenca pri sosednji mizi, da smo v jugoslovanskem Mariboru in rie v Avstriji, je sledi! dejanski napad na protestirajočega Slovenca z besedami: »Was, da litind do, du willst ntcht deutseh kennen!« In ko je bil Slovenec na tleh so zaorili nemško pesem! Ugotoviti moramo, da je Verzelov u-službenec g. Kovač pri tem dogodku zvesto pomagal našim posilinemcem in isto-tako natakarica, ki je hitela odpirati vrata, da protestirajočega Slovenca rcsT-nemci spravijo na cesto. Pozna se, da leži Verzelova gostilna blizu sedeža nemško-Švabskega Kulturbunda! Tako se godi v slovenskem Mariboru človeku, koroškemu dobrovoljcu! Ali smo še na svojih tleh? !g!@f v s posebnim vlakom od 11. do 19. novem* bra 1933. Prireditelji tega izleta ki naj predstavlja primerno oddolžitev za več izletniških vlakov iz Češkoslovaške v našo državo tekom letošnje sezone, so Zavod za po-^ spešitev zunanje trgovine, Savez jugo« čeških lig, društvo »Putnik« in Radio postaja Beograd. Izlet bo manifestacija prijateljskih odnošajev med bratsko čeho-slovaško in našo državo, v izredni meri pa bo koristil razvoju tujskega prometa pri nas, ker bodo smatrali v čeških krogih za potrebno, povrniti ta naš obisk. — Spored je določen takole: 11. nov., v soboto: Odhod iz Beograda. 12. nov. nedelja, odhod iz Maribora od 3.00, prihod v Prago istega dne ob 21.00. Ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra: ogledovanje Prage v autotaksih, oficielni sprejem pri primatotju in. na. jugoslovanskem poslaništvu. V .sredo in četrtek, 15. in 16. novembra fakultativni izleti v Karlštejn, Plzen in Karlove Vary. 17. nov., petek, odhod ob 6,00, prihod na Dunaj ob 12.30. Razgledovanje Dunaja. 18. nov., vsobo-to, odhod z Dunaja ob 14.00, prihod v Bratislavo ob 16.000, odhod proti Budimpešti ob 20.00, prihod 'ob 23.30. 19. nov., v nedeljo, razgledovanje Budimpešte, ob 20.00 odhod za Maribor, prihod v ponde-Ijek ob 3.20. — Cena vožnje znaša Din 750.—, ves aranžma pa Din 2.005. — Informacije, prijave, preskrba valut in vpla čila pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35. Tel. 21-22. Pohištvo, tapetništvo, posteljnina, dekoraciji in strojna pletarna žičnih vložkov Mašim naroimk©m Današnji številki našega lista smo priložili čekovne položnice in vljudno prosimo vse, đa nam nakažejo naročnino za mesec november. Posebej vljudno prosimo vse, ki so v zaostanku z naročnino, da nam isto zanesljivo poravnajo po priloženi položnici in nam na ta način prihranijo mnogo dela in nepotrebne opominjevalne stroške. One, ki so naročnino poravnali že do konca letošnjega leta, pa vljudno prosimo, naj izroče položnice svojim prijateljem in znancem, da se naroč© na »Borbo«. — Uprava »Borbe«. Mašim čitateljem Zadnja številka našega glasila je zaradi tehničnih zaprek izostala, kar na! vzamejo vsi naši naročniki in čitatelji na znanje. Prihodnja številka bo red' no izšla v petek. 10. novembra. — Uredništvo »Borbe«. F. Novak • Maribor Vetrinftka ulica 7 Telefon 27-75 MarociBa izvršujem hitro, solžđno ‘m pocedi. Zenski in moški svet rad kupnje v TRPINOVEM B1ZJ&RJU Maribor, Vetrinjska ul. 15 Koroška ce&§a Telefon 2S 0S Maj cenejša tvrdka v Mariboru Popravila ur in zlatnine, točno in hitro z jamstvom A. STOJEČ, MARIBOR Jurčičeva ulica St. 8 Po stenske ure pridem na dom! Točno, solidno in poceni izvršuje vsa kleparska dela A. Romih kleparski mojster Maribor, Slovenska u'.2& Vse Šolske in pisarniške potrebščine dobite najceneje V PODRUŽNICI UČITELJSKE KNJIGARNE Gosposka (Tyrševa) ulica 44 Gosposka ulica 13 % n * I a g 0 0 0 S 0 a 0 0 i S Kreditna zadruga uslužbencev drž. železnic v Mariboru Frankopanova ulica 34 dafe posojila po 3% Vse vloge izplačuje promptno sprejema vloge in obrestuje nevezane po 4% vezane pa po SV,0/, V Železničarji, poslužujte se samo Vaše kreditne zadruge ______ BBrauagiBBča. aBsaflegBgaaasaaBaBeeBaiBMtlZufcSaSSaBaBseeg1 Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Mariborska eskaroa d d. predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru