Praznlk mladinske pesmi v ŠoStanju Nepozaben ostane pevski nastop združenih mladinskih pevskih zborov šoštanjskega okrožja, ki je kot mogočen val mladih sil v umetniškem doživljanju zajel poslušalce in pevce v enotno dojemanje veličine in lepote slovenske pesmi. Zapelo je 400 mladih grl z vso prodorno silo naše pesmi ter tako izpričalo ne-le razumevanje, notranje občutenje ter ljubezen do glasbene umetnosti, temveč tudi zavest naše narodne prebujenosti in nacionalne vzgoje, ki je posebno živo potrebna ravno rla severnem braniku naše zemlje. Pesem je pač najmočnejši vzgojni element, ki privede človeške duše do najelementarnejše zavesti, da smo sinovi naše, s krvjo in trpljenjem prepojene zemlje. Sodelovanje otrok iz onega dela Koroške, ki je še naša in mora ostati naša, in skupno petje jugoslovanske himne otrok ter nabito polne dvorane je vzbudilo v dušah tako silno doživetjc najlepših občutkov, da je ostalo neoroseno le malokatero oko. 26. maja 1938. je prispelo v Šoštanj sedem mladinskih pevskih zborov. Radostnih lic so prinesli svojo pesem; srečni, da smejo darovati od svojega bogastva drugim, ki ga nimajo ali ne poznajo v toliki lepoti. Šoštanjčani so se skoraj sprli, ko je zmanjkovalo mladih gostov, katerim so pripravili kosila. Zelo lepa pozornost domačinov. Koncert je otvoril mladinski zbor meščanske šole v Šoštanju, ki je pel pod vodstvom ge. Kirarjeve tudi ob spremljevanju klavirja in šolskega orkestra. V vzornem redu so se vrstili zbori iz Guštanja — vodil g. Gačnik, Braslovč — vodil g. Šnuderl, zbor meščanske šole iz Žalca — vodil g. Kodrič, Vitanja — vodila gdč. Ana Župan (pri klavirju gdč. Danica Župan), Mozirja — vodil g. Predan in Šoštanja — vodil g. Vreže. Ob koncu so zapeli še skupni zbori pod vodstvom g. Vrežeta, ki ji tudi artistični vodja celotnega koncerta in duša šoštanjskega okrožja. Zbori so peli presenetljivo. Skoraj vsak ima svoje posebnosti, vsak svoj delovni milje in najrazličnejše možnosti in ovire resnega, smotrno vzgojnega glasbenega dela. Vsi so nastopili v priznanja vredni uvežbanosti. Z ozirom na razmere o katerih delajo ter na čas, kako dolgo že pojejo, sploh ni mogoče dognati, kateri zbor je boljši. Nekateri so pokazali zelo visoko stopnjo zrelosti in sposobnosti umctniškega dojemanja in podajanja glasbenih vrednot. Tudi posamezni pevovodje so se izkazali kot dobri, tankočutni interpreti, katerim uspe tudi z zelo mirnim dirigiranjem izvabiti iz zbora agogične posebnosti, barvitost ter vrednost občutenega prednašanja. Program je bil zelo pester. Peli so: Adamiča, Jenka, Gerbca, Ipavica, Mirka, Mava, Tomca ter Prnika in Osterca (Šoštanj). Komaj lani ustanovljeno društvo pevovodij mladinskih zborov si je nadelo nalogo ustanavljati ter sistematski dvigati dosedaj posamezno delujoče zbore. V plemenitem, enotnem delu bližnjih zborov ter v skupnih nastopih posameznih okrožij naj napredujejo in zorijo zbori v čim boljše, globino pesmi dojemajoče in tehnično dovršenejše korpuse. Ti naj poleg vzgoje srčne kulture pri pevskem pouku v razredih, na koncertih in skupnih nastopih goje smisel za poznavanje in dojemanje resničnih glasbenih umetnin. V teh zborih se pa tudi vzgaja naraščaj bodočih mešanih zborov, ki še daleč niso takšni, kakršne bi lahko Slovenci imeli ob toliki glasbeni nadarjenosti našega ljudstva. Društvo DPMZ, v katerem je včlanjeno nad 30 mladinskih zborov od Mure do Save, je priredilo v letošnji pomladi že enake mladinske »festivalčke« v Dravogradu, Račah, Slov. Konjicah ter v Šoštanju. Veliko je zborov, ki radi razmer ne morejo nastopati na preoddaljenih okrožnih koncertih, temveč pojo le doma. Pclo je v vseh okrožnih nastopih okrog 1700 otrok. Pač čedna armadica borcev za lepšo bodočnost ter večje upoštevanje glasbenih in vzgojnih dobrin lepote in veličine naše narodne ter umetne pesmi. —aga.