foto: Vili Bavdek KOLEDAR PRIREDITEV cetrtek, 4. marec 2020, ob 19. uriLevstikov dom, Velike Lašce 6. LEVSTIKOV VECER: GOST VECERA BOŠTJAN GORENC – PIŽAMA (MKL, Knjižnica Frana Levstika in Obcina Velike Lašce) Koledar prireditev za leto 2021 je objavljen na spletni strani Obcine Velike Lašce. NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBCINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje clankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke locljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite loceno od besedila, vsako v svoji priponki. Prikoncnigraficni obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoci številki obcinskega glasila. Objavljeni clanki ne izražajo uradnega stališca Obcine Velike Lašce. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 27, številka 1, 10. februar 2021. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v obcini prejmejo glasilo brezplacno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Obcina Velike Lašce. Odgovorna urednica: Angelca Petric. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Staric in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Nuša Drinovec Sever (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Vili Bavdek Tisk: Evrografis, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritlicja obcinske stavbe. Naslednja Trobla izide 17. marca 2021, prispevke je treba oddati do 3. marca 2021. ISSN 2536–4022 KAZALO Županova stran 3 Obcinske strani 4 S 15. seje obcinskega sveta 5 Obvestilo uporabnikom vode 9 Wi-Fi tocke 10 O festivalu božicnega kruha 12 Pluženje plocnikov 17 O investiciji v POŠ Turjak 18 Intervju Darja Kocjan in Matjaž Kranjc 22 Vozni red vlaka 26 Intervju Metka Staric 28 Knjižnica 32 Dedišcina 34 Kultura 38 Trubarjeva domacija v letu 2020 38 Dnevnik Cirila Hocevarja 42 Proslava ob kulturnem prazniku 43 Iz velikolaškega okraja – Klincki in krivcki 46 Društva / Dogodki 50 70 let društva upokojencev 50 O smucarsko-tekaških progah 52 Mednarodni dan turisticnih vodnikov 54 Skavti o stezosledstvu 56 Dosežki šole zdravja 60 Adl o tem in onem 62 Oglasi 63 Leto, ki je za nami, nas bo vse še dolgo casa spominjalo na novi virus. Nekateri pravijo, da so ukrepi, ki so postavljeni v izogib pre­našanju okužbe, neucinkoviti, nestro­kovni, celo sporni in zreli za razpravo na sodišcih. Drugi se z njimi strinjajo in jih pozdravljajo. Zavedati se mo-ramo, da je naše zdravje na prvem mestu, zato, ce se le da, upoštevajmo predpisane ukrepe – s tem ne bomo zašcitili samo sebe, ampak tudi tiste najbolj ogrožene. Vseeno pa ne smemo pozabiti tudi na stranske žrtve in na posledice, ki jih ukrepi pri spopadanju z virusom pušcajo za seboj in so žal velikokrat spregledane. Kljub trenutni situaciji po svetu pa je delo na naši obcinski upravi ob upoštevanju vseh ukrepov potekalo nemoteno. V preteklem letu smo po-leg rednega vzdrževanja in asfalti­ranja cest postavili dva manjša nova mostova v Sterletih in na Karlovici, ki sta bila zgrajena na istem mestu kot njuna predhodnika. Oba mostova sta bila v zelo slabem stanju in potrebna zamenjave. Urejena je bila tudi vecde­setletna sporna cesta na Sloko Goro. Rekonstruiran je bil zadnji del ceste, ki pelje v vas. V Rutah se je zacela ob-nova vodovoda, ki se bo zavlekla tudi v letošnje leto. Vodovod v Rutah je v slabem stanju (stare dotrajane cevi, ki mocno pušcajo) in je nujno potreben zamenjave po vecini vasi na Rutar-ski planoti. Gradnjo vodohrama na Karlovici, ki bi morala biti izvršena v lanskem letu, je ustavila brezumna birokracija. Zataknilo se je pri prido­bivanju soglasja države (DRSI) zaradi uvoza oz. izvoza na državno cesto, ki poteka proti Lužarjem. Vodohram bomo priceli graditi v letošnjem letu. Med Velikimi Lašcami (od Rimske uli­ce) in Ponikvami smo skupaj z Elektro Ljubljana v zemljo vkopali elektricni vod. V primeru naravnih katastrof, kot sta bila vetrolom in žledolom, bo oskrba z elektriko posledicno manj motena v kar nekaj vaseh v naši ob­cini. Skupaj s stebri smo zamenjali tudi veliko obcestnih luci – glavni razlog za to je bila rja. V prvi polovi­ci decembra pa smo koncno pridobili spremembo gradbeega dovoljenja za poslovno cono v Locici na Turjaku. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno za gradnjo prometne in komunalne infrastrukture za celotno poslovno cono, tudi za del, na katerem se še iz­vajajo izkopna dela. Za slednja prica­kujemo, da bodo koncana letošnjega maja. Intenzivno se trudimo prido­biti vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo šolsko kuhinjo, ki bo v centralni osnovni šoli v Velikih Lašcah. Upamo, da bomo lahko najkasneje v roku ene­ga leta šli v razpis za izbiro izvajalca. Pridobivajo se tudi vsi projektni pogo-ji za kanalizacijo Velike Lašce–Male Lašce–Rašica. Projekt bo širši javnosti predstavljen letos spomladi. Z Direkcijo za infrastrukturo (DRSI) smo koncno našli skupni jezik za izgradnjo plocnika od Srobotnika do Retij (dela se že izvajajo) ter nujno potrebnega plocnika v Prilesju, ki bo izgrajen v kratkem. Kmalu pa nam bodo tudi predstavili nacrt za novo križišce na Rašici. Kupili smo tudi nova vozila. Vol-kswagnov kombi na štirikolesni po­gon, ki je namenjen prevozu šolskih otrok, Dacia Dokker, ki ga uporab­lja režijski obrat, ter gasilsko vozilo Iveco GVV-1 za PGD Karlovica. Prej­šnji kombi, ki je bil namenjen prevo­zu šolskih otrok, smo podarili gasil­cem v PGD Rob. Ustanovljen je bil tudi Javni zavod Trubarjevi kraji, ki bo pokrival podro-cje kulture ter turizma v naši obcini. Brez njega Trubarjeva domacija nima pogojev, da bi v prihodnosti pridobila status spomenika državnega pomena. Potrebnega bo še veliko napora, tudi medijskega pritiska, da nas bo Mini-strstvo za kulturo RS le uslišalo. Na 13. in 14. redni seji Obcinskega sveta smo sprejeli strategijo razvoja turizma naše obcine za obdobje 2020– 2025 ter lokalni program za kulturo obcine za obdobje 2020–2024. Tisti, ki spremljate seje Obcinske­ga sveta, najbrž veste, da smo konec leta 2019 sprejeli dvoletni proracun obcine za leti 2020 in 2021. Na 14. redni seji Obcinskega sveta v mesecu novembru (2020) pa je župan pred­lagal spremembo proracuna za leto 2021, ki je bila s 5 glasovi ZA in 7 gla­sovi PROTI zavrnjena. Sprememba je med drugim zaje­mala tudi vecje investicije: obnovitev vodovoda v Rutah, izgradnjo vo­dohrama Podstrmec (za Karlovico), prenovo kotlovnice v osnovni šoli v Velikih Lašcah, prenovo stanovanja, namesto katerega bomo dobili grad-beno parcelo in hišo pri osnovni šoli v Velikih Lašcah (s to menjavo bomo imeli možnost širitve maticne osnov­ne šole Primoža Trubarja), obcinski zbirni center za odpadke v industrij-ski coni Locica, prenovo kozolca na Trubarjevi domaciji – TIC (turisticni informacijski center) ter izgradnjo podružnicne šole in vrtca na Turjaku. Jabolko spora, zaradi katerega proracun ni bil sprejet, je bila ravno izgradnja nove podružnicne šole in vrtca. Ker je bilo o tem zapisanega in povedanega že veliko, se bom doda­tnih komentarjev vzdržal. Konec februarja bomo na seji o spremem-bi proracuna odlocali ponovno – takrat bodo ponudbe razlicnih izvajalcev že znane in pre­verjne. Zdi se mi pomembno, da smo vsi obcani vkljuceni v dogajanje in odlocanje v naši ob­cini, zato vas na tem mestu vabim k ogledu sej, ki so objavljene na spletni strani naše obcine. Preprican sem, da boste na tak nacin pridobili odgovore na vprašanja, ki se vam morda porajajo. Spletna stran je sedaj pre­novljena in je tako bolj pregledna, na njej so med drugim objavljeni aktualni javni nate-caji (za sofinanciranje, javna narocila itd.), pa tudi razni obrazci in vloge, ki jih boste morda kdaj potrebovali. Zastavljenih imamo veliko ciljev in verja­mem, da nam bo uspelo, ce bomo le delovali kot ekipa s ciljem, da služimo skupnosti, in ne lastnim (politicnim) interesom. Tukaj smo za ljudi in ne zato, da merimo moci ter se delimo na leve in desne. V tako majhni lokalni skup­nosti, kot je naša obcina, za to enostavno ni prostora. Sam z vlogo podžupana ponosno zastopam vse vas obcane in v duhu napredka uspešno sodelujem z županom. Seveda se ne strinjava vedno v vsem – vendar pa najine di­skusije peljejo v smer rešitev, saj je to predpo­goj za dobro vodenje obcine. V letu 2021 vam želim predvsem zdravja, ljubezni in notranjega miru. Vaš podžupan, Matjaž Hocevar TROBLA OBCINSKE STRANI 5 RAZPISI OBCINE VELIKE LAŠCE JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prireditev in programov na podrocju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Obcini Velike Lašce za leto 2021. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje projektov in programov društev in drugih izvajalcev v Obcini Velike Lašce za leto 2021. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje pokroviteljstva v Obcini Velike Lašce v letu 2021. JAVNI RAZPIS za subvencioniranje izgradnje malih komunalnih cistilnih naprav na obmocju Obcine Velike Lašce v letu 2021. Javni razpisi in javni poziv z razpisno dokumentacijo so dostopni na spletni strani obcine: https://obcina.velike-lasce.si/si/razpisi-za-sofinanciranje JAVNA RAZGRNITEV IN JAVNA OBRAVNAVA ZA POSLOVNO CONO LOCICA JAVNA RAZGRNITEV dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev obcin­skega prostorskega nacrta za obmocje VP 25/1 Locica – obmocje za proizvodne dejavnosti. Od 9. 2. 2021 do vkljucno 12. 3. 2021 bo z uporabo elektron­skih medijev potekala Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta za obmocje VP 25/1 Locica – obmocje za proizvodne dejavnosti. Gradivo bo v digitalni obliki objavljeno na spletni strani Obcine Velike Lašce https://obcina.velike-lasce.si/si/obcinska-ob­vestila/483-javna-razgrnitev-locica-2021. Javna obravnava bo potekala kot videokonferenca v sredo, 3. 3. 2021, ob 16. uri na povezavi https://zoom.us/j/91682846990?pwd=KzFD­SHlRcUc3RFVlT3FBRldQbjVNQT09. POZIV ZA SODELOVANJE PRI PROJEKTU SKUPAJ DO BOLJŠEGA ŽIVLJENJA – DELO VRACA DOSTOJANSTVO Generalna skupšcina Združenih narodov je na predlog Orga­nizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo letošnje leto razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Leto 2021 bo zato v znamenju številnih promocijskih aktivnosti in ozavešcanja potrošnikov o pomenu uživanja sadja in zelenja­ve v vsakodnevni prehrani, prehranski varnosti in prehranski samooskrbi ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja. V casu epidemije so prekinjene nekatere tržne poti za oskrbo s hrano, poglobljene socialne stiske družin in posameznikov, okrnjeni so socialni stiki. S ciljem povecevanja lokalne samooskrbe, izboljšanja social-ne varnosti, krepitve samozavesti in psihicnega ter fizicnega zdravja in vkljucevanja razlicnih skupin prebivalstva Obcina Velike Lašce objavlja POZIV • lastnikom kmetijskih zemljišc, ki bi bili pripravljeni brezplacno oddati kos obdelovalne zemlje za namen projekta, in • zainteresiranim posameznikom, ki bi želeli zemljišce obdelovati za lastno pridelavo vrtnin. Prijave sprejemamo na tel. št. 781 03 70 ali po elektronski pošti: obcina@velike-lasce.si. S 15. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA Nina Tekavec, obcinska uprava Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v cetrtek, 17. decembra 2020, sestal na 15. redni seji. Po ugotovitvi sklepcnosti je župan predlagal v potr­ditev naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 14. redne seje 2.Porocilo odborov 3. Sklep o dolocitvi višine cen storitev, povezanih z nepretocnimi greznica-mi, obstojecimi greznicami in malimi komunalnimi cistilnimi napravami v Obcini Velike Lašce 4. Sklep o dolocitvi cene oskrbe s pitno vodo v Obcini Velike Lašce za uporab­nike, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnega sistema Rob 5. Predstavitev možnosti postavitve soncne elektrarne na strehe objektov OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce 6. Imenovanje predstavnika Obcine Veli­ke Lašce v svet Javnega zavoda Zdra­vstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica 7. Imenovanje predstavnikov Obcine Velike Lašce v svet Javnega zavoda Trubarjevi kraji 8. Predlaganje kandidatov za sodnike po­rotnike Okrožnega sodišca v Ljubljani 9. Sklep o vrednosti tocke NUSZ za leto 2021 10.Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 11.Porocilo župana Po potrditvi dnevnega reda so clani obcinskega sveta potrdili zapisnik 14. redne seje. Obcinski svet je v nadaljevanju spre­jel naslednje sklepe: Ad 2. Porocilo odborov Pred sejo obcinskega sveta so se sesta­li odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbor za gospodarstvo, kmetij­stvo in turizem ter komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predse­dniki navedenih odborov in komisije so podali kratka porocila o sejah. Ad 3. in Ad 4. Sklep o dolocitvi višine cen storitev, povezanih z nepretocni-mi greznicami, obstojecimi greznica-mi in malimi komunalnimi cistilnimi napravami v Obcini Velike Lašce ter Sklep o dolocitvi cene oskrbe s pitno vodo v Obcini Velike Lašce za uporab­nike, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnega sistema Rob Župan je združil razpravo o 3. in 4. tocki. Seje se je udeležila tudi Maja Perme iz Javnega komunalnega podjetja Grosu­plje, ki je predstavila elaborat o obliko­vanju cen. Povedala je, da je storitev cišcenja greznic oz. MKCN obvezna go-spodarska javna služba, ki se uporabni­kom zaracunava v dveh postavkah: izva­janje storitev, ki pokriva stroške izvajanja storitev, povezanih z greznicami in MKCN v EUR na m3 opravljene storitve, za ka­tero se šteje kolicina dobavljene pitne vode, in omrežnino, ki pokriva stroške javne infrastrukture in se uporabnikom zaracunava glede na dimenzijo obracun­skega vodomera. Opisala je tudi posto­pek dolocitve cene oskrbe s pitno vodo v Obcini Velike Lašce za uporabnike, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnega sistema Rob. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Sklep o dolocitvi višine cen storitev, povezanih z nepretocnimi greznicami, obstojecimi greznicami in malimi komunalnimi cistilnimi napravami v Obcini Velike Lašce in Sklep o dolocitvi cene oskrbe s pitno vodo v Obcini Velike Lašce za uporabnike, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnega sistema Rob. Ad 5. Predstavitev možnosti postavi­tve soncne elektrarne na strehe objek­tov OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce Župan je na kratko povedal, kako se je seznanil s predlogom za postavitev soncne elektrarne na strehi OŠ Primo­ža Trubarja Velike Lašce. Nato je bese-do predal Petru Kumerju, predstavniku družbe Enertec, d. o. o. Ta je povedal, da lastnik stavbe odda v najem streho za obdobje 25 let in da po 25-ih letih elektrarna preide v last lastnika objekta – Obcine Velike Lašce. V nadaljevanju je predstavil Predlog male fotonapetostne (soncne) elektrarne in poslovnega so-delovanja. Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je seznanil s predlogom po­slovnega sodelovanja in postavitve male fotonapetostne (soncne) elektrarne na strehi OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce. Ad 6. Imenovanje predstavnika Obci­ne Velike Lašce v svet Javnega zavo­da Zdravstveni dom dr. Janeza Oraž-ma Ribnica Župan je besedo predal predsedniku mandatne komisije, Matjažu Hocevarju. Mandat clanov sveta traja štiri leta in se je predstavnici Obcine Velike Lašce izte­kel 20. decembra 2020. Obcinski svet Obcine Velike Lašce mora v skladu s pe­tim odstavkom 9. clena Odloka o ustano­vitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica (Uradni list RS, št. 117/08) kot ustanovitelj javnega zavo­da ponovno imenovati enega predstav­nika. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je kot predstavnika ustanovitelja Obcine Velike Lašce v svetu Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Rib-nica imenoval Barbaro Pecnik. Ad 7. Imenovanje predstavnikov Obci­ne Velike Lašce v svet Javnega zavo­daTrubarjevi kraji Župan je podžupanu, Matjažu Hocevar­ju, predal besedo za predstavitev tocke. 2. junija 2020 je zacel veljati Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo in turizem Trubarjevi kraji (Uradni list RS, 82/2020), ki je sedaj vpisan v sod-ni register. Navedeni odlok v 12. clenu doloca sestavo sveta zavoda, in sicer ga sestavlja sedem clanov, od tega štir­je predstavniki ustanovitelja – ObcineVelike Lašce. Štiri predstavnike usta­novitelja imenuje obcinski svet Obcine Velike Lašce na predlog komisije za mandatna vprašanja in imenovanja, od katerih je eden predstavnik odbora za gospodarstvo (podrocje turizma), eden pa predstavnik odbora za družbene dejavnosti (podrocje kulture). Obcinski svet Obcine Velike Lašce je v svet Jav­nega zavoda Trubarjevi kraji kot pred­stavnike ustanovitelja – Obcine Velike Lašce imenoval clane: TROBLA OBCINSKE STRANI 7 • dr. Tatjana Devjak, predstavnica od­bora za družbene dejavnosti, • Rok Borštnik, predstavnik odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, • Sara Košir, • dr. Mateja Kurir. Ad 8. Predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodi-šca v Ljubljani Matjaž Hocevar, predsednik mandatne komisije, je predstavil kandidate in po­jasnil, kako poteka glasovanje. Župan je prebral poziv Okrožnega sodišca v Ljubljani. Okrožno sodišce v Ljubljani je v skladu z zakonom o sodišcih v Ura­dnem listu RS objavilo poziv za predla­ganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišca v Ljubljani. Glede na število prebivalcev naj bi obcinski svet Obcine Velike Lašce predlagal dva kandidata za sodnika porotnika. Kandi-data morata izpolnjevati pogoje, ki so razvidni iz obrazca izjava kandidata za sodnika porotnika. Obcinski svet Obci­ne Velike Lašce je predlagal naslednja kandidata za sodnika porotnika Okro­žnega sodišca v Ljubljani: Ladko Deter-ding in Rudolfa Ruparja. Ad 9. Sklep o vrednosti tocke NUSZ za leto 2021 Župan je besedo predal mag. Jerici Tomšic Lušin, da na kratko predstavi 9. tocko. V skladu z drugim odstavkom 13. clena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišc v Obcini Ve-like Lašce vrednost tocke za naslednje leto doloci obcinski svet s sklepom na predlog župana. V gradivu predlaga­na tocka se v primerjavi z letom 2020 zviša za 2,23 %, kolikor znaša rast indeksa gradbenih cen za nizke grad-nje v obdobju od 31. 12. 2019 do 30. 11. 2020 (zadnjih 11 mesecev). Matjaž Gruden je predlagal, da bi naslednje leto poenotili vrednost tocke NUSZ za vso obcino in da se letos zaradi koro­navirusa obcina vzdrži dviga vrednosti tocke za odmero nadomestila za upo­rabo stavbnih zemljišc v letu 2021. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel sklep, da vrednost tocke za odmero nadomestila za uporabo stav­bnih zemljišc v letu 2021 ostane na enaki ravni kot v letu 2020. Pod tocko 10: Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov je obcinski svet Obcine Velike Lašce sprejel sklep, da je treba posredovati informacijo izdelovalcu voznega reda na progi Grosuplje–Kocevje, da se mora vsak potniški vlak ustaviti v Velikih Lašcah. Zapisniki sej obcinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na obcinski spletni strani: https://www.velike-lasce.si/obcinske-strani/ obcinski-svet/zapisniki-sej­obcinskega-sveta-1/mandat-2018-2022 Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega znacaja: http://www.lex-localis.info/KatalogIn­formacij/VsebinaDokumenta.aspx?­SectionID=aa1b19c7-d462-4ccd-920d­-9df4f1095f04&osebna=1, rubrika obcinski svet. V Uradnem listu RS, št. 194/20 so bili objavljeni: • Sklep o dolocitvi višine cen storitev, pove­zanih z nepretocnimi greznicami, obsto-jecimi greznicami in malimi komunalnimi cistilnimi napravami v Obcini Velike Lašce • Sklep o dolocitvi cene oskrbe s pitno vodo v Obcini Velike Lašce za uporabni­ke, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vodo­vodnega sistema Rob • Sklep o imenovanju predstavnika Obcine Velike Lašce v svet Javnega zavoda Zdra­vstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica • Sklep o imenovanju predstavnikov Obci­ne Velike Lašce v svet Javnega zavoda Trubarjevi kraji • Sklep o vrednosti tocke NUSZ za leto 2021 NARAVNE VREDNOTE V OBCINI IN KAKO SE Z NJIMI RAVNA? Šumnik, udornica blizu cerkve Sv. Trojice (ID 1212) je zašcitena kot geomorfološka in hidrološka naravna vrednota lokalnega pomena. Sara Košir, obcinska uprava / foto: Tilen Dolšak Narava je neprecenljiva dobrina in za njeno varovanje si moramo vsi prizadevati. V Sloveniji je eden od režimov varovanja narave dodelitev statusa naravne vred-note. Te so poleg redkih, dragocenih ali znamenitih naravnih pojavov tudi drugi vredni pojavi, sestavine oziroma deli žive ali nežive narave, naravna obmocja ali deli naravnih obmocij, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava. V Obcini Velike Lašce se poleg šte­vilnih jam, ki so vse brez izjeme naravne vrednote državnega pomena, nahaja še 9 naravnih vrednost državnega pomena(Želimeljšcica (ID 4050), Turjak – nahajali-šce boksita (ID 4317), Iška z Zalo – sote-ska (ID 78), Iška (ID 4426), Turjaška lipa (ID327), Šumniška jama (ID 1812), Kobilji curek – slap (ID 1208), Skalni mož na Vrbici (ID 928) in Levstikova lipa (ID 45) ter 33 na­ravnih vrednot lokalnega pomena (cejih naštejemo le nekaj: Šumnik (ID 713), Sv.Trojica – udor (ID 1212), Šumnik (ID 1301), Kobilji curek – rastišce kranjskega jeglica (ID 7673), Mokerc – gozdni rezervat (ID 4040) idr.). Tocne lokacije in obseg narav­nih vrednot si lahko vsak ogleda na spletni strani Atlas Okolja (https://gis.arso.gov.si/). Za varstvo vseh naravnih vrednot so v Pravilniku o dolocitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19) dolocene varstvene in razvojne usmeritve. Upo­števanje teh usmeritev pri poseganju v naravo zagotavlja ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je del narave dolocen za naravno vrednoto. Med drugim je v teh usmeritvah doloceno, da razlicni posegi ne smejo bistveno spreminjati vidne podobe in fizicnih lastnosti naravne vrednote (na primer s pritrjevanjem klinov, vrvi in podobno), dostop do naravne vrednote ne sme biti onemo-gocen, s posegi se ne sme onesnažiti naravne vrednote oz. njene okolice ipd. Vsaka vrsta naravnih vrednot ima dolo-cene svoje varstvene in razvojne usme­ritve, ki jih je treba upoštevati ob pose-ganju vanje in tudi ob obiskovanju. Za izvajanje posegov v naravo na naravnih vrednotah je treba pridobiti tudi naravo­varstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, skladno s predpisi s podrocja graditve objektov in ohranjanja narave. Naravovarstveniki mnoge od naravnih vrednot na ustrezen nacin tudi predsta­vljajo obiskovalcem, tako da jih oznacijo in predstavijo njihove pomembne lastnos-ti. Oznacevanje naravnih vrednot po Sloveniji je poenoteno, in sicer s pentljo, ki je simbol varstva narave. Sestavljena je iz šestih zank, nanizanih v krogu. Tri zan­ke simbolizirajo neživi del narave – vodo, zemljo in zrak; preostale tri pa živo naravo – rastline, živali in cloveka. Ce je Slovenija bogata z naravno dedišcino, lahko recemo, da so naravne vrednote njeni biseri, ki jih je tudi v Obci­ni Velike Lašce kar veliko. In pomembno je, da s svojimi manjšimi ali vecjimi po­segi ne unicujemo izgleda in lastnosti teh biserov, ampak jih pustimo v kar najbolj prvobitnem stanju. Konec koncev so zaradi tega status naravne vrednote tudi pridobile. Za vsak, še tako majhen poseg v naravno vrednoto, bi se morali pred tem posvetovati tudi z Zavodom RS za varstvo narave, kjer imajo izku­šnje z ustreznim nacinom predstavitve in upravljanja naravnih vrednot. Samo na ta nacin lahko naravnim vrednotam izka­žemo primerno spoštovanje in skrb – s premišljenimi posegi, ki jih podpirajo strokovnjaki in naravovarstveniki. OBVESTILO UPORABNIKOM PITNE VODEV OBCINI VELIKE LAŠCE Vodokomunalni sistemi Pitna voda iz javnega vodovodnega sis-tema je tudi v casu epidemije korona virusa SARS-CoV-2 zdravstveno ustre­zna in varna za pitje ter umivanje, prav tako se virus ne prenaša s pitno vodo. V podjetju izvajamo preventivne ukrepe pred širjenjem korona virusa, omejuje-mo gibanje na vodovodnih objektih ter zdravi zaposleni opravljamo samo nujna vzdrževalna dela na cevovodih in objek­tih. Nadzor nad kakovostjo pitne vode poteka z vzorcenjem preko NLZOH. Popisovanje vodomerov v casu epidemije SARS-CoV-2 V skladu z veljavnimi Odloki o dobavi pitne vode moramo vodomere za individualne uporabnike popisovati najmanj enkrat na leto, za pravne osebe pa mesecno. Popis vodomerov navadno poteka v mesecu apri­lu. Na obmocjih: Gradež nad 100, Lapor­je, Poznikovo, Kijane, Stritarjeva ulica, Cereja, Velika Slevica in Karlovica popis vodomerov izvajamo preko daljinskega od-citavanja, ki ga lahko izvedemo tudi v casu epidemije koronavirusa, saj dostop do vo­domernega jaška ni potreben. Druge porabnike pitne vode v casu epidemije koronavirusa SARS-COV-2 naprošamo, da nam do konca meseca aprila sporocite stanje vodomera, ce je to mogoce, na: telefonsko številko: 01/78 89 219, vsak dan od 8. do 12. ure, po elektronski pošti info@vks-belaj.si ali preko spletnega obrazca, ki se nahaja na naši spletni strani www.vks-belaj.si. Pravilno odcitavanje stanja vodomera Pomembno je, da stanje vodomera pra­vilno odcitate, saj lahko le tako pricaku­jete racun v skladu s svojo porabo. Ved-no sporocate samo porabo v mł (brez porabe v litrih). Predstavljamo pravilen odcitek vodomera, ki nam ga sporocite na izbrani nacin. Slika 1 Zašcita vodomera Uporabnike vodovodnih sistemov opo­zarjamo na možnost zmrzali vodomera in vodovodnega prikljucka, zato poskrbite za ustrezno toplotno zašcito in obcasen pre­tok vode. V zimskih mesecih se tempera-tura pogosto spusti pod 0 °C in tam vztraja vecino dneva. Posledice nizkih zimskih temperatur se pogosto kažejo na poško­dovanih vodomerih. Zmrzal je namrec naj­pogostejši krivec, da se vodomer pokvari – poci, zato ga je treba pred neugodnimi vremenskimi vplivi ustrezno zašcititi. Vo­dokomunalni sistemi upravljamo z vodo­vodnim sistemom, ne moremo pa prevzeti odgovornosti za tovrstne poškodbe vodo­merov, saj so ti v lasti uporabnikov. Stroške zamenjave v tovrstnih primerih je dolžan poravnati uporabnik sam. Nasveti, kako zašcititi vodomer in inštalacije pred zmrzaljo: • vodomerni jašek naj bo dovolj globok – najmanj 120 cm; • izolirajte pokrov in notranjost jaška; • z izolacijskimi materiali (penasta guma, gradbena izolacijska folija, stiropor) dodajte toplotno zašcito nad vodomer; • preprecite kroženje hladnega zraka v vodomernem jašku oziroma okrog inštalacij; • ob pojavu zmrzali zagotovite krože­nje vode po inštalaciji (kubicni meter vode stane manj kot popravilo vodo­vodne inštalacije). Vsem uporabnikom svetujemo, da preventivno: • preverite objekte, v katerih nimate stal­nega prebivališca in so v njih vodovodne inštalacije (npr. pocitniške hišice); • preverite gradbišca in novogradnje, kjer dvorišca niso zakljucena (ce jašek ni zasut, lahko zmrzne s strani); • redno preverjajte stanje svojega vo­domera; • pregledujte okolje, v katerem je vgra­jen vodomer; • preverjate tudi ostalo napeljavo do pomožnih objektov in vrtnih pip. Uporabnik je za porabljenovodo odgovoren sam Zmrzal poškoduje tudi veliko napeljav do zunanjih vrtnih pip in pomožnih objektov (lope, garaže, gospodarska poslopja, hlevi). Pred zacetkom zime uporabniki obicajno zaprejo dovode do teh objektov, vendar ce te napeljave pred zimo niso ustrezno zašcitene (ustrezna toplotna zašcita in/ali temeljito izpraznjenje vode iz napeljave), jih zmrzal lahko poškoduje. V pomladanskem casu, ko lastniki ponov-no zacnejo uporabljati napeljavo, sprva niti ne opazijo, da voda zaradi poškodbe nekontrolirano izteka. Ce stanje ostane dalj casa neopaženo (na primer do nas­lednjega letnega popisa vodomernega števca), potem je visok racun za porablje-no vodo neizbežen. Vsak lastnik oziroma uporabnik je za porabljeno vodo, ceprav je nastala zaradi okvare, odgovoren sam. Uporabnik je vsako okvaro na hišnem vodovodnem prikljucku ali obracunskem