GLASILA • V AGISU« — IZHAJA TEDENSKO UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR St. 11 Datum: 21,3-1985 Leto izdaje: I 10 konference sindikata (12.5-1985) ^keskes ZA LETNI ODDIH RES REGRES ALI ENKRATNA SOCIALNA POMOČ? dil to ie^5. Začetku poročanja moram opozoriti, da je bil izjemno zanimiv '^ah red" j® ^ila temu primerno tudi razprava ob posameznih logu 1°i lahko rekel, da je bilo veliko pozornosti namenjeno pred-^ ticjf^na porabe sredstev sklada skupne porabe„ Še posebej to velja Uti j1 C^'®11 ki je namenjen za regres za letni oddih. Kako ga razdejo kot nza|tov”0ldili vse želje in potrebe? Bilo pa je veliko laž- Uz ^ a^mreč dosledno sledili namenu teh sredstev, potem bi bilo naj-^kom 3l2^°i da bi z enim delom teh sredstev pokrivali račune korist-V1 Ocj^^ttniških kapacitet. Tisti pa? ki se ne bi odločali za "pra-, pa bi seveda izgubili pravico do tega dela sredstev. lani, ker je bilo znatno več sredstev. ta a 2e a mor danes je vsem jasno, da se bomo vse težje odločali za dopust . 'f 2 ali kje drugje. Vemo tudi to, da bo morje ostal JLe lep spo-Ps tUd.Vsegliste, pri katerih je plačilna kuverta s povprbhim OD, ali ^Ui 1 v®a” Vse več nas je namreč takšnih, ki bomo tudi regres za *U ^r®adih "pustili" v trgovini z živili, pa naj rečemo temu tako Ubor fUv ^a družbeni standard je pripravil predlog porabe združenih sred-.d pQ"kupne porabe. 10 konference sindikata ta predlog v opisani obli- Potrdite11 Sa posredu^e •^DLop "— Porabe združenih sredstev skupne porabe: v taki obliki delavskemu svetu DO v dokonč- <1NE NAGRADE (neto) Zn let delovne dobe ~0 let delovne dobe za 30 ^otrebna let delovne dobe sredstva s prispevki 11.500,- din 16.600.- din 23.000.- din 2,350.000.- din 2. NAGRADE OB ODHODU V POKOJ - predvidenih 30 upokojitev do 20 let skupne del„ dobe 28,000,- din od 20 do 30 let delovne dobe 35.000,-nad 30 let delovne dobe 42,000,- din Potrebna sredstva s prispevki 3« POGOSTITEV UPOKOJENCEV - poleg pogostitve še obdaritev vsakega upokojenca z 2,000,- din 170 upokojencev x 2.000 din 340.000,- din + prispevki 41,000,- din pogostitev 100.000,- din Potrebna sredstva 4. KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE - minimalna premija je povišana na 103,- din mesečno na delavca 1780 delavcev x 12 mesecev x 108,- din 5v ORGANIZIRANI LETNI ODDIH Zajema kritje stroškov kampiranja in zimovanja vseh prikolic, tU ; di..tistih, s katerimi razpolagajo TOZD; vzdrževalna dela in stroške postavitve in popravila vseh prikolic. Prispevek delavca bi za 10 dnevno bivanje znašal 4,000,- din in bi tako bilo zbranih 500.000,- din Potrebna sredstva 1,900,000,- ^ 1,350.000,- din 481.000,- din 2,307.000,- din 6. KULTURNA DEJAVNOST Zajema stroške proslav in stroške vodje tamburaške sekcije 7. ŠPORTNA REKREATIVNA DEJAVNOST Zajema kritje stroškov vseh internih in dster nih tekmovanj, stroške prijavnin in najemnino telovadnice v zimskem času 8. PARTICIPACIJA Za zdravstvene in zobozdravstvene storitve v OA (participacija je zvišana s 1.3,1985) 200.000,- din 230.000.