Naši dopisi. \% Ljubljane. (Konferencija.) (Dalje.) Za tern je sledilo Bnadzornikovo poročilo" o nadzorovanih šolah, ki se približno tako-le glasi: 1.) ,,V področje inojega nadzorovanja spada !) ljudskih šol s slovenskirn učniin jezikoin, dalje 4 neinške Ijudske šole glede rfeobligatnega slovenskega pouka, 3 šolski vrtci, šolska delarna na II. mestni deški petrazrednici in gospodinjska šola v uršulinskem samostanu, skupaj torej 18 učnih zavodov s (i4 razredi in 89 učnimi inočini! Od 4302 šoloobveznih otrok jih hodi v ljudske šole s slovenskim učnirn jezikom 2418 ali 56-2O°/o; v šole z nernško-slo venskini učnirn jezikom 440 ali U)-3G°/o in v nemške šole tedaj 33-44°/o. Javne šole štejejo 1009 otrok in 40 učiteljev, tako da pride na vsako učno rnoc" po 40 otrok. Privatne šole štejejo 955 otrok in 49 učiteljev, tako da pride na vsako učno moč po 19 otiok. 2.) 0 nastanitvi in opravi javnih Ijudskih šol sem že tolikrat obširno govoril, da se mi danes ne zdi potrebno nadaljnih besed izgubljati, omenjarn samo, da je c kr. mestni šolski svet sklenil sezidati novo šolsko poslopje za dvorazredno šolo na Barji in novo šolsko poslopje za obe mestni ljudski šoli. 3.) Uradne spise sem našel večinoma v najlepšem redu, le tu in tatn seni našel še stare tiskovine in zlasti po privatnih šolah seni našel po katalogu mnogo praznih presledkov, tako n. pr. kedaj je začel otrok v šolo hoditi, niaterni jezik itd. — Po innogih šolali se uradni spisi tudi preslabo hranijo. 4.) Knjižnice in učila so povsod v najlepšem redu. 5.) Disciplina je bila v obče dobra. Prirneiilo se je le nekaj disciplinarnih slučajev, ki pa niso v nobenem raztnerji s tolikim številom otr6k. Zapazil sem nanneč, da se lenuhi in poredneži posedajo v zadnje klopi. V jednein razredu sern zapazil celo na pol gluhega otroka v predzadnji klopi! To ni prav! Te vrste učenci naj se posedajo v prve klopi. Tudi ni prav, da učenci pazijo na součence; učitelj bodi v šoli jedini gospodar! Zapazil seni tudi v jednem razredu, da je silil učitelj učenca, k tabli poklicanega, gledati nadzornika. To ni prav! Učitelj mora biti tudi v pričo nadzornika prva oseba v šoli. Prvenci naj med branjem sede; dovolj je, če vstane in reče: Btukaj!u — bere naj pa sede. — Nervoznost in nepotrpežljivost, silen krik itd. niso odobravati. Učitelj mora biti potrpežljiv; res je, da ga časih zgrabi sveta jeza, a taki slučaji so redki. Večnega kričanja in opominjevanja se otroci kmalo navadijo ter si mislijo: ^Veliko ropota, pa malo moke. Paziti je treba Ludi, da otroci odgovorov preveč ne zavijajo in ne padajo za pol glasu. Opozoriti vas inorain tudi na § 27. šolskega in učnega reda, ki prepoveduje otrokoin nalagati opravila, ki niso v zvezi s poukom; za to je sluga v šoli! Zapazil sem tudi, da stranke (stariši, varuhi itd.) pouk motijo. Vsa šolska vodstva naj napravijo napise na vidnem mestu, ki prepovedujejo med poukom strankain vslop v šolo. Vstop v šoli je dovoljen med poukorn le uradnim osebain, strankam pa pred poukom, ob 10. uri ali po pouku. 6.) Udni vspehi so v obče jako ugodni. Lahko rečem, število razredov z jako dobrimi učnimi vspehi znaša 5O°/o, z dobrimi 3O°/o, z povoljnimi 12°/o in z nezadostnimi 8°/o, kar je jasen dokaz o veliki spretnosti, vestnosti in pridnosti mestnega učiteljstva! A še v tistih razredih, kjer seni bil v obče manj zadovoljen, našel sem v posameznih predmetih dobre vspehe, tako, da število zanemarjenih razredov znaša komaj 4%. Zlasti dobro se je obnesla odredba, katero smo uvedli s tekočim šolskim letom v višjih treh razredih slovenske 8iazredne dekliške šole in obeh uršulinskih šol, namreč sistem strokovnih učiteljic. Do sedaj je bila namreč navada, da je šla učiteljica od 1. do 8. razreda s svojirni učenkami; sedaj so se pa predmeti višjih treh razredov razdelili med tri učiteljice. 7.) Realij letos nisem veliko nadzoroval, zlasti v višjih razredih ne, ker sem na te predmete že prejšnja leta obračal posebno pažnjo in sem o zemljepisji, zgodovini in prirodoznanstvu obširno govoril že v prejšnjih konferencijah. Reči moram, da se je ta pouk zadnja leta izdatno izboljšal, bodisi glede metode, bodisi glede uspehov. Pravo veselje mi je bilo poslušati, kako se je v nekaterih razredih dekliških šol poučevala zgodovina, zemljepisje in prirodoznanstvo; v obče gledalo se je na razuinevanje in učila so se pridno uporabljala. Le v nižjih razredih gojil se je ta pouk tu in tarn nekoliko preveč rnehanično, učenci so se učili namreč te predmete od besede do besede, kar spričuje, da se dotični učitelj dovelj ne pripravi. 8.) Nazorni nauk se je razven v jednern razredu povsod terneljito gojil in veseli rne, da je učiteljstvo spoznalo, kako važen je ta predmet, ker se ž njirn razvije duševni obzor otr&k in se jim razveže jezik. (Dalje prih.) Kako bi zabil to gornilo, Kjer blago tvoje spi arce. Gregorčič. Iz postojinskega okraja 9. vel. srpana 1894. (f Rudolf Dolenc.) Tudi ti si nas ostavil. O smrt, nerazumna so tvoja pota. Človeški duh se zgroža pred tvojo silovitostjo, brezobzirnostjo, pred tvojim veličastvoin. Le vsemogočni Bog vodi tvoja dejanja, le misel o njem, neskončno niodrem Zapovedniku, lije tolažbo v naša srca. A človek je le človek, sice naše čuti le človeško in nikakor ne more dognati, kako je raogoče, da nas tako nagloma ostavi mlad, čil, krepak mož ter se preseli v večnost. Tako si nas pustil tudi ii, dragi Rudolf. Valovje hladne Vipave si je izbralo tebe za svojo žrtev. Telesno si se ločil od nas, tvoj duh in tvoja dela so med naini. Rudolf Dolenec je bil rojen 1. 1800. na Gočah v solnčni vipavski dolini. Že v godni mladosti je kazal nenavadni dar hitrega urnevanja in lahke, vesele šaljivosti. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval v Gorici tri gimnazijalne razrede, in njegovih sošolcev pomni še marsikdo, kako vesel, ljubeznjiv in požrtvovalen tovariš je bil pokojnik tudi na gimnaziji. Redki dar zgovornosti in dobrosrčnosti rnu je odpiral vrata povsod. — Ko smo slišali, da misli posvetiti svoje moči učiteljskemu stanu, razveselili sino se vsi njegovi vrstniki; zakaj v tako dolgočasnem mestu, kakor. je koperska pripravnica — tam je namreč pokojnik dovršil z dobrirn vspehorn svoje nauke 1. 1887. v treh poučevalnih jezikih: slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku — v takem lahonskem mestu pravim, onemore pod težo nagrornadenega učnega materijala, še bolj pa pod pritiskorn lahonske negostoljubnosti in brezobzirnosti tudi še veselejši, še vstrajnejši duh. Pridružil se nam je vedno živahni Rudolf in kramljali smo v njegovi skromni sobici vse ure, kolikor smo jih mogli pridobiti v razvedrilo. Sanjali srno mladostne sanje o ljubljeni doniovini ter delali in podirali načrte o bodočetn svojem življenju. Tukaj moram takoj opornniti, da je bil pokojnik pravcati mojster v proizvajanju kupletov. Njegov humor nam je osladil niarsikako večerno urico. Tedaj smo šaljivo nazivali take shode sDolenčeve večere". Minila so potem nekatera leta in Rudolf Dolenec je bil nastavljen na prvo službo v Trnovo. O njem je pač mogoče reči, da ga ni kar nič oplašil prehod iz ledene teorije v živahno praktično življenje. Marsikoga ta prememba tako prevzame, kakor ribo, katero vržeš iz morja v sladko vodo. A njega ni! Z mladostnim ognjem se je lotil dela, z mladostnhn ognjem ga je nadaljeval ih ni se uklonil, ni ga potrla britkost življenja, ni so ga potrle strele, ki so švigale iz črnih očij onega Bčrnega moža", katerega irnenu ne privoščim mesta v Rudolfovem životopisu, da si je zaoral globoko brazdo v življenje in delovanje pok. Dolenca. Našega Rudolfa je spravila od dela in uklonila še le smrt, kateri prej ali pa slej ne uide nikdo. In na svoji drugi službi na Suhoriju, koliko se je trudil, da bi navdušil mladino za lepo petje, ta neprecenljivi dar nebeški, s katerim se začenjajo kali vsakoršnemu pleme- niteinu čustvovanju. V Oreliku bode živel sponiin Dolenčevega delovanja, dokler bo živelo tamošje bralno društvo in njega krasna zaslava. Prav tako uspešno, kakor na Pivki, je deloval blagi pokojnik tudi v vipavski dolini narnreč zaporedoma v Vipavi, Poddragi in slednjič na Planini. Kako je bil pokojnik priIjubljen nied soobčani, priča nam njegova smrt in njegov pogreb. Kornaj da se je raznesla grozna novica po Planini, prihiteli so z vseh stranij ljudje, pustivši tudi najnujnejše delo, k vodi, da bi pomagali nesrečniku. Tudi preeastiti gospod župnik J. Mikš je šel na mesto, kjer so potegnili utopljenca iz vode. R. Dolenec se je vračal s soprogo in svakinjo iz Loga — bilo je namreč sv. Ane dan -- ter se nekoliko pokrepčal v bližnjein malinu. Potem se je šel kopat. V vodi ga je zadela srčna kap. Šele po dolgein iskanju so ga našli. — Bil je žalosten prizor in še žalostnejši mrtvaški sprevod z brega Vipave pa v planinsko šolo, kjer so položili na oder moža, ki je bil še pred trerni urami zdrav in vesel. Zjokal se je vsakdo, ki je videl tako naglo izpremeinbo neizprosne usode. Dne 28. mal. srpana se nas je zbralo na vipavski Planini 10 tovarišev s Kranjskega in Primorskega — bil je, kakor smo rekli njegovi sošolci rDolenčev dan" — da sprejnieiiio blazega tovariša na zadnjern potu. Dolgi mrtvaški sprevod je vodil domači gosp. župnik ob asistenci treh drugih če. gg. duhovnikov iz okolice. Bil je namreč preč. gosp. M. Arko iz Šturija, č. g. A. Rajčevk", kapelan in č. g. Pavlin, novomašnik iz Vipave. — Po dovršenih molitvah je izpregovoril doinači gospod župnik pokojniku v slovo, občanom v