vodomeru dolžan takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko: 041/646 473 ali 01/788 92 19. Vsem uporabnikom se zahvaljujemo za razumevanje ter sodelovanje. Ostanite zdravi! NOVE IN ŽE OBSTOJECE BREZPLACNE Wi-Fi TOCKE V OBCINI VELIKE LAŠCE Sara Košir, obcinska uprava V lanskem letu je Obcina Velike Lašce na podlagi uspešne prijave na poziv Evropske komisije za dodelitev nepovra­tnih sredstev za spodbujanje internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih pre­jela bon v vrednosti 15.000 evrov, ki je namenjen nakupu opreme za delovanje brezplacnega brezžicnega interneta v okviru programa WiFi4EU. To bo po mne­nju komisije pripomoglo k uresnicevanju vizije, da bodo imela vsa evropska mesta in vasi v glavnih prostorih javnega življe­nja do leta 2020 prosto dostopno spletno povezavo. V Obcini Velike Lašce je za na­mestitev opreme in omrežja v okviru tega programa poskrbela A1 Slovenija d. d.. Uporaba brezplacnega omrežja je pre­prosta, uporabnik na mobilnem telefo-nu ali drugi napravi med razpoložljivimi omrežji na lokaciji izbere omrežje Wi- Dom krajanov Turjak Turjak 17 Trubarjeva domacija Rašica 69 Trg v Velikih Lašcah pred Levstikovim domom, okoli Levstikovega spomenika ter obcinska stavba Dom krajanov Rob Rob 5 Sušilnica sadja Gradež 27 Gasilski dom Dvorska vas Dvorska vas 36 Zdravstvena postaja Velike Lašce Javorškova ulica 9 Dvorana v Levstikovem domu Stritarjeva cesta 1 Igrišce pri glasbeni šoli Šolska ulica 11 Igrišce pri osnovni šoli Šolska ulica 18 Fi4EU, nato se odpre spletni obrazec z emblemom WiFi4EU, kjer uporabnik iz­bere možnost vstopite. S tem je prijava opravljena in uporabnik lahko zacne z uporabo brezplacnega interneta. Posa­mezna dostopna tocka prenese do 200 uporabnikov hkrati, ob cemer je treba upoštevati, da si ob taki hkratni številki vsi uporabniki razdelijo pasovno širino posamezne lokacije, kar lahko povzroci nekoliko upocasnjeno delovanje. S tem se je sedem novih lokacij pridru­žilo trem že obstojecim, na katerih je že dalj casa dostopna brezplacna Wi-Fi po­vezava: Trubarjeva domacija, Levstikov trg na obeh straneh ceste ter dom kra­janov na Turjaku skupaj z okolico. Na teh treh lokacijah uporabnik na svoji napravi izbere omrežje VelikeLasceFree in nato uporablja brezplacni internet. Obcane in druge obiskovalce vabimo k uporabi brezplacnega interneta na vseh navedenih lokacijah. V primeru nedelovanja internetne povezave vas prosimo, da to sporocite na elektronski naslov: obcina@velike-lasce.si ali na telefonsko številko 01 7810 370. Dostop do brezplacnega interneta v okviru programa WiFi4EU je omogocen na lokacijah, ki smo jih izbrali tudi ob pomoci predlogov krajevnih odborov: TROBLA OBCINSKE STRANI 11 POLICIJA VABI KAKO SE NAM LAHKO PRIDRUŽITE TUDI VI? Saša Janjic Ce si želite postati policist ali policistka, se lahko po zakljuceni srednji šoli vpišete na Višjo policijsko šolo v Tacnu. Vpisi bodo potekali enako kot na ostale višje šole, razpis pa je predviden februarja 2021. To šolsko leto bomo iskali od 150 do 200 novih policistov in policistk. Seveda se morate najprej vpisati, in ce ste sprejeti, dobite pravo pogodbo o zaposlitvi. Takoj vam zacne teci delovna doba, prejemate mesecno placo, študij pa je brezplacen. Imate možnost nastanitve v Tacnu v Policijski akademiji, kjer vam po­nujamo tako bivanje kot tudi izobraževa­nje, šport ter knjižnico. To je prakticno vse, kar boste potrebovali v dveh letih študija. Ko uspešno zakljucite prvo leto, se vpišete v drugi letnik, pogodba se vam podaljša. Ko opravite vse študijske obveznosti, se z vami sklene delovno razmerje za nedolo-cen cas in pricnete z delom na eni izmed policijskih postaj. V razpisu so navedeni vsi pogoji, ki jih morate izpolnjevati, temu pa sledijo še fizicni in psihološki testi. Na spletni strani policija.si si lahko vse te po­goje tudi ogledate in se z njimi podrobno seznanite. Za podrobnejšo in neposredno seznanitev z delom policistov vam nudimo tudi možnost obiska policijske postaje. Na policijski postaji vam bomo predstavili de­lavnik policista, pokazali opremo in vam z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. Vprašanja lahko naslovite tudi na elektronski naslov zaposlitev.pulj@policija.si Na ta naslov lahko tudi sporocite željo po obisku policijske postaje, lahko pa se tudi sami zglasite na najbližji policijski po­staji. Veliko našega dela je predstavljenega tudi na Facebook strani Policijske uprave Ljubljana, kjer smo vam prav tako na voljo. Ce se boste odlocili za delo v Poli­ciji, ne zamudite vpisa na študij in se nam pridružite. S cim se boste v službi srecali: S svojim delom boste pomagali lju­dem in skrbeli za varnost državljanov, imeli boste dinamicno delo, ki prinaša veliko izzivov. Na zacetku je to predvsem delo na terenu kot policist na policijski po­staji, kjer boste opravljali naloge v patru­ljah, preiskovali razlicna kazniva ravnanja, obravnavali prometne nesrece, razlicne dogodke, izvajali intervencije ob razlicnih dogodkih, skupaj z obcani skrbeli za var-nost v lokalnih okoljih in nabirali izkušnje za vaše nadaljnje delo v policiji. Seznanili se boste še, kako delujejo interventna številka 113, delo kriminalistov, vodnikov službenih psov, konjenikov, po­sebne policijske enote, specialne enote, letalske policijske enote, enot za nadzor državne meje, in delali predvsem z ljudmi. Z leti boste lahko ob prizadevnem in zavzetem delu, dodatnem usposabljanju, pridobivanju delovnih izkušenj ter izkaza­nem interesu postali del teh specializiranih enot tudi sami. Možnosti za napredovanja oz. premestitev na delovna mesta, ki vas bodo še posebej zanimala, je zares veliko. Priložnosti so tudi za delo v tujini tako v mi-rovnih misijah na razlicnih koncih sveta kot tudi pomoc drugim policijam po svetu. Lahko boste tudi clan ali clanica poseb­ne policijske enote in boste opravljali zah­tevnejše naloge ob razlicnih dogodkih. Taki dogodki so zlasti vecje športne prireditve, demonstracije, protesti, kjer se pricakujejo vecje kršitve javnega reda in miru, vecje iskalne akcije. Za opravljanje tovrstnega dela se boste posebej usposabljali. Del posebne policijske enote je tudi gorska policijska enota, kar je kot nalašc za vse, ki imate radi gore in boste skozi posebno usposabljanje pridobili znanje za izvajanje nalog policije v visokogorju. Tu gre predvsem za obravnavo nesrec v go-rah, sodelovanje v iskalnih akcijah pa tudi preventivno opozarjanje obiskovalcev gora o ustreznosti njihove opreme in na druge nevarnosti v gorah. Pri tem delu boste tudi veckrat sodelovali z letalsko policijsko eno-to in boste pri izvajanju nalog neposredno sodelovali kot del ekipe v helikopterju. Postanete lahko policist postaje pro-metne policije, kjer bo vaša osnovna naloga skrb za varnost udeležencev v ce­stnem prometu, obravnavali boste prome­tne nesrece in druge dogodke v cestnem prometu. Svoje naloge pa boste lahko opravljali tudi na motorju. Ce vas veseli delo z živalmi, se boste lahko usposobili za vodnika službenega psa ali policista konjenika in policijske naloge opravljali s pomocjo službenega psa ali konja. Svojo kariero boste lahko gradili kot kriminalist pri pregonu storilcev najhujših kaznivih dejanj. V okviru kriminalisticne policije se boste lahko specializirali za preiskavo splošne ali organizirane krimi­nalitete, obravnavo kriminalitete s pod-rocja gospodarstva, racunalništva, lahko pa postanete tudi kriminalisticni tehnik, fo­renzik ali bombni tehnik. Ce imate odlicne psihofizicne sposobnosti, lahko postanete tudi clan specialne enote policije, ki izvaja najzahtevnejše naloge policije. Lahko se usposobite tudi za varovanje najvišjih po­liticnih predstavnikov tako doma kot v tujini. Delo policista je predvsem delo z ljud-mi, zato tudi velikokrat izvajamo predava­nja v šolah o raznoraznih aktualnih temah, sodelujemo na sejmih in pri preventivnih aktivnostih, obiskujemo vrtce in osnovne šole, kjer je vedno dobra energija in ka­mor se vedno radi vracamo. Skratka, policijsko delo je dinamicno, raznoliko in tudi zelo zanimivo. Ponuja vam ogromno možnosti, tako da vam pri tem delu zagotovo nikoli ne bo dolgcas. Vabljeni k vpisu! Sara Košir, obcinska uprava Si je kdo kdaj mislil, da bomo dožive­li december, ko s prijatelji ne bomo smeli na kuhano vino, na praznicne tržnice, na ogled luck? Ko ne bomo mogli v živo spremljati božicnih kon­certov, prihodov dobrih mož, polnoc­nice, razlicnih pohodov z luckami? Smo si kdaj mislili, da med prazniki ne bomo mogli obiskati svojih sorod­nikov, bližnjih v domovih starejših, sosedov? Vse to smo docakali v lan­skem decembru, ko smo se morali marsicemu odpovedati in prilagoditi. Kljub vsem oviram pa smo tudi v decem­bru 2020 organizirali Festival božicnega kruha in vam skušali pripraviti vsebine, ki bi vam vsaj malo polepšale letošnji december in popestrile praznicni cas, v veliki meri preživet doma. Ker se zdi, da že skoraj eno leto vsak dan poslušamo statistiko o obolelih, ozdravelih, hospi­taliziranih, odpušcenih, testiranih, nega­tivnih, pozitivnih in cepljenih, vam tokrat predstavljamo prijetnejšo statistiko o Fe-stivalu božicnega kruha 2020: 18 literarnih velikolaških ustvarjalcev se je predstavilo v novem zborni­ ku VEZje, ki sta ga Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in KUD Primož Trubar izda- la na Ta veseli dan kulture; 135 ogledov na Youtube kanalu Pesem.si je do sedaj dosegel prenos pogovora ob izidu zbornika VEZ- je, s katerim smo zaceli letošnji Festival božicnega kruha; >1200metrov praznicnih luck je letos gorelo v Velikih Lašcah; 1400 ogledov na FB Obcine Velike Lašce je dosegel letošnji virtualni prižig luck in pozdrav Miklavža v Velikih Lašcah; 1846 ogledov na Youtube kanalu imajo zazdaj tri ustvarjalne delavnice, ki jih je pripravila uciteljica Osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Lašcah; 6 velikih praznovanj smo se spomnili v okviru Praznicne Trubarjeve domacije; 50 ljudi se je preko Youtube kana- la Obcine Velike Lašce do sedaj podalo na virtualni sprehod po Temkovi žagi z Andrejem Perhajem; 11 poprtnikov, 9 ptickov in golobic ter 1 tepežnico je Zavod Parnas razstavil na razstavi o poprtnikih v galeriji Levstikovega doma, pri nastajanju katere je sodelovalo 25 ljudi; 140 jaslic je DOD Gradež razstavil v skritih kotickih Gradeža; 300–400 ljudi si je v lastni režiji ogledalo razstavo jaslic po oceni DOD Gradež (dejansko število pa je verjetno še višje); 2500 ogledov na FB Glasbene hiše Conce je dosegel glasbeno-pripovedovalski vecer Zgod-be, ki dišijo; 30 obiskovalcev je civilna iniciativa Velikolaški vodniki popeljala Po Goldovih sledeh; 137 ljudi je sodelovalo na šestih on-line kulinaricnih delavni­cah, ki jih je pripravil Tenis Cereja; 150 obiskovalcev se je po oceni organizatorjev Tenis Cereja in Zavoda Parnas s pomocjo mobilne aplikacije podalo na Ptickov lov za zak­ ladom (tudi tu gre za oceno, verjetno je dejansko število še vecje); Številke sicer res lahko zavajajo, a so pokazatelj, da se je v decembru 2020 tudi v okviru Festivala božicnega kruha zgodilo mnogo srecanj. Morda so bila ta bolj virtualna ali pa z masko in na primerni razdalji, a so dokaz, da je kljub mnogim omejitvam možno marsikaj na­rediti ter tako sebi in drugim polepšati praznicni cas. To je tudi sporocilo, ki nam ga vsako leto znova prinaša po­prtnik v naših domovih. Za konec se Obcina Velike Lašce iskreno zahvaljuje vsem, ki ste na kakr­šenkoli nacin sodelovali pri snovanju in izvedbi programa letošnjega festivala. Kar nekaj aktivnosti in dogodkov smo morali zaradi epidemije odpovedati, a upamo, da jih skupaj uresnicimo v letu 2021. Hvala za vaš trud in številne pro-stovoljne ure. NATECAJ ZA NAJLEPŠO OKRASITEV V OBCINI Sara Košir, obcinska uprava Letos smo prvic izvedli natecaj za najlepšo okrasitev v naši obcini, ki je dosegel zelo lep odziv. Skupno smo prejeli 15 prijav v treh razlic­nih kategorijah: trško/vaško jedro, domacija/hiša z okolico ter izložba/ okenska polica. Najlepša hvala vsem prijavljenim, vse okrasitve so lepe, najpomembnejše pa je, da so nam polepšale praznicne dneve in vecere. Komisija si je vse prijavljene okrasi­tve ogledala na terenu in kot najbolj­še izbrala naslednje: TRŠKO/VAŠKO JEDRO 1. mesto: Vaško jedro v Robu Vaga v Robu je okrašena skozi vse leto, za december pa so se krajani, zlasti pa Robarske cajanke, še posebno potru­dile. Skozi celoten advent je zraven vage visel adventni venec, ki se je pred božicem spremenil v božicno drevo z luckami. V vagi so postavljene jaslice, ki so unikatno delo iz naravnih materia­lov. Nad jaslicami bdi angel, narejen iz revij (Troble), zato je simbol povezano­sti v obcini. Poleg jaslic je miza s sko­delicami za caj in kavo, v katerih raste božicno žito. Vsaka od skodelic nosi ime ene od Robarskih cajank, tiste z vi­jolicno pentljo predstavljajo že pokojne clanice. Okrasitev sestavljajo tudi ptic­ki, ki jih pecejo za božic, saj robarsko skupnost povezuje predvsem izrocilo. TROBLA OBCINSKE STRANI 13 Celotna okrasitev si zasluži 1. mesto, saj nas je smiselno razveseljevala skozi celoten december. S skodelicami, v katerih raste božicno žito, je okrasitev izjemno sporocilna. Je lep primer ljud­ske umetnosti, estetsko dovršena in z uporabo naravnih materialov izkazuje povezavo med okoljem in tradicijo. 2. mesto: Vaško jedro na Rašici Na Rašici je kapelica okrašena vsako leto, letos pa so se krajani še dodatno potrudili in dodali malo vec raškega pri­diha. V kapelici so postavljene jaslice, kijih izdeluje vašcan g. Škulj iz Rašice. Po-leg kapelice stoji novoletna jelka, ki so jo postavili vaški fantje in okrasili raški otro­ ci. Pod njo je postavljena okrasitev iz le­senih žlic, ki so tudi lokalne in na katerih so napisana imena otrok iz Rašice, ki so mlajši od 10 let. Vse skupaj je osvetljeno še z luckami, vsakega mimoidocega pa caka tudi lepa pozitivna misel, ki polep­ša sprehod. Okrasitev si zasluži 2. mesto, saj je celovita, s svojimi elementi je moc­no vpeta v lokalno okolje, s kuhalnicami so vašcani pokazali tudi veliko mero kreativnosti in sporocilnosti. Razvidno je, da je pri nastajanju okrasitve sodelovalo veliko ljudi, zato vsem iskreno cestitamo za njihov trud. 3. mesto: Vaško jedro na Malem Locniku Na Malem Locniku je Manca Petric prija­vila domacijo z okolico, ki predstavlja tudi vaško jedro. Z enotno osvetlitvijo deluje zelo celovito. V središce so postavljene jaslice, ki izkazujejo domacnost in tra­dicijo, zato si zaslužijo 3. mesto. Zaradi lokacije prinaša veliko veselja mlajšim in starejšim generacijam ter vsem, ki se peš odpravijo k sv. Ahacu. DOMACIJA /HIŠA Z OKOLICO 1. mesto: Družina Cukrov iz Podkoglja Družina Cukrov je pred svojo hišo v Pod-koglju pripravila cudovito okrasitev, ki navdušuje s svojimi detajli. Vsi elementi so med seboj smiselno povezani in res pricarajo praznicno vzdušje, ki nam ga je v tem letu odvzela epidemija. Vidi se, da je pri okrasitvi sodelovala celotna družina. V okrasitvi so uporabili veliko naravnih materialov; veje, storže, suhe vrtnice, mah in še kaj. Okrasitev izkazuje veliko mero kreativnosti in deluje kot celota, zato so si zaslužili 1. mesto. Dokazali so tudi to, da je moc pricarati praznicni duh tudi z manjšim številom luck, kar izgleda zelo lepo tako podnevi kot ponoci. 2. mesto: Družina Hren iz Šcite Na Šciti nas je navdušila bogata in eno-vita svetlobna okrasitev, ki že skoraj pre­sega raven družinske hiše. Množico luck so dopolnili s simpaticnimi figuricami. Ob pogledu na okrasitev imaš obcutek, da si v neki pravljicni deželi. Za celotno ureditev, v katero je bilo vloženega tudi veliko tehnicnega znanja, so si zaslužili 2. mesto. 3. mesto: Družina Adamic s Škrlovice Pred hišo družine Adamic sta nas pozdra­vila dva gozda škrata, ki skupaj z okra-šenima jelkama sestavljata enostavno, a zelo domiselno in igrivo okrasitev. Z urav­noteženo kompozicijo elementov, barvno usklajenostjo in idejno dovršenostjo do-kazujejo, da je možno tudi z manj deko­racije doseci velik estetski ucinek, zato so osvojili 3. mesto. IZLOŽBA /OKENSKA POLICA 1. mesto: Galerija Levstikovega doma Zavod Parnas je letos v izložbi galerije Levstikovega doma postavil razstavo o poprtnikih. Pri razstavi je sodelovalo veli­ko število nosilk izrocila priprave poprtni­ka iz razlicnih krajev, ki so nam prikazale svoje bogato znanje. Na razstavo je kljub oviram prispel celo poprtnik iz Hrvaške. Okrasitev si je zaradi izjemne vpetosti v okolje, celovitosti in sporocilnosti zaslu­žila 1. mesto, ki naj bo priznanje vsem go-spodinjam, da tudi na ta nacin predajajo tradicijo mlajšim rodovom. 2. mesto: Izložba lokala Mina Cafe Mina Cafe nam je letos postregel z zelo licno izložbo, v kateri si je moc ogleda-ti lesene jaslice, ki jih je izdelal slavist Janez Debeljak in so lep primer ljubi­teljskega rezbarstva. Jaslice dopolnjuje lepo okrašena lesena smrekica. Z uskla­jenostjo materialov si izložba zasluži 2. mesto in nam sporoca, da je les doma v Velikih Lašcah. TROBLA OBCINSKE STRANI 15 ANKETNI VPRAŠALNIKO VELIKOLAŠKI TRŽNICI S tem kratkim vprašalnikom bi vas radi povprašali, ali si obcani želite tržnice v Velikih Lašcah, in tudi, ali obstaja interes med lokalnimi ponudniki, da bi svoje pridelke in proizvode prodajali na taki tržnici. Vsakega odgovora bomo veseli. Izberite trditev, ki velja za vas: želim si kupovati na tržnici v Velikih Lašcah želim si prodajati na tržnici v Velikih Lašcah tržnica v Velikih Lašcah se mi ne zdi potrebna Kateri termin obratovanja tržnice bi vam najbolj ustrezal (oznacite lahko vec odgovorov)? cetrtek popoldne (npr. 16:00–19:00) petek popoldne (npr. 16:00–19:00) sobota dopoldne (npr. 08:00–11:00) drugi termin (napišite svoj predlog): Kako pogosto si želite, da bi velikolaška tržnica obratovala? enkrat na teden enkrat na mesec dvakrat na mesec nekajkrat na leto Katere proizvode bi si želeli kupiti na tržnici v Velikih Lašcah (oznacite lahko vec odgovorov)? sveže lokalno sadje in zelenjavo mlecne izdelke (mleko, sir, skuto, jogurte idr.) domac kruh in manjše pekovske izdelke, na primer piškote, slašcice med in medene izdelke suha zelišca in domace caje vloženo in/ali suho sadje in zelenjavo rokodelske izdelke oblacila, obutev drugo (napišite svoj predlog): Si poleg tržnice želite tudi kakšen dodaten program (oznacite lahko vec odgovorov)? da, gostinsko ponudbo da, program za najmlajše da, izmenjavo rabljenih oblacil, igrac, knjig in podobno da (napišite svoj predlog): ne, menim, da dodaten program poleg tržnice ni potreben DODATNA VPRAŠANJA ZA PONUDNIKE: Kaj bi ponujali na tržnici v Velikih Lašcah? Kako pogosto bi prodajali na tržnici v Velikih Lašcah? enkrat na teden enkrat na mesec dvakrat na mesec nekajkrat na leto Ali bi si pred prodajo na tržnici želeli še kakšnega usposabljanja ali izobraževanja? da (napišite svoj predlog): ne Prosili bi vas za vaše ime in priimek, telefonsko števil­ko ter elektronski naslov, da lahko z vami vzpostavimo stik. Podatke bomo uporabili izkljucno za potrebe obvešcanja glede velikolaške tržnice. Izpolnjen vprašalnik lahko pošljete po pošti na naslov: Obcina Velike Lašce, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce ali skeniranega po elektronski pošti: obcina@velike-lasce.si. Možna je tudi izpolnitev spletne ankete, ki je dostopna na spletni strani: https://obcina.velike-lasce.si/. PRIMOŽ PAHOR, NOVI DIREKTOR RAZVOJNEGA CENTRA KOCEVJE RIBNICA Spoštovani, v zacetku decembra ja podeželja, s katerim se aktivno ukvar­2020 sem kot direktor prevzel vodenje jam že 12 let. Pri svojem delu sem vedno Razvojnega centra Kocevje Ribnica. deloval povezovalno, zato želim okrepiti Prevzem funkcije vodenja podjetja je sodelovanje med razlicnimi deležniki na nadgradnja mojega dosedanjega dela obmocju delovanja podjetja ter vzposta-v podjetju, v katerem sem zaposlen od viti skupno sodelovanje na obmocju od leta 2006 kot projektni vodja in podjetni-Turjaka do Kolpe. ški svetovalec. Kot direktor razvojnega Vabljeni vsi podjetniki k obisku SPOT Razvojni centercentra bom zasledoval vizijo podjetja in tocke, kjer vam nudimo brezplacne stori-Kocevje Ribnica, d. o. o. usmerjal dejavnosti v doseganje le-te. tve, ki so namenjene bodocim in obstoje-Trata XIV 6a, 1330 Kocevje Med opravljanjem dela sem spoznal šir-cim podjetjem. Vabljeni tudi k obisku pi-e: info@rc-kocevjeribnica.siše kocevsko-ribniško obmocje tako na sarne LAS Po poteh dedišcine od Turjaka www.rc-kocevjeribnica.sipodrocju podjetništva in razvoja malega do Kolpe, kjer bomo skupaj z vami ustvar-www.las-ppd.si gospodarstva kot tudi na podrocju razvo-jali nove zgodbe razvoja podeželja. ZDRAVSTVENI DOM dr. Janeza Oražma Ribnica, vabi vse bodoce starše, da se udeležijo spletnih predavanj PRIPRAVA NA POROD IN STARŠEVSTVO. Pridobili boste veliko koristnih informacij o nosecnosti, porodu, poporodnem obdobju, dojenju ter negi novorojencka. Z udeležbo predavanj bo prehod v materinstvo in ocetovstvo gotovo lažji. Za spremljanje zadošca pametni mobilni telefon ali racunalnik, posebno predznanje uporabe tovrstnih spletnih orodij ni potrebno. Predvideno je eno predavanje v zgodnji nosecnosti (12–24 teden), ter štiri predavanja po 30. tednu nosecnosti. Torej, udobno se namestita v domacem okolju in se nam pridružita! Dodatne informacije in prijave: 031 342 819 maja.zagar@zdribnica.si Maja Žagar, dipl. babica PROBLEMATIKA PLUŽENJA PLOCNIKOV V VELIKIH LAŠCAH Zdenko Merkelj Za objavo clanka v našem obcinskem glasilu sem se od­locil, da iz lastnih izkušenj predstavim cišcenje plocni­kov v naši obcini in objavim nekaj trditev, ki jih mogoce kdo ne opazi, pa bi po mojem mnenju bile vseeno zani­ mive tudi za obcane. Dobivam razlicne informacije, da ploc­nike plužimo s pretežkimi in prevelikimi traktorji, kar bi na prvi pogled res vsa­kega zmotilo. Ce pa dolocene stvari fizi­kalno-matematicno izracunamo, vidimo, da temu le ni tako, saj ima manjši traktor mnogo ožje pnevmatike. To pa ima zelo velik pomen pri prenosu teže traktorja na površino, v tem primeru plocnik. Tudi trditve, da druge obcine in drugi izvajalci plocnike plužijo in rolbajo z manj­šimi traktorji, ne drži povsem. Plocnike ob državnih cestah, za katere skrbijo držav­na podjetja, cistijo s primerljivimi oziroma tudi težjimi stroji. Naj vam za zacetek opišem, da plocnike v Obcini Velike Lašce, ki so pod obcinskim okriljem, cistimo s trak­torjem Claas Arion 650, ki je opremljen s celnim špic plugom proizvajalca RIKO EKOS Loški Potok (VARIO XK-400/T). Tur­jaški del in plocnike v Robu pa cistimo s traktorji podobnih karakteristik znamke Fendt. Plug ima vzmetenje posameznih segmentov na vzmeti, celoten plug pa je torzijsko vzmeten. Ta vzmetenja se najbolje prilagajajo neravninam in posa­meznim nagibom ter morebitnemu nale­tu ovir. Plug je opremljen tudi z dodatno opremo, razvito prav za pluženje plocni­kov (nagib pluga v primeru, ko se traktor pelje z dvema kolesoma po plocniku, z dvema po cestišcu, plug pa se prilagodi položaju plocnika). Za posipanje plocni­kov uporabljamo isti traktor z diskastim posipalcem oznake DS-1700 istega pro-izvajalca, ki je prav tako prilagojen ozi­roma grajen za potrebe posipanja ploc­nikov, saj je izmet soli tako projektiran, da se lahko posipa samo v desno stran. S tem pridobimo optimalno posipanje plocnika, ne pa tudi celega vozišca. Nekoc sem dobil tudi neko vpraša­nje, ali plocnike plužimo s traktorjem, ki je opremljen z verigami. Res je, da se verige uporabljajo, vendar le v izrednih razmerah, to pa so: sklop vecje kolicine snega (nad 50 cm in vec), ko je vozišce (plocnik) poledenelo ali je na vozišcu nastala snežna deska. Naj vam kot zani­mivost povem, da v zadnjih dveh zimah verig nismo uporabljali. Iz izkušenj izhajamo, da so stroji pri­merni za izvajanje zimske službe, tudi za pluženje plocnikov, saj smo preizkusili vec razlicnih tehnik cišcenja. Plocnike smo plužili, (kidali) z mini nakladacem – bobcatom, ki s togo vpeto žlico na plocniku res pusti ogromno sledi, saj se brez vzmetenja in brez prilagajanja ne­ravninam vse sile prenašajo neposredno na plocnike. Mogoce ne veste vsi, da smo imeli v Robu na takrat novo zgraje­nem plocniku test pluženja plocnikov s snežno rolbo, ki naj bi bila primerna za odstranjevanje snega pohodnih površin. To je bila profesionalna snežna rolba BCS 404 širine 80 cm, ki pa se je izka­zala za popolnoma neuporabno. Pri vecji kolicini snega ta rolba niti približno ni zmogla opraviti svojega dela, poizkusili smo še enkrat pri manjši kolicini snega, ki je bil pomrznjen, a se je neuspešna zgodba ponovila. S tako ali podobno rolbo bi se dela dalo sicer izvajati, ampak TROBLA OBCINSKE STRANI 17 bi bila intenziteta pluženj mnogo vecja, saj bi sneg morali odstranjevati vsakih nekaj centimetrov. Ce bi plocnik upora­bilo vecje število pešcev, bi se zgodba ponovila, saj bi sneg na plocniku stlacili, takrat pa bi rocne snežne rolbe znova odpovedale. Zavedati se morate, da so plocniki zelo izpostavljen del cestišca. Ko ocistimo sneg z vozišca, se namrec vsa kolicina snega s smernega vozišca odlo­ži na plocnik ali njegov rob, to se pravi, ce želimo ocistiti plocnik, nimamo snega s širine 1 m, kot je širok plocnik, ampak s 3–4 metrov širine, saj je bil preusmerjen s smernega vozišca na naš plocnik. Da lahko ta sneg, ki je zbit, velikokrat zmr­znjen, odrinemo na rob plocnika, potre­bujemo sorazmerno veliko silo. Veliko vašcanov negoduje, ce na nji­hovem dovozu, ki meri v širino le nekaj metrov, nastane manjša kolicina snega ob pluženju cest, ceš da je težko skidati, saj je sneg trd in zbit. Predstavljajte si, kako bi bilo videti rocno cišcenje vec kilometrov plocnikov , ki so polni takšnega snega. Kot izvajalec zimske službe v naši ob­cini sem vedno odprt za kritiko, ce je le ta utemeljena in strokovno podkovana. Naj pa ne ocenjuje vsak dela zimske službe, ce se z njim še ni srecal in ima o tem le svoje mnenje. Ne pozabite, kolikokrat, ko se odpravite v službo oziroma na pot, imate ocišcene ceste, plocnike, da lahko, kar se da, varno pridete do cilja. Naj poudarim, da dela opravljamo vestno in ažurno. Ob tej priložnosti bi se zahvalil še vsem našim podizvajalcem, ki se prav tako trudijo za dobro nas vseh in vestno opravljajo svoje delo. 25. 11. 2020 INVESTICIJA VRTEC IN ŠOLA TURJAK Glede na situacijo, ko nas je sedem svetnikov, ki v Obcini Velike Lašce sodelujemo bolj ali manj že od njenega nastanka leta 1994, glasovalo proti Odloku o spremembi proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021 ter zaradi svoje legitimne pravice doživelo napad, zmerjanje in linc župana pa tudi nekaterih obcanov, moramo pojasniti svojo odlocitev. Analiza poteka nacrtovanja investici­je Vrtec in šola Turjak je bila predstavlje­na dne, 11. 11. 2020, na skupni seji vseh odborov Obcine Velike Lašce z zunanjimi clani. 16. 11. 2020 smo od Obcine Velike Lašce prejeli omenjeno analizo, in sicer za potrebe obravnave v povezavi z Od­lokom o spremembi proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021. Investicija na Turjaku in reševanje prostorske stiske v Osnovni šoli Velike Lašce sta bili aktualni temi vsa leta samostojne obcine, še po­sebej pa po odlocbah inšpekcije in po letu 2008 zaradi povecanja števila otrok. Po prvi zavrnitvi idejnega projekta med obema cestama, tudi svetnikov iz Turja­ka, smo na odboru za družbene dejavno­sti iskali nov prostor: eni bi gradili pri sta­ri šoli na zdajšnjem igrišcu (stroka je to možnost zavrnila), druga možnost je bila zdajšnja lokacija in umešcenost v pros-tor. Glede na formalnopravne zahteve pristojnih organov, umešcenosti v pros-tor, zahtev lokalne skupnosti, arhitekta in navsezadnje tudi Osnovne šole Veli­ke Lašce (ravnateljica in vodja vrtca sta sodelovali pri nastajanju projekta) je bila predvidena gradnja – IDZ iz leta 2016: objekt 1.300 m˛, okolica 1.000 m˛ in oce­na investicije 2. 