A
Samec: Srce — roža. — Dr. Prijatelj: Poezija «Mlade Poljske».
X
Janko Samec:
Srce ~ roža.
Kot David*kralj je šel prerok v daljavo pojoč na harfi pesmi brez besed; na dlani nosil je srce krvavo, da z njim odrešil bi vesoljni svet...
Ko srečal je ponižane na cesti, ki so molčali v žalosti brez mej, zabrenkal pesem je o njih bolesti — in šel pred njimi je pojoč naprej...
In zrušil sužnjem težke je okove, ki so tiščali jih vse žive dni; pospremil s pesmijo jih v zarje nove iz mukepolnih, temnih njih noči...
In nje, ki bili so resnice žejni, in lačni vseh nedosegljivih sanj, vse napojil v ljubezni je brezmejni, nasitil s kruhom večnih jih spoznanj.
A ko nagnila se mu pot je h koncu, srce krvavo treščil je na tla —-in glej: takrat iz mrtve zemlje v solncu je zacvetela roža, rdeča vsa...
¦¦¦¦¦¦*¦¦•* »*»»*¦¦*»¦»*< ¦(•***•***
•¦¦¦¦¦*¦»***¦
Dr. Ivan Prijatelj:
(Nadaljevanje.)
Poezija «Mlade Poljske*.
4. Kazimierz Tetmajer s Przerwa. — Po vsej svoji duševni organizaciji modrec in vedež se je Kasprowicz vsled visokega poleta svoje poezije šele postopoma in polagoma uveljavil v «Mladi Poljski». Oni pesnik, ki si je kakor v naskoku osvojil srca mladega pokolenja 90tih let, je bil Tetmajer. Ta poet se mora po vsej pravici imenovati obnovitelj poljske lirične, po realistični dobi ozloglašene pesmi. Tetmajer je pravi glasnik kipečih življenjskih sokov in triumfov ter trenotnih depresij in utrujenj mlade ge* neracije, vstopajoče v življenje proti koncu stoletja pod gesli individualnega izživetja in ne več samo pod zapovedmi organ* skega dela v zmislu kolektivnosti. Artizem osvobojenih individu? alnih čutov dobiva v Tetmajerjevi pesmi svoj najbujnejši izraz.
__   147   .__                                        10*