- din 500.000,- din 9. SOCIALNE PONOČI Pomoči tistim delavcem, ki so. zašli v hudo stisko in niso delevgl ni ustrezne pomoči širše družbene skupnosti (elementarne nesne bolezen, ipd.). V tem je zajeto tudi kritje stroškov pogreba d lavcev po pravilniku o kritju pogrebnih stroškov. ^qq qqq _ din 10. DOTACIJE - Društvu prijateljev mladine za novoletno obdaritev predšolskih otrok - Aktivu krvodajalcev - Aktivu delovnih invalidov 170,000,- din 20.000, - din 30.000, - din Skupaj: 220.000. _ di*1 katerega bi se udeležilo cca 30 delavcev, ki delajo v zdravju škodljivem okolju 500.000.- din REGRES ZA EETNI ODDIH - gotovinsko izplačilo Skupno razpoložljiva sredstva bruto 15,912.000.- din jku spevki' 1,910.000. - _ lz!-, 002.000. - din neto Povprečni regres na zaposlenega = 7-366.- din neto Ocenitev del do 7,5 raz. od 8 -• 12 raz. °d 12,5 - 18,5 raz. °d 15,5 - 13,5 raz. od 19 _ 21,5 raz. od 22 - 2G,5 raz. uad 24-,5 raz. Predlagani znesek regresa 10,000.- din 9-000.- din 8.000. - din 7-000,- din 6.000. - din 5-000.- din 4.000. - din. ^ksne so možnosti za organizirano preskrbo s premogom? Na 10 konference sindikata je referent za družbeni clar "hfltrp n n -nn-h^Tn r. S1 z-> X i _ S^edn^°Vo 116 bo težka. Pričalcovati je, da bo oboje zaključeno do na-6 !:,ej® 10 konf. sindikata, kjer bo to vprašanje ponovno v raz- % iz r- Pravna služba je podala na 10 konference sindikata oz. na vse osnovne organizacije sindikata napotilo, kako se naj osnovna organizacija sindikata vključuje v disciplinski postopek. 2 0 da so osnovne organizacije sindikata sp1* Dosedanja praksa je pokazala, da so osnovne organizacije sindikata jele v zvezi z disciplinskim postopkom sklep, da se naj odgovornega delavca kaznuje v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. To pa Of najbrž premalo. V bodoče je treba to vprašanje celovitejše obravnavati) predvsem pa je treba ob tem odgovoriti na naslednje: - kako delavec opravlja svoje delo - kako se obnaša po storjeni kršitvi delovnih obveznosti - kakšen je delavčev odnos do sodelavcev, do dela in družbe na sploh in podobno. Mnenje 00S je namreč lahko olajševalna ali pa obtežilna okolnost. To pa najbrž ni tako zanemarljivo! Na nas vseh pa je, ker smo vsi člani sindikata, šitev čim manj. Ali pa, da jih ne bi več bilo. nam to namreč narekuje. da skrbimo, da Čas, v katerem je kr-živim0’ M. KAKO ORGANIZIRATI MLADE, DA SE JIM BO VRNILA PREJŠNJA DELOVNA ZAGNANOST? V torek je bil v jedi lici ODP na pobudo OK ZSMS Ptuj posvet o povezo- vanju osnovnih organizacij ZSMS znotraj DO Posveta so se udeležili predsednik, sekretar ter podpredsednik OK Ptuj ter skoraj vsi predsedniki osnovnih organizacij DSSS ter predsednik SAK ZSMS DO Agis. zs«s K ZSMS TOZD in ^ k Ko Že uvodoma lahko ugotovim, da so mladi v DO Agis dobro organizirani« Res je, da bi kazalo ustanoviti mladinske aktive znotraj osnovnih org nizacij. To pa najbrž zato, ker bi delovne enote, izmene (kjer je več več lokacij. Kako mlade zainteresirati za tisto imeli? Kako in kje začeti? Pri kadrovski, se mladi laže povezovali znotraj izmen), pa tudi tam, kjer ima TOZ^ delovno zagnanost, ki so jo vč asih k k ninski ali še kakšni drugi politiki. stanovanjski, štipendijski, pokoj' k . p N Brez dvoma, materiala za akcijo je več kot dovolj. Toda, ali niso Pr^z mladi bolj kot kdor koli drug zainteresirani za rešitev omenjenih V?0 blematik? Mladim je treba vrniti zaupanje. Zaupanje v sebe je namreč h ključ do uspeha. Mladih ne kaže ocenjevati po (ne)uspelih sestankih* , sestanki niso merilo dela, ampak je pomembno delovanje m-1- ker po moje dih v sredinah kjer delajo in živijo. K k % ŠI D* M. LJUBITELJEM TAMBURICE Tamburaška sekcija želi povečati število članov, igralcev, zato vabi k sodelovanju vse, ki čutijo veselje do igranja te zvrsti glasbe. Prijave sprejemata: Mladen Vuk, TOZD TAP - konstrukcija, tel.št. 35^ Momčilo Savič, TOZD Komerciala, tel. 460. k h fc S^TlVBf ODNOS DO DELA NEKATERIH DELAVCEV 17 ^ U Uti Uti DO DEI TOZD-a VZDRŽEVANJE ,?pr6 ^^T^aGijskim predpisom "Urejanje škodnih dogodkov zavarovanega loce0,3en^a v 1)0 AOIS Ptuj", ki je bil sprejet dne 21 „12.199/4-, ^ je do-Ha d.a komisijo za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode, la §V1^evo pooblaš-icene osebe za zavarovanje iz TOZD-a kjer je nasta-^ Pr s^Tiče pooblaščena oseba za zavarovanje iz TOZD Vzdrževanje, n z ?is?m de tudi določeno, da morajo biti pri oceni škode in sesta- - ■^ovPTsftika^najmanj trije člani, in to: - p0a-Pa stroškovnega mesta, na katerem je nastala škoda xp^klaščena oseba za zavarovanje iz TOZD Vzdrževanje ( ^stavnik iz TOZD Vzdrževanje, strokovnjak za posamezno področje r°jno, elektro, gradbeno .„„„)= rešitev je bila osvojena predvsem na pobudo predstavnika TOZD Aobp Vande in se je tudi v praksi pokazala kot najbolj primerna in br6Frp saj so prav delavci TOZD Vzdrževanje tisti, ki imajo najbolQfc nad škodnimi dogodki v raznih TOZD in tudi sodelujejo pri od- ^®ZD Vzdrževanje v prejšnjih letih ni dosledno uveljavljala odškod-h .zavarovalnice, ji je bilo naloženo (sestanek meseca julija, kjC ^ vodil tov. Pičerko), da skupaj s^predstavniki TOZD pregledajo, kjm Zad> delovne naloge iz tekočega vzdrževanja in izločijo tiste šovp-1-6’ za katere bi še lahko uveljavili odškodnino, kot je bilo do--• Jeno s predstavniki zavarovalnice, fki ^___________ ____ . _ TOZD-i so k tej nalogi pristo- k-U ^azlično, vendar moram poudariti, da sta pri tem največ dela opra-'1?anlco Rokinščak, pri pisanju prijav, ter Kmetec Dušica, pri pi-i te>n0Vlh fa]^tur, oba iz TOZD Vzdrževanje. To pa nikakor ni ustreza-ko gg vaker im, poredvsem vodilnim,delavcem iz OPD TOZD Vzdrževanje, ki ck9auaeli nasprotovati takšnemu delu in zahtevati, da se jim zaradi Fde 7 Prijav spreme-ni opis del in nalog i^ da se jih dodatno nagra-^animivo, da so se za to zavzemali predsem tisti , ki sploh niso kovali pri pregledu faktur za nazaj, vendar jih očitno moti, če kela nekaj, česar nima izrecno v opisu del in nalog. 3/|kfTa' 5.3.1985 s predstavnikom TOZD Velika oprema tov. Golobom ^ ir ^4_____ mz\r7-rx fr_ n — ^_______ "U 4 _____-I ~ J n05a v pisarno OPD TOZD Vzdrževanje, da bi skupaj s tov. Robinščakom jpa . že zadnje škodne primere za nazaj (TOZD^Velika oprema je zad-kjsp ge n;^ "bppo urejeno), da bi tako prišli na čisto, so name ^ te pisarne, predvsem po "zaslugi" vodilnih, dali" jasno vedeti, ne bodo delali nekaj za kar niso posebej nagrajeni, česar nima- !M£Sebej v opisu del in nalog, da je to stvar TOZD-ov in pravne oni nimajo nič od tega, itd. Tako nama ni preostalo drugega p ^ sva odšla praznih rok in polnih ušes < h ^0-u se sprašujem, ali je takšen odnos do dela nekaterih delavcev