135.000,00 EUR z DDV. Stekle so aktivnosti pridobitve gradbe­nega dovoljenja, pridobitve soglasij na­slednikov Turjaških itn. Resnici na ljubo je bil projekt z veliko vecino potrjen na obcinskem svetu, ni pa bil vsem všec – ne lokacija ne stavba, mogoce še kaj. Tudi energetske sanacije ter rešitev šole na Karlovici in v Velikih Lašcah (evropska sredstva, telovadnica in dograditev priz­idka (delno kreditiranje v višini do 1,6 % od zakonskih dovoljenih zadolžitev, ki znaša 8 %)). In potem so se zgodile volitve. Nova oblast, nova pricakovanja, stari pode­dovani projekti, menda tudi okostnjaki v omarah … Nova dejstva investicije Vrtec in šola Turjak v letu 2020: investicija Vr­tec in šola Turjak se je povecala v vseh postavkah: PZI 2020: objekt 2.446,86 m˛ in okolice 2.959,23 m˛. Ocena in-vesticije je 4.664.927,54 EUR z DDV. Cena na m˛ z DDV: 1.906,49 EUR. Na povecanje vrednosti investicije naj bi vplivali naslednji dejavniki: 1) dvig cen gradbeno-obrtniških del od leta 2016 do leta 2020; 2) uporabno podstrešje z možnostjo uporabe za dodatne ucilnice (namesto lesene strešne konstrukcije so predvideni jekleni nosilci), 14 stre­šnih oken; 3) prestavitev klimata nad telovadnico (200 m˛ vec površine); 4) telovadnica: vkljucene lesene akusticne stene in mehke obloge; 5) vkljucena do-datna dela v višini 8–10 %. S temi spremembami svetniki nis-mo bili seznanjeni. S predlogom, da se zadolžimo v letu 2021 za 2.700.000,00 EUR, naslednje leto 2022 pa bi se za­dolžili še za gradnjo šolske kuhinje v Velikih Lašcah v višini 1.200.000,00, kar znaša 7,3 % sredstev od dovoljenih 8 % sredstev zadolževanja glede na prora-cun obcine za 20 let, se sedem svetni­kov ni strinjalo. Nismo se strinjali s tako financno projekcijo, ki predvideva samo odhod na banko po denar. Glede na volilne obljube župana smo pricakova­li, da bo pripeljal vsaj del sredstev od drugod, kot je obljubljal. In obcina nima odprtih problemov samo na podrocju družbenih dejavnosti, tu so še podrocja gospodarstva (koronakriza), komunale idr. Dolgorocno bi bile ob takem zadol­ževanju za to investicijo za dobo 20 let pod vprašanjem ne samo druge investi­cije, še najmanj kanalizacija, ampak tudi druga osnovna dela in naloge obcine. Koncno pa je treba spomniti, da je za iz­vrševanje obcinskega proracuna odgo­voren župan. Prenašanje odgovornosti za financno nevzdržen projekt na svet­nike, verbalno napadanje in žaljenje pa je nekorektno in nedopustno. Naj povzamemo: Noben izmed sed­mih svetnikov ni proti gradnji na Turja­ku, nikoli. Za to smo si vedno prizadeva­li, eni za šolo in vrtec, drugi za vrtec in dom za ostarele. Smo pa pri glasovanju o Odloku o spremembi proracuna spoš­tovali naceli ucinkovitosti in gospodar­nosti. Gre za osnovni naceli, ki ju je tre­ba upoštevati pri pripravi in izvrševanju obcinskega proracuna ter pri nacrtova­nju in izvajanju velikih investicij. Svetniki smo proti takemu zadolževanju obcine, proti temu da se spreminja projekt brez vednosti javnosti. Novega župana s(m)o volili, ker je obljubljal napredek, evrop-ska sredstva, drugacen, odprt dialog, sodelovanje. Turjak in Rob si zaslužita napredek in to, da se predvolilne oblju-be izpolnijo, da se z vso mocjo, z zna­njem in lobiranjem poišcejo sredstva za investicije ter razvoj obcine. Nismo od­locali sami; posvetovali smo se z volilno bazo. Ko bo vodstvo obcine naredilo boljšo financno konstrukcijo, jo bomo vsi podprli. Gradbeno dovoljenje velja pet let. V letu 2021 bodo ponovno odprti razpisi na ministrstvih, odprto bo novo obdobje crpanja evropskih sredstev, zato vodstvu obcine želimo veliko uspe­hov pri pridobivanju dodatnih sredstev za razvoj obcine kot celote. Poimenski seznam svetnic in svetnikov Obcine Velike Lašce po abecednem redu: • Ladka Deterding • Tatjana Devjak • Matjaž Gruden • Peter Indihar • Jakob Jaklic • Tina Kadenšek • Rudolf Rupar 31. 1. 2021 LOKALNA SKUPNOST,LOKALNA SAMOUPRAVA,OBCINSKI SVETNIKI IN NJIHOVA PRAVICA Spoštovane obcanke, spoštovani obcani Obcine Velike Lašce! Proti koncu lanskega leta smo na seji obcinskega sveta Obcine Velike Lašce med drugim obravnavali Odlok o spre­membi proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021. Ker so bili podatki pripravljeni pomanjkljivo, zneski za investicijo v Turjaku veliki, predvideno zadolževanje za skoraj celotno investicijo, kljub temu da je v obcini odprtih še kar nekaj strateško pomembnih projektov, smo omenjeni svetniki, ki v Obci­ni Velike Lašce sodelujemo bolj ali manj že od njenega nastanka leta 1994, glasovali proti Odloku o spremembi proracuna Ob­cine Velike Lašce za leto 2021. Popravljena financna analiza poteka nacrtovanja investicije Vrtec in šola Tur­jak je bila predstavljena dne, 11. 11. 2020, na skupni seji vseh odborov Obcine Veli­ke Lašce z zunanjimi clani. Tudi z novimi podatki so ostala nepojasnjena dolocena dejstva, pojavil se je pomislek pred preve­likim zadolževanjem, saj naj bi se zadolžili za 20 let in za po našem mnenju preveliko vsoto. Bili smo mnenja, da obcina nima odprtih problemov samo na podrocju družbenih dejavnosti, tu so še podrocja gospodarstva (koronakriza), komunale idr., zato smo glasovali proti odloku o spremembi proracuna (Naj samo spom­nimo, da smo veljavni proracun za leto 2021, kjer je predvidena tudi investicijaPOŠ in vrtec Turjak, soglasno potrdili).To­rej nismo glasovali proti investiciji, novo­gradnji šole in vrtca na Turjaku, saj vemo, da so prostori še kako potrebni, temvec smo glasovali proti tako velikemu znesku za omenjeno investicijo in proti zadolže­vanju pod takimi pogoji. Predvsem pa smo bili mnenja, da je treba glede na tre­nutno situacijo pocakati, poiskati dodatne vire financiranja, saj gradbeno dovoljenje velja pet let in ne bo nic zamujenega. Za­radi te svoje legitimne pravice odlocati o življenju in delu v Obcini, katere legitimni predstavniki smo, smo doživeli napad in zmerjanje s strani župana pa tudi nekate­rih obcanov. Svojo odlocitev smo želeli pisno poja­sniti in smo napisali IZJAVO. Poslali smo jo na uradni obcinski naslov, medijem in Tro­bli. Zanimivo je, da v zadnji številki Troble, ko je bila stvar aktualna, ko sta svoj vidik predstavila župan in ravnateljica, naša IZ­JAVA ni bila objavljena. Sedaj pac ni vec aktualna, od takrat se je marsikaj spre­menilo. Bili smo in bomo tudi v prihodnje proti nespoštovanju nacel ucinkovitosti in gospodarnosti pri izvrševanju obcinske­ga proracuna. Gre za po našem mnenju osnovni naceli, ki ju je treba upoštevati pri pripravi in izvrševanju obcinskega prora-cuna ter pri nacrtovanju in izvajanju veli­kih investicij. Svojo odlocitev smo morali marsikomu pojasnjevati, marsikdo nas je razumel, podprl, marsikdo zmerjal po dru­žabnih omrežjih, nekateri od nas s(m)o dobivali nesramna telefonska in elektron-ska sporocila posameznikov, ki jih pa sicer ni bilo veliko. Bila pa so. Ladka Deterding in Peter Indihar sta morala našo odlocitev pojasnjevati tudi novinarki na TV SLO 1. V nadaljevanju smo imeli tudi kolegij župana, ponovno srecanje vseh odborov z zunanjimi clani, arhitektko, nadzornim in strokovnjakom za energetiko. Dobili smo nove izracune (napaka projektanta in na­enkrat za 700 tisoc evrov nižja investicija), predstavljeni so bili popravki investicije v smislu zniževanja stroškov, župan je oblju­bil, da bo s strokovnimi službami temeljito preveril vse ponudbe in poiskal dodatna možna sredstva, ki se bodo pojavila v letošnjem letu na ministrstvih. Cakamo na nove informacije in nove odlocitve, ki bodo premišljene in v korist vsem obcan­kam in obcanom v vseh krajih in zaselkih v naši obcini. In takrat bomo ZA. Spodaj podpisani svetniki se zave­damo, da lokalna skupnost ni le pravni pojem na papirju, je družbeni pojav, je naravna skupnost, ki je nastala na po­sameznem ožjem ozemlju kot posledica TROBLA OBCINSKE STRANI 19 nujnosti uresnicevanja dolocenih skupnih interesov ljudi, ki bivajo na tem obmocju. Ljudje prebivamo in se združujemo z dru­gimi posamezniki na dolocenem obmo-cju zaradi zadovoljevanja svojih skupnih potreb, ki jih lahko rešimo le skupno. Zadovoljevanje teh potreb pa zahteva dolocene dejavnosti. Njihovo izvajanje je pogoj za nastanek dolocene organizacij­ske strukture. Te dejavnosti vkljucujejo potrebe s podrocja družbenih zadev, s podrocja komunale, gospodarstva itd. Lokalna skupnost mora biti sposobna za­dovoljevati potrebe in interese vseh svojih prebivalcev ter izpolnjevati tudi vse druge naloge v skladu z zakonom. Lokalne skupnosti uresnicujejo, plani­rajo, odlocajo in izvajajo svoje naloge le s pomocjo lokalne samouprave. Lokalna samouprava je v naši državi sprejet nacin upravljanja javnih zadev in pri tem sode­lujejo vsi prebivalci dolocene teritorialne skupnosti s svojimi izvoljenimi predstav­niki. Lokalna samouprava je neskoncno velika pravica lokalnih skupnosti, da sa­mostojno in brez vmešavanja državnih oblasti urejajo dolocen del javnih zadev. Lokalna samouprava je danes v mnogih deželah priznana kot pomembna politicna vrednota. Lokalno skupnost vodita župan in obcinski svet, ki v primeru naše obci­ne šteje 12 svetnic in svetnikov. Obcinski svet je najvišji organ odlocanja o vseh za­devah v okviru pravic in dolžnosti obcine ter ima ogromno nalog. Pravno-formalni okvir delovanja obcinskega sveta in s tem posledicno legitimno izvoljenih svetnikov dolocajo tako državna zakonodaja kot obcinski akti. Prepricani smo, da nismopresegli svojih pravic. Še vec, mislimo, da se nad nami vršita pritisk in diskreditacija. Ne želimo si razdora, želimo si kon­struktivnega sodelovanja v korist vseh nas in celotne Obcine. Podpisniki poabecednem redu: • Ladka Deterding • Tatjana Devjak • Matjaž Gruden • Peter Indihar • Jakob Jaklic • Tina Kadenšek • Rudolf Rupar RAZMIŠLJAM NA GLAS ... Obcinski svetnik Srecko Knafelc Spoštovani kolegi svetniške skupine »7«, iz mnenj “prizadetih”, prebranih na elektronski pošti, je cutiti zadrego zara­di nepremišljenega nasprotovanja pro-jektu, ki ga je zastavila politicna stran, ki je bila na oblasti v prejšnjih mandatih in katere del so tudi štirje od sedmih podpisnikov Izjave, v kateri skušate prepricati javnost, da trenutna obcinska oblast ne dela v interesu Obcine Veli­ke Lašce in njenih prebivalcev. Ker so bila vsa pojasnila okoli tega objavljena v zadnji Trobli 7/2020, nima smisla po­navljati zelo transparentnega delovanja obcine v smislu korektne in gospodar­ne realizacije zastavljene investicije. So pa v izjavi, ki jo po zadnjih podatkih podpirata samo še dva svetnika, nave-dena spet nekatera zavajajoca dejstva, s katerimi naj bi upravicili svojo “skrb” za grozeco nevarnost prezadolževanja obcine in za pretirane stroške, ki naj bi s sprejetim projektom nastali. Ce bi z enako skrbnostjo tisti svetniki iz prejšnjega sestava obcinskega sveta, ki so glasovali za zacetek projekta (ob dejstvu, da so pomanjkljivo gradivo pre­jeli en dan pred odlocanjem in da niso imeli nobenih tehtnih pripomb na projekt ter ga kot takega ocenili za primernega za nadaljevanje), bdeli nad tako opeva­nim projektom telovadnice pri OŠ (zaradi slabe izolacije strehe je bila potrebna te­meljita in draga sanacija, saj je bila zara­di tega poraba energentov za ogrevanje bistveno vecja), zamisliti bi se morali ob nacrtovanju vrtca pri OŠ PT o primernosti lokacije, saj ta nima ne dovolj prostora za zunanje dejavnosti otrok kot tudi ne dovolj parkirnih prostorov, objekt pa tudi nima kuhinje, ki bi razbremenila kuhinjo OŠ PT, ki jo bo treba zdaj razširiti (tudi tukaj je bilo treba zaradi pomanjkljive gradnje sanirati izolacijo teras in izolaci­jo strehe, izpadlo je nacrtovanje dvigala idr.). Na tem mestu je treba omeniti tudi povsem nerazumno prezgodnjo prekini­tev najemnega razmerja za objekte na lokaciji, predvideni za postavitev nove šole in vrtca, zaradi katerega je bila obci­na ob zajeten kup denarja, najemnik pa je imel tudi nesorazmerno velik strošek, ko je moral najti zacasno nadomestno lokacijo. In investicija ni samo zgradba, tem­vec je treba upoštevati tudi življenjsko in smotrno urejanje tokov uporabnikov, šolarjev in zaposlenih, tu pa bi morali za­gotovo poslušati tudi mnenje pedagoške stroke, ki najbolje ve, kje so pravi proble-mi. In na koncu, ve se, da je trend naraš-canja prebivalstva in priseljevanja poziti­ven in iz tega naslova so tudi razmisleki o pripravi bodocega objekta na enostavno in kasnejše povecanje uporabne površi­ne samo modra poteza in ne nekaj, kar bi zahtevalo pribijanje na križ. Obcani vedo, kaj potrebujejo, jav-no mnenje je trdno na strani realizacije projekta, zato bi morali obcinski svetni­ki predvsem poskrbeti, da bodo skrbno pregledali vse ponudbe in se odlocili za izvedbo, ki bo projektu zagotovila dolgo­letno ucinkovito rabo. PS: Ker so se v skupini zavedli, da je bila prva Izjava popolnoma zgrešena (zgornje besedilo se nanaša nanjo) in bi med ljudmi samo vzbudila upor, so pripravili drugo, nekoliko mehkejšo varianto, v kateri sicer odkrito priznavajo, da izjava ni bila vec aktualna, zato so spremenili naslov in odstranili “zoprne” številke, pozornost pa namenili “skrbi” za lokalno skupnost in sa­moupravo. Vse z namenom, da svoj skriti “proti” predstavijo kot velik “za” za izvedbo investicije. Ce si ne bi želeli razdora (kar je podcrtano v novi izjavi), bi se zamislili nad svojim pisanjem in raje priceli sodelovati z županom, ki je prekinil z dolgoletnim strankarskim klientelizmom in dogovarjanjem pod mizo. Obcani imajo o tem obilo podatkov in izkušenj. In župan je vseskozi poudarjal, da bo koncna cena znana, potem ko dobimo ponudbe iz razpisa, in da so projektantske ocene samo ocene. Zadnja in najboljša novica je, da je za letošnje leto objavljen razpis za financiranje šol in vrtcev v znesku 43 milijonov evrov nepovra­tnih sredstev, zato pa je treba izbrati izvajalca in skleniti z njim pogodbo, kar prinaša dodatne tocke pri kandidiranju za evrop-ska sredstva! Presojo o dobrih namenih in iskrenosti prepušcam obcanom, moj zgornji zapis pa je ostal tudi po “prenovljeni” Izjavi nespremenjen. Spoštovani obcani in svetniki, nova podružnicna šola in vrtec na Turjaku je gradbeni pro-jekt naše obcine z dolgo brado. Projekt je bil med drugim tudi vsebina marsikatere predvolilne obljube. Godlja, ki je nastala okoli realizacije tega projekta, tako vecinoma temelji na stroških gradnje, ki pa izhajajo, roko na srce, iz bolj ali manj netocnih ocen investicije. V prvem tednu februarja se bo namrec iztekel rok za oddajo ponudb po razpisu za gradnjo in šele tedaj bomo lahko z gotovostjo govorili o stroških, ki jih bo imela obcina z gradnjo. Sledljivost priprave projekta in spremljajoce dokumentacije je bila svetnikom predstavljena na kolegiju župana v zacetku decembra, kjer so na vprašanja svetnikov odgovarjali projektant, nadzornik gradnje, ener­getski svetovalec, za projekt odgovorni sodelavci obcinske uprave ter župan. Vam obcanom, pa je bi projekt predsta­vljen v zadnji lanski številki Troble. Jasno je, da naša obcina takega projekta ne more financirati z lastnimi sredstvi, zato se bo morala ob denarju, ki smo ga prihranili iz obcinskega proracuna, tudi zadolžiti. V teh dneh pa je kot narocen prišel z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS razpis za sofinanciranje gradnje šol in vrtcev. Tako imamo enkratno pri­ložnost, da se prijavimo nanj in s tem pridobimo nekaj evrop­skega denarja. Želim si, da bi prevladal razum obcinskih sve­tnikov pri odlocanju o proracunu, saj so razmere za šolanje in varstvo naših otrok iz Turjaka enostavno katastrofalne, cesar pa si Obcina Velike Lašce ne zasluži vec. Vaš župan Ker v letu 2020 zaradi protikoronskih ukrepov ni bilo gasilskih veselic z obveznimi srecelovi, se je Uroš Centa, s.p. odlocil, da bo ob zakljucku leta daroval eno tono (36 vrec) lesnih briketov za kurjavo starejšim obcanom. Na obcini smo pobudo podprli in poskrbeli za razvoz štirim obcanom. Urošu se za prijazno gesto najlepše zahvaljujemo. Obcina Velike Lašce TROBLA OBCINSKE STRANI 21 VPIS V VRTEC Starše in zakonite zastopnike otrok obvešcamo, da sprejemamo vloge za vpisvvrtec Soncni žarek za šolsko leto 2021/2022 do 31. 3. 2021. Obrazci za vpis otroka so na voljo v vrtcu in na spletni strani www.soncni-zarek.si. Za dodatne informacije se lahko oglasite osebno v vrtcu, poklicete na tel. številki: 031 618-300, 7881-582 (Stanka Mustar) ali pišete na e-pošto: stanka.mustar@vrtec.velike-lasce.si Vkljucitev necepljenega otroka v javni vrtec, kot je opredeljen po zakonu, ki ureja vrtce, in v javno sofinancirani program zasebnega vrtca v skladu z zakonom, ki ureja vrtce, se zavrne, ce iz potrdila pediatra o zdravstvenem stanju otroka izhaja, da otrok ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdec­kam, pa za to ne obstajajo medicinski razlogi, ugo­tovljeni z odlocbo o opustitvi cepljenja iz 22. clena tega zakona (Zakon o nalezljivih bolezni). Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašce VIJE SE ŽELEZNA CESTA … V VELIKE LAŠCE PONOVNO TUDI Z VLAKOM Angelca Petric Vzpostavitev potniškega prometa je bila težko pricakovana. In prav velikim pricakovanjem, spodbujenih na primerih iz tujine, ko v nekaj minutah prideš z enega konca mesta na drugi konec, ko te vlak z veliko hitrostjo pripelje z enega konca države na drugega, je sledilo neljubo presenecenje. Sam cas potovanja ni ravno optimalen in glede na prvotno predstavljen vozni red se vlak ob jutranjih konicah v Lašcah sploh ne bi ustavil. Po urgenten sestanku s predstavniki Slovenskih železnic nas je župan obvestil, da se je glede tega vendarle dosegel preboj. Vlaki bodo ustavljali v Velikih Lašcah in upamo, da bo to vsaj nekoliko razbremenilo gneco na cesti. Aktualna tematika si zasluži nekaj vec besed, zato smo za odgovore poprosili mag. Darjo Kocjan, direktorico SŽ – Potniški promet, ter Matjaža Kranjca, direktorja SŽ infrastruktura, d. o. o. Matjaž Kranjc, direktor SŽ – Infrastruktura, d. o. o. Zakaj je obnova železniške proge potekala tako dolgo in kaj je oviralo vzpostavitev potniškega prometa? Projekt Modernizacija kocevske pro-ge se je v celoti financiral iz državnega proracuna in je bil že v zacetku razde­ljen na vec faz, saj ni bilo zagotovljenih financnih sredstev za celotno izvedbo projekta naenkrat. Tako je bil za vsako posamezno fazo izdelan svoj investicijski program. I. faza je obsegala obnovo odseka od Grosuplja do Ortneka, katere primarni namen je bil obnova proge do Ortneka zaradi zagotovitve nemotenega obra­tovanja tamkajšnjega Skladišca naftnih derivatov. Dela na terenu so se izvajala med letoma 2008–2011; II. faza; I. etapa je obsegala obnovo odseka od Ortneka do Ribnice in se je izvajala med letoma 2012–2013; II. faza; II. etapa je obsegala obnovo odseka od Ribnice do Kocevja in se je iz­vajala med letoma 2016–2018; III. faza pa je obsegala izvedbo signal-no-varnostnih ter telekomunikacijskih naprav na odseku Grosuplje–Kocevje in se je izvajala med letoma 2019–2020. Napovedana vzpostavitev potniške­ga prometa na železniški progi Grosu­plje–Kocevje s 1. oktobrom 2020 se je TROBLA OBCINSKE STRANI 23 prestavila za tri mesece, ker niso bili vzpostavljeni vsi pogoji za izvajanje re-dnega železniškega potniškega prome­ta. Vsi elementi signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav namrec še niso bili vgrajeni in tudi ne preizkušeni do te mere, da bi bila takrat zagotovljena zakonsko zahtevana varnost železniške­ga in cestnega prometa. V našem okolju je bilo v javnosti kar nekaj razburjenja zaradi voznega reda. Prvotno v jutranjih urah niti ni bilo pred­videnih postankov. To naj bi bilo zdaj urejeno. Zanima nas, kako pravzaprav pripravite vozni red vlakov? Pri pripravi voznega reda smo stre­meli k temu, da bi imeli jutranji potniki neposredno povezavo proti Ljubljani, popoldanski pa proti Kocevju s kar naj­krajšim casom potovanja. Seveda nam je kljucno zadovoljstvo uporabnikov, zato smo vozni red s 1. 2. 2021 prila­godili željam lokalnih skupnosti. Žal se zaradi infrastrukturnih omejitev vedno to ne da, a tokrat je bila sprememba izvedljiva. Po kocevski progi po veljav­nem voznem redu (trenutno zaradi zaje­zitve COVID 19 in odloka Vlade RS vlaki vozijo po pocitniškem voznem redu), ki si ga lahko ogledate v iskalniku vozne­ga reda, na spletni strani www.potniski. sz.si oz. v rubriki vozni red po relacijah, med Ljubljano in Kocevjem skupno od ponedeljka do petka vozi petnajst vlakov ter šest nedeljskih vlakov (trije pari) za dovoz dijakov in študentov. Zaradi do-datnega povpraševanja potnikov bo s 1. februarjem vpeljan dodatni jutranji vlak z odhodom iz Kocevja ob 5:05 in priho­dom v Ljubljano ob 6:25, tako bodo med Kocevjem in Ljubljano vozili trije jutranji vlaki. Po novem bodo tudi vsi vlaki ustav­ljali na postajališcih Žlebic, Velike Lašce in Ljubljana Vodmat. Ali se lahko vozni red vlakov spremi­nja glede na potrebe potnikov? Ga lahko še optimizirate oz. ali pri izde­lavi voznega reda upoštevate npr. delovni cas zaposlenih oz. pricetek pouka za šolarje? Vozni red se na obmocju Evrope spre­minja enkrat na leto (prvi vikend v decem­bru). Zaradi vecjih posegov v infrastruk­turo smo ga na Slovenskih železnicah v preteklem in letošnjem letu razdelili na dva dela, tako se bo letos spremenil tudi 11. julija. Med letom (upravljalec infrastruk­ture vnaprej doloci datume) so možne manjše spremembe, ki bistveno ne vpli­vajo na vozne rede drugih vlakov. Taka sprememba, ki je opisana pri prvem vpra­šanju, bo 1. 2. 2021. Dogovorjena je bila z župani in ministrstvom za infrastrukturo. Naslednjo nacrtujemo za 11. 7. 2021, ko bi v okviru možnosti uredili dodaten vecerni odvoz iz Ljubljane, izboljšali popoldanski odvoz proti Kocevju in jutranji dovoz za Kocevje. Vsekakor je v našem interesu kar naj­vecje zadovoljstvo potnikov, zato vozni red pripravljamo na podlagi tokov po­tnikov, števila potnikov, njihovih sugestij itd. Na novo odprti progi je pomembno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, ker imajo te najboljše podatke o migracijah svojega prebivalstva. Pri pripravi voznega reda smo ome­jeni z infrastrukturo. V danem primeru sta bistveni predvsem dve omejitvi: eno­tirni progi Metlika–Ljubljana in Kocevje– Grosuplje ter zastarelost postaje Grosu­plje, kjer se progi stikata. Trenutno sta na postaji Grosuplje lahko istocasno samo dva potniška vlaka, ker sta samo dva pe­ronizirana tira. V kratkem je nacrtovana rekonstrukcija postaje, kar bo pripomo­glo k pretocnosti postaje in omogocilo vecje število prestopnih zvez. Kje lahko kupimo vozovnice za vlak (v Velikih Lašcah ni temu namenjene poslovalnice)? Potniki, ki v vlak vstopijo na kateri­koli postaji, kjer ni odprtega prodajnega mesta, lahko vozovnice kupijo na vlaku pri osebju za spremljavo vlaka (pri spre­vodniku). Kakšne so omejitve za vlake na naši progi? Trenutne omejitve glede hitrosti vla­kov so vezane predvsem na upravne postopke. Gradbena dela so v celoti za­kljucena in omogocajo hitrosti od 60 km/h do 100 km/h. Signalnovarnostne in teleko­munikacijske naprave so vgrajene in so trenutno v fazi poskusnega obratovanja, ki se bo zakljucila s pridobitvijo obrato­valnega dovoljenja varnostnega organa, Javne agencije za železniški promet RS. Do izdaje obratovalnega dovoljenja ja skladno z veljano zakonodajo dovoljena najvišja hitrost na progi 80 km/h. Je pa to proga, ki se vse do najvišje tocke 581 m nadmorske višine vzpenja, tudi za 26 promil, zato so posledicno hi-trosti na tej progi nižje. Kakšna bo potovalna hitrost med Ve­likimi Lašcami in Ljubljano oz. med Kocevjem in Ljubljano ter obratno? Potovalna hitrost med postajališcem Velike Lašce in postajo Ljubljana je naj­nižja 60 km/h in najvišja 85 km/h oziroma med postajo Ljubljana in postajo Kocevje najnižja 60 km/h in najvišja 100 km/h. S povecanim številom vlakov bo ce­stni železniški prehod na Škofljici še hujše ozko grlo. Kdaj je na Škofljici nacrtovan kakšen cestni podvoz ali nadvoz? Investicije v železniško in cestno infrastrukturo vodi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Po nam zna­nih informacijah naj bi med zacetkom na­selja Lavrica in koncem naselja Škofljica zgradili ožjo štiripasovnico, ki naj bi vklju-cevala tudi izgradnjo podvoza na mestu nivojskega križanja na Kocevski cesti. Za izdelavo projektne dokumentacije je bilo na portalu e-narocanja objavljeno javno narocilo: JN005274/2020, z dne 24. 8. 2020, Izdelava projektne dokumentacije rekonstrukcije državnih cest na obmocju Škofljice z ureditvijo podvoza G2-106 v km 0,261 pod železniško progo ZJN-3: Odprti postopek. Vec informacij je dosto­pnih na Direkciji RS za infrastrukturo. Zakaj so bile zapornice na progi postavljene pravokotno na potek pro-ge in ne tako, da bi zapirale pot avto­mobilom na cesti? V casu izvedbe in montaže signalno­varnostnih naprav je izvajalec za potrebe testiranja delovanja zaporniških pogo-nov pred dokoncno vgradnjo zacasno postavil posamezne zaporniške pogone na nacin, da so se rocice spušcale proti progi, in ne proti cesti. S tako postavitvijo rocice zaporniških pogonov niso segale v profil ceste in s tem ovirale cestnega prometa. Kot vemo, je to pri domacinih in udeležencih v cestnem prometu vzbudilo nemalo zacudenja. A le na tak nacin smo lahko na terenu preverili delovanje novih zaporniških pogonov brez vplivanja na varnost v cestnem prometu. Zakaj ima postaja Velike Lašce železni­ški status postajališca, in ne postaje? Postajališce Velike Lašce ima nave-deni status, ker skladno z dolocili veljave zakonodaje – Prometni pravilnik in Pra­vilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališc – ne izpolnjuje tehnicnih pogojev za drugacno poimenovanje V casu izdelave predinvesticijske zasnove in investicijskega programa je imelo prometno mesto v Velikih Lašcah status nakladališca. V okviru moderni­zacije kocevske proge je bila zaradi pri­manjkljaja potenciala v tovornem prome­tu predvidena ureditev postajališca, torej prometnega mesta na progi, ki je name-njeno vstopanju in izstopanju potnikov. Samo poimenovanje prometnega mesta v postajališce oz. postajo ne vpliva na frekvenco ustavljanja potniških vlakov. Zakaj je bil v Velikih Lašcah med zad­njo obnovo ukinjen industrijski tir, ceprav je v neposredni bližini v obcin­skem prostorskem nacrtu opredelje­na poslovno-stanovanjska cona? Slepi tir, ki se je nekdaj nahajal na nakladališcu Velike Lašce, ni bil nikoli industrijski tir, ampak tir v sestavi javne železniške infrastrukture. V casu izdela­ve predinvesticijske zasnove je bilo ugo­tovljeno, da Obcina Velike Lašce nima gospodarskih projektov, ki bi vplivali na potencial povecanja prevoza tovornih vlakov, zato se ureditev dodatnih tirov oz. prekladalno-nakladalnih površin in objektov ni predvidela. Zakaj so bili v Obcini Velike Lašce uki­njeni dosledno vsi cestni prehodi cez železnico, razen enega samega, cez katerega pa vodi zgolj cesta, ki se sle­po konca sredi gozda? O nacinu ureditve posameznega ni­vojskega prehoda odloci resorni minister z izdajo soglasja na podlagi zapisnika Komisije za nivojske prehode. To je stro­kovni organ, ki ga skladno z zakonodajo imenuje resorni minister in ga sestavlja­jo predstavniki upravljavca železniške infrastrukture, ministrstva, pristojnega za promet, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, varnostnega organa, upravljavca ceste in lokalne skupnosti, na obmocju katere se nahaja nivojski prehod. Komisija za nivojske prehode na podlagi ogleda in preucitve dejstev na terenu ter preverbe skladnosti obstojece ureditve nivojskega prehoda z veljavno zakonodajo izdela zapisnik, v katerem resornemu ministru predlaga nacin ure­ditve nivojskega prehoda. Za ureditev nivojskih prehodov v Ob­cini Velike Lašce je bila v letu 2005 in 2009 sklicana Komisija za nivojske pre­hode, pri delu katere je sodeloval pred­stavnik lokalne skupnosti in upravljavca cest v Obcini Velike Lašce. Pristojni mi­nister je na osnovi zakljuckov zapisnikov Komisije za nivojske prehode, skladno z veljavno zakonodajo, izdal soglasja o na-cinu ureditve nivojskih prehodov. Na osnovi soglasij je bil sklenjen spo­razum o medsebojnih obveznostih, ki ga je podpisal župan Obcine Velike Lašce. Ta namrec skladno z Zakonom o lokalni samoupravi predstavlja in zastopa obcino ter hkrati tudi predstavlja obcinski svet. Zavedati se moramo, da z ukinitvijo posameznega nivojskega prehoda in iz­gradnjo nadomestnih povezovalnih cest do bližnjega nivojskega prehoda oz. iz­gradnjo podvoza oz. nadvoza odstrani-mo nevarno mesto, kjer lahko (vecinoma zaradi cloveškega faktorja) pride do izre­dnega dogodka z materialno škodo ali celo s cloveškimi poškodbami in žrtvami. Z ukinitvijo vsakega nivojskega prehoda se poveca varnost udeležencev tako v cestnem kot tudi železniškem prometu. Je projekt obnove dokoncno zakljucen. Bi bilo možno našo slepo cesto na stro­ške SŽ (ali direkcije) podaljšati do naj­bližje obstojece za vse uporabne ceste? Slepa cesta, kot jo imenujete, je goz­dna cesta oziroma nadaljevanje Rimske ulice iz naselja Velike Lašce, ki vodi pre­ko zavarovanega nivojskega prehoda NPr 19.3 do gozdov na drugi strani žele­zniške proge. Za podaljšanje oziroma gradnjo po­vezave med obstojecimi gozdnimi ce­stami v Obcini Velike Lašce ni pristojen upravljavec javne železniške infrastruk­ture, to je SŽ Infrastruktura, d. o. o, mor­da lahko vec informacij podajo na Direk­ciji RS za infrastrukturo. TROBLA INTERVJU 25 Betonske kinete ob železniških tirih so postale obljudena sprehajalna pot. Kakšna so uradna sprehajalna pravila na teh kinetah? Govorimo o betonskih kabelskih ko­ritih. To je linijski objekt, ki je namenjen vgradnji kabelskih komunikacijskih tras in energetskih kablov, potrebnih za delo­vanje signalnovarnostnih, telekomunika­cijskih in elektricnih naprav v okviru že­lezniške proge ter postaj in postajališc. Naj poudarim, da prosto gibanje in hoja na obmocju železniške proge nis­ta dovoljena oziroma sta prepovedna in smrtno nevarna! Za kršitelje je pred­videna kazen skladno z dolocili veljavne zakonodaje, ki zagotavlja varnost žele­zniškega prometa. Preckanje železniške proge je dovoljeno samo na mestih, kjer je to oznaceno – nivojski prehodi ozi­roma izvennivojska križanja – podvozi, nadvozi oziroma podhodi, nadhodi. Obmocje železniške proge, kamor sodijo tudi betonska kabelska korita, ni prostor za sprehajanje, zato apeliram na vse obcane, da ne hodijo po oz. ob železniški progi in se ne izpostavljajo nevarnosti železniškega prometa. Gi­banje na železniškem obmocju je po­tnikom dovoljeno samo na oznacenih obmocjih, dostopnih poteh in znotraj rumenih crt na peronih, vse ostalo je smrtno nevarno in prepovedano. Vzpostavitev potniškega prometa po­meni tudi priložnost za turiste. Je mož-no npr. kombinirati prihod z vlakom in nato kolesarjenje do želene destinaci­je? Tudi npr. za odhod v službo. Seveda! Nova potniška povezava po železnici bo zagotovo tudi velika prilož­nost za turisticne izlete v prostem casu, saj ima to obmocje turistom in popot­nikom zagotovo marsikaj pokazati in ponuditi. V nadaljnje se bomo tudi mi povezali z raznimi turisticnimi ponudniki v vaši regiji v želji po razširitvi ponudbe za naše potnike (turisticno, gostinsko... s paketnimi ponudbami). Tudi možnost potovanja z vlakom, nato pa na železniški postaji naprej s kolesom bo omogocena, saj pospeše-no gradimo kolesarnice za železniških postajah in postajališcih, kjer bo v va­rovani kolesarnici mogoce pustiti kolo oz. si ga izposoditi. Vsi vlaki, ki vozijo po kocevski progi, imajo na razpolago najmanj deset mest za prevoz koles, za katera smo v želji po sledenju trajnostni mobilnosti že lani znižali ceno prevoza na 1,50 evra. Kako se oblikuje cena prevoza? Že v zacetku se pojavljajo ugibanja med ljudmi, ali bo proga rentabilna? Družba SŽ-Potniški promet, d. o. o., smo izvajalec obvezne gospodarske jav­ne službe prevoza potnikov v notranjem in cezmejnem regijskem železniškem prometu. Cene so dolocene v potniški tarifi, ki jo sprejme Ministrstvo za infra-strukturo. Je v nacrtu oprema postaj na upo­rabniku prijazen nacin? Npr. ponudba kave ali zajtrka, casopis, drobni artikli? Potniški promet ni ponudnik teh sto­ritev. Preucujemo pa razlicne možnosti, kako bi lahko s partnerji oz. izvajalci pope-strili ponudbo na postajah in postajališcih. Kako poteka marketing za uporabo železnice, namenjen mlajši, prihaja­joci generaciji? Našim mladim potnikom je za prevoz v šole oziroma na fakultete na voljo vo­zovnica IJPP, ki omogoca nakup ugodne mesecne oz. letne vozovnice, veljavne za prevoz tako z vlakom kot tudi z av-tobusom. V primeru potovanj mladih v prostem casu imamo zanje pripravljeno SŽ kartico ugodnosti za mlade, s katero lahko uveljavljajo 30-odstotni popust. Prav tako o mladim na voljo tudi številni popusti za potovanja v skupinah, potova­nja v tujino itd. Mladi, ki po zakljucku šolanja stopajo na pot poklicne kariere, pa lahko izbirajo med polletnimi oz. letnimi vozovnicami, saj v primeru nakupa letne vozovnice placajo osem mesecnih vozovnic, kar štiri mesece pa potujejo brezplacno. Enaka ponudba velja za vse aktivno prebivalstvo. Kakšna so pricakovanja za naprej, v katero smer bo šel razvoj? Živimo v casu podnebne oziroma okoljske krize, ko je varovanje okolja in trajnosten nacin mobilnosti izjemno po­membna in družbeno odgovorna naloga vsakega posameznika. Želimo postati sodoben evropski železniški opera-ter, ki bo hrbtenica javnega potniškega prometa v Sloveniji. Operater, ki bo s sodobnimi in tehnološko dovršenimi pri­jemi izboljšal mobilnost in dostopnost javnega potniškega prometa, zmanjšal porabo energije in s tem posledicno tudi negativne okoljske obremenitve. Z novi-mi vlaki, prvih pet dizelmotornih vlakov (DMW 610), ki so že na naših tirih, in dva elektricna, ki sta tudi že pri nas, od skup-no 52 vlakov bomo v potniškem prometu odlocno stopili na pot celovite prenove in posodobitve voznega parka. Tako bomo lahko ponudili konkurencni javni prevoz potnikov po železnici z zagotavljanjem celovite storitve potovanja potnika od doma do koncnega cilja z varnim, zanes­ljivim in udobnim železniškim prevozom. Z razvojem omrežja P&R – Park&Ride ali Parkiraj in se pelji, številnimi kolesarjem prijaznimi in varovanimi parkirnimi mesti na železniških postajah in postajališcih ter souporabo elektricnih avtomobilov (Car sharing) nameravamo zagotoviti še uspešnejšo prihodnost potniškega pro-V zacetku tega leta je po vec kot 50 letih med Grosupljem in Kocevjem po­novno zapeljal potniški vlak. Da je to velik in pomemben dogodek tako za ribniško-kocevsko obmocje kot tudi za celotno Slovenijo, dokazuje tudi to, da so nas na prvi vožnji vzdolž kocevske proge pricakale množice navdušenih ljudi. Obcanke in obcani Grosupljega, Dobrepolja, Velikih Lašc, Žlebica, Ribni­ce, Kocevja ter okoliških krajev se dobro zavedajo, da bo ponovna vzpostavitev potniškega prometa v veliki meri raz­bremenila ceste, povecala prometno varnost ter tudi casovno skrajšala nji-hove poti do Ljubljane. Že takoj ob po­novnem odprtju proge na Ministrstvu za infrastrukturo nismo bili zadovoljni z voz­nim redom vlakov, zato smo z vodstvom Slovenskih železnic in župani vložili ve-like napore, da smo znotraj obstojecih tehnicnih zmožnosti dosegli izboljšavo voznega reda potniških vlakov na re-laciji Ljubljana – Kocevje. Sklenili smo kompromis na nacin, da smo dodali še eno vlakovno kompozicijo ter uskladili oziroma prilagodili postanke vlakov. Šele nadgradnja železniške postaje Grosu­plje, ki bo zakljucena konec letošnjega leta, bo omogocila še dodatne izboljša­ve na kocevski progi in sicer pogostej­še vožnje ter vec vlakov, kar bo potniški promet od Ljubljane do Kocevja naredilo še privlacnejši. VOZNI RED: LJUBLJANA–KOCEVJE 4471 4473 3235 4475 4491 3213 4477 4493 3219 4481 2 2 2 2 21 2 2 21 2 2 Ljubljana 04:10 07:51 09:18 12:08 12:21 14:34 Grosuplje 04:31 08:19 09:45 12:34 12:49 15:02 15:07 Grosuplje 04:32 08:24 10:34 12:35 12:54 15:05 15:10 Slivnica 04:36 08:28 10:37 12:38 12:57 15:08 15:18 Cušperk 04:43 08:35 10:45 12:46 13:05 15:16 15:25 Dobrepolje 04:51 08:43 10:52 12:53 13:12 15:23 15:31 Velike Lašce 04:57 08:49 10:58 12:59 13:18 15:29 15:39 Ortnek 05:05 08:58 11:06 13:07 13:26 15:37 15:43 Žlebic 05:09 09:02 11:10 13:11 13:30 15:41 15:47 Ribnica 05:17 09:06 11:14 13:15 13:34 15:45 15:56 Stara Cerkev 05:25 09:15 11:23 13:24 13:43 15:54 15:59 Kocevje 05:29 09:18 11:26 13:27 13:46 15:57 2 - Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih-dela prostih dneh v RS. 21 - Vozi ob nedeljah do 20. 6. 2021 ter 8. 2. in 5. 4. 2021; ne vozi 7. 2., 4. 4. in 25. 4. 2021. Aleš Mihelic, državni sekretar Ministrstvo za infrastrukturo Vozni red velja od 1. 2. 2021 do 10. 7. 2021 4483 3223 4495 3223 4485 2 21 2 16:05 17:22 17:22 16:28 17:48 17:48 17:53 16:29 17:53 17:56 17:56 18:04 18:04 18:13 16:46 18:11 18:19 16:51 18:17 18:27 18:25 18:31 17:02 18:29 18:35 17:07 18:33 18:44 18:42 18:47 17:18 18:45 VOZNI RED: KOCEVJE–LJUBLJANA Vozni red velja od 1. 2. 2021 do 10. 7. 2021 4488 4470 4472 4474 3220 4476 3296 4496 3288 4478 3216 4492 3284 4482 4494 4486 2 2 2 2 2 2 2 21 3 2 2 21 3 2 21 2 Kocevje 05:05 05:45 06:26 09:35 11:55 13:35 14:05 16:12 16:52 19:08 19:08 Stara Cerkev 05:08 09:38 11:58 13:38 14:08 16:15 16:55 19:11 19:11 Ribnica 05:17 05:56 06:37 09:47 12:07 13:47 14:17 16:24 17:06 19:20 19:20 Žlebic 05:21 06:01 06:42 09:51 12:11 13:51 14:21 16:28 17:10 19:24 19:24 Ortnek 05:25 09:55 12:15 13:55 14:25 16:32 17:14 19:28 19:28 Velike Lašce 05:33 06:12 06:53 10:03 12:23 14:03 14:33 16:40 17:22 19:36 19:36 Dobrepolje 05:39 06:18 06:59 10:09 12:29 14:09 14:39 16:46 17:28 19:42 19:42 Cušperk 05:46 10:15 12:35 14:15 14:45 16:52 17:35 19:49 19:49 Slivnica 05:53 10:23 12:43 14:23 14:53 17:00 17:42 19:56 19:56 Grosuplje 05:56 06:34 07:15 10:26 12:46 14:26 14:56 17:03 17:45 19:59 19:59 Grosuplje 05:57 06:35 07:16 10:30 13:33 14:30 15:47 17:07 20:00 20:00 Ljubljana 06:24 06:57 07:43 10:55 13:59 14:57 16:20 17:36 20:26 20:26 2 - Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih-dela prostih dneh v RS.3 - Vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih-dela prostih dneh v RS. 21 - Vozi ob nedeljah do 20. 6. 2021 ter 8. 2. in 5. 4. 2021; ne vozi 7. 2., 4. 4. in 25. 4.2021. TROBLA 27 ALI VESTE, DA JE BILA PRVA LOPATAPRI GRADNJI KOCEVSKE ŽELEZNICE ZASAJENA V VELIKIH LAŠCAH, IN NE V KOCEVJU? železniški tir. Delavci so morali de­lati tudi 26. 9. med dežjem in pono-ci, da je bilo zjutraj vse nared za pri-hod slavnostnega hlapona. Redni promet je stekel takoj nas­lednji dan, 28. septembra. »[…]Tu zbrano je bilo na jako bogato okrašenem kolodvoru posebno veliko obcinstva: obcinski zastop, uradništvo, šolska mladina z zastavo itd., pozdravil je ministra v lepem nagovoru g. župan Hocevar. Sedaj vozi železnica zopet navzgor do Retij, kjer se je rodil Fran Levstik, od tu pa navzdol skozi hladni gozd v – 'peklo'. Tako imenuje se namrec navadno Ortnek rectius Ertnik, kjer je zopet mala postaja tik Koslerjeve grajšcine […]«. 22. september 1893, št. 218. Viri: Tadej Brate, Ivan Kordiš, 100 let kocevske železnice: 1893–1993, Pokrajinski muzej Kocevje, Kocevje 1993. Karol Rustja, Dolenjske proge, železniški muzej, Ljubljana 1994. Dnevno casopisje – Slovenski narod, Slovenec 1Karol Rustja, Dolenjske proge, Ljubljana 1994, str. 22. DEDIŠCINA KOT NAVDIH METKA STARIC, ZA DELO VODJA PROJEKTOV Dragica Heric / foto: arhiv Metke Staric ZAVODA PARNAS Metko Staric srecujemo v gozdovih, na travnikih, nadomacijah, v družbi krajanov ter obcanov in povsodpušca sledi. Lepote narave, edinstveno floro in favnopredstavlja na fotografijah in v pisani besedi v brošurah,na razstavah, na spletnih straneh in v drugih medijih.Postavljene so ucne poti, oznacbe kulturne in naravnededišcine, ohranila se je nesnovna kulturna dedišcina.Pred dvajsetimi leti je zacela s knjigoveško delavnico,sledili so krožki in delavnice kot izdelava miniaturne knji­ge, obisk suhorobarja, po geološki poti, kulinaricni spre­hodi itd. V okviru zavoda Parnas so se v obcini in širše izvajali številni projekti in še vedno se izvajajo, tudi v tehkriznih casih. Vodi jih Metka Staric, po izobrazbi ucitelji-ca, ki danes poleg sebi najdražje ciljne skupine z otrokisodeluje in dela z vec razlicnimi ciljnimi skupinami. Kateri je aktualni projekt? Zadnji, ptickov lov na zaklad v casu Festivala božicnega kruha. Kaj je Ptickov lov na zaklad? Gre za 10 km dolgo pot, ki poteka v glavnem po obstojecih stezah, kolovozih in plocnikih okrog Velikih Lašc, lahko pa jo zakljucimo že po petem ali sedmem kilo-metru ter nadaljujemo drugic. Zacetek in konec sta vedno pri gostišcu Tenis Cereja, kjer male pohodnike pricaka skrinja zak­ladov. Pot je zasnovala Stanka Hren, s ka­tero tokrat sodelujeva preko LAS projekta ZID, kjer se je aktivirala kot prostovoljka iz vrst ponudnikov. Ptickov pohod je na­menjen družinam in odraslim, ki imajo radi daljše sprehode in ki se ne ustrašijo blata ter snega. Odziv je odlicen. Po poti nas vodi pticek z božicnega kruha. Na telefon si naložimo brezplac­no aplikacijo Mišja dolina 2GO, ki deluje na androidih, v kratkem pa bo na voljo tudi za operacijski sistem IOS. Zemljevid nam kaže, kje na poti se nahajamo, ob vprašanjih, slikah, zvokih na postajah od­krivamo bogato dedišcino Lašc, še pose-bej vodnih zakladov – izvirov, ponorov, podzemnih jam, mokrišc idr. in z njimi povezanih bitij in zgodb. Da se pocutimo varneje, je pot delno oznacena tudi na terenu. Ker sem po duši še vedno malo uciteljice in racunalnicarke, dedišcina Lašc pa je cisto premalo poznana, sem se lotila preverjanja nove tehnološke igracke, ki smo jo pridobili preko projek­ta Mala barja – Marja. S Stanko sva se pri pripravi poti odlicno ujeli. Se bo aplikacija Mišja dolina 2GO še razvijala? V aplikaciji lahko pripravimo številne poti, vkljucimo besedila, slike, filme, zvoke in druge elemente virtualne resnicnosti. Imela sem sreco, da sem lahko sodelovala z Urško Hren iz zavoda Krpanove novice, ki je s tehnologijo odrašcala in do potan­kosti razišce prav vsako podrobnost, ki jo okolje Nexto ponuja. V aplikaciji je razde­lala Kolesarsko pot modrega blešcavca, ki vodi po Mišji dolini in se zacne in konca na Trubarjevi domaciji. Aplikacija na igriv nacin razcleni delovanje mokrišc v obmo-cju Natura 2000 in izpostavi pomen Mišje doline za cloveka. Mišja dolina namrec ni neokrnjena narava, za ohranitev ogrože­nih habitatov je kljucno ustrezno gospo­darjenje s temi obmocji, kar je tudi rdeca nit naših sporocil. Kako dalec je projekt Mala barja – Marja na obmocju Mišje doline? Kaj se bo izvajalo letos? Projekt se z letošnjim letom izteka, zato je pred nami zelo delovno leto – v prenovljenem kozolcu na Trubarjevi do-maciji obcina ureja sodobni turisticni in-formacijski center, ki bo deloval tudi kot informacijska tocka za interpretacijo Miš­je doline. Zato vsi težko cakamo na re-balans proracuna, da obcina lahko pricne najprej z zunanjo in nato še notranjo pre­novo, del katere bo financiran in izveden iz projekta Marja na podlagi že izdelane­ga nacrta interpretacije ter pridobljenih vsebin. Sveže rešitve bodo skupaj s so-dobno interpretacijo zagotovo dosegle TROBLA INTERVJU 29 širši prostor. Ko bo vodilni partner Zavor RS za varstvo narave uredil vse formal-nosti glede izobraževalne poti, bomo lahko skupaj priceli z opremljanjem te­matske poti ob Rašici, umestili že izdela­ne objekte in pot uredili za obisk. Sicer pa vodilni partner s svojimi iz­vajalci nadaljuje z odstranjevanjem za­rasti v Marinckih, na Rašici in pod Pod-logom. Vkljuceni smo v proces nadzora pri izvedbi del. Na posekanih površinah v Kneju sledi dodatno mulcenje, saj je pro-ces vzpostavljanja mokrotnih travnikov dolgotrajen. Sredstev za urejanje od­vodnjavanja v projektu Marja ni, morda pa bi usklajena pobuda lastnikov parcel na Obcino Velike Lašce lahko pospeši-la reševanje te problematike. Skupaj z vodilnim partnerjem in kmetijsko sveto­valno službo išcemo rešitve za zagota­vljanje trajnostnega gospodarjenja na teh površinah. Za dosego trajnosti bo seveda treba vzpostavljene površine vsaj enkrat letno kositi, sicer se bodo ponovno zarasle. Opažamo, da se inte­resi in pricakovanja lastnikov zemljišc ter interesi kmetov, ki s površinami ustrezno gospodarijo, veckrat razhajajo. Ceprav se marsikateri travnik zarašca v gozd, njive so že davno postale travnik, je vseeno kmetijstvo tisto, ki poleg pride-lave hrane ohranja tudi krajino. Torej je upraviceno vprašanje, kaj bodo od tovr­stnih naravovarstvenih projektov imeli la-stniki kmetijskih zemljišc oziroma kmetje. Na vsako stvar lahko gledamo z dveh strani – kot na oviro ali našo prednost. V Mišji dolini so zelo omejeni pogoji za gos-aktivirajo. Na novo »Na vsako stvar podarjenje z zemljo, a preorani mokrotni lahko gledamo z dveh hkrati s pravilnimi pris-travniki v Mišji dolini strani – kot na oviro ali topi ohranjamo na sve-so zamujena prilož­ našo prednost.« tovni ravni ogrožene nost, saj bi kmet le z življenjske prostore, za kar so predvidena financna nadomestila. Ko to prednost prepoznamo za svojo res-nico, se bo našla tudi pot. Pomembno je, da se kmet pravilno organizira, in v Slo­veniji obstajajo podporne institucije, ki mu lahko na tej poti pomagajo. Pri vklju-cevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe, kjer za ustrezno gospodarjenje s svojimi zemljišci lahko pridobijo financna nado­mestila, kmetom na lokalni ravni svetuje in pomaga kmetijska svetovalna služba. Peter Indihar je v okviru projekta Marja že uspel aktivirati kar nekaj kmetov, da so se zavezali za upoštevanje strožjih ukrepov. Kmetje se lahko vedno z vpra­šanji obrnejo na Zavod Parnas, kjer jim preko informacijske tocke pomagamo do ustreznih sogovornikov oz. svetujemo pri vzpostavljanju programov, ki bi jih lahko priceli izvajati na svojih kmetijah. Preko projekta Mala barja – Marja se letos prvic vzpostavlja tudi pogodbe-no varstvo. Zanimivo je prav za manjše kmetije, saj bodo nadomestila dosegljiva tudi za posamezni pravilno obdelan mo-krotni travnik na obmocju Natura 2000 Mišja dolina, za kar ima vodilni partner v projektu zagotovljena sredstva. Glede na to, da smo tik pred subvencijsko kam­panjo, je pravi cas, da kmetje preverijo, na katerih njihovih površinah v Mišji doli­ ni je to možno, in se eno pravilno košnjo na tistem travniku letno pridobil bistveno vec sredstev, kot bo vredna pridelana si­lažna koruza na nastali njivi. Velik potencial za kmete vidim tudi v tem, da si na svojih kmetijah uredijo prostore in pogoje za predelavo mesa in mleka ter se vkljucijo v tržne verige. Odlicni izdelki iz lokalne samooskrbe, ki jih zdaj pripravljajo zase, so lahko zlasti za mlade kmete tudi poslovna priložnost. Nenazadnje je letos Slovenija postala evropska kulinaricna destinacija. Moje izkušnje s kulinaricnih sprehodov so odlicne. Za degustacijo lokalne hrane so ljudje od drugod pripravljeni placati vec in številni bi izdelke kupili tudi za domov. Parnas je s svojimi prostovoljci že ve­liko naredil za razvoj turizma v kraju. Brez podpore družine, prijateljev in znancev, ki predstavljajo zdravo jedro Parnasa, tega seveda ne bi zmogla. Skoraj desetletje uspešno upravljamo z Geološko potjo v Kobilji curek, cistili smo zarast na rimskem zidu v Kobiljem curku ter se zavezali, da bomo kot delež­nik konzorcija Claustra zanj tudi vnaprej skrbeli. Tudi akcije promocije priprave poprtnika kot nesnovne kulturne dediš-cine brez številnih prostovoljcev po vsej Sloveniji in na Hrvaškem ne bi bile tako odmevne. Prostovoljcem je pomemben obcutek, da so del zgodbe, postanejo varuhi dedišcine in všec jim je, da lahko prispevajo nekaj dobre­ ga, koristnega tudi za »Ceprav za opravljenotokrat kar prostovolj­druge. Tudi sama zato delo ljudje niso placanici iz vrst ponudnikov sodelujem kot prosto-v denarju, pa je doberv projektu, obenem voljka v vec društvih. obcutek vcasih vreden smo preverili še so­Ceprav za opravljeno vec kot placilo.« delujoce ponudnike delo ljudje niso placani v denarju, pa je dober obcutek vcasih vreden vec kot placilo. Prostovoljsko delo preko projektov lahko predstavlja tudi del prihodkov za nevladne organiza­cije. Tudi v projektu Mala barja – Marja so npr. številni prostovoljci PGD Karlovi-ca odstranjevali invazivne rastline v Mišji dolini in s prostovoljskim delom tako sami pridobili lep del sredstev za novi gasilski avto. Tega seveda niso poceli za­radi nekih metuljckov in rožic, pa vendar vsa dolina zdaj ve, zakaj in kako je treba zatirati invazivno rozgo po logovih. Obiskovalce vabite v Velike Lašce s kratkimi filmcki Gremo v Lašce? Ja, lani sta nastala dva kratka pro-mocijska filma, pravzaprav so trije. Preko projekta ZID smo vse leto aktivirali turi­sticne ponudnike, da se povežejo v mre­žo ob tematskih poteh. Potreben je bil le še korak, da skupaj s ponudniki posna-memo še skupni promocijski film. Aktivi­rali smo obstojece in nekaj novih prosto­voljcev, pri stroških snemanja in montaže (Different Angles Tadej Bavdek, s. p.) pa nas je na razpisu za društva podprla Ob­cina Velike Lašce. Ker so nam odobrili oba prijavljena filma, smo posneli dva. Tadej pravi, da je prvi bolj moj, drugi pa bolj njegov. Se strinjam, ceprav sem na oba enako ponosna. Za piko na i smo ko­nec leta s Tadejem, Tanjo in Stanko brez vseh financnih nadomestil posneli še simpaticno videopovabilo na Ptickov lov na zaklad. Lepo je delati, ce imaš okrog sebe take ljudi. Kako nastajajo ti filmcki? S Tadejem se najprej slišiva: »Ti, Tadej, imam eno idejo, a bi se to kaj dalo …«, potem moram spraviti zamisli na papir. Grobi scenarij Tadej precisti in obicaj-no skrajša, pripravi koncno razlicico in predvidi snemalne dni. Mlade igralce in statiste pomagata aktivirati Tine in Tanja preko Mladega Parnasa, kakšen nov pa se kar pojavi, ob pravem casu na pravem mestu. Starejši so bili in dostopnost njiho­vih lokacij za starejše in invalide. Potem obišceva in izbereva primerne lokacije za snemanja, preverimo svetlobo, vreme, se sestajamo z vpletenimi. Tadej doloci dress code oz. stil oblacenja. Sledi koncni scenarij, sama se pozabavam z organiza­cijo, obvešcanjem, s prevozi, z rekviziti, s prehrano, in koncno casovnico glede na vreme in zasedenost prostovoljcev in eki­pe. Na snemanju je šef Tadej, vzdušje je vedno odlicno – mirno, delavno, zabavno, tudi adrenalinsko. Tadej ve, kaj želi, ima nekaj v sebi, da mu kar vsi zaupamo. Sle­di malica, pa nova lokacija, novi statisti in tako naprej do vecera. Za dvominutni promocijski film obicajno porabimo dva snemalna dneva do tri snemalne dne­ve. Sledi montaža in v parih dneh je film že pri meni, da lahko dodam še kakšno pripombo, a jih ponavadi ni veliko, saj Tadej res obvlada, tudi glasba, ki jo izbe-re, je prava. Ko smo pred leti v Parnasu snemali še z Rokom Borštnikom, ki je še en vrhunski mojster kamere in montaže, me je pod film podpisal kot producentko – ja, tocno ta vloga mi ustreza pri filmu. Imate še veliko idej za nove videofilme? Nekaj res že nacrtujemo za naslednji LAS projekt. Prizadevamo si, da so naši fil-mi kar najbolj sporocilni, tudi ko preko njih izobražujemo, se vedno trudimo napraviti prijazen izdelek, ki se cloveka dotakne. Tistim, ki bi radi razumeli Mišjo dolino, pri­porocam ogled filma Življenje z Mišjo doli-no v izvedbi Tadeja Bavdka in z dodanimi posnetki živali Marjana Artnaka, ki smo ga pripravili tudi v angleški razlicici. Adl pa mi veckrat pove, da je zanj najbolj sporocilen Priprava poprtnikov Roka Borštnika, naj­boljša pa Majdina zakljucna izjava, zakaj pece poprtnik. Bo že nekaj na tem, saj je film po prenosu materialnih avtorskih pravic na Ministrstvo za kulturo z razstavo Slovenskega etnografskega muzeja obja­dral že skoraj ves svet. Poleg naravnih in kulturnih znameni­tosti ste v Parnasu raziskovali bogati floro in favno. Kaj je rdeci seznam Miš­je doline? Gre za seznam najbolj ogroženih ra­stlinskih ali živalskih vrst. Z Brankom Do-linarjem smo pred dobrimi desetimi leti v Mišji dolini popisovali zavarovane rastline in rastline z rdecega seznama, mednje TROBLA INTERVJU 31 sodijo tudi divje orhideje in mesojede ra­stline, v Mišji dolini jih imamo veliko. Rdeci seznam Mišje doline je tudi prvi igrani film, ki smo ga posneli v sodelovanju z Rokom Borštnikom in govori prav o tem, ali so mesojede rastline v nevarnosti. V Mišji do-lini so kmetje od nekdaj znali gospodariti z mokrišci in ohranili to, kar so marsikje drugje unicili, pozidali, zasuli ali preorali. Kmetijstvo in varstvo okolja bosta morala poiskati skupni jezik, drugace nam bo hit-ro zmanjkalo hrane ali pa pitne vode. Tocno tam, kjer v filmu Sara in Jernej najdeta rosike, je desetletje kasneje ste­kla naravovarstvena akcija obnove niz­kega barja in umešcanja lesenih pragov. Ponosna sem, da so nas na Zavodu RS za varstvo narave prepoznali kot resnega partnerja za obmocje Mišje doline in nas povabili k sodelovanju v štiriletnem kohe­zijskem projektu. S tem koncno evropska sredstva pritekajo tudi v naše okolje in vsaj nekaterim našim mladim sodelav­cem lahko zagotovim dostojno placilo. Inizplen? Že v prvem letu na nizkem barju pod Logarji opažamo mocno povecano število mesojedk. Kraj so ljudje in tudi te ste predstavljali s številnimi kratkimi filmi z naslovom Življenje ustvarja zgodbe, ki so prav po­sebni tako po vsebini kot v sami izvedbi z igranjem igralcev. Koliko filmckov ste posneli in kje si jih je mogoce ogledati? Gre za kratke filme, kjer so mladi ljud­sko pripovedno izrocilo lahko oblikovali, kot ga vidijo sami. Trije filmi govorijo o neverjetnih zgodbah, ki nam jih je pove­dala Vera Gorjup iz Roba – Listki, O mizici in Cuprence z Osolnika. Delno govorjena, delno zaigrana zgodba je v vseh treh fil­mih podprta z avtorsko glasbo odlicnega glasbenega ustvarjalca Nejca Podobnika,ki se nam je v projektu Življenje ustvarja zgodbe prvic pridružil kot prostovoljec, zdaj pa skupaj z bratom Blažem že ustvar­jata nove vsebine, saj je njuno društvo Conce partner v LAS projektu ZID. Za cetrto zgodbo smo se podali na Gradež, kjer imajo nekaj odlicnih pripovedovalcev starih zgodb – najboljše je iz njih zvabi-la Sanja Zgonec in pripravila ožji izbor. Snemanje je potekalo v kombinaciji vec kamer, zvoka, fotografije, moderatorja in je bilo vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. Peto zgodbo smo si zamislili kot zgodbo kulinaricne dedišcine, ki sojo dekleta Sabina, Živa in Urška preplet-la v kulinaricnih poslasticah za strokovno komisijo v sestavi dveh vrhunskih gostin­cev, kot si jo je zamislil Jure: Margareta Damjanic in Luka Jezeršek. Preko te pro-stovoljske vloge je v Parnasovo zgodbo vstopila Urška, se ustrezno organizirala in s svojo ekipo zdaj postavlja interpre­tacijo za bodoco informacijsko tocko in pot na Rašici kot sodelavka v evropskem projektu Mala barja – Marja. Povsem nje­ni pa sta tudi FB in IG Mišja dolina. Veci-no naših filmov lahko najdete na kanalu Youtube, povezave so tudi na Parnasovi spletni strani. Vse, kar delate in delaš, je povezano s kulturno dedišcino, ki jo ti vidiš na vsakem koraku. So prebivalci v na­šem kraju ozavešceni o pomenu kul­turne dedišcine? Upam si trditi, da v marsikateri naši družini dedišcino tudi v resnici živimo. Pa naj gre za nacin sezonskega prehranjeva­nja, družinske odnose, tradicionalne dru­žinske vrednote, navezanost na ta košcek sveta. Imamo jo v imenu celotnega LAS obmocja – Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe, tudi obcinski slogan zibelka slo­venske kulture ni bil izbran slucajno. Kaj storiš, ce nekdo zazna doloceno kulturno dedišcino in jo želi ohraniti ali ji dati pomen, na primer star skoraj porušen kozolec? Kako mu lahko pri tem pomagaš? Kako mu lahko pomagam? Verjetno s pogovorom, da prepoznam njegove na-crte, želje, situacijo, financne možnosti za obnovo. Preverila bi, ali je njegov ko­zolec evidentiran v Registru nepremicne dedišcine, o njegovem primeru lahko seznanim inštitucije ali ga z njimi pove­žem. Morda bi z ostanki kozolca lahko obogatil svoje bivalne prostore, jih pre­delal v kak unikaten kos pohištva. Lahko ga povežem s Sreckom, ki v Krvavi Peci iz lesa