spodbudo, otrokom v posnemo, sorodnikom in tovarišem v tolažbo ganljivo besedo o ranjcega življenju in delovanju. Petje med sv. rnašo je oskrbel g. nadučitelj Perne iz Štuiija, nagrobnice so pa peli tovariši in domači pevci. Blizu jedna ura popoldne je že bila in solnce je vroče obsevalo sveže grude zeinlje ob Dolenčevem grobu. Bolesten jok se je razlegal na pokopališču. Tu se je tresla tuge in britkosti pokojnikova mlada udova, biatje, sestra in diugi soiodniki. Ihtela je šolska mladina po svojem dobrein očelu, občani planinski za svojim iskrenim prijateljein, vestnim svetovalceni; solzili smo se mi, njegovi tovariši in znanci v svesti, da ropoče sedaj neobčutna zemlja na krsto nioža, ki je natančno vršil svojo dolžnost, bil zvest prijatelj, rodoljub z besedo in dejanjem. Mnogo, mnogo bi bil še lahko koristil domovini, sebi in svojim, a tu se je zgrnila nad njiin črna zemlja, v kateri bo spal smrtni sen. Večerno solnce se je uprlo z žarki v novo narasel hribček na planinskem grobju. Tedaj srao se vračali nekateri tovariši tam mimo doinov, ozrJi smo se na novo goinilo in tiho stopali naprej . . . Torej do tukaj si prišel, dragi Rudolf! Videli smo te v mladih letih, videli v zorni mladosti, videli čilega, čvrstega moža, vidoli smo tvoj ^večer", videli tudi žaloslni Ivoj Bdan". Kaj pa jutro? Gomila molči — — Naj le molči, neobčutna srnitna prst, saj govore glasno tvoji učni uspehi, tvoja dela: Ni si živel zaman, ni si popolnoma urnrl! Tudi če narn ni dala usoda, da bi razpolagali s posvetnirni zakladi, naša dela so najboljši zakladi, njih vspeh je trajneji in veličastneji kot vsi posvetni darovi. — Solnčni žarek se je utopil v pozlačenem križu na pokopališču in ti učitelj trpin, ti, ki si se danes vlegel tu sem k večnemu počitku, upamo, da je tudi tebi križ na onem svetu podelil največ tolažbe. Gospod te je sodil — to se nadejamo — po onih vspehih, katerih ne inore plačati svet, kateri so skriti očein onih, ki nas ne razurnejo. BLe križ nam sveti govori, da vid'mo se nad zvezdami; da vid'mo v raju večnem se — nad zvezdami". In tedaj zasije nani vsem jutro, krasno jutro v rajski pomladi. Zato pa počivaj sladko, zlata duša! Končal si svoj tek, nam so pa odločena še razna pota tuge in britkosti. Ti našel si na božjein nebi, Kar tukaj bi zastonj iskal. Bodi ti zemljica lahka! Bog ti daj večni mir! Z Bogoin Rudolf! Ivo Trošt. Iz kranjskega okraja. (Okrajna uči teljska konferencija.) Učiteljstvo kranjskega šolskega okraja ,je imelo 30. mal. srpana svojo uradno konferencijo v deški šoli v Kranji. H konferenciji so se zbrali razven štiiih opravičenih vsi učitelji v okraji, pet gg. katehetov in g. dekan Ant. Mežnarec. Konferencijo je tudi počastil preblagorodni gospod c. kr. deželni šolski nadzornik Šurnan, katerega je učiteljstvo najiskrenejše pozdravljalo. Točno ob 9. uri otvori zborovanje g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Andr. Žumer, s prisrčnim pozdravom vsemu učileljstvu, zabvali se gospodu deželneinu šolskemu nadzorniku, da je blagovolil počastiti konferencijo, izreče jednako zahvalo gg. dekanu in katehetom. Gospod predsednik irnenuje svojim namestnikoni gospoda nadučitelja lv. Pezdiča, člani konferencije pa izvolijo zapisnikarjenia go^pico Pogačnik in gospoda Zieglerja, overovateljema zapisnika pa gg. Česnika in Režeka. Na to navede gospod predsednik spreinembe pri šolskih oblastnijah, spreinembe učiteljskega osobja, našteje na novo ustanovljene oziroma razširjene šole ter nas seznani z ukazi in razpisi šolskih oblastev. Zdaj govori gospod nadzornik o delovanji in uspehih c. kr. okrajnega šolskega sveta v minuli 61etni dobi. Šol se je razširilo in na novo ustanovilo toliko, da so se učne moči pomnožile od 47 na 61, torej za 14 ali za 3O°/o; 6 poslopij se je sezidalo novih, 4 pa prizidala. Pred šestimi leti je bilo v okraju 1700 otiok brez pouka, letos jih je le še 000 in to v krnjih, kjer še nimajo šole, od drugih šol so pa piedaleč oddaljeni. Šolsko obiskovanje se je zboljšalo tako, da se je število šolskih otrok, ki pouk zanemarjajo, znižalo od 9°/o na 3°/o, kajti zdaj iinaino že nad 10 šol, ki niniajo skoro nič neopravičenih šolskih zatnudRazven rednih šol imamo tudi še nekatere šole za silo, katere se bodo polagom.i spremenile v redne. Zaniinivi so podatki vojaških oblastev, kako zginujejo analfabeti v okraji, tako je bilo leta 1890. 4-2 vojaških novincev analfabetov, 1891. 1. U27 in 1. 1892. 21. Dalje poroča gospod nadzornik o uspehili \n usodi lanskih. konferenčnih razprav. Poročilo o podrobnem učnem načitu za slovniški pruk na jedno in dviuaziednicali se letos nadaljuje; resolucij: pa, kateia se je stavila koncu poročila „0 šolskih zamudali" do c. kr. okrajnega šolskega sveta, skušal je slednji zadostiti s strožjim postopanjem napram zanikernim roditeljein in to ne brez uspeha, kajti šolsko obiskovanje se je lelos dokaj zboljšalo. Zdaj preide gospod nadzoinik na stanje šolstva v okraji. Tu oponini, da imamo več lepih šolskih poslopij, vender je še rnnogo pomanjkljivosti \n več šol prav slabih. Kar se tiče šolske oprave, so najvočje važnosti šolske klopi. Ravno te so pa v mnogih šolah prav slabe. Šolska vodstva na takih šolah naj skrbe, da se postavi vsako leto v proračun mala vsota za klopi, da se polagoma narede nove; izdelajo naj se strogo po izdanih stiokovnjaških predpisili in naj se ne prepusti volji dotičnega inizarja. Šolske table so večinoma dobre, le sem in tja preinajhne. Kjer se napravljajo nove, naj se vdelajo v steno, ker so take table najprikladnejše. Velik nedostatek je tudi, da mnogo šolskih sob ni ventiliranih. Gleda naj se vedno na čist zrak, ni tieba slušati onih krajnih šolskih svelov, koji po zirni zračiti prepovedujejo; sklicovati se je treba na dotična postavna določila. Tudi kuri se v nekaterih šolah premalo. Tudi tu naj se opozore krajni šolski sveti na predpise šolskih zakonov, koji določujejo, da ima biti v šoli 13° gorkote. V šolskih sobah in po mostovžih je bil povsod le,> red. Na učila naj se posebno pazi, da se ne pokvarijo. Največ trpe zemljevidi radi vlažnosti. Napravi naj se za nje stojalo, da se lahko odvijo in tako obvarujejo vlažnosti in prahu. Učil nedostaje še na innogih šolah. Letos jih bode kupil in razposlal c. kr. okiajni šolski svet skupaj za vse šole za 2800 K. (Dalje prih.) L. Jelenc.