Pj0 ^D-a Vzdrževanje pravilen? Kaže, da se nekateri še vedno ne zave-I- de TOZD Vzdrževanje skupnega pomena in da to ne pomeni, da so nad" TOZD~i, ampak so temeljna organizacija, katere obstoj je ^ 5 ' od- proizvodnih temeljnih organizacij, ki tako upravičeno pri- Pomoč od strokovnjakov TOZD Vzdrževanje. Ne vem kako bi to aTo> če bi delavec prišel v pravno službo, prosil za pravno pomoč n tal2 Podrtega prava, in bi mu odgovoril "da tega nima v opisu del ali pa "tam je zakon in si poglejte". Menim, da je takšno 6 nevzd-ršno in ne vodi nikamor. Lahko smo za dialog, za prija-jCe odnose, za kritiko, za vse, nikakor pa ne za nedelo d y uaproj? Mislim, da pristojnim delavcem iz TOZD Vzdrževanje Pretežko izpolniti na dan povprečno 1-2 obrazca o prijavi stro- j s jeloma, če pa tega vseeno ne "bi zmogli, bi bilo potrebno ustrezno spremeniti organizacijski predpis in bi to delo opravljali pač po- I oblaščeni delavci TOZD-ov. PRAVNA SLUŽBA Janez Solina EVIDENTIRANJE VIŠKA OZIROM MANJKA UR Po organizacijskem predpisu UREJANJE DELOVNEGA ČASA določa pod 8, točko za delavce, ki imajo premedeljivi delovni čas, da imajo lahko v mesecu določeno odstopanje od ur meseca. Dovoljeno je tako odsto-v panje 8 ur v minus oziroma 16 ur v plus. Če pride do-tega, da je vec ur minusa, se upošteva pri obračunu, če pa je opravljenih več kot 16 ur več po skupnem seštevku, se višek razveljavi. Dovoljeni viški ozi" roma manjki se ne obračunavajo v tekočem mesecu, ampak se prenašajo v naslednji mesec. Po navedeni točki tega organizacijskega prepisa izhaja, da mora admi" nistratorka ažurno voditi evidenco o delovnem času in v nobenem pri" meru ne sme ostati neobračmano dalj kot 3 dni. Višek opravljenih ur oziroma manjko ur iz preteklega meseca, ko gre za prenos pri delavcu, ki ima premakljivi delovni čas, mora administratorka vpisati na žigosno kartico tekočega meseca (v zgornjo vrstico nad datumom prvega dne). Opozarjamo administratorke, da se tega pridržujejo, ker smo dobili podatke, da tega ne delajo, in delavci želijo, da imajo vpogled na morebitne viške oziroma manjke iz preteklega meseca. Splošni sektor [VSE PA LE NI TAKO ČRNO.KOT JE VIDETI Zadnji čas smo zapisali v našem glasilu veliko kritik na račun našeS^ (slabega) dela. Prav pa je, da zapišemo tudi kaj lepega. Menim, da 5 pohvale, ki so jih prejeli v TOZD Servis motornih vozil dokaz dobre-g£ odnosa ljudi v tej TOZD do stranic:. Dobri odnosi namreč utrjujejo zaupanje. Zaupanje pa pomeni uspeh. x Dopisa objavljamo v izvirniku. 2 Poštovani drugovi i drugarice, - "prijatno i ugodno me je razveselila vaša pošiljka, ko ju sam naruČilf, , i u tako kratkom roku dobila od vas. Moram da priznam, da tak-ovu P° ^ slovnost nišam ni u snu očekivala - samo, da je takvih Agisa više? Q bili bismo najbogatija zemlja na svijetu. Želim vam puno uspjeha i . ^ zadovoljstva u vašem daljem radu, najsrdačnije se zahvaljujem i bi* 1^ ču opet slobodna javiti vam se, ako mi bude što trebalo. Hvala vam 0 jednom i srdačan pozdrav iz ove naše, ovih dana jako hladne Opatij6" Opatija, 13.2.1983 Šutič Vanja prof. M. Tita 236 31^10 Opatija '<& f-;- ca, /-3 ec ca / / z tsi pa c_i. z>j ca oj <1 h3 /-■-'rt spoštovani i po pog?^98^ sem naročil pri vas tesnila in drugo, kar sem prejel ^ va5 1 one 6„2«,1985<. Iskreno se vam zahvaljujem za vaš lepi odnos Tokrat dosledj20st do vaših strank, vijudn 36 P0^ovno obračam na vas z naročilom rezervnih delov in vas 2^ v° ProsiEi, da mi jih pošljete zopet po pošti, sPoŠtn° ijude2nivost se vam že v naprej zahvaljujem in vas s uovanjem pozdravljam! Vaš odjemalec Franc Čivnik Javornik 33 ' Eavne na Koroškem je T0 IUHO NE DAM BLOKA, KER NI VREDNA ,, Vsakodn lzmed pogostnihvkritik na račun malice, ki jih morajo v ODP sweVn° P°slušati, Žal moram ob tem ugotoviti še dosti bolj po-;ari) kot so pošiljanje delavcev za delilnim pultom "v rodni 2at0) ^Q.^se kam, lahko pa bi rekli, da popolnoma neupravičeno. To pa 2adovoVa^C°• d0"1"^nd velJavn:i kd°k za malico, pa če smo z njo ma]?^ 'fdo az kakršnih koli razlogov bloka nima, ne more ta dan pač " Č Ca‘:;i'* "Na kredo" v ODP žal ne morejo dajati. blnv6 ^°mu zgodi, da bloke "opere" skupaj z obleko, lahko "oprane" ^ -e seveda zamenja. more ^ Mh g0 „Pa zamenjati blokov, ki jih nima, to je, če jih izgubi, Vča- ^lokmr a,38u"bam" verjeli, toda pokazalo se je, da so nekateri "izgube" uv zlorabljali„ ^3?6j ^^ndce so nam dva dni pred začetkom novega meseca dolžne pri-:iP ~ dati bloke. Naša dolžnost pa je seveda, da te bloke čuvamo ^es"tnjha us"t:reznem mestu, na ustrezen način, in če se le da, brez ne-^hke ^ komentarjev oddamo. Zmerjanje nam namreč ne bo "kanilo" pe- l oti^: "dica "*a?0^ndk) pa čeprav bi nam mogoče res bolj teknila kot eno- M. STANJEM NISMO ZADOVOLJNI, NOVEGA PA NOČEMO? propadli referendum osredja tema današnjega, pa tudi pri-Ta tema bi zaslužila mesto na prvi strani našega glasila, moram, da smo matrice za to številko imeli že prej napi-da to ni bilo mogoče spreminjati. Pred nami so rezultati referenduma. Takšni so, kot smo jih želeli. Ali res? Smo res želeli takšne rezultate, ki nimajo primere? Kje iskati vzroke za tako slah izid referenduma. 0 slahem informiranju tokrat najbrž ne moremo govoriti. Spremembe k samoupravnim sporazumom, ki so bile posredovane v času javne razprave, so bile v glavnem vse upoštevane. Novi samoupravni sporazum o združitvi v DO nam je ponujal boljšo povezanost, za katero danes trdimo, da je izjemno slaba. Novi samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje sredstev za osebne dohodke pa bi odpravil večino slabosti pri nagrajevanju po delu, za katero smo vedno trdili, da ta ne ustreza oziroma da ga ni. Kakšne bodo posledice neuspelega referenduma, so nam že sedaj več ali manj jasne, čeprav se jih danes v celoti niti ne da slutiti. Eno pa je jasno že danes. V ničvje šlo ogromno prizadevanj, energije, časa, s tem pa seveda denarja. Če pa odmislimo denar, ki smo ga za to zapravili, je poglavitno to, da bodo izpadle naloge, ki so zastavljene v RPU oziroma-ibodo močno odmaknjene. To pa je pravzaprav največja nesreča, če temu seveda lahko tako mečemo. Ob vsem tem se postavlja Še vprašanje, kje smo? Pred referendumom smo ugotavljali, da smo v izjemno slabem položaju. Pričakovali smo, da bodo težave odpravljene, toda zgodilo se je, da so prišle nove, večje in še hujše. Torej se moramo ponovno vprašati, kje smo? Sedaj bo treba raziskati vzroke, ki so pogojevali negativni izid referenduma . Narediti bo treba temeljito anketo, iz te pa analizo s ciljem, da se vzroki odpravijo. Nerazumljivo je namreč, zakaj je referendum propadel, ko pa danes vsi trdimo, da smo glasovali "za". Toda ali smo res? Težave si bomo seveda delili. Ostajalo pa bo vprašanje, doklej bo tako mogoče. Tu mislim na to, da ne znamo ali nočemo naprej kljub temu, da vemo, da tako dolgo ne bomo zdržali. Povozilo nas bo? Sicer pa bomo v našem glasilu temu namenjali še nekoliko prostora. M. REZU-LTATI REFERENDUMA SO NASLEDNJI - Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje srecfebev za OD in skupno porabo: ZA PROTI AVTOOPREMA 106 ali 18,21 % 398 ali 68, 38. % KOVINSKA OBDELAVA 36 ali 29,75 % ~ 70 ali 57, 85 /o PRECIZNA MEHANIKA 4-0 ali 41,23 % 49 ali 50, 51 % SERVIS MOTORNIH VOZIL 6? ali 68,36 % 14 ali 14, 28 % ORODJARNA 35 ali 27,13 % 87 ali 67, 44 % VZDRŽEVANJE 59 ali 47,20 57 ali 45, 60 % VELIKA OPREMA 39 ali 34,82 % 67 ali 59, 82 % VZMETARNA 27 ali 40,29 % 36 ali 53, 73 % KOMERCIALA 27 ali- 33,75 % 45 ali 56, 25 % DSSS 111 al : i 35,i; 3 % 161 ali 50, 94 % - 0 -- Samoupravni sporazum o združitvi v DO: (odločale samo TOZD) avtooprema ^vinska OBDELAVA DRnClZNA MEHANIKA ^mRvlS MOT,, VOZIL orodjarna VZDRŽEVANJE ,{ELIRK OPREMA VZMETARNA Iz 172 ali 29 47 ali Z8 46 ali 47 68 ali 69 62 ali 48 71 ali 57 53 ali 47 20 ali 29 ,55 ,84 % ,42 % ,38 % ,06 % ,72 % ,32 % ,85 /o PROTI 341 ali 58 60 ali 49 43 ali 44 12 ali 12 63 ali 48 44 ali 35 51 ali 45 40 ali 59 % % % % ,59 ,59 ,32 ,00 ,83 % ,77 % ,53 % ,70 % je razvidno, da je referendum uspel za oda SaS le v TOZD tK) ^S mo"bornih vozil, v TOZD Vzdrževanje pa le SaS o združitvi v Klavci SI ŽELIJO AKCIJE, NE AKTOV In . sPet je propadel eden izmed "naših" referendumov. J'11" niso sprejeli "naših" aktov, in so "oni" si Ma jeli.ip aktov, ampak akcije jasno pokazali, da V8:a^° se je v delovni organizaciji šlo samo za "nas vse". To se je bii ^ tako prikazovalo. Torej smo vsi slabo delali, vsi smo za to Hop1 0Zgovorni in smo vsi zaradi tega imeli manjše osebne dohodke, 2(p eile 0meni^>e v:r:>e(ine akumulacije, poslovnega ugleda itd. aj pa tega več ni. Minili so ti časi. Bi i "jE Sem "inštruktor" v Precizni mehaniki, in so mi ddelavke dale vnanje", da jim "mi" spet vsiljujemo nekaj v sprejem. Na moje W*aahje, kdo smo to "mi", so se izjasnile, da so "oni" tisti, ki (posredno delajo, s katerimi se komandirav "mi" pa smo vsi drugi ^ Mojstrov, obratovodij, direktorjev, prane službe itd.). j® strogo postavljena. Zavedale so se, vsaj na besedah, da je Bozn 03 SaS 0 osebnih dohodkih veliko boljši od starega (ce sploh _ to j10'"j° starega), vendar so s|3ošno nezadovoljne in zato izkoriščajo ^ a°2nost (informativno skupino), da izrazijo svojo jezo. iK - so "one" in "oni" napolnili volilne skrinjice s svojo jezo „1 ^zadovoljstvom. bo5 .P3- smo presenečeni. Čudimo se, jezimo se nad neumnim dejanjem, £)mJe.k°t na dlani, da je ponujeni sistem boljši, da reorganizacija tu b'J-ciale predstavlja prvi korak k realizaciji EPU-- j a itd. "Njim" to E^mar0 »0ni.. se za to ne zmenijo. "Oni" ne žijo alrtov, "oni" želijo jp-flOe. Ne geipjo s± "dobrih" poslovnih rezultatov na podlagi_ "cenovne pri istočasnem opadanju fizične proizvodnje, ne želijo si ].f^hhov in