starih kozolcev izdeluje cudovite spominke, v katere ujame spomin na line s kozolcev in staremu lesu vdahne novo življenje. »Pa ne da ga kopira, ampak da kapira,« bi rekla Lili Mahne. Slogan Parnasa je Dedišcina kot nav­dih …, torej dedišcina za tukaj in zdaj. V naši dedišcini, zgodbah, šegah, tradicio­nalnih vešcinah in znanju lahko najdemo oprimek, ki nam obogati ta trenutek, razveseli naše bližnje, navdihuje, morda celo predstavlja poslovno priložnost. Razvoj gre svojo pot in vse stavbne dedišcine ne moremo ohraniti, tudi ko­zolci so svojo funkcijo izgubili. Zavze-mam pa se, da ohranimo in podpremo izredne primerke, npr. Zadnikov kozolec v Mišji dolini, ki je z letnico 1772 najstarej­ši datiran kozolec v Sloveniji in bo kmalu potreboval novo streho, ali pa Kastelicev kozolec pod Kukmako, ki so ga s presta­vitvijo uspešno rešili propada, zdaj pa v njem razvijajo inovativne oblike turizma – od spanja na senu, interpretacije pri­delave žit do pogostitev pod njim, morda kdaj ustvarijo celo delovno mesto. Ali je pri tvojem delu, pa naj bodo to peka poprtnika, sprehod po travniku v Mišji dolini ali delavnica izdelave bukvice mogoce lociti, kaj je tvoja služba in kaj hobi? Ja, tudi služba je lahko moj hobi. In obratno. Pomembno mi je, da se lahko o tem odlocam sama. Izbor novosti: Viri: miszalozba.com, felix.si, primus. si, emka.si, zalozba.kmeckiglas.com, zalozbavida.si. Mladinski oddelek Resnicnost Ostow, Micol: Riverdale. Poberi se iz mesta Ucila International, 2020 Pripoved, podana s številnih zornih kotov, postavljena v svet Riverdala, je izvirna zgodba, ki ni prikazana v nadaljevanki! Archie-ju sodijo za umor. Betty, Veronica in Jughead vedo, da je Archieju zlocin podtaknil Hiram Lodge, vendar proti njemu govori kopica dokazov. Zato se drušcina domisli še zadnjega nacrta, da bi dokazala Archiejevo nedolžnost. Spet mo-rajo na kraj umora. Znova morajo k jezeru Shadow.Globoko v gozdu v družinski koci Lodgeevih jim ne­varnost preti za vsakim vogalom. Bo cetverica našla dokaz, ki ga potrebuje, da bi oprala Archiejevo ime? In še pomembnejše, se bodo v Riverdale vsi vrnili živi? Mladinski oddelek Slikanice Praprotnik-Zupancic, Lilijana: Živalski koledar = Shi'er Shengxiao Miš, 2020 Ste se že kdaj vprašali, zakaj na Kitajskem vsako leto posvetijo eni od živali? Zakaj je teh živali samo dvanajst? Zakaj so med temi živalmi ravno podgana, bivol, tiger, zajec, zmaj, kaca, konj, koza, opica, petelin, pes in prašic? In zakaj med njimi ni macke? V tej pripovedki, prirejeni po staro­davni kitajski legendi, boste našli odgovore na vsa ta vprašanja. Mogoce pa se vam odgovori v njej sploh ne zdijo pravi in bi si raje izmislili svoje? Dobrodošli! Knjiga je napisana v dveh jezikih, sloven-šcini in kitajšcini. In ker velja, ko­likor jezikov znaš, toliko veljaš, se lahko ob prebiranju pripovedke še mimogrede naucite nekaj kitajskih pismenk. Vec se jih boste nauci­li, lažje boste na notranji strani naslovnice poiskali, h kateri živali spada kakšna beseda ali številka. Knjiga je izšla v sodelovanju s Kon­fucijevim inštitutom Ljubljana. Mladinski oddelek Psihologija – za mladino Hove, Niels van: Moj mocni um (zgodba o razvijanju notranje moci) Primus, 2020 V knjigi je opisana zgodba Kaje, športne in vesele deklice, ki svoj um uporablja, da vsakodnevne izzive rešuje s pozitivno narav­nanostjo. Znajde se v razlicnih situacijah. Med njimi so jutra­nja priprava na dan, telovadba, predstavitev pred celotnim razredom in igranje košarke. Zato v svojem življenju uporablja razlicne tehnike, kot so postavitev cilja, pozitivno mišljenje, sprejetje poraza kot priložnosti za ucenje, vizualizacija problema, dihalne vaje in obcutenje hvaležnosti. Namen knjige je otroke in starše seznaniti s konceptom moci uma in odprtega pozitivnega pogovora o težavah. Kaja svoje težave rešuje s pozitivnim odnosom in bo otro­kom, starim od pet do osem let, pomagala, da to storijo tudi sami. In spet je tisti mesec, ko knjižni-carji malce pogledamo nazaj. Pog­ledamo, kako nam je šlo v prete­klosti. Žal je že tako, da ko danes pogledamo v lansko leto, na eno oko rahlo zamižimo. Saj vemo, zakaj: KORONA. Pošteno nam je premešala karte. In glej ga zlomka – na seznamu v naši knjižnici naj­bolj iskanih knjig preteklega leta so sami slovenski avtorji: Odrasli oddelek Družbeni romani Imai Messina, Laura: Telefon v vetru Vida, 2020 Na vetrovnem gricu Ocuci na Japonskem je vrt s pogledom na morje, kjer stoji zapušcena tele­fonska govorilnica. Ljudje že leta potujejo tja, da bi spregovorili v slušalko in prenesli svoja sporoci-la ljubljenim, ki so jih izgubili. Ko Yui v cunamiju izgubi mater in hcer, se ji podre svet. Nekega dne sliši za ta poseben kraj, kjer stoji telefonska govorilnica s crnim telefonom z okroglo številcnico. Odloci se, da bo tudi sama odšla na pot. Na svojem popotovanju spozna Takeshija, nesrecnega vdovca, cigar lastna hci je po izgubi matere nehala govoriti. Bo Yui uspelo ponovno najti samo sebe? Se bo lahko sprijaznila z dogodki, ki so se zgodili, in znova zaživela? Bo sploh lahko še kdaj srecna? • Golob, Tadej: Dolina rož • Simoniti, Veronika: Ivana pred morjem • Pirjevec, Jože: Partizani protirevolucionarnega upora • Makarovic, Svetlana: Luciferka • Kesar, Kamenko: Žena ima vedno prav • Pogorevc, Petra: Rac (biografski roman o življenju Radka Polica) Odrasli oddelek Spomini Fitzpatrick, Noel: Prisluhnil sem živalim – kako sem postal superveterinar Mladinska knjiga, 2020 Knjiga znanega in nadvse prilju­bljenega angleškega veterinarja, profesorja Noela Fitzpatricka, zvezdnika s televizijskih zaslonov in oddaje Superveterinar. Prisluh-nil sem živalim so spomini socut­nega veterinarja, ki je odrašcal na družinski kmetiji na Irskem ter bil vsak dan v stiku z domacimi živalmi in zemljo, njegov ljubljeni ovcarski pes Pirat pa mu je bil v uteho pred nasilneži, ki so ga v šoli zbadali. Prav ta vez s Piratom in usodna noc, ko je v obupu reševal življenje pravkar rojenega jagnje­ta, sta ga navdihnili, da vstopi v svet veterinarske znanosti in pos­tane superveterinar. V spominih Noel pripoveduje o tem svojem po­gosto presenetljivem potovanju, potem ko je na podeželju Irske za seboj pustil prakso veterinarja in v Surreyju odprl enega najsodobnej­ših veterinarskih centrov. Odrasli oddelek Živinoreja. Veterina Ježek, Jožica; Staric, Jože (1974): Bolezni goveda in drobnice – prirocnik za rejce in ucbenik za študente kmetijskih ved Kmecki glas, 2020 Knjiga obravnava najpomemb­nejše bolezni goveda in drobnice: presnovne bolezni, bolezni pre­bavil, infekcijske bolezni, bolezni parkljev, zajedavske bolezni, zastrupitve. Posebna pozornost je namenjena zdravstvenemu varstvu novorojenih prežve­kovalcev, saj so mlade živali za rejca naložba za prihodnost. Spoznamo biovarnostne ukrepe, s katerimi preprecujemo vnos na­lezljivih bolezni v rejo. Vselej so navedeni tudi ukrepi za prepre-cevanje, saj je bolezni veliko bolje prepreciti kot zdraviti. Knjiga bo v pomoc vsem rejcem in študen-tom kmetijskih ved. Avtorja: dr. Jožica Ježek in dr. Jože Staric sta predavatelja na ljubljanski in mariborski fakulteti. POTOCKI ŠE VEDNO POJO SVOJE STOLETNE VIŽE (Pipana je prepodil homo industrialis) Jože Centa, 2021 N i kaj; naš France iz Vrbe je bil velikan slovenske poe­zije. Visoko izobražen sve­ tovljan je gledal našo žogico Zemljo iz vesolja že veliko prej, preden se je tudi sam odpravil tja. Njegove tele­ skopske oci so imele moc epskega vi- denja, zato mu ne gre zameriti, da je v baladi Povodni mož priplaval kar iz »bele Turcije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije.« Povedano po domace – prav od Belega grada. S to krajevno umestitvijo je pesem izgubila nekaj romantike, pridobila pa je na bodoci realnosti, ki se je pesniku vizionarju že nakazovala … Morda prav zato ni videl domovanja povodnega moža v domacih Zelencih, carobnih izvirih Save Dolinke, oddaljenih od njegove Vrbe le za dober streljaj iz muškete. Naš domaci povodni mož bi bil ver­ jetno cisto drugacen in Uršika ga ne bi niti pogledala. Temu postavne-mu korenjaku pa se sploh ni mogla odreci in »plesala sta, kot bi ju nosil vihar,« potem pa »v valove šumece planila« … Od tistega casa »Uršike videl nobeden ni vec.« To je bila oci­tna kazen. »Zakaj pa se je branila kranjskih korenjakov?« je najbrž pomislil doktor fig. No, v našem koncu se kaj take-ga ne bi moglo urajmati, ker v teh potockih ni valov, in v katerega koli bi planila, bi imela le blatna noso­va. Res pa je, da smo mi imeli toliko studenckov, kolikor je dolinic. Še iz krtove luknje je po dežju nekaj pri­curljalo. Upam le, da je še tako in da ta mala pravljicna deželica še ni za­suta s plasticnimi odpadki in da se je tudi beton še ni dotaknil. Ti naši potocki nimajo velica­stnih imen, kot je na primer Donava. Za mnoge se ne ve, od kod prižubori­jo, kje je njihov izvir. Kar naenkrat je tam v kotlicku Debeljakove strmine pod staro jelšo vsa podrast zelena; tudi v najvecji suši. To cudo si laže ogledaš, ce si ne sezuješ škarpov, saj bi bos verjetno še sam postal del te pravljice, ker bi ti pognale korenine. Zacelo se je s temnozelenim ma-hom, ki je bil bolj podoben sluzastim algam. Takoj pod njim so se v gostih zelenih blazinah plazile bahave pre­proge debelejšega maha z daljšimi rdeckastimi nitkami, ki so kazale željo zacveteti. Pod obema plaste-ma mahovja pa so dobili svoj prostor srebrnosivi polkroglasti otocki, med katerimi so se že odvijali poganjki praproti glistovnice in prve dolge su-lice ostrih ložninastih trav. Na blat-njavi stopnici niže pa se je prerivala zlata kalužnica in jemala prostor TROBLA KULTURA 35 svetlomodrim krhkim spomincicam, bolj poznanim kot marijine rož'ce. Ko je ves ta barocni oltarcek zacela obrašcati majhnim smrecicam po­dobna spomladanska preslica, te je zaneslo in si samo cakal, od kod jo bodo primahali palcki s svojim hej--hov. Njihova pesem ni bila natancno taka. Ampak ce si dobro poslušal, se je že slišalo pritajeno žvrkljanje cisto prave mokre vodicke, ki je poskako­vala in žlobudrala pod razkorakom obeh bregov bodocega potocka. Ko si stopil z njim po njegovi poti, si opazil, da se mu je izpod Zaloke tiho prisolzil komaj za razstežaj dolg po­tocek, kot bi želel vecjemu pomagati, da skupaj ustvarita tolmuncek, nic vecji od rete za stresanje žita. In ce si na njegovem dnu zagledal še za prgišce debel kamen, si vedel, da bo izpod njega kukala komaj za palec velika ribica menek. Ce pa je v tistem trenutku na njegovi površini pristala neprevidna kobilica, sta se naenkrat obe spremenili v nic. Obstaja verjetnost, da je prav ta ribica ali njen potomec enkrat takrat oplazila z repckom »tistega Jožka, ki ga je vcasih metalo,« on pa je mislil, da ga je v prst picila kaca. No, zdaj vemo, da je bil to menek. Prav mu je bilo, zakaj pa se je korajžil, ce v resni­ci ni bil tak. Tam v ostrem kotu pritocka si se moral plaziti po odpadlih iglicah mladih smrecic, ampak trud ni bil zaman. Nagrada je bila pol košare rjavoglavih jurckov, od katerih so bili najvecji velikosti racjega jajca, najmanjši pa za oreh ali lupino. Ce si rinil še naprej pod nizkimi krošnja-mi, se ti je zgodilo, da ti je že izpod stopala prhnila mama podhujka in se v nizkem preletu skrila v gošcavi nedalec od svojega v listje vkopanega gnezda, da bi se lahko cim prej used-la nazaj na tistih svojih pet jajck. Nad to zibelko si se moral globoko priklo­niti, da si jih preštel, saj se po vzorcu niso prav nic razlikovala od tal gnez­dišca. Seveda smo se hitro pobrali in ji dali prostor, da se jajcka ne bi prehladila. Obicajno smo jo s košaro mahnili naprej pod pravkar na balin poko­šenim Andrejcevim Debeljakom po levem bregu našega potocka. Rekli so nam, da moramo biti tam pazlji- vi. Z vrha strmine, ki je bila še bolj nagnjena, kot so naše strehe, je ne­koc nekomu mimo ušes prifrcal za glavo debel kamen in štrbunknil v potok. Bili so prepricani, da ga je z vrha košenice spustil tisti ljubljanski nedeljski gobar, ki tam nabere cele vrece mrtvaških trobent. Menda se te podajo k vsaki fovš župci. Bog jim požegnaj; mi take mrtvaške župce že ne bomo jedli. Z lisickami in par­keljcki že, s trobentami pa ne. Prišli smo do pruha pod hrasti na koncu Lavrinovega tala. Tam smo vedno našli svetloglave gobane, ki so jim pod klobuki orglice že zelenele, beti pa so bili crvivi, tako da smo jim mo-rali odrezati samo klobuke. Bili pa so veliki in za sušenje kar dobri, s tisti-mi posušenimi crvi vred. Pojedli jih bodo pa tako purgarji – na kakršen koli nacin že. Po tistih hrastih je ved-no skakljala veverica, nic se nas ni bala. Še iz rok bi nam vzela skorjico, ki smo ji jo vcasih prinesli. Mi pa smo morali naprej, zdaj ob drugem potocku, ki je v našega priskakljal izpod Gmajn. Zdaj gobe niso bile vec v središcu naše pozor­nosti, gnala nas je radovednost, kak­šen bo tisti dan videti njegov izvir. Ta je bil res nekaj posebnega, celo izletnikom se ga je zdelo vredno ogledati. Tam visoko nad smrekami je bila nekakšna galerija pešcenja­ka, izpod nje pa so mezeli majhni ali vecji curki, družno z obcasno zelo urnim kapljanjem. Srecneži so tam ob soncnem zahodu videli celo mavrico. Hitenje kapljic je ob plju­sku v skalo izdolbljeno latvico spo­minjalo na zvoke harfe, po dve do treh odlivkih so že zacele svojo pot kot potocek. Vse skupaj je bilo po­dobno nekakšnemu velikemu carob­nemu orkestru, ki je uglašeno brez not igral svojo visoko pesem v cast žarkom pomladnega sonca. Stricki so nas poucili, da se ne smemo predolgo zadrževati tod oko­li, ker je za slapom velika vdolbina, v kateri raubšici oderejo srnjaka, kožo sežgejo, meso pa razkosajo in ga hranijo v tem naravnem hladilniku. »Gorje, ce bi vas kateri od njih videl!« Prepricani so bili, da bi potem za to skrivališce kaj kmalu izvedeli tudi orožniki. Še bolj je bilo tu nevarno med vojno, ker je bilo skrivališce za partizane, predvsem za vojaška ob-lacila in orožje. »To skrivališce bi s šnelfajerico ubranil en sam mož pred celo armado,« so bili prepricani stari bojevniki s soške fronte. Ob preskakovanju okljuka tega potocka nismo pozabili preveriti, ali je v tistem grmu medvedove hruške še vedno veliko gnezdo majhnega pticka kraljicka. Ta nam je spomla­di vedno mahal s svojim pokoncnim repkom, da bi mi mulci vedeli, kako zvesto straži in varuje svojo valeco samicko kraljicko. Da bi ji odganjal dolgcas, je neumorno gostolel s svo­jimi dolgimi czzz-fijuvc. V mraku ga je s pritajenim, a neprekinjenim oglašanjem skušal posnemati pred luknjo ždeci mramor, ki je le za hipec ustavil svojo enolicno pesem, ko smo mu zaploskali. Cesto nas je preletela žolna in kmalu se je od nekod zaslišal po votlem deblu njen drrrr, drr. Tam ob izlivu tega potocka v našo glavno reko je velik tolmun, ki ga ne moreš preskociti brez zaleta, vode pa je v njem do kolen. In prav tam se je zgodilo nekaj nezaslišanega za naš konec. Malaslevski Lojz je štiri ure s koso praskal tisto židano trav'co tam pod jelšami, gabri in nizkimi bori. Ko jo je zgrabil v ograbek, ga je trikrat, šti­rikrat obrnil in si z nekaj grenkobe rekel: »Ko bo suho, bo vsega skupaj za ene lojtrnice …« Dan je bil vroc in soparen, on pa prepoten, saj je zacel s košnjo že ob štirih zjutraj. Po tretjem obracanju se je odlocil, da se bo šel ofrišat prav v tisti tolmun. Najprej se je dobro preprical, ali je sam. Vse v redu, ni bilo firbcev. Zabredel je v hla­dno kopališce in se pošteno omavžal, saj je imel s seboj celo žajf'co. V mra­ku je bila mrva že doma, ampak … Ja, ampak drugo jutro so vaške babnice pri štirni s polnimi škafi vode na gla­vah že vedele, »da se je slišalo, kako se je tisti Lojz kar v samih gatah žaj­fal v tisti luži, iz katere zdaj še krave ne bi pile.« Res, to je bilo strašansko grdo in pohujšljivo. Ena pa je le vede-la tudi za olajševalno okolišcino: »Pa saj je imel spodnjice zapete z velikim knofom, nad gležnji pa zavezane na mašnico.« Ni kaj dosti pomagalo; sramota je sramota. Potocek pa je tebi nic, meni nic žlobudral naprej, in ko se mu je blizu Celigovja pridru­žil še tisti iz Jazbine, je bil res že pravi potok. Tako mocan je prižvrkljal že do tretjega malna, kjer so ga umni predniki ustavili s tako visokim je­zom, da je voda padala na mlinska kolesa na korce in pridno gnala sto­pe, ta beli in ta crni kamen. Izpod kamnov se je radodarno usipala sre­brna bela in zlata koruzna moka. Ko se je ob mocni vodi zavrtelo še gro­mozansko kolo žage venecijanke, se je njen enolicni žiga žaga stopil v hvalnico materi Naravi. Zobje žage so neumorno hrustali debele krclje, ki so jih navozili furmani in jih rezali v dile, colarice in testone. Verjetno je, da sta ta mlin in žaga dobila ime Crni Potok prav zato, ker se v njunem jezu zrcali strmina temnega smrekovega gozda. Vse to je bilo – vse to je odšlo. Pe­sem hvalnica se je utopila v betonski džungli, kjer stojiš v vrsti, da bi indu­strijsko peceno štruco placal s priti­skom na gumb plasticne škatlice. Danes potoki molcijo in si misli­jo svoje, saj vedo, da bo nekaj kapljic biserne vode še vedno priteklo do umazanega Crnega morja, ki si svoje ime zasluži iz popolnoma drugacnih razlogov kot naš Crni Potok. Na ravnini se potok umiri in za Hribarckom te iz vode že motri manjša postrv, iz lukenj v bregu pa bolšcijo raki. Mocnejša, a pohlevnej­ša voda pritece pod lopatasto kolo Kovparjeve žage. Ti se pa spomniš meditacije: Nekoc je bilo; ne vem, ne kje ne kdaj, morda je bilo v snu … Ko se naš potok pridruži vodam iz Mišje doline, ima z njimi krajši pomenek v vrtincih zares globokega tolmuna, kjer ti voda sega cez kole­na. To je bilo naše otroško kopališce. Najbolj korajžni (sam sem bil vedno zadnji) smo vanj lezli po vseh štirih, se z rokami oprijeli blatnega dna, z nogami pa tako mocno brcali, da je curljalo še od grmovja ob vodi. To se je seveda obrestovalo, saj so drugi mislili, da si šef in da znaš plavati, ceprav je bilo to pocetje zelo nevarno. V globini pod grmi se je skrival naš povodni mož Pipan. Tete in strici so nas rotili: »Ne hodite preblizu po­tokov, tla se vam bodo udrla, Pipan pa vas bo potegnil v svoje podvodno kraljestvo.« Ta Pipan je imel še ve­liko vec dela s tistimi, ki so hodili v šolo. Ce si nisi vsaj v nedeljo otrl ob-raza z mokro antulo, te je Pipan ca­kal pod mosticki, potegnil pod vodo in te mavžal s plošcatim kamnom, ne pa z žajf'co. To pa je bil tudi slab izgovor, ko si zamudil pouk. Po cis­tih rdecih lickih, in ce ti iz ušes ni vec rasla repa, je uciteljica takoj vedela, kaj se je zgodilo, in ti je še ona navila ušesa. »Zato, otroci, ubogajte in pos­lušajte ta velike, oni ne lažejo!« Ta naš Pipan je bil cisto drugacen kot oni Prešernov lepotec, ki je do Uršike zale priplaval vse do ljubljan­skega Starega trga. Naš povodni mož je bil majhna pokveka, pokrita z dlako in luskami, obraz pa je skri-val pod velikanskim listom lapuha. Roke je imel dvakrat daljše od nog. Z njimi je grabil nepoširne (nagajive) smrkave frkoline. Zdaj našega Pipa­na že dolgo ni vec. Stare mamice so imele za uržah njegovega pobega tis-te mestne purgarje, ki nimajo doma niti lavorja. Na njihovih dvorišcih menda sploh ni tiste lesenjace z iz­rezanim srckom za opravilo na štr-bunk. Pomislite, vse to opravijo kar v hiši v veliko porcelanasto skledo, ki je vecja od tofa za župo. Najbolj preg­rešno pa je to, da se tudi doma vsak dan kar nagi kopajo v velikanskih podolgovatih belih kadeh. Z našimi tetkami, strinami in babicami so nekam odplavale tudi povesti, pravljice in bajke naše rane mladosti. Morda imajo prav zdaj nekje tam dalec socialno-ekonom-ski masovni sestanek, ki ga vodi naš brezposelni povodni mož Pipan, zdaj v vlogi revolucionarnega politicnega komisarja … Ta zadnja pa je cisto bosa, velja samo za naš cas, kruti cas brez pravljic in resnicnih laži. Vprašaji Cemu zelen boš travnik, ti travnik, ti pušcavnik, ko mene vec ne bo? Zakaj bo rasla trava in jo popasla krava, ko mene vec ne bo? Bo kdo potrgal make in kdo prepodil srake, ko mene vec ne bo? In kam skakljal boš, potok, ti potok, potok, potok, ko mene vec ne bo? Ja, kdo lovil bo rake in žabje, babje krake, ko mene vec ne bo? Med lešcevjem je steza; bo tam še stala breza, ko mene vec ne bo? Boš kdaj prišla na njivo, na tisto crno-sivo, ko mene vec ne bo? In kdo bo tebe ljubil, ko se bom v nicli zgubil? Takrat ko mene res nikoli, nikoli vec nazaj ne bo … Jože Centa (zapisano 1989 v tednu prvega infarkta) Trubarjevadomacija – zacetek vajineskupne poti »[...] Bug je dva cloveka stvaril, tiga moža inu to ženo, inu de vmej sebo eno pravo, trdno, srcno inu stanovitu lubezen inu perjazen imata. Inu nas ima ta zakon poštovati, za velik držati, koker za enu veliku delu inu djane božje, kateru je iz te visoke modrusti božje prišlu inu postavlenu.« Primož Trubar Ce želite poroko pod okriljem duha prvega slovenskega pisate­lja Primoža Trubarja, si izberite Trubarjevo domacijo na Rašici. Na domaciji vas sprejme mlad par iz Folklorne skupine Velike Lašce v svoji noši in vas pospremi do spominske sobe, kjer obredi tudi potekajo. Po uradnem delu boste v prijetnem okolju doma-cije našli dovolj priložnosti za kozarec penine in fotografiranje. Slednje lahko storite tudi ob naši skulpturi Sreca, ki simbolizira dva zaljubljenca. foto: L. Škulj foto: D. Vincek Manjšo pogostitev imate lahko ob Temkovem mlinu, v primeru slabega vremena pa vam je na voljo galerija Skedenj. Porocni obredi potekajo od aprila do konca oktobra, poro-ci pa vas lahko tudi velikolaški župan. Informacije: 01 781 03 60 info@trubarjeva-domacija.si www.trubarjeva-domacija.si TRUBARJEVA DOMACIJA V LETU 2020 mag. Barbara Pecnik / foto: Boštjan Podlogar, Marjana Dolšina Delac Leto 2020 je bilo tudi za Trubarjevo domacijo poseb-no in nenavadno. Od odprtja leta 1986 se namrec še ni zgodilo, da bi bila domacija toliko casa zaprta, da bi bil njen program tako okrnjen, da bi odpadla celo prireditev ob dnevu reformacije in da bi imeli tako skromen obisk šolskih skupin ter drugih obiskoval­cev, kar je nenazadnje njeno osnovno poslanstvo. Spomladi je domacijo obiskala le ena šolska skupina. Jeseni se je si­cer dobro zacelo, vendar pa se je že v drugem tednu oktobra vse skupaj tudi koncalo. V letu 2020 je Trubar­jevo domacijo tako obiskalo ter se udeležilo programa Trubar in njegov cas zgolj 1327 šolarjev (leta 2019 7515, kar predstavlja kar 82 % upad obiska). Ni pa vse tako crno-belo. Po-sebne razmere smo skušali obrniti v svoj prid in bili na nek nacin tudi uspešni. Domacija je ostala živa na spletu. V virtualnem stiku smo z obiskovalci ostajali preko dru­žabnih omrežjih. Preko FB spletne strani smo obiskovalce redno sezna­njali s posameznimi zanimivostmi domacije, ki so bile v živo nedosto­pne. Že v obdobju spomladanskega dela zaprtja države smo postavili novo spletno podstran virtualna. trubarjeva-domacija.si, kjer smo priceli z objavljanjem ucnih vsebin in virtualnih razstav. Vse virtualne izobraževalne vsebine smo objavili tudi v katalogu kulturno-umetno­stne vzgoje Kulturnega bazarja, tako da bodo lahko v pomoc ucite­ljem in ucencem. Razlicne spletne izobraževalne vsebine bodo po­nudbo domacije nadgrajevale tudi v prihodnje, ne bodo pa nadomešcale dejanskih obiskov, razlag našega vodnika in delavnic. Tudi letos smo sodelovali v sku­pnih promocijskih akcijah Skup­nosti muzejev Slovenije. 12. Kul­turni bazar, najvecje nacionalno strokovno usposabljanje na podro-cju kulturno-umetnostne vzgoje, se je zaradi epidemije sicer premaknil s pomladi na jesen. Letošnji osrednji temi sta bili Enaki v razlicnosti in Gastronomija in kultura. Trubar­jeva domacija je letos sodelovala že sedmo leto. Njena osnovna predsta­vitev je bila povezana s promocijo programa Poti knjige. Obisk je bil, razumljivo, letos precej skromen, pa vendar nam je uspelo nagovoriti kar nekaj uciteljev slovenskih šol. Prilagojen program je imela 20. junija tudi Poletna muzejska noc. Obiskovalci so si lahko ogledali Trubarjevo domacijo s svojimi stal­nimi postavitvami in 38. likovno razstavo Trubarjevi kraji: Spomini na Slovence. Pod kozolcem je Zavod Parnas na informacijski tocki Mišja dolina – Natura 2000 predstavljal ureditev bodoce informacijske toc­ke pod kozolcem in tematske poti Modri blešcavec. Ob 21. uri je sledilo predavanje Andreja Perhaja Trubar in njegov cas, ki je potekalo v živo preko spleta. S Poletno muzejsko nocjo se je pricela tudi težko pricakovana Knji­žnica pod krošnjami, projekt zavoda Divja misel z Vodnikove domacije, ki je že tretje leto obogatila poletni utrip tudi na Trubarjevi domaciji. V njej so lahko obiskovalci našli svoj prostorcek vsako nedeljo, med 10. in 17. uro. Poleg brezplacnega listanja in branja so lahko ob posameznih ne­deljah najmlajši obiskali pravljicar­ko Slavo Petric, nekaj nedelj je bilo tudi literarno obarvanih. Literarna skupina KUD Primož Trubar pod mentorstvom mag. Ane Porenta je letos sledila literarnemu delu naše­ga rojaka Jožeta Javorška. V prijetni sencki ob hladni Rasci se je zvrstilo lepo število bralcev in ljubiteljev knjig vseh starosti, kar je gotovo znak, da se je Knjižni-ca dobro prijela. Zato naj že sedaj velja povabilo, da se med knjigami pod Trubarjevimi krošnjami vidi-mo tudi to poletje. TROBLA KULTURA 39 Poleti smo nadaljevali s promo-cijskimi akcijami. V avgustu smo se pridružili slovenskim muzejem in galerijam v akciji NAPREJ V PRE­TEKLOST, ki je potekala med 17. in 23. avgustom. Trubarjeva domacija je poleg svojih spletnih oglašanj in vsebin na virtualna-domacija.si organi­zirala osrednji dogodek v nedeljo, 23. avgusta. Osrednja nit dogodka je bila predstavitev projekta Poti knjige, v katerega so povezane mu-zejske institucije Muzej kršcanstva na Slovenskem, Knjižnica franci­škanskega samostana Novo mesto, grad Bogenšperk, Jurciceva Mulja­va in Trubarjeva domacija. Obisko­valci so spoznavali Kje v tej družbi sta Trubar in knjiga. Prisluhnili so predavanju Andreja Perhaja o Tru­barju, njegovem življenju in njego­vih dosežkih, tako pomembnih za naš obstoj. V knjigoveznici zavoda Parnas pa je tokrat nastala tudi prva tematska miniaturna knjižica ome­njenega programa Poti knjige. Na Trubarjevi domaciji se edin­stveno prepletata kulturna in na­ravna dedišcina, kar je bilo lepo prikazano na informacijski tocki Mišja dolina – Natura 2000. Naravo v okolici lahko spoznavate po pešpo­teh, lahko se zapeljete s kolesom, v osrcje mokrišc pa se lahko podate kar po vodi. Tokrat je bilo to mogo-ce s supom in/ali kanujem. Za vse je poskrbel Aleš Pucelj iz podjetja Tran-sport, d. o. o. Obiskovalci so bili zadovoljni, zato upamo, da so-delovanje ohranimo še naprej. V duhu letošnjega leta je bil okr­njen tudi galerijskim program. Je pa Trubarjeva domacija dobila v juniju ob obcinskem prazniku prvo vir­tualno likovno razstavo Trubarjevi kraji: Spomini na Slovence. Otvori­tev razstave je potekala v živo preko naših spletnih kanalov, prav tako je še vedno na voljo virtualni ogled postavitev in posameznih del. Ume­tniki so tokrat ustvarjali doma, in sicer na temo Javorškovega jubilej­nega leta in njegovega romana Spo-mini na Slovence, ki je neposredno umešcen v velikolaško okolje. Lepo vreme je pripomoglo, da je lahko 19. septembra Trubarjeva domacija ponovno gostila podelitev Rožanceve nagrade za najboljšo esejisticno knjigo leta 2020. Le-tošnja nagrada je pripadla Esadu Babacicu za knjigo Veš, mašina, svoj dolg. To je bila tudi zadnja priredi­tev pred ponovnimi odpovedmi na-crtovanih programov. Odpovedani so bili: program Dnevov evropske kulturne dedišcine 2020, predstavi­tve knjig in celo prireditev ob dnevu reformacije. Leto smo tako zakljucili z decem­brsko spletno akcijo Skupnosti mu-zejev Slovenije Praznicni muzej, ki je potekala med 7. in 13. decembrom in smo jo na domaciji poimenovali Praznicna Trubarjeva domacija. 100. obletnici rojstva Jožeta Ja­vorška je bila posvecena prav tako oktobrska likovna razstava Marjana Platovška: Slikar podobo na ogled postavi. Razstava obsega portrete, izdelane v tehniki akrila na plat-nu, pri cemer se slikar zgleduje po Warholu kot tipicnem predstavniku umetnostnega gibanja popart. Svoj portret je dobil tudi Jože Javoršek. Razstava bo na ogled do konca februarja 2021, in sicer v odpiral­nem casu Trubarjeve domacije. Za­radi neugodnih zdravstvenih raz-mer pa je pripravljen tudi virtualni ogled razstave. Preko spleta smo obujali spomi­ne na praznovanja v Velikih Lašcah in na Trubarjevi domaciji. Ta so v Velikih Lašcah od nekdaj poveza­na z našimi velikimi književniki, s Primožem Trubarjem na celu. Naši sledilci so lahko spoznali zanimi­ve utrinke s praznovanj vse od leta 1889, ko je v Velikih Lašcah poteka-la velika slavnost ob odkritju Levsti­kovega spomenika na osrednjem velikolaškem trgu, do odkritja spo­menika Primožu Trubarju na Rašici v letih 1951/1952, Levstikovega ta­bora 1981. leta ter obnove Trubar­jeve domacije 1986 in naprej. Odkritje Trubarjevega spomeni­ka na Rašici, 8. junij 1952. Fotogra­fija je iz zapušcine Janeza Debeljaka. Ravno za to priložnost smo prip­ravili tudi novo ucno vsebino, virtu­alni sprehod po Temkovi žagi z An-drejem Perhajem, na katerem lahko izveste marsikatero zanimivost o žagarski zbirki na Temkovi žagi in o razvoju žag skozi zgodovino. JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI Matjaž Gruden, v. d. direktorja Maja 2020 je Obcina Velike Laš-ce (ponovno) ustanovila Javni zavod Trubarjevi kraji, ki ima poleg ko­ordinacije kulturnih in turisticnih obcinskih prireditev tudi nalogo upravljanja s Trubarjevo domacijo na Rašici. V oktobru sem bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja za ob-dobje šestih mesecev, na decembrski seji obcinskega sveta je bil izvoljen obcinski del sveta zavoda, ki je bil v januarju letošnjega leta dopolnjen in dokoncno vzpostavljen še s pred­stavnikoma zainteresirane javnosti. V letu 2021 sledi urejanje preostalih zakonskih formalnosti ter operativ­ni zacetek delovanja zavoda. Na podrocju investicij je Obci­na Velike Lašce izvedla sanacijo podstrešja – Trubarjeve citalnice s pisarno v gospodarskem poslopju. S tem smo zagotovili ustrezne pogoje hrambe knjižnega in domoznanske­ga gradiva. Pridobljeno je bilo tudi gradbeno dovoljenje za rekonstruk­cijo in spremembo namembnosti kozolca v sodoben turisticno-infor­macijski in interpretativni center. Postopek izbire izvajalca je bil že izveden. Ce nam bodo vse okolišci­ne naklonjene, naj bi bila investicija izvedena že do pomladi. Na koncu je treba omeniti še, da sta Obcina Velike Lašce in Trubarje­va domacija pristopili k skupni prija-vi mesta Ljubljane za Evropsko pre­stolnico kulture 2025 s projektom Zibelka slovenske kulture, ki obsega postavitev nove sodobnejše razstave Od prvih zapisov do prve slovenske Poleg zagona dela zavoda je v grobem ideja nadaljnjih aktiv­nosti naslednja: 1.Nadaljevanje in dokoncanje po­stopka, da Trubarjeva domacija pridobi status spomenika držav­nega pomena. 2.Ponovna pridobitev muzejskega statusa. 3.Vzpostavitev sodelovanja z gra­dom Turjak. 4. Obnova kozolca na Trubarjevi domaciji in zagon turisticnoinfor­macijskega centra. 5. Soorganizacija ter aktivna promo-cija turisticnih in kulturnih dejav­nosti obcine. 6.Ponovna pridobitev izrednega (vsakoletnega) sofinanciranja z ministrstva za kulturo. 7.Pridobitev pooblastila za opravlja­nje javne muzejske službe (redno zagotovljeno državno financiranje). 8.Vkljucitev v mrežo protestantskih mest (Ljubljana, Puconci, Tübin-gen in druga mesta na Trubarjevi življenjski poti). knjige v Trubarjevi citalnici in v ob-liki spletnega potovanja ter ureditev krožne poti med Rašico in Turjakom. Res da sta bili na izboru uspešnejši Nova Gorica in italijanska Gorica, pa vendar smo pripravili dober pro­gram, za katerega verjamemo, da ga bomo v naslednjih letih kljub temu lahko uresnicili. Naj bo to eden iz-med naših prvih ciljev za prihajajoce leto 2021. V postopku podelitve statusa spo­menika državnega pomena smo že uspeli pridobiti nacelno soglasje Za­voda za varstvo kulturne dedišcine ter pismo podpore predsednika RS Boruta Pahorja. Zdaj cakamo na od­govor kulturnega ministrstva, ki pa je bilo (na žalost) ideji do sedaj izrazi-to nenaklonjeno. Pri drugih nalogah si želim doseci intenzivno sodelovanje velikolaške obcine, upravljavcev gradu Turjak, osnovne in glasbene šole, lokalnih društev, nevladnih organizacij in po­sameznikov. Upam, da bomo skupaj uspešni. TROBLA KULTURA 41 SRECA mag. Barbara Pecnik / foto: Tadeja Nemcek Sodelovanje Trubarjeve domacije in lokalnih umetnikov se odraža v vsa­kem košcku domacije. Njihove umetni­ne ji dajejo edinstveno podobo, vpeto v osrcje neokrnjene narave. Tršarjev Trubar nad vhodom v spominsko sobo, leseni skulpturi, Koširjeva Pred bugam smo usi glih in Jarmova roka, ter Arhar­jeve kovinske skulpture so le nekatere izmed njih. Najnovejše delo je skulptura Sreca na otoku pred žago. Je umetniško delo Dra­gice Kern iz Peckov, ki je skulpturo poda­rila Trubarjevi domaciji leta 2018 ob pri­ložnosti 36. likovne razstave Trubarjevi kraji. Skulptura je postala prepoznavni znak naših buticnih porocnih obredov. Konec lanskega leta sta se povezali dve umetnici, likovnica Dragica Kern in oblikovalka stekla Tadeja Nemcek. Slednja je Dragicino skulpturo prelila v steklo in nastalo je cudovito porocno darilo za naše mladoporocence. Tadeja Nemcek dela v svojem stu­diu v Dvorski vasi pri Velikih Lašcah. Ustvarja najrazlicnejše dekorativne in umetniške izdelke iz taljenega stekla, ki so prave umetnine. Nekaj njenega naki­ta iz dveh turjaških kolekcij, Rozamun-dine in Lejline, lahko kupite tudi v mu-zejski trgovinici na Trubarjevi domaciji. MKL, KNJIŽNICA FRANA LEVSTIKA VELIKE LAŠCE IN OBCINA VELIKE LAŠCE vabita na v cetrtek, 4. marca 2021, ob 19. uri. Gost vecera bo Boštjan Gorenc – Pižama, slovenski pisatelj, komik, igralec, raper in prevajalec. V primeru, da bodo takrat razmere dopušcale, bo prireditev v sejni sobi Levstikovega doma v Velikih Lašcah. Sicer pa nas boste lahko spremljali DNEVNIK o mojem življenju DRUŽINA CIRILA HOCEVARJA IZDALA NJEGOV DNEVNIK OB 101. OBLETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA »Že dolgo casa imam navado, da si zapišem, kar cez dan do-živim. Koncno pa sem se odlocil, da vse doživljaje opišem v eni knjigi. Za to sem se odlocil predvsem, da bi moji potomci videli in vedeli, kako smo živeli mi.« Tako se zacne knjiga Dnevnik o mojem življenju Cirila Hocevarja, ki so jo po njegovih zapiskih zbrali in uredili ter s pojasnili in z izbra­nimi fotografijami dopolnili njegovi ožji sorodniki, sinova Ciril in Tomaž Hocevar, necakinja Mojca Ravnik in snaha Vaska Hocevar. Vnukinja Vanja Hocevar je knjigo uredila, Va-ska Hocevar je poskrbela za prelom, oblikoval pa jo je priznan graficni oblikovalec Primož Pislak. Ciril je bil Matetov, vnuk Matije Hocevarja iz Velikih Lašc, zato imajo posebno mesto v knjigi, razumljivo, tudi Velike Lašce. Prav v glasilu Tro­bla, ki je bilo izdano ob neki obcinski obletnici, je Cirilov dedek Matija Ho­cevar opisan kot gostilnicar, trgovec, veleposestnik in župan Velikih Lašc. V knjigi na 232 straneh so slikovi-to opisani mnogi Cirilovi življenjski dogodki in zgodbe številnih družin sorodnikov, sodelavcev ter znancev. Knjiga se zacne z otroštvom v Velikih Lašcah, med drugim opisuje prigode v gostilni Pri Francki, ki sta jo imela njegova starša Lojz in Francka. Knji­ga se nadaljuje s selitvijo v Ponikve in kasneje v Ljubljano, o pocitnicah v Lašcah, o služenju vojaškega roka, o delu moletier graverja v tovarni Ma-utner v Preboldu, o drugi svetovni vojni in zaporu v Firencah, zakljuci pa se z družinskim življenjem v Kra­kovem v Ljubljani. Velik del knjige je namenjen tudi njegovemu športnemu udejstvova­nju pri telovadbi, odbojki, tenisu in smucanju, ki je predstavljalo velik del njegova življenja, ter uspešni poklicni poti. Bil je izjemen graver in strokovni ucitelj na Šoli za ume­tno obrt v Križankah, kasneje pa tudi vodja graverskega oddelka na omenjeni šoli. Z izdajo Cirilovih dnevniških zapiskov v obliki knjige so njegovi sorodniki uresnicili njegovo željo, da bodo potomci videli in vedeli, kakšno je bilo njegovo življenje. TROBLA KULTURA 43 Pesnik Ervin Fritz in Ciril Hocevar sta se spoznala, ko je prišel Ciril v Prebold, Cirilova žena Vida pa je bila birmanska botra Ervinovi prvi ženi Micki. Ob izdaji knjige je Ervin zložil za Cirila epigram z naslovom Dnevnik: Kakšna sijajna življenjska sila je gnala prijatelja Cirila. Živel je na vse strani, dolgo, poglobljeno. Živel – in se opisal – pošteno. KULTURNO in s kulturo PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 2021 Matej Polzelnik in Ana Porenta / foto: Niko Samsa in Gaja Grešak Pred Prešernovim dnem smo bili v dvomih, ali je smiselno prireditev sploh izvesti. A kul­tura vedno najde samosvojo pot. Na pobudo Obcine Velike Lašce je prireditev nastala s so-delovanjem Zavoda za razvija­nje ustvarjalnosti in KUD-om Primož Trubar Velike Lašce. Skupaj smo se odlocili okoliš-cine sprejeti kot priložnost, da kulturni praznik v Obcini Ve-like Lašce proslavimo drugace, na dandanes ustaljen nacin, torej digitalno. Obenem je to dober preizkus, kako dalec med ljudi lahko seže kultura na sve­tovnem spletu, za katerega se pocasi zacenja dozdevati, da je pozabil osnove medcloveške kulture. Pa vendar je tudi kul­tura mocno pripomogla, da je splet zrastel in postal to, kar je. Z njim spoznavamo nove sve­tove in njihove kulture. Vcasih pozabimo, da naša interakcija s spletom ni interakcija z ek­ranom, temvec interakcija s soclovekom. Spoznavamo, da je komunikacija bistvenega pomena za ohranitev cloveške dostojanstvenosti. To smo ustvarjalci želeli predstaviti in poudariti tudi na letošnji prireditvi. Njena rde-ca nit je bila kultura dialoga, h kateri je pozvala tudi Skupnost obcin Slovenije. Scenarij za prireditev je pripravila Ana Po-renta, tudi urednica literarnega zbornika VEZje. V programu smo lahko prisluhnili pesmim ali proznim odlomkov vseh osemnajstih avtorjev, ki sode­lujejo v knjigi. Spomnimo, to so: Majda Babic, Danica Cvetko, Ana Pia Debeljak, Marinka Der-novšek, Gregor Grešak, Darinka Grmek Štrukelj, Sreco Knafelc, Marko Kožar, Silva Langenfus, Aleksandra Marijanovic, Marija Mohoric, Marija Ovca, Andrej Perhaj, Bernardka Petrovic Ma-ger, Ana Porenta, Marjan Alojz Sever, Zdenka Zabukovec in Irena Zore. Nekaj avtorjev se je odzvalo vabilu na snemanje in so sami brali svoje stvaritve, druge pa so inter-pretirali KUDovci: Neja Štaba Pec­nik, Matej Polzelnik, Ana Porenta in Matjaž Gruden. V zborniku VEZje so objavljene številne slike slikarke Žive Agrež, ki so jih med monta­žo vnesli (kot tudi posneli celotno proslavo) sodelavci iz tehnicne eki­pe: Niko Samsa, Matej Hren, Urban Gruden, Drejc Gruden in Nik Hren, ki je poskrbel tudi za montažo. Glas­bene (klavirske in kitarske) tocke so prispevali ucitelji in ucenci Glasbe­ne šole Ribnica, Oddelek Velike Laš-ce. Nastopili so Zala Sedej pod men-torstvom Mirjane Zeljic Brncic ter Neli Cimperman, Ruben Kastigar in Tristan Alex Hocevar pod mentor-stvom Viktorja Papeža. Knjiga VEZje je bila navdihnje­na z idejo o povezovanju razlicnih generacij velikolaških ustvarjalcev, razlicnih literarnih zvrsti in oblik ter sozvanjanju besedne z likovno umetnostjo, tako se nam je zazdela imenitna za prikaz kulture dialoga ob letošnjem Prešernovem dnevu. Prepletu pesmi, proze, glasbe in slik se je pridružilo tudi poustvarjanje v digitalnem okolju in dodalo novo di­menzijo oziroma možnost, da kul­tura pride med ljudi: iz njih raste, z njimi diha in se k njim vraca. Proslava je doživela premiero na velikolaški kabelski televiziji v ne­deljo, 7. 2. 2021, ob 19. uri in je bila predvajana na Obcinskih in KUD-o­vih straneh, vzporedno pa tudi na spletnem kanalu #TVKUD ptvl na Youtube. Vabljeni, da si jo ogledate tudi zdaj, saj bo še naprej domovala na spletu v želji, da pride do vas. Obcina Sodražica izdala obsežno monografijo SODRAŠKIH 800 Ludvik Mihelic Sodražica je lani praznovala cas­titljiv jubilej – 800. obletnico prve pisne omembe. Mnogi slovenski kra­ji se ne morejo ponašati s tako dolgo zgodovino, še posebej ne pisno. Dav-nega leta 1220 je Sodražica skupaj z Vinicami in Ribnico, leta 1241 so jim sledili še Zapotok in vec ribni­ških vasi, stopila iz anonimnosti v tok zgodovine. Približevanje okrogli obletnici je pred nekaj leti sprožilo misel, da se s knjigo Sodraških 800 poklonimo vsem rodovom in mno­gim posameznikom. Knjiga, ki je bila 1. oktobra 2020 predstavljena v Športni dvorani v Sodražici, je trdo vezana, velikega formata in ima 920 barvnih strani. Zasnovana je široko in celovito. 32 prispevkov, ki so jih napisali tako renomirani raziskovalci iz Ljublja­ne kakor mnogi zavzeti domacini, se spleta v deset razdelkov. Sprehod skoznje odpira razlicna okna v pre­teklost in sedanjost. Naniza mnoga nova spoznanja in doslej neznane ugotovitve. Zelo licno in pregledno oblikovana monografija je bogato opremljena z arhivskimi doku­menti, zemljevidi, grafi, s tabelami in slikovnim gradivom. Posebno vrednost ji dajejo številne sprotne opombe. Izcrpno navaja vse dosto­pne in relevantne vire ter literatu­ro. Ob koncu vsakega prispevka je prevod povzetka v anglešcino. Sodražica je bila v zgodovini in je tudi še danes s številnimi vezmi in nitmi povezana tudi s sosednji-mi obcinami. Povezava z obmoc­jem Velikih Lašc je pravzaprav zelo stara, še iz srednjega veka, saj je bila listina, ki prvic omenja Sodra­žico, spisana in pecatena ravno na starodavnem gradu Turjaku. Ve-like Lašce so bile skozi zgodovino povezane s Sodražico tako preko socialnih, prometnih, gospodar­skih in cerkvenih (skupna deka­ TROBLA KULTURA 45 nija) kakor povsem vsakodnevnih osebnih stikov. Nenazadnje so omenjene vezi razlog tudi za mar-sikatero poroko med Sodražani in Lašcani, zato boste po knjigi gotovo z zanimanjem posegli tudi obcani Velikih Lašc. Iz vsebine Okvir vsakokratnemu dogaja­nju v casu daje pokrajina, zemlja, zato je prvo poglavje posveceno njej. Predstavi naravnogeografske danosti Obcine Sodražica, njen ra­stlinski in živalski svet. Drugo poglavje izpostavi izbrana obdobja zgodovine, od najstarejšega z bolj skopo ohranjenimi arheološkimi sledmi, ko ime Sodražice še ni bilo zapisano, a je bilo že vpeto v tedanje dogajanje. Podrobneje so prikazani fevdalno okolje visokega srednje­ga veka in okolišcine prve omembe Sodražice v ohranjeni listini, spisa­ni 7. aprila 1220 na gradu Turjaku, ter obdobje poznega srednjega veka v širšem kontekstu dolenjske pok­rajine. Zanimiv prispevek odstira pogled na Sodražico v luci najstarej­ših ohranjenih urbarjev ribniškega gospostva iz 16. in 17. stoletja. Pri­spevek z izzivalnim naslovom Sod-ražica – sejemska vas ali trg? odgo­varja, zakaj Sodražica kljub mocni tradiciji tedenskih tržnih dnevov, ki jih je vladarica Marija Terezija po­trdila šele sredi 18. stoletja, formal-no ni pridobila statusa trga do leta 1865. Sklop Zgodovinski mejniki zakljucujejo odmevi prve in druge svetovne vojne, dveh najtežjih pre­izkušenj 20. stoletja, ki so Sodraži-co zelo zaznamovali. Tretje poglavje prinaša vpogled v preteklost in sedanjost Obcine Sodražica, še zlasti prizadevanja za ponovni nastanek obcine in nje-no delovanje od ustanovitve 1998 do danes. Cetrto poglavje prikazu­je verski utrip od nastanka farnega vikariata leta 1753 skozi razlicna zgodovinska obdobja do danes. Po-drobno so prikazana dolgoletna pri­zadevanja Gornikov za svojega du­hovnika in župnijo ter njen razvoj skozi 110 let, ko je bila leta 2020 zopet prikljucena Sodražici. Nova Štifta je predstavljena kot romarsko, duhovno in izletniško središce. Poglavje Šolstvo in zdravstvo prinaša prikaz zacetkov ter razvoja najstarejšega šolstva v Sodražici (od leta 1793), bogato dokumentiran z arhivskimi viri, ter pomembnej­še mejnike v razvoju šole do danes. Prvic je temeljito in zaokroženo, na podlagi razlicnih arhivskih in šte­vilnih ustnih virov, predstavljen ra­zvoj zdravstvene oskrbe v Sodražici. Poglavje Kraji in ljudje predstavi znacilnosti prebivalstva obcine Sod-ražica, sledi sistematicen opis nase­lij in etimološka razlaga izvora na­selbinskih imen. Spregledana nista bogata etnološka dedišcina niti pe­stro bajeslovno izrocilo, ki se odseva v folklornem pripovedništvu. Posebno poglavje je namenjeno gospodarskim dejavnostim. Gospo­darstvo je (bilo) v vsakem zgodo­vinskem obdobju temelj preživetja, gonilo napredka in usmerjevalec tako družbenega kot kulturnega živ­ljenja. Orisu nekoc prevladujoce­ga kmetijstva sledi obširen prikaz ustvarjalcih. Obraze glasbe in glas­beni utrip zato osvetljuje posebno poglavje. Razdelek zakljucuje pri­kaz sodobnih likovnih ustvarjalcev. Monografijo Sodraških 800 skle­neta dve obsežni poglavji: deveto predstavi razvoj in sedanjost 35 društev, ki v obcini Sodražica boga­tijo njen vsakodnevni utrip. V skle­pnem 10. poglavju z naslovom Zna­ni Sodražani se pred bralcem zvrsti 32 osebnosti, ki so dvigale Sodra­žico iz anonimnosti in jo vsaka na svoj nacin kot nekakšni ambasadorji umešcale na zemljevide kulture, du­hovnosti, znanosti in umetnosti. Soustvarjalci knjige smo prepri-cani, da boste v njej odkri(va)li ved-no znova dragoceno, koristno in zanimivo branje, ki bo širilo vaše ve­denje o pisani preteklosti in živahni sedanjosti tako Obcine Sodražica kot njenega ožjega in širšega so-sedstva. Knjiga je primerna tudi za poslovno darilo. Njen nakup pred­stavlja podporo opravljenemu delu piscev in vsem, ki so sodelovali pri njenem nastajanju. Monografijo Sodraških 800 lahko narocite oz. kupite na Obcini Sodražica v casu uradnih ur ali v Muzejski trgovini Rokodelskega centra Ribnica. Knjigo je moc kupiti tudi v knjižnici v Sodražici. Dodatne informacije so vam vecjih podjetij in mnogih obrti pred 01/8366-075 ali po e-pošti drugo svetovno vojno ter gospodar-ski razvoj v spremenjenih družbe­nih razmerah po drugi svetovni voj­ni do danes. Poglavje o umetnosti prinaša tri poudarke. Prvi je posvecen sakralni dedišcini, v ospredju so: sloviti ba­rocni cerkvi pri Novi Štifti, župnij-ski cerkvi v Sodražici, cerkvi na Gori in pri sv. Marku. Sodražica je v Slo­veniji verjetno najbolj poznana po razlicnih zvrsteh glasbe in njenih Iz velikolaškega okraja Klincki in krivcki Kmet si je prakticno izdelal vse sam ali pa s pomocjo sosedov, zgra­dil si je hišo, postavil kozolec in sam izdelal vecino potrebnega orodja ter raznih naprav za svoje gospodarstvo, piše Boris Kuhar. V marsikateri dru­žini še vedno živi spomin na klinc­fabrike, zlasti za revnejše družine s številnimi otroki in v odrocnih vaseh je bil to pomemben vir preživetja. V Robu so klincke delali iz leske in hudalesa. Lesko so smatrali za gozdni plevel, ki hitro raste, v dr­žavnih gozdovih so ga unicevali. Marija Zalar z Uzmanov je v šestde­setih letih 20. st. etnologom pove­dala, da dela klincke iz lešce. Tudi v Krvavi Peci so izdelovali zobotrebce predvsem iz leske, ponekod pa tudi iz breze in javorja, le brezovi so se pri sušenju radi skrivili. Tisti iz hu­dalesa so bili lepo rumene barve, uporabljali so tudi druge vrste lesa. Kakšna je bila izdelava sredi 20. Metka Staric no mero na odsekani veji odmerijo 7 cm dolge kose in veje nažagajo na p.nclicke. (V Krvavi Peci so p.nclicke imenovali zglavencki ali pa panjic­ki.) Te potem obelijo in jih razkoljejo v surove klincke. Pri tem uporabljajo vecji nož, ki mu recejo pintar. Ker je spomladi in ob veliki maši leska mu-ževna, se les zlahka obeli. Klincke potem obrežejo in ošpici­jo v ta prave klincke, to delajo z nož­kom, ki mu pravijo krivc.k. Kovaci so jih napravili iz starih kos. Tako pintarje kot krivcke so brusili z oslo. Na Gradežu še danes nekateri upo­rabljajo poseben vogal, na katerega naslonijo roko, saj ima miza le štiri prave vogale, nekateri pa si poma­gajo z naslonjalom pri stolu. Da s krivckom ne bi poškodovali mize, so v Krvavi Peci uporabili grzico. Franciška Gradišar iz Bavdkov (pri Matjak) je pripovedovala, kako so špicili klincke po starem: špento, nem stolu, nato so to pooblali in iz oblica je prišlo vec že izgotovljenih klinckov. Kasneje v Robu klincev niso vec oblali, ampak delali vse na roke. Rekli so, da gredo klincke ob-rezvat oz. špic.t. Sledi sušenje, dr­gnjenje in vezanje v butarice. Klinc­ke dajo posušit na pec ali na šporget. Ce je gorka pec, se klincki sušijo en dan in eno noc. Ce niso dovolj suhi, potemnijo. Na Gradežu jih nato zlo­žijo na trak iz blaga ali skaja in jih še zbrusijo, da so klincki lepi. Vera se spominja, da je bilo pred 2. svetovno vojno v butaricah po 50 klinckov, zvezani so bili s cvirnam. Na koncu so pod sukanec zataknili še najlepše klincke. V 60. in 70. letih 20. st. se je pakiralo po 40 klinckov, nato 35 in na koncu le še po 20, pa še tisti niso bili vec tako lepi. Na Uzma­nih so v 60. letih v butarico povezali po 20–25 kosov. Klincke so delali predvsem mali kajžarji v zimskem casu, pa tudi osobenki (v prevodu bi bili to gosta-ci, ki so stanovali v tuji, najeti hiši). V Malih Lašcah so klincke šilili sred­nji kmetje, cetrtposestniki in polovi-carji, tisti s polovico grunta. Delo so si v družini vedno porazdelili – eni so les naklali, drugi obrezali, tret­ji vezali. Anton Mrkun piše, da se z izdelovanjem zobotrebcev ali klin­cev pecajo po vecini žene in dekleta ter deloma tudi otroci, moški se bolj malo ukvarjajo s tem. Klincke so de­lali obicajno v eni hiši, vec družin skupaj, da so prihranili pri luci. Go-rela je ena svetilka, delalo jih je pa osem okoli mize. Med delom so pre­pevali, tako dekleta kot fantje. Kako pa je je bila videti prodaja? Po pripovedovanju Janeza Cimper­mana iz Roba, rojenega konec 19. st., naj bi v Robu zacel s suho robo kupcevati trgovec Anton Peterlin ob koncu 19. stoletja. Prodajal je klincke, ki so jih delali po celi fari v Robu, vendar so jih v tistem casu še oblali. Prodajo je razpredel v Trst, Gradec in na Dunaj. V prvih letih naj bi zobotrebce zbirale po hišah tudi jajcarice in jih nosile prodajati v Lju­bljano in Trst. Tudi Vera se spominja, da so v Krvavo Pec tudi kasneje še ho-dile jajcarice. Odkupovale so jajca, kure, maslo in lase – ženske so jim prodale svoje kite – in jih nosile pro-dajat v Trst. Klinckov pa jajcarice v Krvavi Peci niso odkupovale, so jih pa ženske iz Rut kar same nosile v Trst in nazaj prinesle kakšno lepo židano ruto. Janko Trošt leta 1951 zapiše, da so klincarji prodajali tudi nepos­redno ljubljanskim gostilnicarjem in podobnim obratom ali trgovcem z leseno robo. Pozneje se je vse blago zacelo stekati domacim prekupce­valcem na Rašico, ki se šteje zaradi tega za trgovsko središce zobotreb-carstva. Ti so razpošiljali zobotrebce na vse konce sveta: Italijo, Francijo, Anglijo, Ameriko in Avstralijo. Zobotrebci so imeli nizko ceno, zaslužek ni bil prav velik, nekaj je bilo pa vendarle. Vera Gorjup je sku­paj z mamo veckrat prehodila pot od Krvave Peci na Rašico. Mama je dala poln jerbas na glavo, pa še kak­šen cekar v roke in sta šli na Rašico prodat zobotrebce. V casu med obe-ma vojnama so na Rašici odkupo­vali trije odkupovalci. Tomažin je imel dve odkupni mesti – v tavelki hiši, pa še na vrhu. Kot se spominja Vera, so bili kar bogati, glavna pri odkupovanju je bila žena, z možem sta se pogovarjala po nemško. Imeli so trgovino in klince so jim obicajno zamenjali za kakšno poceni blago za fertahe (predpasnike). Dolšina je imel špecarijo pod klancem, pod cesto, in v zameno za klincke si lah­ko kupil hrano, npr. koruzno moko, jecmen – hrano za reveže. Andolšek na vasi je klincke odkupoval za de­nar, le da je bilo treba na denar pre­cej dolgo cakati in tudi po trikrat ga je bilo treba prositi. Janko Trošt v clanku Ribniška suha roba v lesni domaci obrti v letu 1951 zapiše, da je med zobotreb-carstvom in ostalimi suhorobarski-mi panogami ostro zarezana meja. Klince se izdeluje severno od crte Krvava Pec—Rob—Rašica—Dobre­polje—Višnja Gora. Zobotrebcar­stvo postavlja v najsevernejše vasi ozemlja suhe robe in ugotavlja, da »jih je kakih 60, v njih pa približno do 800 družin, ki se pecajo s to stro­ko hišne obrti.