delitve denarja, ki si ga moramo pred tem sposoditi, ne 11 7^^ Zi 70 milijard zalog, ne želijo si zaostajanja, za našo panogo, si — in predvsem "bega si ne želijo — manipulacije0 Hočejo V, ouuravljanje^katerega bi imeli koristi, nimajo pa hrabrosti, da f;:I riašrtno in zavestno ukrenili. Zato pa polnijo (iz leta v leto, Aj, de r«, 1 ^ UJJ.U ±11 ZjČXV ti ^ UilU UJVJ- ^-ir-L-n-n o F ^ Sr'^ -u - \ - ' - Go do_alcta) volilne skrinjice z jezo_ in nezadovol jstvom^OnV \T le v TOZD-ih za stroji, "oni" so tudi v Komerciali in DSSS. Njih O^^liko več in svojo številčno premoč uresničujejo vedno na referen-1 ;n° Pokazalo se je, da štirinajstdnevna propagandna akcija ne za-uoe. "Oni" želijo akcije, spremembe - v poslovni politiki in ,Vih •ost K - 9 - personalne. Takraty in le od takrat, ko se bo čutil novi duh v Agi-su, bo tudi volilna skrinjica čutila drugačne posledice glasovanja na referendumih„ Očitno je, da je postavljena meja med "nami" in "njimi" ne le na besedah, ampak tudi na dejanjih, meja, ki je dolga že najmanj 6 let._ Meja je splošno nezadovoljstvo in ko bodo posledice tega nezadovolj" stva odpravljene, bomo tudi znatno slabše akte speljali brez problemov. Takšen je pač narod. Zadovoljstvo gre skozi želodec. i Tovariši komunisti, postavimo si vprašanje, kdo so "oni" in čigava smo mi avantgarda. Zakaj se prav za prav moramo boriti? Ali nam je še kaj ostalo od te borbenosti in avantgardnosti? Utopili smo se v malodušju in strahu pred avtoriteto, ne ukrepamo, da se ne zamerimo. Na sejah tu in tam pade kakšna kritika in to je vse. Osebni primer -tega -več davno ni. Ni organizirane - non-stop akcije in je zato prav, j da se nam smejijo in nas zaničujejo (prisluhnimo vicoml in govoricam«' Ko enkrat propade referendum, to še ni katastrofa (je dejal Vinico Haf" ner v Kavnah), drugič pa se še mora ugotavljati politična odgovornost' Politično odgovornost naj se ugotavlja DPO-jem in poslovodnim in vodilnim delavcem. Ne gre za referendum. Gre za obstoj AGISA. Boris Miočinovič OBVESTILO NOVI NAČIN SPREJEMANJA PACIENTOV V OA Vse obiskovalce obratne ambulante obveščamo, da v splošni ambulanti ne pozivamo več pacientov poimensko za preglede pri zdravniku in dt^" ge zdravstvene storitve. Za to smo se odločili zaradi vse pogostejšega negodovanja čakajočih , v čakalnici. Medicinske sestre in zdravnik so se zaman trudili, da h1 ustregli vsem. Pogosto smo bili tarče nezadovoljnih. Sedaj prepuščamo odločitve o vrstnem redu vstopanja v ordinacijo čakajočim. Zaupamo v vašo solidarnost in visoko samoupravno zavest ir zmožnost dogovarjanja. Se vedno pa velja, da je potrebno prinesti knjižice za prvi pregled do osme ure zjutraj in za ponovne preglede do enajste ure. Do odmor0-imajo prednost tisti, ki redno delajo in prihajajo na prvi pregled. Po odmoru pa imajo prednost bolniki, ki se vračajo na kontrolne pr®"' ;lede po naročilu zdravnika. Pacienti., ki prinašajo sveže naročene izvide, se morajo z njimi ogd9'' siti v ambulanti do trinajste ure. Upamo, da odslej tudi ne bo več nepotrebnih telefonskih klicev v zv®" zi z vrstnim redom, ki so motili naše delo. Odpadejo tudi vse dosedanje ugodnosti nekaterih TOZD'-ov. Hvala za razumevanje. Zdravnik medicine dela dr. Rajko Brglez