« Boris Kuhar pa ugo­tavlja, da je izdelovanje zobotrebcev sredi 19. stoletja vodilo k nazado­vanju izdelave domacega sukna in platna. Posredno naj bi povzrocilo propad predelovanja lanu, opušca­nja ljudske noše, hitrejše spremem-be v nacinu oblacenja, saj so ljudje s prodajo zobotrebcev dobili denar za nakup obleke. Vplivalo naj bi tudi na druge gospodarske panoge, spre­menil se je nacin prehrane prebival­stva, zaceli so kupovati dolocena ži­vila, ki jih prej v svoji prehrani niso poznali. Dober zaslužek od prodaje zobotrebcev naj bi pripomogel tudi k hitrejšemu propadu starih lesenih hiš in modernizaciji hišnega inven­tarja. Ta hišna dejavnost je pomeni-la izboljšanje gospodarskega stanja manjših kmetov in bajtarjev, ki so imeli številcne družine in malo ob-delovalne zemlje. Zobotrebcarstvo je kot panoga ribniškega suhorobarstva evidenti­rana v Registru nesnovne kulturne dedišcine, kot nosilec te dedišcine so navedeni zobotrebcarji Društva za ohranjanje dedišcine. Zobotreb­ce obiskovalcem ponudijo kot spo­minek z Gradeža, izdelavo pa clani društva prikazujejo na Gradežu in ob gostovanjih po Sloveniji. V svojo humorno obarvano pripoved o živ-ljenju kmecke družine z Male Slevi­ce ga vkljucujeta Slava Petric in Fra­nja Sedej, ko skozi osebno zgodbo, petje in prikaz izdelave zobotreb­cev velikolaško zapušcino rešujeta pred pozabo. Pred leti je velikolaška osnovna šola vec let obujala izdela­vo klinckov prek Festivala zobotreb-carstva, izdali so slikanico Darinke Kobal Mali klincek z ilustracijami Tamare K. Lavric, prikaz izdelave pa še vedno vkljucujejo v šolske dejav­nosti. Zobotrebcarstvu pozornost namenjajo tudi v sosednjem Dobre­polju, Turisticno društvo Dobre­polje pa ima med svojimi spominki butarico zobotrebcev v lesenem vrcku. Kot dedišcinska skupnost se lahko pohvalimo z rokodelskim znanjem relativno ozke geografske razširjenosti, ki v velikolaškem ok­raju živi že skoraj 200 let. V clanku je bilo uporabljeno gradivo Orlovih ekip Slovenskega etnografskega muzeja (zapiski Borisa Orla), vec arhivskih clankov iz revije Slovenski etnograf in pripovedi Vere Gorjup. Pogled v zgodovino dovino planeta) in zgodovino clo­veške vrste. Osoncje z zemljo je nastalo pred domnevno štirimi milijardami šeststo milijoni let. Najdaljša doba je bil pravek, ki je trajal od zacetka do 568 milijonov let (geološka praz­godovina zemlje). Sama zgodovina zemlje obsega tri obdobja, in sicer paleozoik (ka­kšnih 325 milijonov let), mezozoik (kakšnih 178 milijonov let) in keno-zoik (kakšnih 65 milijonov let) do danes. O vecjem delu geološke zgodovi­ne zemlje vemo malo, vecino tega, kar mislimo, da vemo, so sklepanja ali celo domneve. Zadnje obdobje ke­nozoika imenujemo kvartar (milijon let). Kvartar delimo na pleistocen in holocen (zadnjih 11 000 let). Praz­godovina cloveka sega v pleistocen, vendar to ni bil homo sapiens. Najstarejša doba cloveštva ka­mena doba (starejša, srednja, mlajša doba) obsega casovno nepredstavlji­vo dolgo obdobje od zacetka bakre­ne dobe pred 5000 leti. Poglobljen pogled v preteklost nam kaže stalno spreminjanje pod-nebja, sile v zemeljski notranjosti pa so raztrgale nekdaj edino prace-lino Pangeo na današnje kontinen­te. Utemeljeno domnevamo, da se periodicno spreminja tudi razdalja zemlje do sonca in s tem tudi orbita zemlje. Razdalja zemlje do sonca se zmanjšuje cca. 100 000 let in zo-pet povecuje cca. 100 000 let. Zad- Janez Škulj, Podkogelj njo najvecjo razdaljo do sonca smo imeli pred 30 000 leti (Wurmska le­dena doba). Najstarejše najdišce cloveka v Evropi je kraj Mauern v Srednji Evropi (iz gunško-mindelske med-ledene dobe pred pol milijona let. V Sloveniji je najstarejše najdišce v Jami v Lozi pri Orehku blizu Postoj­ne (iz mindelsko-riške medledene dobe pred cca. 300 000 leti. Vsaka ledena doba je trajala od 60 000 let do 80 000 let in vsaka medledena doba od 120 00 let do 140 000 let. Ogenj so zaceli tak-rat ljudje uporabljati pred kakšni-mi 400 00 leti. Verjetno so prišli v Evropo v medledeni dobi in jih je ledena doba tu zatekla. Brez ognja pa ne bi preživeli. Prvo cloveško orodje je bilo iz kamna in preprostejše kot kamnito orodje in orodje iz kosti iz kasnejše­ga casa. V medledenih dobah so bili ljudje predvsem nabiralci. V prado­movini Afriki so nabirali predvsem plodove, sadeže ter se prehranjevali z manjšimi, pocasnejšimi živalmi. V bolj mrzlih krajih, kjer je bilo sa­dežev manj, so predvsem lovili po-casnejše živali: polže, žabe, crve, rake ter pobirali pticja jajca, nabi­rali sadeže, koreninice, vecje pogi­nule živali in oglodane kosti, ki jih živali niso znale odpreti. Pred okoli 9000 leti so zaceli v da­našnji Palestini nabirati, nato pa pridelovati jecmen in malo kasneje še pšenico. V ledenih dobah je bil vecji del zemlje pokrit z do 4 km de­belo ledeno odejo, v sosednjih pok­rajinah pa so rasli le mahovi in lišaji ter pelinu podobne bilke. Preživele so le živali, ki so se prehranjevale z navadnim rastlinstvom. Te je bilo treba ujeti, ubiti, odreti kožo in raz­kosati. Potrebno je bilo orodje, ki so ga napravili tako, da so od kremena s pomocjo drugega kremena cepili odbitke. V zgoraj omenjenem najdi-šcu (jama v Lozi) so našli kremeno­vo jedro, od katerega so klesali od­bitke, rocno konico, dvoje strgal za odiranje kože, dolgo rezilo in nekaj manjših odbitkov. Predzadnja (zad­nja medledena doba v naših krajih je riško-wurmska) medledena doba je trajala cca. 130 000 let z dvema toplotnima viškoma, ko je bila pov­precna temperatura na zemlji pre­cej višja od današnje. Naši kraji so bili pokriti z leskovimi gozdovi, kas­neje so jim sledili hrast, gaber, jelša, lipa, brest in nato še bukev. Sposobnost cloveka za preživetje se je izkazala v ledenih dobah. Tak-rat so bili pri nas veliki deli Gorenj­ske, Koroške in deloma Štajerske pokriti z ledom, v sosednjih pok­rajinah je raslo rastlinstvo ledene dobe (mahovi, lišaji, pelinu podobne bilke), v današnji Beli krajini so rasli nizko borovje in osamljene breze. V tako revnih krajih so živeli le severni jeleni, snežni in planin-ski zajci, alpski svizci, hermelin in jamski medved. Clovek ledene dobe je zaradi podnebja postal samo me-sojedec. Hrano si je moral ujeti in ubiti. Hitre živali je lovil tako, da jih je skupno z drugimi lovci in gonjaci nagnal v primerno globoke jame, iz katerih niso mogle uiti. Nato jih je ubil s kamenjem ali s sunkom lesene sulice, na katero je navezal kamnito ali košceno ostrino. Lov je bil pra­viloma skupinski. Ljudje, ki kot po­samezniki ne bi mogli preživeti, so preživeli v primerni skupnosti. Ta skupnost je bila razširjena družina, ki je imela skupnega prednika. Clovek je moral poznati nekaj besed, s katerimi se je sporazume-val in drugim ukazoval, kaj je treba storiti. Iz številnih najdenih kosti v najdišcih izhaja, da je bil clovekov plen najveckrat pocasni in okorni jamski medved. Iz najstarejšega casa je pri nas najvec najdišc iz oko-lice Postojne. Iz obdobja zadnje (wurmske) le­dene dobe, ki je trajala dobrih 60 000 let, je znano obdobje od leta 45 000 let pred našim casom do 32 000 let pred našim casom, ki ga v znanosti imenujejo olševien, po naši gori Ol­ševa, to je obdobje za ledeno dobo to-plejšega podnebja. Na gori Olševa je znano najdišce Potocka zijalka, ki je bila tedaj brez ledu. V tem obdobju so se pri nas znova pojavili bizoni, srne, lisice, divje svinje in voluharji, ki pot-rebujejo vec zunanje toplote. Iz tega casa imamo košcena strgala za odi­ranje kože, strgalke za strganje loja, nože in nožicke. Vsa košcena orodja so bila lepo zglajena in zaobljena, da se koža ni poškodovala. Iz kosti so naredili dolge osti, kratke osti, koni­ce za sulice oz. kopja in celo iglo s ko-nicasto luknjo (za šivanje kož). Olševienu je zopet sledila ohladi­tev z vrhom pred 19 000 leti. K nam se je znova vrnil mamut. Iz tega casa je okostje mamuta, ki so ga izkopali v strugi reke Nevljice pri Kamniku in je sedaj na ogled v Narodnem muzeju v Ljubljani. Tedanji mraz je bil tako mocan, da je pri nas izumr-la vecina živali. Ostal je samo jam-ski medved, in ker so ga vsi lovili, so ga iztrebili. Na Bližnjem in Srednjem vzho­du ter v Egiptu se je koncala srednja kamena doba in zacela mlajša pred kakšnimi 9 000 leti, v Evropi pa ne­kaj tisocletij kasneje. Mlajšo kameno dobo oznacuje­jo udomacitev psa, pa tudi ovce in koze, iznajdba loka s pušcicami, za-cetki loncarstva (nekakšne sklede), iznajdba najprej kresila, s katerim so zanetili ogenj, pa tudi s kamni obloženo ognjišce, kamni za sede­nje okrog ognjišca, verjetno so ab-rije (prazgodovinska zatocišca pod sklanimi previsom) zašcitili s podr­timi drevesi. V zgodnji dobi holocena se je temperatura na zemlji zopet dvig­nila na vec kot tri stopinje nad dana­šnjo. Najvec najdišc iz mlajše kame­ne dobe pri nas imamo v tržaškem zaledju (Pejca v Lašci, Pecina pod Muzarji, Pecina na Lekovcu pa tudi na ptujskem gradu in na Rifniku). Kolišca na Ljubljanskem barju so iz prehoda tretjega tisocletja v drugo tisocletje pred našim štetjem in vsebujejo predmete iz kamna, kosti, bakra in brona. Najstarejše je bilo ob Resnikovem kanalu, sledi mu Veliko kolišce na Igu, Dežma­novo kolišce, kolišce ob Ižanski ces-ti, ob Išcici, ob Strojanovem grabnu in še nekaj manjših. Mostice so na­redili tako, da so v plitvo jezersko dno zabili kole na razdalji meter do TROBLA DEDIŠCINA 49 meter in pol v ravni vrsti. Na kole so položili precne tramove kot osnovo za pod, ki so ga zgradili iz tramov, in na to podlago so postavili skromne kocure. Na vodi so gradili iz varno­stnih razlogov. S kolišci se je clovek ustalil na enem metu. Nabor orodij iz kolišcarskih casov je kar precej­šen. Poznali so kamnite, bakrene in bronaste sekire, kladiva iz kamna, osti in pušcice iz kosti, prav tako pa tudi trnke in harpune, bakrena šila, bodala in dleta, veliko loncenine, žrmlje kažejo, da so poznali žito, najbrž so poznali tudi lan. Kolišce je praviloma trajalo za cas enega rodu. Ko je les segnil, so se preselili na novo kolišce. Življenjska doba ljudi je bila veliko krajša. Le malo ljudi je ucakalo štirideset let. Kosile so jih bolezni in naravne katastrofe. Šele železna doba je prinesla v naše kraje množicno in bolj stalno poselitev. Pripis! Moja mati je vedela za jamo na hribu Petelinjek pri Velikih Polja­nah na posestvu družine Prijatelj. Tej jami so rekli kevderc in je bila primerna za bivanje. Danes ne ve za to jamo ne lastnik ne kdo drug. Skoraj vse take jame so bile veckrat poseljene. TEH NAŠIH 70 LET ALI NEKAJ O NASTANKU DU VELIKE LAŠCE 7. DEL Helena Grebenc Gruden foto: Martin Gruden in arhiv DU Velike Lašce 2019 – To leto je bilo za naše društvo dobro. Vse je teklo gladko, brez zapletov in po nacrtovanem programu. V februarju je bilo na volilnem obcnem zboru enog­lasno izvoljeno novo vodstvo. V upravni odbor so bili za mandat od leta 2019 do 2023 izvoljeni: predsednica Helena Gre­benc Gruden, namestnica in podpredse­dnica Franja Sedej, tajnik Martin Gruden ob administrativni pomoci Vlaste Gajšek. Imenovana je bila tudi nova blagajnicarka Marija Pavlin skupaj z racunovodskim ser­visom DIKTA. Vodja nadzornega odbora je postala Lidija Vilar, castnega razsodi-šca pa Jože Oblak. Sekcijo za šport in strelce je vodil Sta-ne Hren, balinarje Joško Levstek, sekcijo sociale in zdravstva Hilda Gruden, sekcijo izletov in druženj Stanka Ivanc, sekcijo rocnih del je prevzela Marija Trotovšek, ki je vodila tudi celoten program demence. Poverjeniki, ki so pomembni za ko­ordinacijo s terena, so v vecini ostali isti (iz prejšnjih mandatov). To so: Francka Jamnik za Velike Lašce; Marija Oblak za Knej, Podlog, Stope idr.; Nevenka Peterlin za Rob in okolico; Olga Verovšek skupaj z Ivano Burgar za Rašico; Stanka Ivanc za Retje, Prilesje. Zaradi teže let in iz zdra­vstvenih vzrokov je delno odstopila Maj-da Gradišar in obdržala podrocje Ulake, Hlebce idr., Veroniko Ivanc je na Mali in Veliki Slevici zamenjala Marina Centa.Novi so tudi poverjenica Vesna Šebenik za Male Lašce ter Jana Feguš in Lovro Bašneca za Turjak in Gradež. V prvem letu našega vodenja smo smelo in polni delovnega elana priceli z novo – staro zgodbo društvenega delo­vanja. Nadaljevali smo z organizacijo ute-cenih aktivnosti in jih zapisali v novoletni zloženki. Iz seznama je bilo razvidno, da sta bila na teden na voljo vsaj dva do-godka, tako da je lahko vsak, ki je še pri moceh, po svojih željah izbiral aktivnosti. Najboljši odziv je bil na tedensko telovad­bo s fizioterapevtko. Tudi predavanja so bila dobro obiskana. Najbolj željeni so biliše vedno izleti in srecanja. Škuljev moto: »Vsak mesec nekam,« je še vedno veljal. Ohranjali smo tisto, kar imajo clanice in clani radi. Hkrati pa smo nacrtovali pope-stritev dogajanj in dogodkov. Navezovali smo nove stike in prijateljstva. Kljub temu da se že nekaj let kaže trend upadanja clanstva, se nam je pridružilo kar nekaj novih, vendar se ti upokojenci pocutijo še mlade in se ne zavedajo, kako jih starejši v društvu potrebujemo. Zato se nam pri­družite v cim vecjem številu. Še posebej, ker nas je pocasi povozil cas in težko sle­dimo novim tehnologijam. Ce so nas v prvih desetletjih obsto­ja društva navduševali lepopisni in zelo osebni zapisi tajnic, je to sedaj postala uradna rutina. Danes za vse napake kri­vimo racunalnik in SMS sporocila. Da bi se temu izognili, smo za racunalniško medijsko dejavnost navdušili sedanjega tajnika Martina Grudna, ki je že nekaj casa skrbel, oblikoval ter izdeloval vsa društvena informacijska gradiva in listi­ne. Z ORPO programom še vedno urejuje clanstvo in skrbi za drugo elektronsko komunikacijo. Spoznavamo pa, da potre­bujemo vec clanov s takim znanjem. Pomembno je omeniti tudi nekate-re posamezne stalne aktivnosti, ki so izstopale: Na zacetku leta je bila v Velikih Lašcah odprta Demenci prijazna tocka v sodelovanju s Spomincico – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za po­moc pri demenci iz Ljubljane. V društveni sobi glasbene šole jo je lahko obiskal vsak obcan, ki se je srecal s to zahrbtno bolez­nijo, in sicer vsako prvo sredo v mesecu. dila Marija Trotovšek, ki je poleg sveto­vanja in predavanj nudila tudi dobro obi-skane delavnice za spomin. V septembru na dan demence je bil izpeljan sprehod po Velikih Lašcah. Organizacijsko je izpeljala tudi nepozabno pocitnikovanje v Vodicah. Tudi druge sekcije so pridno delova­le po utecenem starem redu. Izpostaviti moramo šport, izlete in druženja. Najprej tedensko telovadbo, ki jo je v casu od zgodnje jeseni do pozne pomladi vodi-la srcna in razumevajoca fizioterapevt­ka Tatjana Janko. Ker smo v tistem življenjskem obdobju, ko ima marsikdo že težave z gibljivostjo in s poškodbami, je redno razgibavanje, svetovanje in indi­vidualen pristop k tovrstni rekreaciji zelo dobrodošel. Obcina nam je dala v upora­bo Zrcalno dvorano Levstikovega doma v Velikih Lašcah in obisk vadbe je bil vedno velik. Pridni so bili tudi balinarji, ki so se vsak teden v toplejših dneh rekreirali in trenirali na balinišcu v Robu. V tem letu smo zamenjali tudi vod­jo za izlete in druženja. Po uspešnem vecletnem delovanju Petra Trotovška je vodenje prevzela Stanka Ivanc. Spre­tno, z veseljem in s humorjem je vodila zahtevno nalogo in jo odlicno opravljala. V letu 2019 je organizirala izlete na Av-strijsko Koroško, lepo in zanimivo je bilo tudi v knežjem mestu Celju, obiskali smo Strunjan in Piran, se veselili v božicnem Vojniku in uživali na druženjih za 8. ma-rec, na martinovanju, z jubilanti in na prednovoletnem srecanju. Popeljala nas je tudi v Celje na operno predstavo Car­men in v Ljubljano na koncert F3ŽO. Sedanje delo in organizacija društva predstavljata povezavo s splošnimi družbenimi pravili in težavami upokojen­cev. Naše delo narekuje, opredeljuje in še vedno omejuje statut društva in Za­kon o društvih Slovenije, ki predpisujeta pravice in dolžnosti clanov in vodstva. Ob tem velja omeniti, da so vse funkcije v društvu prostovoljne in neplacane. Ceprav je bilo prvo leto našega delova­nja predvsem uvajanje v vodenje in organi­zacijo, smo uresnicili vse nacrtovane aktiv­nosti brez zapletov in v zadovoljstvo clanov. COVID-19 so še vedno prepoveda­na vecja zbiranja in druženja. Zato tudi v februarju odpovedujemo vse aktivnosti, vkljucno z obcnim zborom, ki smo ga nacrtovali za 20. februar 2021. Po navodilih nadrejenih (OPZDU in MZDU) lahko obcni zbor izvedemo brez prisotnosti clanov, ker naš le­tošnji zbor ni volilni. Moramo pa vseeno kot obicajno pripraviti vso potrebno dokumentacijo. To pomeni, da bodo zapisnik z razlago, s poro-cilom predsednika za leto 2020, z nacrti za 2021, financno porocilo za leto 2020, porocilo nadzornega od­bora in castnega razsodišca za lani do konca februarja dobili vsi pover­jeniki. Pri njih lahko (posamicno) vse preberete, preucite in napišete vaše pripombe, želje in predloge. Pisne povratne informacije bodo poverje­niki posredovali upravnemu odboru, ki jih bo upošteval pri svojem delu.Žal mi je, da se še vedno ne moremo obiskovati, se družiti, veseliti, ampak vredno je pocakati in ostati zdrav! Helena Clanicam in clanom, ki so delovali in še aktivno delujejo v organih društva in v društvu nasploh, se zahvaljujem za voljo, cas in energijo, ki jih podarjamo drug drugemu. Želim, da skupaj nadaljujemo uspešno delo in ohranjamo sedemdesetletno tradicijo delovanja društva. Predsednica Helena TROBLA DRUŠTVA 51 POMEMBNO OBVESTILO CLANICAM IN CLANOM DU VELIKE LAŠCE Zaradi pandemije korona virusa »KDO PRAVI, DA V VELIKIH LAŠCAH NIMAMO SMUCARSKO­TEKAŠKIH PROG?« Za velikolaške vodnike: Mitja P., Tanja M. Koronski cas nas je Velikolašcane, še posebej tiste, ki imamo radi naravo, izle­te in rekreacijo, primoral, da smo ostali znotraj regije. Vse dobrine za dušo in telo smo tako poiskali doma. Kar naenkrat so okoliški hribi postali bolj kot obicajno ob-ljudeni s pohodniki in kolesarji. Ves cas so klicali Veliki in Sveti; Veliki Osolnik, Sveti Ahac, Sveti Primož, Krvava Pec, sosednja Grmada, ob prvem snegu pa smo v okolici Velikih Lašc našli tudi sledi smuci in sani. Kdo pravi, da v VelikihLašcah ne moremo teci na smuceh, da nimamosprehajalnih poti? Velikolaški vodniki smo zarisali Goldov krog, 3.8 km dolgo krožno pot, ravno pravšnjo za izpolnitev dnevne potrebe po gibanju oziroma rekreaciji. Primerna je za vse; za mlado in staro, za babice in mamice. Peš, s kolesom ali z otroškim vozickom, pozimi pa tudi s smucmi ali sanmi. Na voljo je v vseh letnih casih, po njej lahko tecete tako ali drugace, s smu-cmi ali brez, s strumnim korakom ali pa se vlecete po polžje. Ob tem lahko uživate v naravnih dišavah jelke in smreke, miru, pogledu na razprostirajoce se travnike, ko vam pogled beži v smeri zvonikov mogoc­ne velikolaške cerkve. Zacnete pri vodnja­ku v Lašcah, kjer po dobrih 400 metrih pri bogcu zavijete desno v smeri proti Kianam ter nadaljujete ob robu gozda do prikljucka na kulturno pot vse do cerkvice Svete Trojice, kjer preckate glavno cesto Ljubljana–Kocevje in po levi strani ceste nadaljujete po poti vse do Velikih Lašc. Tam pa si hitro privošcite kos tako opeva­ne pehtranove potice pri Kukljevi Marga-reti ali izberete sortno pivo v Mina Cafe. Vec informacij o Goldovem krogu najdete na Facebook strani Velikolaški vodniki. Mamljiva in zanimivosti polna je pot iz Roba do Kobiljega curka. Lepo oznacena in opisana poucna geološka pot z najvec­jim gradbenim objektom iz rimskih casov – rimskim zapornim zidom, primerna za pohodnike, kolesarje, konjenike ali pa samo za bralce knjig. Do žage v Robu, od katere streljaj naprej zavijete proti Ko­biljemu curku, se lahko pripeljete tudi s kolesom. Pot iz smeri Velikih Lašc ni zah­tevna in jo s kolesom zmorejo tudi otroci. Cudovita narava z najstarejšimi kamnina-mi na obmocju Velikih Lašc, v poletnem casu pa tudi zatocišce pred vrocino. Ko­bilji curek, najvecji slap na Dolenjskem, ponuja osvežitev, ce pa si vzamemo do-daten cas, tam ugledamo tudi potocnega rakca, ki nam sporoca, da je voda tukaj še cista. Narava v Kobiljem curku je še po­sebej carobna v zimskem casu. Ce pos­tanete lacni in žejni, pa v Robu zavijete vGostilno Škrabec, kjer pripravljajo doma-ce jedi in vam postrežejo z najnovejšimi informacijami iz domacega okolja. TROBLA DRUŠTVA 53 PRVIC PO CI Lokalnih turisticnih vodnikov, Mitja Pintaric CI Velikolaških vodnikov želi vsem bralcem Troble in obca­nom zdravja ter srecno v letu 2021. Za nami je leto, v katerem smo se veliko naucili, predvsem pa ponovno spoznali, kaj je v življenju resnicno pomembno. V decembru nas je obcina presenetila s praznicno okrasitvijo trga, ki jo je od lani še nadgradila z lepo smrecico pred farno cerkvijo in domiselno razsvetljavo s pticki vzdolž obeh dostopov na trg. Festival božicnega kruha je prav tako nakazoval na po-gum in inovativnost. Epidemija in z njo povezani vladni ukrepi so žal preprecili realizacijo dogodka v celoti. Naše prvo organizirano doživetje, program PO GOLDOVIH SLEDEH, ki je bil praznicno obarvan, smo umestili kot nov pro­gram na turisticnem zemljevidu velikolaške obcine. Obiskoval­cem smo približali dojemanje velikolaškega obmocja, znacilnosti pokrajine, razumevanje lokalne kulture, predvsem pa ohranjanje naravne in sakralne dedišcine. Na našem Facebook profilu smo z obvestili v decembru do-segli vec kot 1.700 oseb in prejeli blizu 50 potrditev. V skladu s takrat veljavnimi uredbo Vlade RS in priporocili NIJZ-ja smo za­interesiranim dali navodila za samoudeležbo. V casu nocnih ter­minov smo trikrat poskrbeli za carobno razsvetljavo in omogocili varno pot nekaj deset obiskovalcem. Preseneceno so odkrivali, velikolaski.vodniki@gmail.com Facebook profilu, lahko pa nam pišete na elektronski naslov: Pred nami so že novi izzivi, ki jih cesar še niso videli, in spoznavali drugacne podobe že znanega. Udeleženci so navdušeno delili svoje nepozabne spomine s pri­jatelji in se bodo zaradi kakovostne vsebine z odlicno interpreta­cijo zagotovo še vrnili. Program Po Goldovih sledeh smo z veliko mero zagnanosti odlicno opravili, zato ponosno stopamo v leto 2021.Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam tokrat stali kakorkoliob strani: lastniku parcele Šumnik, kljucarju cerkve Sv, Trojica,gostilni Sv. Trojica, podjetjema Škof, d. o. o., in Delo osvobaja, d.o.o., ter Obcini Velike Lašce. Program bo v prihodnosti postal tradicionalen in veselimo se novih doživetij z vami. SLOVENSKA OLIMPIJSKA BAKLA Jani Levstik Pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije letos nacrtu­jemo izvedbo projekta Slovenska bakla 2021. V ta namen sta župana v zacetku januarja s projektom seznanila Jani Levstik, predsednik Športne zveze Velike Lašce, in Andrej Cevc, vodja regijske pisarne pri OKS-ZŠZ. Nacrtujemo, da bo Slovenska bakla med aprilom in juli­jem obiskala vse slovenske obcine, povezala mlade tekace, rekreativne športnike, naše obcanke in obcane ter vrhunske športnike ter s tem okrepila pomen športa za vse, hkrati pa skladno s cilji OKS namenila dobre želje slovenskim olimpijcem za OI v Tokiu 2021. Slovenski športniki so do sedaj osvojili 74 olimpijskih kolajn in v prav toliko dneh bo Slovenska bakla obiskala vseh 212 ob­cin. Predvidoma jo bo poneslo 10.000 tekacev, ki bodo pretekli vsaj 12.000 km, kar je razdalja od Slovenije do Tokia. Obcino Veli­ke Lašce bo bakla predvidoma obiskala 25. maja 2021 dopoldan. Natancenprogram bo objavljen v naslednjih številkah Troble. VELIKOLAŠKI VODNIKI IN MEDNARODNI DAN TURISTICNIH VODNIKOV 2021 Andreja Vesel, Vodnik Interpretator – Interpret Europe, Lokalni turisticni vodnik, clan Društva regionalnih turisticnih vodnikov Slovenije – ARGOS Svetovni dan turisticnih vodnikov praznujemo na dan, ko je bila leta 1985 ustanovljena WFTGA – Word Federation of Tourist Guide Associations, Svetovna zveza društev turisticnih vodnikov, v katero je preko FEG (Evropska zveza turisticnih vodniških zdru­ženj) vclanjeno tudi Društvo regionalnih turisticnih vodnikov Slo­venije – ARGOS. Cilji WFGTA so razlicni; Povecanje ugleda turisticnega vodni­ka, utrjevanje zavesti turisticnih vodnikov o njihovi vlogi, informi­ranje splošne javnosti o tem, kaj turisticno vodenje je, osvešcanje javnosti, kaj vse sta kulturna in naravna dedišcina, izpostavljanje težav, s katerimi se srecujejo turisticni vodniki, utrjevanje dobre­ga slovesa profesionalnosti poklica, seznanjanje splošne javnosti o vsebinah turisticne industrije in zašcita okolja in kulturne dediš- cine s pomocjo profesionalnega vodenja skupin.Že 35 let namrec turisticni vodniki po vsem svetu praznujemo 21. februarja kot svoj rojstni dan in vse od leta 2016 ga na po­budo Društva regionalnih turisticnih vodnikov Slovenije ARGOS z brezplacnimi vodenji obeležujemo tudi turisticni vodniki in orga­nizacije, ki vkljucujejo vodniško službo v Sloveniji. Na ta dan turisticni vodniki organiziramo vodenja po razlicnih lokacijah z namenom predstaviti dejavnost in poklic turisticnega vodnika tako širši, strokovni kakor tudi ožji javnosti. Vsako leto se na ta dan posvetimo osebam s posebnimi potrebami, osebam, ki si ne morejo privošciti izletov zaradi slabših ekonomskih raz-mer, poslovnim partnerjem in zainteresirani javnosti. Lansko leto je bilo v Sloveniji kar 65 vodenj v 40 razlicnih krajih po Sloveniji. V cetrtek, 18. 2., ob 11. uri bo organizirana tiskovna konferen-ca, ki bo tudi virtualna. Na njej bodo izpostaviljeni izzivi turisticne­ga vodenja ter druge aktualne teme iz sveta turizma. Spletna vodenja bodo potekala od 19. februarja do 21. febru­arja 2021 na razlicne nacine: z virtualnim dogodkom v živo s te­rena ali kot predavanje s fotomaterialom, posneti prispevki bodo objavljeni na družbenih omrežjih. Vsi dogodki bodo na seznamu, ki bo objavljen na pristajalni strani spletne strani: www.localguides-slovenia.com. Informacije bodo objavljene tudi na Facebook strani: https://www.facebook.com/ArgosLocal-GuidesSlovenia. Lokalni turisticni vodniki Obcine Velike Lašce se praznovanju pridružujemo z namenom, da bi virtualnemu obiskovalcu približali dedišcino velikolaške dežele in ga prijazno nagovorili k odlicnemu pocitniškemu izletu. Lokalnemu prebivalstvu pa bomo glede na koronarazmere in interes predstavili delo turisticnih vodnikov, ki nastopamo kot ambasadorji prelepe velikolaške zibelke kulture. Med dogodke bo med drugim uvršcen kratek film vodni­kov, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=3Jwo8u­3L7is&t=26s, ki predstavlja vlogo vodnika pri razvoju turizma na podeželju in vabi k obisku navdihujocih znamenitosti na veliko­laški destinaciji. ODSTRANJEVANJE ZARASTI V MIŠJI DOLINI Urška Hren, dipl. inž. agr. V sklopu projekta Mala barja – Marja, ki je financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proracuna RS, se je v zacetku decembra pricelo z odstranjevanjem zarasti na projektnem obmocju Mišja dolina, natancneje na Rašici (1,70 ha) in v Marinckih (2,83 ha). Cilj projekta na tem obmocju Natura 2000 je ponovna vzpostavitev dveh cilj­nih habitatnih tipov: mokrotnih travnikov s prevladujoco stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caerulae) (HT 6410) in bazic­nih nizkih barij (HT 7230). V obeh primerih gre za edinstveno mokrotno življenjsko okolje, ki ima v naravi pomembno vlogo cišcenja in skladišcenja vode, vendar je bilo v preteklosti zaradi nizke vrednosti za kmetijsko pridelavo degradirano ali zapušceno. Do zarašcanja teh površin je prišlo zaradi opušcanja rabe (košnje). Za­rašcajo se s crno jelšo, ki spada v družino brezovk in ima zelo rada mokra, globoka, glinasto-ilovnata ali pešcena tla. Poleg tega da postopno zarašcanje zmanjšuje površine že tako redkih habitatnih tipov, kot so mokrotni travniki in nizka barja, pa imajo drevesa (crna jelša, vrba, to-pol) pomembno vlogo in so zaželena na obrežnem pasu kot obvodno rastlinstvo. Njihove globoke korenine prestrežejo in crpajo hranila (nitrate, sulfate), ki se iz­pirajo v vode iz okolja. S tem povecajo samocistilno sposobnost rek in potokov. Z dobro razvitim koreninskim sistemom pripomorejo k zmanjšanju odnašanja tal (erozije) in zmanjšanju turbulentnosti vodotokov v casu naraslih voda. S svojo krošnjo pa dajejo tudi zavetje živalim in senco, ki preprecuje nenadne hitre spre­membe temperature v vodotokih. Zakaj odstranjujemo zarast na teh površinah? Ker se je skupna površina bazicnih nizkih barij v Sloveniji samo v zadnjih 50 letih zmanjšala skoraj za polovico. Travniki z modro stožko pa se pojavljajo v manjših in izoliranih zaplatah v nižinskem delu Slovenije, vecji ostan­ki nekdanjih površin takih travnikov se TROBLA DRUŠTVA 55 nahajajo le še na Ljubljanskem barju ter na Cerkniškem in Planinskem polju. Za ohranjanje teh dveh tarcnih habitatnih tipov je kljucno izvajanje košnje enkrat na leto brez gnojenja, kar je tudi eden izmed ciljev projekta Mala barja – Marja (omogociti ustrezno upravljanje teh po­vršin po ponovni vzpostavitvi mokrotnih travnikov). Poleg ukrepov za izboljšanje stanja ohranjenosti tarcnih habitatnih tipov se bo uredilo tudi obiskovanje in doživljanje narave v obliki tematske poti. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. SKAVTI IN ROBERT BADEN-POWELL Organizirani Svizec Skavtsko gibanje je us-tanovil Robert Baden­-Powell, ki se je rodil 22. februarja 1857 v zelo ugledni angleški družini v Londonu. Že od zgodnje mladosti je bil spreten v kurjenju ognjev, postavlja­nju šotorov, uporabi voz­lov in stezosledstvu. Zanimanje za gozd, naravo in življenje v njej mu je že zelo zgodaj prebudil njegov ded. V šoli je bil povprecno uspešen uce­nec, mocno pa je izstopal pri športu - bil je namrec zelo dober nogometni vratar, in v igri - nastopal je na vseh šolskih proslavah. Kasneje se je želel vpisati na Ox-fordsko univerzo, kjer je nekoc pouceval tudi njegov oce, a ni opravil sprejemnih izpitov. Zato je odšel na vojaško akade­mijo in kasneje postal uspešen vojaški poveljnik. Boril se je v Indiji, Južni Afriki, na Malti, Balkanu in na obmocju današnjega VODORAVNO 4 Na skavtskem znaku se nahajajo detelja, kratica ZSKSS, dve zvezdi in ... 5 Že Bi-Pi je skavte razdelil na manjše skupine imenovane ... 9 Prvi poskusni tabor je Bi-Pi organiziral na otoku ... 12 Kot vojaški poveljnik je Bi-Pi najbolj znan po uspešni obrambi mesta ... 13 Koliko otrok je imel Bi-Pi? 14 Robert Baden Powell se je s 13 leti vpisal v šolo v Londonu. Bil je eden izmed najbolj živahnih dijakov, odlikoval pa se je predvsem v ... 15 Kako je bilo ime Bi-Pijevi ženi? NAVPICNO 1 Zavetnik izvidnikov je sveti ... 2 Skavt je ... in varcen (9. skavtski zakon). 3 Skavtsko ime Roberta Baden Powella je ..., ki nikoli ne spi. 6 Zavetnik popotnikov je sveti ... 7 Zavetnik volcicev je sveti ... 8 Kako se imenuje svetovno skavtsko gibanje? 10 Dokoncaj stavek: »Kar najbolje bodi pripravljen ...« 11 Ena izmed Bi-Pijevih najbolj poznanih knjig je Skavtstvo za ... Zimbabveja. Njegov najbolj znan vojaški dosežek je obramba mesta Mafeking v današnji Južnoafriški republiki. Z le nekaj vojaki in civilnimi prebivalci je uspel braniti mesto 217 dni. Na podlagi svojih vojaških izkušenj in ljubezni do narave je zrasla ideja o skavt­skem gibanju. Svojo idejo je najprej želel preizkusiti. Organiziral je poskusni tabor na otoku Brownsea za fante razlicnih sta­rosti in slojev. Razdelil jih je v vode, vsak vod pa je vodil najstarejši od fantov. Skupaj so se ucili razlicnih skavtskih vešcin - raz­licnih vozlov, stezosledstva, postavljanja šotorov, kurjenja ognjev … Poskusni tabor je bil potrditev ide­je o skavtskem gibanju. Javnosti jo je predstavil z eno svojih najbolj poznanih knjig - Scouting for boys oz. Skavtstvo za fante. V njej so opisani temelji dela s skavti, tudi 10 skavtskih zakonov: 1. Skavt si šteje v cast, da si pridobi zau­panje. 2. Skavt je zvest Bogu in domovini. 3. Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo. 4. Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtinjam in skavtom brat. 5. Skavt je plemenit. 6. Skavt spoštuje naravo in vidi v njej božje delo. 7. Skavt uboga svoje starše in predstoj­nike ter vestno opravlja svoje dolž­nosti. 8. Skavt si v težavah žvižga in poje. 9. Skavt je delaven in varcen. 10. Skavt je cist v mislih, besedah in de­janjih. Skavtsko gibanje se je zacelo hitro širiti po Angliji in tudi po svetu. Na prvem Jam-boree-ju (svetovnem srecanju skavtov) leta 1920 je bilo 8.000 udeležencev iz 34 držav; na drugem leta 1929 pa že 50.000 iz 72 dežel (41 držav in 31 delov kraljestev). Bi-Pi, kot ga pogosto imenujemo pri skav­tih, je veliko potoval in pomagal pri usta­navljanju novih skavtskih organizacij. Na teh potovanjih je spoznal tudi svojo ženo Olave St.Clair-Soames. 30. oktobra 1912 sta se porocila in imela kasneje tri otroke - Petra, Heather in Betty. Skavtskemu gibanju fantov se je kma­lu pridružilo gibanje za dekleta, ki se je prav tako širilo zelo hitro. Ustanovljeni sta bili dve svetovni skavtski organizaciji: WOSM (World Organisation of Scout Mo­vement) in WAGGGS (World Association of Girl Guides and Girl Scouts). Tudi slovenski skavti, ki se na lokalni ravni združujemo v stege, na državni ravni pa v Združenje slovenskih katoliških skav­tinj in skavtov (ZSKSS), sledimo nacelom, ki jih je postavil Baden-Powell. Razdeljenismo v veje, v našem stegu Škocjan-Turjak 1 delujejo tri. Najmlajša veja se imenuje Volcici in volkuljice. Z otroki med 3. in 5. razredom raziskujemo svet s pomocjo Knjige o džungli, nad nami pa bdi naš zavetnik sv. Francišek. Ko prerastemo kr­delo, se pridružimo ceti, kjer postanemo Izvidniki in vodnice. Tukaj dobijo skavti tudi svoje skavtsko ime. Tudi Bi.Pi ga je imel - imenoval se je Volk, ki nikoli ne spi. Pri ucenju vešcin in spoznavanju gozda nas spremlja sv. Jurij. V 2. letniku srednje šole pa se pridružimo klanu in postanemo Popotniki in popotnice. V tej najstarej­ši veji se najbolj trudimo živeti v skladi z Bi-Pi-jevim vodilom: “Bodite kar najbolj pripravljeni služiti.” Pri tem nam pomaga zgled sv. Pavla. Skavti imamo nekaj prepoznavnih sim-bolov: skavtska uniforma, ki jo imenujemo kroj, rutka, ki je v vsakem stegu drugac­nih barv … Logotip ZSKSS je sestavljen iz detelje, igle kompasa, dveh peterokrakih zvezd in tudi lilije, ki je eden glavnih sim-bolov skavtskega gibanja po celem svetu. Logotip ZSKSS je opecnato oranžne bar-ve, enake kot je kranjska lilija (Lilium Car-niolicum), avtohtona slovenska roža. 8. januarja je minilo 80 let od smrti Ro­berta Baden-Powella. Bo pa letos minilo tudi 114 let od prvega skavtskega tabora in zacetka skavtskega gibanja. Gibanja, ki uspešno deluje še danes. Svetovni molitveni dan je medna­rodno gibanje, ki združuje ženske raz­licnih kršcanskih cerkva iz vec kot 200 držav po vsem svetu. Enkrat na leto, na prvi petek v marcu, vabimo vse (mlade, starejše, moške, ženske, razlicne kr-šcanske denominacije in vse ljudi dobre volje) na ekumensko bogoslužje, ki ga oblikujemo po predlogu dolocene dr­žave. Besedilo bogoslužja Svetovnega molitvenega dne so za letošnje leto pripravile ženske razlicnih kršcanskih veroizpovedi iz Republike Vanuatu. Vanuatu je tropsko otocje v južnem Tihem oceanu 1800 km severovzhodno od Avstralije in 800 km zahodno od Fid­žija, ki obsega vec kot 80 otokov, od ka­terih je 65 naseljenih. Površina države je približno 12.200 km2 (dobra polovica Slovenije), po oceni za leto 2020 pa ima okoli 300.000 prebivalcev številnih et-nicnih skupin in jezikov. Otoki imajo crne in bele pešcene plaže ter lepe koralne grebene s pisanimi tropskimi ribami. Gozdovi so polni ljubkih ptic, rastlinstva in živalstva ter velicastnih slapov. Vanuatu pogosto prizadenejo ujme, med katerimi so potresi, cikloni (vrtincas-ti viharji) in vulkanski izbruhi. Na otokih je sedem aktivnih vulkanov. Dvigovanje višine morske gladine spodjeda kopno, izpušni plini vozil, nafta z ladij in odpad­na plastika pa onesnažujejo okolje. Vecina prebivalstva živi na deželi, Za Vanuatujce je zemlja zelo pomembna in je glavni vir proizvodnje. Ne vidijo je kot lastnine, temvec je zanje kljucnega pomena za obstoj ljudi in živali, ker jim omogoca preživetje. Gospodarski ra­zvoj Vanuatuja temelji na turizmu, grad-beništvu in offshore financnih storitvah (davcna oaza). TROBLA DRUŠTVA 57 SVETOVNI MOLITVENI DAN 2021 VANUATU »GRADITE NA TRDNEM TEMELJU« Društvo kulturni most Lützelflüh – Velike Lašce in Društvo svetovni molitveni dan Slovenija Osnovno šolstvo ni brezplacno ali obvezno. Vlada pomaga šolam s sub-vencioniranjem šolnin za prvih šest let, da bi vec otrokom omogocila dostop došolanja. Številni otroci na podeželskih obmocjih imajo zelo dolgo pot do šole. Narašca preseljevanje mladih iz dežele v mesto. Ženske so obicajno doma in skrbijo za otroke, starejše in druge družinske clane. Pogosto na trgu prodajajo oblaci-la, zelenjavo in sadje. Podobno kot pre­bivalci drugih tihomorskih otokov tudi Vanuatujci ljubijo glasbo in ples. Besedilo letošnjega bogoslužja te­melji na vsebini 7. poglavja Matejevega evangelija, ki govori o tem, da le hiša, zgrajena na skali, ki je trden temelj, ne bo padla in je ne bodo odnesle ujmetega sveta. Ženske iz Vanuatuja pa bodo z nami delile svoje veselje in skrbi. V duhu svetovnega molitvenega dne ozavešceno moliti in molitveno delovati jih bomo sku­šali spoznati, z njimi moliti in jim po svojih moceh tudi materialno pomagati. V preteklosti smo vec let to ekumen­sko bogoslužje pripravljali v prostorih žu­pnije Škocjan pri Turjaku, zadnja leta pa v prostorih župnije Velike Lašce. Letošnje leto bodo iz varnostnih razlogov bogoslužja po Sloveniji potekala preko spleta. Vabljeni, da se nam pri bogoslužju iz Velikih Lašc v petek, 5. marca 2021, ob 19. uri pridružite na Zoom povezavi https://zoom.us/j/92291155723?pwd= SG9tSEVPN3E5S1l4cGtCR DhqNFNZZz09. GOZDNE ŽIVALI IN STEZOSLEDSTVO Prizadevna lastovka Skavti se moramo neprestano uciti, ce želimo razumeti knjigo narave. Vecina ljudi spoznava okolje le z ocmi. Z upora­bo ostalih cutil se pred nami odpre svet, ki ga prej nismo videli. Natancno opa­zovanje znakov in sledi bo razširilo naš pogled in s tem obogatilo naše življenje. Na skavtskih srecanjih se urimo tudi v vešcini stezosledstva (prepoznavanja in iskanja sledi). Nekaj izkušenj in spoznanj ti predstavljamo v nadaljevanju. Pri stezosledstvu si vedno zastavimo osnovna vprašanja, ki so nam v po­moc pri odkrivanju. 1. Kateri živali slediš? 2. Kje je žival bila in kam je odšla? Izjemno pomembno je dolociti smer, v ka­tero je opazovana žival odšla. Sprednji deli stopal se zarinejo globlje kot zadnji deli. 3. Kako se je žival premikala? Sled nam lahko pove tudi, kako hitro se je žival premikala. Pri teku se sled po­daljša in je globlja. 4. Kdaj je žival pustila sled? Robovi svežih sledi parkljev in šap so ostri in v njih ni iglic, listja ali drugih sme-ti. Toda na splošno velja, da sled zacne razpadati takoj, ko je nastala. 5. Kaj je žival tu pocela? Se je žival tu prehranjevala, je morda le precila teren, je tu ležala itd. Sledi niso le odtisi šap in parkljev, ampak tudi odtrgane veje, obgrizeno lubje ter gobe, pohojena trava, dlaka na drevesu ali grmu, strgane pajkove mreže, obrnje-no listje in kamenje, ki ima izpostavljeno temno, vlažno stran, ter druge najmanj­še podrobnosti, ki nam lahko dajo po­membno informacijo o zasledovani živa­ li. Tako nam lahko npr. vlaga, obrisana z grmovja, pove natancno višino živali. PET NASVETOV ZA USPEŠNO STEZOSLEDSTVO 1. Ne premikaj se hitro, da ne spregle­daš pomembnih sledi. 2. Nauci se uporabljati tako svoj vid kot tudi voh in sluh. 3. Sledi ne smeš le opazovati, skušaj tudi razložiti njihov pomen. vedjo šapo le s težavo zamenjamo za 4. Spoznaj zasledovanca, tako da pre­ katero drugo sled, saj jo izdaja velikost. uciš njegove navade in potrebe. 5. Bodi vztrajen: Ce izgubiš sled, jo skušaj ponovno najti. Gozda si brez gozdnih živali skoraj ne moremo predstavljati. Raziskave so po­kazale, da v srednjeevropskih bukovih gozdovih živi okoli 7.000 razlicnih ži­valskih vrst. V nadaljevanju ti predsta­vljamo le pešcico izmed njih ter njihove sledi, da jih boš na svoji poti v gozdu lažje prepoznal. MEDVED Medved je danes najvecja zver. Poznamo vec vrst medvedov po svetu: od slavne­ga ameriškega grizlija in antarkticnega severnega medveda pa vse do azijskih pand. V Sloveniji je najbolj razširjen rja-vi medved, ki lahko doseže težo 350 kg in vec. Odrasli samci so samotarji, ki se cloveku v vecini primerov umaknejo, saj ga lahko zacutijo, še preden se jih mi za­vemo. Ce vendarle naletimo nanje, je po­membno, da jih ne skušamo prestrašiti, saj nas lahko v strahu napadejo. Vecino­ medvedko in njene mladice! Vabimo te, da se tudi sam odpraviš na lov za gozdnimi stopinjami živali. V po­moc naj ti bodo fotografije, ki so jih posneli naši skavti na enem izmed srecanj. Prepoznaš živali, ki so jih pustile? Za vse malo bolj radovedne vam v branje priporocamo skavtski prirocnik za življenje v naravi Bodi pripravljen, ki je tudi za nas vsakic znova uporabna zakladnica znanja. Vir: Lovska zveza Slovenije Sprednjo šapo bi lahko primerjali z iz­tegnjeno dlanjo odrasle osebe. Izrazite so prstne blazinice, v podaljšku katerih se pojavijo kremplji. Zadnjo taco po obliki lahko primerjamo s cloveškim podplatom, vendar ju razlikujejo vidni medvedovi kremplji. Poleg medveda med zveri uvršcamo tudi risa, lisico in volka, katerih sledi si lahko ogledate na spodnji fotogra­fiji. Zaradi podobnosti s pasjo sledjo jih veckrat zamenjamo. RIS Ris je cloveku nenevarna samotarska velika macka. Prepoznamo ga pred­vsem po copkih na ušesih. Lovi pred­vsem iz zasede, dobro pa tudi pleza po drevesih. Prede tako kot navadna mac­ka, plen pa lahko zasleduje le kakšnih 100 m, saj ima majhno srce. V Sloveni­ji smo ga v 19. stoletju iztrebili, a smo ga ponovno naselili leta 1970. Danes v Sloveniji živi le 17 risov. Najlažje nanje naletimo v živalskem vrtu, drugace pa Na koncu vam predstavljamo še skupino parkljarjev, kamor uvr-šcamo srnjad, jelenjad in divjega prašica. Ob sistematicnem opazova­nju bomo takoj razlikovali srnji odtis od dvakrat vecjega jelenjega ali prav tako velikega divjega prašica. Odtisa vecjih prstov jelena in divjega prašica sta si v naravi precej podobna, vendar se odtis manjših dveh prstov pri div-jem prašicu precej pogosto pojavlja, saj sta precej bližje kot pri jelenu. JELEN Jelen spada med kopitarje. Za samce je znacilno veliko in bogato rogovje, ki postaja s starostjo cedalje vecje in bolj razvejano. Rogovje spomladi odpade, novo pa zraste do avgusta. Oglašajo se z znacilnim globokim kruljenjem – rukanjem. Samice so košute. odtisu parkljev. DIVJI PRAŠIC Divji prašic je pogosta žival v naših gozdovih, ki pa med svojim lovom za gomolji in žuželkami pogosto povzro-ci škodo na zemlji. Je miroljubna žival, ki se ob srecanju hitro umakne v goš-cavo. Nevaren je le, ce je razdražen ali ranjen. TROBLA DRUŠTVA 59 JASLICE V ŽUPNIJSKI CERKVI MARIJINEGA ROJSTVA V ROBU Dragica Heric / foto: Boštjan Podlogar Zaradi strogih ukrepov za zajezitev ši­ritve koronavirusa je bila vecina cerkva ob božicu praznih. Nekateri duhovniki so maševali na daljavo, jaslice na pred­božicni vecer so bile marsikje postavlje­ne pred cerkvami oziroma na prostem. Jaslicarji so za farane župnijske cerkve v Robu kljub izrednim razmeram posta­vili cudovite jaslice, ki si jih je bilo mo­goce ogledati pri stranskem vhodu sko­zi zastekljena vrata. S pomocjo senzorja so jih osvetlili. V okolici naselij pogosto naletimo na prvo izmed zveri na našem da­našnjem sprehodu po gozdu. To je rdeca lisica, ki je ime dobila po svo­jem kožuhu, ki je rdecerjav, gost in mehak. Zanjo je znacilen tudi košat rep. Nevarne so predvsem tiste, ki so okužene s steklino – smrtno nevar-no boleznijo. Pogosto njihove sledi zamenjamo s pasjimi. Zato je po­membno zavedanje, da je lisicja sled bolj podolgovata od pasje, tudi odtis volk v primerjavi z risom rad živi v krdelu. V slednjem so jasno doloceni vloge in položaji. Trop vodita alfa sa­mec in alfa samica. Samotarji so po navadi le starejši volkovi, ki so izgnani iz krdela. Cloveku se zdravi volkovi naceloma izognejo. Kljub temu da je volkov v Sloveniji le okoli 88, med-vedov pa kar 700–900, so volkovi v zadnjem casu bolj problematicni. To je posledica predvsem napadov na domace živali. Volcjo stopinjo poleg lisicje pogosto mešamo s pasjo. Na primeru lahko vidimo, kako sta prva dva prsta pri psu pomaknjena v sre­dino stopala, pri lisici in volku pa izra­zito naprej. DOSEŽKI DRUŠTVA ŠOLA ZDRAVJA V LETU 2020 Neda Galijaš Kljub vecmesecnemu omejenemu gibanju, ki je posledica ukrepov stro­ke za zajezitev epidemije Covid-19, je društvo Šola zdravja zadovoljno z dosežki, ki mu jih je uspelo ustvariti v odhajajocem letu 2020. Radi bi jih delili z vami: Ustanovili smo 20 novih skupin, tre­nutno smo prisotni v 81 slovenskih obci­nah. V letu 2020 se je k nam vclanilo 736 novih clanov, trenutno jih imamo 5061. Omembe vreden podatek je, da smo po prvem valu epidemije dobili 76 clanov povratnikov. Ob tem, da delujemo v javnem interesu na podrocju športa, smo v letu 2020 prido­bili še status humanitarne organizacije. Kljub koroni smo izpeljali redni letni obcni zbor društva, in sicer delno po sku­pinah. Odziv je bil neverjeten, nazaj smo dobili kar 90 % izpolnjenih zapisnikov. Na razne nacine smo motivirali clane, da skrbijo za svoje zdravje, tudi ko ne more-jo telovaditi zunaj na prostem, na svojih lokacijah in se ne morejo družiti. Tako smo v prvem valu epidemije posneli štiri videoposnetke, na katerih smo predsta­vili, kako pravilno izvajati vaje po metodi 1000 gibov. V drugem valu smo posneli film Me-toda 1000 gibov in ga dali na kanal You-tube, da lahko clani telovadijo tudi doma. Pri tem smo šli korak naprej in smo film ponudili lokalnim televizijam po Sloveniji, da ga uvrstijo v jutranji pro­gram, ker je televizija dostopna vecje-mu številu prebivalcev kot kanal Youtu-be, ki je vezan le na internet. Odziv je bil odlicen, okrog 20 lokalnih televizij predvaja vsakodnevno ali le dolocene dni v tednu vadbo 1000 gibov. Katere televizije so se vkljucile v našo akcijo, je vidno na povezavi: https://solazdravja. com/2020/12/03/telovadimo-doma/ Preden smo posneli omenjeni film, smo organizirali jutranjo vadbo 1000 gibov prek Zooma in kanala Youtube z dodatnimi vajami za moc. Tako smo se 14 dni (od pon. do petka), od 8. do 9. ure zjutraj, družili in telovadili skupaj preko zooma. Videoposnetki so še vedno do-segljivi na tej povezavi. BREDENT SKY implantati in posveti Preventivni pregledi Nevidni ortodontski aparat Konzervativa INVISALIGN Protetika Ortopansko slikanje zob 25 let TROBLA ADL O TEM IN ONEM 61 LIONS KLUB RIBNICA V DECEMBRSKEM CASU NAKLONIL POZORNOST STAROSTNIKOM Predsednik LK Ribnica Slavko Lavric Clani Lions kluba Ribnica smo se ob letošnjem nacrtovanju decembrske dobrodelne akcije zavedali, da nam cas koronavirusa postavlja omejitve. Analizi­rali smo vse pretekle akcije, ki so nam v 21-letnem obdobju delovanja omogocile podelitev vec kot 100 donacij posame­znikom, društvom ter javnim zavodom. V zadnjih letih smo jih tudi poimenova­ li: Prižgimo lucke v otroških oceh, Otrok obdari otroka, Pomagajmo za življenje, Pomagajmo razvijati talente otrok, Po-magajmo soustvarjati lepši dan našim starostnikom, Z glasbo za socloveka v stiski. Zbrana sredstva smo pridobili predvsem z organiziranjem koncertov, ki so bili velik organizacijski podvig, toda s pomocjo izvajalcev dobrega srca in zves­tih donatorjev smo bili vedno financno uspešni. Tako smo se lahko odzvali na vsako prošnjo, ki se nas je dotaknila. Iz­jemno dobro sodelovanje smo vzposta­vili tudi s Centrom za socialno delo, ki nam posreduje vloge socialno ogroženih obcanov, ki jih center ne more v celoti financno pokriti, zato se obrnejo na nas. Upam, da je naša pomoc v življenju ob­canov Obcin Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Velike Lašce pustila pecat in jim za trenutek narisala nasmeh na obraz. Pa preidimo na letošnjo decembr­sko akcijo, ki je povsem drugacna, saj zanjo nismo porabili klubskih denarnih sredstev, temvec je bila plod zavzetosti clanov Lions kluba Ribnica. Tako smo ko­nec novembra stopili v kontakt z ga. Ser­gejo Mastnak, dipl. delovno terapevtko iz Doma starejših obcanov Ribnica, ki je brez oklevanja in z veseljem potrdila prevzem naših božicnih potic in man­darin. Daroval jih je Mercator Ribnica. Našega predloga so se razveselili tudi v DSO Loški potok in Videm Dobrepolje ter posebnem socialnem zavodu Prizma Ponikve. Peko so prevzele predvsem cla-nice – nekatere to obvladajo, druge so za pomoc poprosile mame, sosede, od­zvali pa so se tudi nekateri moški clani. S projektom smo želeli varovancem omo-gociti, da ponovno zacutijo vonj in okus domace potice in se spomnijo, kako so potice pekli v svojih domovih. Potice in mandarine nam je uspelo izrociti v pe­tek, 11. 12., v Ribnici, Loškem Potoku, Dobrepolju in Ponikvah. Povsod nas je osebje toplo sprejelo, vse je seveda potekalo na prostem in ob spoštovanju zašcitnih ukrepov. Za vsakega varovan-ca smo izrocili rocno izdelane vošcilnice in tako financno podprli tudi CUDV Dra­ga enoto Ribnica. Naša dobrodelna dejavnost pa se s tem dogodkom ni še koncala. Vsak clan, ki želi vsaj za hip osreciti osamljenega starostnika, bo tega obdaroval sam, se­veda ob upoštevanju zašcitnih ukrepov in ob lastni presoji, koga bo obdaril. Akciji so se lahko pridružili tudi vsi drugi ljudje dobrega srca in dobre volje. Le ozreti se moramo okoli sebe in se zavedati, da starostnikom ni pomembna materialna vsebina paketa. Pomembno je njihovo zavedanje, da kljub starosti niso spregledani. Enako velja tudi za tis-te, ki so hudo bolni ali zaradi psihicnih težav stigmatizirani. ADL O TEM IN ONEM O KORPORACIJAH Pripravlja Jože Staric Korporativizem, katerega razvoj spremljam zadnjih deset let, lahko poimenujem kar novi fevdalizem. Le da tu fevdalci niso plemici ali plemi­ške družine, ampak so to korporacije. Te so po kapitalu, vplivu, razsežnosti idr. mocnejše od vecine držav na sve­tu. Preko tehnologij lahko vplivajo na tok misli uporabnikov njihovih storitev, kar je ena od prežecih nevar­nosti. Pokazalo se je, da je pred njimi nemocna tudi vlada ZDA. Korporacije Donaldu Trumpu niso pustile zmagati. Ameriške vo­litve so bile, blago receno, sumljive. Trump je bil pred misijo nemogoce – vsi so bili proti njemu: vsi mediji razen Foxa so bili proti njemu, rav-no tako vsa velika tehnološka podje­tja, pravzaprav je bila proti njemu, ceprav to ni imelo velikega vpliva na volitve, vecina sveta. To se je dogajalo vsa štiri leta njegovega mandata, sam pa ni imel propagandnega stroja. Še korona je bila proti njemu. Posledica tega je bila, da je Donald Trump izgu­bil volitve proti kandidatu, ki sploh ni imel volilne kampanje. Vsi so delali kampanjo proti Trumpu. To je znak korporativizma. Trump je bil korporacijam neva­ren, ker ni bil del njih. On je tajkun starega kova – solist, narcisoidni ego. To bi bilo lahko tudi dobro. Vendar je zaradi svoje nepredvidljivosti, za­radi svojih muh, in ker ni del tega, korporacijam nevaren. Korporacije, tako kot nekdaj fevdalci, želijo imeti kontrolo nad vsem. Ljudje, ki korpo­racije vodijo, njihovi vecinski lastniki ali ljudje v upravah, dobijo nekakšen božji kompleks. Mislijo, da imajo prav, da so dobri in da delajo za dobro ljudi. Ta kompleks je past, v katerega se ujamejo ljudje z velikim vplivom. Seveda korporativizem ni izkljuc­na domena tehnoloških podjetij, tu najdejo svoj interes tudi vojno-indu­strijski kompleksi, energetske, far-macevtske korporacije idr. Korpora­cije niso nekaj novega, samo njihov vpliv je s pomocjo tehnologije dosegel nepredstavljive razsežnosti. V ekipi novega ameriškega pred­sednika Josepha Bidna so vecinoma ljudje, ki so s korporacijami poveza­ni: s tehnološkimi podjetji, s farma­cijo, z naftno industrijo. Delovali so že v Obamovi administraciji, potem so šli v uprave korporacij ali pa so postali njihovi bajno placani sveto­valci. Zdaj pa so spet v Bidnovi ad-ministraciji. Kdo torej vodi ZDA? To ni predsednik, ni vlada, ampak so to korporacije s svojim denarjem in vplivom. Korporacije potrebujejo in hocejo predsednika, ki je predvidljiv in vodljiv. Donald Trump je po Jimmyju Car-terju prvi ameriški predsednik, ki ni zacel nobene vojne. Vseeno pa je skrbel za vojno industrijo in ji poma-gal sklepati velike pogodbe o prodaji orožja. Vojaški proracun ZDA se je v njegovem mandatu stalno poveceval in to so podpirali tudi demokrati. Obamova administracija je odgo­vorna za begunski val leta 2015. Ker so razsuli Libijo in Sirijo, je begunski val preplavil Evropo. Gadafijev režim je zadrževal emigrante iz Afrike na libijski južni meji. V prvem mandatu Obamove administracije so izgna­li vec ilegalnih migrantov kot pa v casu Trumpove administracije. To so preverljivi podatki. Tudi locevanje otrok od staršev na meji z Mehiko se je zacelo v casu predsednika Obame. Propaganda, za katero stojijo korpo­racije in družabna omrežja, pa je z obracanjem dejstev in lažnimi infor­macijami vse to pripisala Trumpovi administraciji. Trump je predstavljen kot nevzgojen clovek, ki se ne zna ob-našati, kot rasist in seksist in tako ga vidi povprecen clovek. Trump nima šarma, kot ga je imel Bill Clinton, nima idiotske norcavosti, kot jo je imel George Bush ml. in nima prefri­gane elokvence in retoricnih sposob­nosti, kot jih je imel Obama. Trump je bil predsednik, ki je koncno snel masko z obraza ZDA in pokazal kaj je: svetovni nasilnež. Sle­dil je samo interesom in se ni skrival za demokracijo, svobodo ali cloveko­vimi pravicami. Po ustroju so korporacije podob­ne Severni Koreji ali pa Kitajski. Ne gre le za profit, ampak za popoln nadzor: vsak odklon je odklon proti ideologiji (smernicam) korporacije. V interesu korporacije mora delova-ti prav vsak clen. Ucinkoviti sistemi so strogi sistemi. Demokracija pa ni ucinkovita. To vidimo in nas moti. Ce moraš za vsako odlocitev izpeljati vse demokraticne procese in vkljuciti vse demokraticne institucije, porabiš ve­liko energije, casa in denarja. Na tak nacin se ne da odreagirati takoj. Dik­tator pa lahko takoj odreagira in prav tako mora takoj odreagirati korpora­cija. Hierarhija je strogo vertikalna, ukazi potujejo od zgoraj navzdol, in kdor ukaza ne izvrši, je izlocen. Razkritje: Adl z odprtimi ocmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izlušcim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugacnem kontekstu, zaradi cesar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno. TROBLA DRUŠTVA 63 OPRAVICILO V prejšnji številki Troble je tiskarski škrat pri clanku gospe Zdenke Zabukovec Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori poskrbel za nekaj slovnicnih napak. Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 031 331 920, 01 7881 999, www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter TROBLA OGLASI 65 SEMENSKI KR O MPIR N A Z A L O G I M A N J Š A P A K I R A N J A* * z a v e c j a p a k i ra n j a p o n a ro c i l u Microera Jože Šilc s.p. Hrovaca 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica 01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si UGODNI NAROCNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Ugodni . ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ DELOVNI CAS: PON - PET 8.30 h - 11.30 h ter 14 h - 17 h SOB 8.30 h - 11.30 h POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA V spomin DAVORINU KASTELICU, dr. med. spec. druž. med Dne, 24. 12. 2020, se je od zemeljskega življenja poslovil naš sodelavec z Zdravstvene postaje Velike Lašce, zdravnik Davorin Kastelic, dr. med. spec. druž. med. Rodil se je maja 1962. Njegovo življenje je zaznamoval izredno aktiven življenjski slog: bil je vrhunski športnik, gasilec, amaterski igralec in nenazadnje topel družinski clovek. Njegovo aktivno udejstvovanje v amaterskem gledališcu na Muljavi je bilo leta 2017 nagrajeno z Jurcicevo nagrado. Kot predan zdravnik je kljub težki bolezni do konca opravljal poklic, ki si ga je izbral zaradi ljubezni do tovrstnega dela. Poklic zdravnika je opravljal vestno, z veliko strokovnega znanja in s prirojenim talentom za diagnostiko. Ni nam bil samo dober sodelavec, temvec tudi iskren prijatelj, ki je izredno cenil pristne medcloveške odnose, zato je praznina ob njegovi izgubi še toliko vecja. Ni res, da si odšel, ujet si v naša srca z mnogimi lepimi spomini, vsak naš korak v postaji boš spremljal, a v tišini. Dragi Davorin, v vecnosti se zopet snidemo, tvoji sodelavci. zahvala Umrl je DR. ŽIVKO KOŠIR Od njega smo se poslovili 10. decembra 2020 v ožjem družinskem krogu na pokopališcu na Vicu. Žalujoci – vsi njegovi, Turjak, 31. 12. 2020. Sedaj nam ostajajo spomini! Spomini na mamo, katere življenje je bilo polno ljubezni, skromnosti, dobrosrcnosti, neskoncnih spominov in zgodb. Njena pot naj bo dragoceno vodilo za vse nas, ki smo jo poznali in spoštovali. (Mija) zahvala V 97. letu življenja je prestopila prag vecnosti naša zlata mama, tašca, babica, prababica in teta JOŽICA KOŠIR iz Malih Lašc, upokojena medicinska sestra 1924–2021 Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti, nam izrekli sožalje ali besede tolažbe. Hvala za darovane svece in cvetje ter darove za svete maše in obnovo podružnicne cerkve. Iskrena hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti. Velika zahvala prijateljem, ki ste ob njenem zadnjem slovesu zapeli in o njej spregovorili. Zahvala gospodu župniku in pogrebni službi. Hvala vsem, ki se boste naše mame spominjali v pogovoru ali molitvi. Vsi njeni. TROBLA ZAHVALE 67 Za tabo vedno vije se misli mojih pot, zacaran duh spremlja te vedno in povsod! (S. Gregorcic) zahvala V devetdesetem letu starosti se je od nas poslovila draga žena, mami, mama in stara mama, LJUDMILA ŠKULJ iz Logarjev Iskreno se zahvaljujemo sosedom za lepo slovo izpred domace hiše in vsem sorodnikom. Hvala dr. Starcevi, patronažnima sestrama Petri in Martini ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli besede sožalja, darovali cvetje, svece in za svete maše. Hvala župniku Andreju za obiske ob prvih petkih in za besede slovesa. Hvala domacim pevcem in pogrebni službi Zakrajšek. Žalujoci – vsi njeni. Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki mocno boli. (T. Pavcek) zahvala Tiho je odšel od nas dragi mož, oce, dedi in tast JOŽE DOLŠINA 4. 1. 1940–10. 12. 2020 Zahvaljujemo se vašcanom, sorodnikom in prijateljem za darovane svece in maše ter izrecene besede sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za prelepe pesmi. Zahvala pogrebni službi Zakrajšek za pomoc pri pogrebu. Žalujoci vsi njegovi. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le dalec, dalec je. zahvala Po kratki in hudi bolezni se je poslovil naš dragi mož, oce, tast, dedi LOVRO BINE LOGAR 1. 8. 1932–20. 12. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, podarjeno cvetje in svece ter vsem sodelujocim ob zadnjem slovesu. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Velike Lašce, dr. Starc Vidrih in patronažni sestri Martini, ki nam je v težkih trenutkih stalo ob strani, ko smo ga najbolj potrebovali. Žalujoci – vsi njegovi, Turjak, 8. 12. 2020. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal,a v naših srcih za vedno boš ostal. zahvala V 91. letu je od nas tiho odšel ANTON DOLŠAK iz Velikih Lašc Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje in svece. Zahvala kolektivu Zavoda sv. Terezije Videm - Dobrepolje, gospodu župniku Andreju Ojstrežu in pogrebnemu zavodu Zakrajšek za izvedbo pogrebne slovesnosti. Vsi njegovi. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenka iz Troble št. 7 je Elsa Škantelj. Nagrado bo prejela po pošti. CESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce ali ga oddajte v tajništvu obcine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 10. marca 2021. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 2. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti.