OSREDNJA KNJIŢNICA CELJE Filip Zule VLOGA SPLOŠNE KNJIŢNICE PRI SPODBUJANJU IN PROMOCIJI BRALNE PISMENOSTI: PRIMER OSREDNJE KNJIŢNICE CELJE Pisna naloga za bibliotekarski izpit Celje, 2025 Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA Ime in PRIIMEK: Filip ZULE Naslov pisne naloge: Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje Kraj: Celje Leto: 2025 Št. strani: 46 Št. slik: 18 Št. preglednic: 0 Št. prilog: 1 Št. strani prilog: 6 Št. referenc: 22 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Osrednja knjiţnica Celje Mentor v času strokovnega usposabljanja: dr. Andreja Videc, Osrednja knjiţnica Celje UDK: 027.022(497.4Celje):028(043) Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade, bralna kultura, splošne knjiţnice, Osrednja knjiţnica Celje Izvleček: V raziskavi smo preučili bralno pismenosti in bralne navade uporabnikov Osrednje knjiţnice Celje. Cilj naloge je bil analizirati dejavnosti, povezane s spodbujanjem bralne pismenosti v knjiţnici v preteklosti in sedanjosti, ter z analizo rezultatov ankete preučiti dobre prakse za nadaljnji razvoj teh dejavnosti. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, pri čemer smo uporabili priloţnostni vzorec, anketa pa je bila izvedena v spletnem okolju, na katerega je odgovorilo 384 uporabnikov Osrednje knjiţnice Celje. Pridobili smo podatke o stopnji in razumevanju bralne pismenosti, bralnih navadah ter potrebah, ki bi jih bilo smiselno vključiti v nadaljnje dejavnosti knjiţnice. V nalogi smo analizirali tudi pretekle in sedanje dejavnosti knjiţnice. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo uporabniki Osrednje knjiţnice Celje visoko stopnjo pismenosti, ter da dejavnosti, ki jih knjiţnica organizira za vse ciljne skupine uporabnikov, pomembno pripomorejo k spodbujanju bralne kulture. Analiza raziskave vseeno tudi kaţe, da še vedno obstaja določen del uporabnikov, ki nima dobre bralne pismenosti oziroma bralnih navad, zato lahko knjiţnica razmisli o dodatnih strategijah za izboljšanje dejavnosti, ki bi k temu pripomoglo. Ker je bila raziskava izvedena le med uporabniki Osrednje knjiţnice Celje, rezultatov ni mogoče posplošiti na širšo populacijo. Kljub temu pa pričujoča raziskava pomembno prispeva k boljšemu razumevanju vloge splošnih knjiţnic pri spodbujanju bralne pismenosti. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KAZALO VSEBINE 1 UVOD ...................................................................................................................................... 1 2 BRALNA PISMENOST ......................................................................................................... 2 3 DEJAVNOSTI OSREDNJE KNJIŢNICE CELJE GLEDE BRALNE PISMENOSTI .......... 5 3.1 PREGLED DEJAVNOSTI V PRETEKLOSTI ................................................................ 6 3.2 OTROŠKI ODDELEK ..................................................................................................... 8 3.3 PROJEKT PRIPOROČAMO! .......................................................................................... 9 3.4 BRALNO-POGOVORNE URICE ................................................................................. 10 3.5 BRALNA ZNAČKA Z BRANJEM DO ZVEZD .......................................................... 11 3.6 BRALNI KLUB .............................................................................................................. 12 3.7 KNJIŢNICA NA OBISKU ............................................................................................. 13 3.8 KRAJEVNE KNJIŢNICE .............................................................................................. 13 4 REZULTATI ......................................................................................................................... 14 4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ................................................................................. 14 4.2 METODOLOGIJA ......................................................................................................... 15 4.3 REZULTATI RAZISKAVE ........................................................................................... 15 5 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKOM .......................................................................................... 23 6 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA .................................................................................. 33 PRILOGE .................................................................................................................................... I KAZALO SLIK Slika 1: Zgibanka poletne bralne aktivnosti Moja izbira je branje ............................................. 9 Slika 2: Seznam bralne značke Z branjem do zvezd 2025 ....................................................... 12 Slika 3: Pogostost obiska v Osrednji knjiţnici Celje ................................................................ 16 Slika 4: Ocena bralne pismenosti ............................................................................................. 17 Slika 5: Pogostost branja knjig ................................................................................................. 18 Slika 6: Vrsta gradiva, ki ga berejo uporabniki ........................................................................ 19 Slika 7: Način izbire gradiva med uporabniki .......................................................................... 20 Slika 8: Spodbude k pogostejšemu branju ................................................................................ 20 Slika 9: Število tiskanih knjig na domačih policah .................................................................. 21 Slika 10: Interes za nove knjiţnične dejavnosti........................................................................ 22 Slika 11: Predlogi za izboljšave v Osrednji knjiţnici Celje ..................................................... 23 Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Slika 12: Primerjava bralne pismenosti in pogostosti obiskov knjiţnice ................................. 24 Slika 13: Primerjava bralne pismenosti in obiska prireditev v Osrednji knjiţnici Celje .......... 25 Slika 14: Primerjava bralne pismenosti in sodelovanja v bralni znački ................................... 26 Slika 15: Primerjava pogostosti branja v starostnih obdobjih .................................................. 29 Slika 16: Primerjava prebranih knjig po starostnih obdobjih ................................................... 30 Slika 17: Izbira bralnih nosilcev v različnih starostnih obdobjih ............................................. 30 Slika 18: Jeziki branja po starostnih obdobjih .......................................................................... 31 Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Iskreno se zahvaljujem mentorici, dr. Andreji Videc, za strokovno vodstvo in dragocene nasvete, ki so mi omogočili uspešen razvoj naloge. Zahvala gre tudi vodji izposoje dr. Alenki Hren Medved, Lei Očko ter direktorici Osrednje knjižnice Celje, Polonci Bajc Napret za njihovo podporo in spodbudo, predvsem pa zaupanje. Posebno zahvalo namenjam tudi sodelavkam in sodelavcem v Osrednji knjižnici Celje za njihovo strokovno pomoč in podano motivacijo, predvsem pa za svetovanje, vzpodbude ter pripravljenost, da delijo svoje izkušnje, kar mi je omogočilo uspešno izvedbo naloge. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Strateški načrt Osrednje knjiţnice Celje 2021 – 2025 (Osrednja knjiţnica Celje, 2020, str. 4) kot enega izmed ciljev navaja tudi spodbujanje branja med vsemi generacijami in ciljnimi skupinami knjiţnice. Predhodnica Osrednje knjiţnice Celje, narodna čitalnica, je bila ustanovljena leta 1862. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1945, je bila knjiţnica reorganizirana in pridobila status mestne knjiţnice, leto kasneje je bila ustanovljena študijska čitalnica. V naslednjih desetletjih se je knjiţnica razvijala, saj so se začeli izvajati različni kulturni in izobraţevalni programi, ki so imeli cilj dvig bralne pismenosti in širši dostop do knjiţničnih virov. Leta 1976 je bil ustanovljen Domoznanski oddelek, leta 1990 je knjiţnica uradno spremenila ime v Osrednjo knjiţnico Celje, v tem desetletju pa je začela ponujati dostop do sodobnih informacijskih tehnologij. Spomladi leta 1994 je začela delovati Univerza za III. ţivljenjsko obdobje, ki jo je vodila Boţena Oroţen in danes šteje pribliţno 740 slušateljev, ki obiskujejo več kot 35 kroţkov. Leta 2010 so bili vsi oddelki Osrednje knjiţnice Celje zdruţeni na lokaciji na Muzejskem trgu, zaradi svoje lege pa je bila knjiţnica v zgodovini večkrat poplavljena. Poleg glavne enote v Celju ima knjiţnica krajevne enote v Vojniku, Štorah, Dobrni ter v Šmartnem v Roţni dolini. (Osrednja knjiţnica Celje, b. d.) Namen naloge je raziskati stanje bralne pismenosti in bralnih navad med uporabniki Osrednje knjiţnice Celje, pregledati pretekle ter analizirati obstoječe programe in dejavnosti, ki jih knjiţnica izvaja za spodbujanje bralne pismenosti med svojimi uporabniki. Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, ki je bil izveden med uporabniki knjiţnice, ter na analizi preteklih in sedanjih dejavnosti. Z raziskavo ţelimo pridobiti vpogled v to, kako uporabniki Osrednje knjiţnice Celje dojemajo branje, kakšne so njihove bralne navade ter katere knjiţnične aktivnosti so po njihovem mnenju najbolj učinkovite pri spodbujanju bralne pismenosti. Eden izmed glavnih ciljev raziskave je, da knjiţnica na podlagi analize trenutnih dejavnosti prepozna morebitne pomanjkljivosti in identificira dobre prakse. Ţeleli bi, da bodo rezultati raziskave osnova za oblikovanje ukrepov na področju bralne pismenosti v novem strateškem načrtu Osrednje knjiţnice Celje. Z raziskavo ţelimo pridobiti podatke, ki bodo pomagali k oblikovanju nekaterih delovnih skupin, katerih naloga bo razvoj novih bibliopedagoških dejavnosti ter posodobitev obstoječih, kjer bo to potrebno. Na podlagi Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 ugotovitev bomo lahko prepoznali področja, kjer so potrebne izboljšave ali prilagoditve trenutnih programov in dejavnosti, s posebnim poudarkom na ranljivih uporabnikih, mladih in mladostnikih. S tem bomo še učinkoviteje spodbujali bralno pismenost in prilagodili knjiţnične storitve potrebam različnih ciljnih skupin in zagotovili enak dostop do kakovostnih virov ter spodbudili vključevanje vseh uporabnikov k pogostejšemu branju. Tema naloge se nanaša na bralno pismenost in bralne navade v Osrednji knjiţnici Celje, pri čemer smo raziskali vpliv knjiţničnih programov in dejavnosti na razvijanje bralne pismenosti med uporabniki različnih starostnih skupin. Raziskovalni problem se osredotoča na ugotavljanje, kako različne dejavnosti knjiţnice vplivajo na stopnjo bralne pismenosti, katere aktivnosti uporabnikom najbolj koristijo in kako se njihove bralne navade spreminjajo glede na starost in vrsto vsebine. V raziskavi o bralni pismenosti in bralnih navadah uporabnikov Osrednje knjiţnice Celje smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je bil za reševanje dostopen v spletni obliki preko portala 1ka med 21. januarjem in 5. februarjem 2025, za starejše uporabnike pa smo pripravili tudi nekaj tiskanih izvodov. Povezavo do vprašalnika smo posredovali po elektronski pošti, v knjiţnici pa smo na mestih z večjim obiskom namestili QR kode za laţji dostop. Vprašalnik je obsegal 25 vprašanj z dvema podvprašanjema, ki so bila razdeljena v tri vsebinske sklope: razumevanje bralne pismenosti, bralne navade in dejavnosti knjiţnice. Na koncu smo vključili še tri demografska vprašanja za boljše razumevanje vzorca. Reševanje ankete je v celoti zaključilo 384 oseb. 2 BRALNA PISMENOST V Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti 2019–2030 (2023, str. 10) je zapisano, da je bralna pismenost »stalno razvijajoča se zmoţnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmoţnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). Zato je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v druţbi«. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 Iz navedenega lahko sklepamo, da bralna pismenost predstavlja temeljno kompetenco, ki je bistvena za uspešno soočanje z druţbenimi izzivi. Kot ključna ţivljenjska veščina omogoča posameznikom učinkovito učno in poklicno udejstvovanje ter sluţi kot osnova za razvoj drugih vrst pismenosti in vseţivljenjsko učenje. Raziskave, vključno z dolgoročnimi študijami potrjujejo, da posamezniki z visoko stopnjo bralne pismenosti izkazujejo boljšo samopodobo, boljše zdravstveno stanje ter visoko kakovost ţivljenja. Poleg tega bralna pismenost pozitivno vpliva na osebne ţelje, druţinsko dinamiko ter omogoča aktivnejšo druţbeno in kulturno vključenost (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030, 2023, str. 5). Pečjak (2010, str. 15) opredeljuje učinkovitega bralca kot posameznika, ki obvlada štiri ključne vidike bralne pismenosti: natančno branje besed, razumevanje in tvorjenje učinkovitih sporočil, oblikovanje pomena ter angaţiranost pri delu z besedili. Poudarja, da se razvoj bralne pismenosti razlikuje glede na različne dejavnike, kot so starost, spol, izobrazba in drugi socialni pogoji, ki vplivajo na posameznikovo sposobnost obvladovanja bralnih veščin. Pismenost ni torej le pridobljena veščina, temveč je pri vsakem posamezniku odvisna tudi od kulturnih, socialnih in zgodovinsko-geografskih okoliščin, kar pomeni, da se posameznikov razvoj vsake pismenosti spreminja glede na druţbene in zgodovinske razmere. Veliko vlogo pri razvoju bralne pismenosti imajo izobraţevalne institucije, torej šole ter šolske in splošne knjiţnice. Zakon o knjiţničarstvu (ZKnj-1, 2001, 16. člen) določa, da »splošne knjiţnice v okviru javne sluţbe … organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture.« Strokovna priporočila in standardi za splošne knjiţnice za obdobje 2018–2028 (2019, str. 32– 42) navajajo, da morajo knjiţnice za vse vrste uporabnikov zagotavljati dostopnost knjiţničnega gradiva, prostorov in opreme, ki so ključni za spodbujanje bralne pismenosti. Knjiţnice morajo izvajati aktivnosti, ki podpirajo razvoj bralnih veščin za vsa starostna obdobja svojih uporabnikov, kot so pomoč pri izboru gradiva, priprava priporočilnih seznamov ter organizacija bralnih skupin, ki omogočajo izmenjavo mnenj in razpravo o prebranem. S promocijskimi in motivacijskimi dogodki, kot so: predstavitve avtorjev, bralne značke in druge aktivnosti pa se dodatno spodbuja razvoj bralnih interesov. V zadnjem obdobju, od slovenskega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjiţnem sejmu leta 2023, pa se med vsemi bralci poudarja pomembnost globokega branja. Schüller-Zwierlein idr. (2024, str. 76–77) ugotavljajo, da branje na višji ravni predstavlja ključno orodje za razvoj Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 analitičnega in kritičnega mišljenja. S tovrstnim branjem posameznik krepi miselne procese in potrpeţljivost, poglablja pojmovno razumevanje, razvija empatijo ter pridobiva sposobnost večperspektivnega pristopa k reševanju problemov. Te veščine so nujne za oblikovanje ozaveščenih in aktivnih drţavljanov v sodobnih demokratičnih druţbah. Avtorji zato poudarjajo nujnost prepoznavanja trajne vrednosti branja na višji ravni, še posebej v digitalni dobi, kjer je sposobnost poglobljenega razmišljanja vse bolj nepogrešljiva. Zato »pozivajo k poučevanju in spodbujanju branja z merjenjem bralnih spretnosti in raziskavami branja, da bi prepoznali pomen branja na višji ravni kot sposobnosti, ki pomembno oblikuje ţivljenje posameznika in druţbe.« (Schüller-Zwierlein idr., 2024, str. 7) Vilar (2017, str. 27) pravi, da »vloga splošne knjiţnice torej ni samo v zagotavljanju dostopnosti gradiva, temveč tudi v omogočanju, spoznavanju in razvijanju bralne kulture. Njena vloga ni omejena na zagotavljanje uporabe preverjenih vsebin in skrb za kakovost, temveč tudi v eksperimentiranju z novostmi, torej v povezovanju novih bralcev z novimi knjigami (neuporabniki, novi avtorji, ţanri). Lahko bi rekli, da naj knjiţnica išče bralca za knjigo in knjigo za bralca.« Novljan (2011, str. 182) dodaja, da je »knjiţnica z dostopnostjo bralnih virov, z ugodnostmi za njihovo rabo, kot so: prostor, informacijska-komunikacijska tehnologija, čas za branje in pomoč pri izbiri in uporabi virov postala splošno prepoznaven dejavnik razvijanja bralne pismenosti. Če je bila v začetkih svojega razvoja namenjena ljudem, ki so znali ali smeli brati, je postala ţe v porajanju demokratične druţbe tudi priznan dejavnik razvijanja pismenosti, ki se mora aktivno vključevati v širjenje in razvijanje bralne sposobnosti.« Novljan (2008, str. 115) tudi piše, da je za učinkovito delovanje knjiţnice ključno zavedanje, da vsako strokovno in operativno opravilo prispeva k oblikovanju bralne kulture – od pridobivanja, katalogizacije in sistemske ureditve knjiţničnega gradiva do njegove promocije in dostopnosti uporabnikom. Vsi zaposleni so integralni del procesa spodbujanja bralne pismenosti, pri čemer njihova strokovnost in odgovorno ravnanje prispevata k doseganju skupnih ciljev. Njihov prispevek je odvisen tako od osebnih kompetenc kot tudi od razumevanja poslanstva in ciljev knjiţnice ter od stopnje vključevanja posameznika v skupno prizadevanje za izboljšanje bralne kulture. Kot je razvidno iz različnih strokovnih in znanstvenih člankov, prispevkov, predvsem pa raziskav, splošne knjiţnice vse bolj postajajo prostor namenjen branju, srečevanju, druţenju ter dostopu do različnih informacij, kar pripomore h krepitvi sodobne informacijske druţbe. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 Splošne knjiţnice imajo tako po podatkih 65 % prireditev, ki se nanašajo na dvig bralne kulture in pismenosti, torej organizirajo dogodke, ki promovirajo slovenske avtorje in izvirno leposlovje (Gujtman, 2014, str. 59). Raziskava Pew Research Centra (2013) ugotavlja, da so splošne knjiţnice cenjene zaradi svoje ključne vloge pri zagotavljanju dostopa do gradiv, spodbujanju bralne pismenosti ter izboljšanju kakovosti ţivljenja. Kot kaţejo rezultati raziskave knjiţnice ne omogočajo le dostopa do knjig in drugih medijev, temveč nudijo varen in miren prostor za učenje, kjer posamezniki iščejo informacije ter razvijajo svoje znanje, hkrati pa omogočajo dostop do digitalnih virov, ki postajajo vse bolj ključni v sodobnem svetu. Te dejavnosti so še posebej pomembne za ranljive skupine, kot so priseljenci in odrasli z omejenim dostopom do formalnega izobraţevanja, saj knjiţnice nudijo podporo pri učenju in vključevanju v druţbo, kar pripomore k socialni in kulturni integraciji posameznikov ter povečuje njihove moţnosti za uspešno vključitev v lokalno skupnost. Poleg spodbujanja bralne pismenosti skozi zagotavljanje knjiţnega gradiva imajo splošne knjiţnice tudi pomembno vlogo pri vključevanju priseljenskih skupnosti ter omogočanju prostega dostopa do znanja. Kong (2011) navaja, da so programi pismenosti, ki jih izvajajo splošne knjiţnice, osredotočeni na potrebe otrok, mladostnikov in odraslih ter podpirajo socialno, kulturno in ekonomsko vključevanje hitro rastočih etničnih skupnosti, saj odraslim z niţjimi ravnmi pismenosti omogočajo izboljšanje jezikovnih in digitalnih veščin, hkrati pa krepijo občutek pripadnosti in olajšajo dostop do izobraţevalnih virov. 3 DEJAVNOSTI OSREDNJE KNJIŢNICE CELJE GLEDE BRALNE PISMENOSTI V pričujočem poglavju je predstavljen zaokroţen pregled aktivnosti Osrednje knjiţnice Celje, ki se je nanašal na bralno pismenost in promocijo branja v preteklosti, čemur sledi predstavitev glavnih aktivnosti danes. Knjiţnica poleg aktivnosti, predstavljenih v tem poglavju, sodeluje z lokalnimi fakultetami, drugimi zavodi, ki so pomembni za socialno vključenost, promovira elektronske vire in knjige, leta 2024 pa je skupaj z Zavodom Celeia Celje v mestnem gozdu vzpostavila priročno knjiţnico v drevesni hiški, poimenovano Knjiţni brlog. Tam lahko mimoidoči pohodniki in sprehajalci listajo po leposlovnih in strokovnih knjigah s področja naravoslovja. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 3.1 PREGLED DEJAVNOSTI V PRETEKLOSTI Zgodovina današnje Osrednje knjiţnice Celje je izjemno bogata in zanimiva, saj njene korenine segajo v čas Narodne čitalnice v Celju, ki je bila ustanovljena leta 1862. Podrobno zgodovino takratne celjske čitalnice, iz katere se je razvila današnja Osrednja knjiţnica Celje, popisuje Branko Goropevšek v monografiji Narodna čitalnica v Celju 1862–1927. Po letu 1945 je knjiţnica večkrat spremenila svoje ime in lokacijo, kar odraţa njen razvoj in prilagajanje druţbenim ter prostorskim razmeram. Podatkov o dogodkih, ki bi spodbujali bralno pismenost in promocijo knjig iz tega obdobja, je v virih razmeroma malo. Kljub temu Goropevšek (1996, str. 54) navaja, da je leta 1949 takratna Mestna ljudska knjiţnica prejela republiško priznanje za uspešno delovanje pri širjenju bralne kulture v okviru Tedna napredne knjige, kar priča o njenem pomembnem poslanstvu na področju promocije branja. Prav tako so v petdesetih letih 20. stoletja v prostorih knjiţnice začeli prirejati knjiţevne večere, namenjene spominu knjiţevnikom. Ti dogodki so vključevali tudi glasbene spremljevalne programe, pri čemer so knjiţničarji pogosto povabili tamburaške skupine, Sancinov godalni orkester ali vaški kvintet. Goropevšek (1996, str. 54) zaključuje, da je »Mestna ljudska knjiţnica v tistem obdobju v slovenskem prostoru postala zelo cenjena, saj je leta 1952 knjiţnica prejela priznanje Ljudske prosvete za zasluge pri širitvi bralne kulture kot eno najlepših in tudi sorazmerno najbolj obiskanih knjiţnic v naši republiki«. Germadnik (1996, str. 19–21) navaja, da si je kasneje vsak oddelek delo zastavil tako, da je poleg osnovnega knjiţničarskega dela moral oblikovati tudi promocijski program. Študijski oddelek je svojo avlo začel uporabljati za različne enomesečne razstave, domoznanski oddelek je letno priredil od pet do osem razstav, otroški oddelek pa je prirejal različne dogodke. V knjiţnico so takrat na dogodke vabili različne pisatelje, pesnike in politike ter na ogled postavili več avtorskih razstav knjiţnice in gostujočih razstav drugih knjiţnic ter drugih kulturnih organizacij v Celju in okolici. Kljub temu, dodaja, so izkušnje pokazale, da je bolje prirejati manj dogodkov, ki pa morajo biti zato kakovostni, dobro opredeljeni glede na ciljno publiko in dosledno medijsko pripravljeni. Pri izposoji literature starejšim je knjiţnica takrat sodelovala tudi z regijskim Društvom za multiplo sklerozo in Domom za starejše občane v Celju. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 Kot še navaja, je takrat najbolj pester program promoviranja bralne pismenosti imel otroški oddelek. I. Kreča (osebna komunikacija, 10. januar 2025), vodja otroškega oddelka, pripoveduje, da so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kljub omejenim prostorskim zmoţnostim knjiţničarke na otroškem oddelku knjiţnice vsak mesec pripravljale knjiţno uganko, poleg tega so redno organizirale pravljične ure za najmlajše obiskovalce, pri čemer so s pripovedovanjem zgodb in interaktivnimi dejavnostmi razvijale zgodnjo pismenost ter spodbujale pozitiven odnos do knjig in branja. Pomemben vidik njihovega dela je bilo tudi sodelovanje z vzgojno-izobraţevalnimi ustanovami, saj so v knjiţnici gostile skupine otrok iz vrtcev in osnovnih šol iz Celja in bliţnje okolice, s čimer so knjiţnico kot ustanovo pribliţale mlajšim generacijam. Knjiţničarke so takrat obiskovale tudi otroke na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Kreča dodaja, da je eden izmed prepoznavnih simbolov otroške knjiţnice v tistem obdobju postala maskota otroške knjiţnice – pes s knjigo, poimenovan Miško Knjiţko. Idejno podobo maskote je skicirala bibliotekarka 1 Gabrijela Aškerc, nato jo je leta 2014 likovno upodobila in posodobila ilustratorka Lila Prap. Miško Knjiţko je postal osrednji lik številnih knjiţnih dejavnosti in promocijskih gradiv, s čimer še danes pripomore k večji prepoznavnosti otroškega oddelka. P. Bajc Napret (osebna komunikacija, 3. marec 2025) pravi, da so bili knjiţničarji pri promociji bralne pismenosti prostorsko omejeni, saj je knjiţnica več desetletij delovala na treh lokacijah – študijski oddelek in uprava knjiţnice sta bila na Muzejskem trgu, otroški oddelek ter oddelek za odrasle in mladino pa vsak na svojem naslovu na Gledališkem trgu. Kljub manjši prostorski zmogljivosti so na študijskem oddelku v Levstikovi sobi organizirali literarne prireditve poimenovane Besednice, in Domoznanike – pogovore z gosti o raznih domoznanskih temah, ter različne fotografske razstave. Med odmevnejšimi dogodki velja izpostaviti fotografsko razstava Roberta Hutinskega z naslovom Misliti podobe, ter pogovor z ljubiteljskim zgodovinarjem in publicistom Aleksandrom Videčnikom julija 2008, ki se ga je udeleţil tudi Bruno Hartman. Na oddelku za odrasle in mladino so za dvig bralne pismenosti skrbeli tako, da so knjige izpostavljali na mizah in vrtljivih stojalih, da so lahko uporabniki knjiţnice brskali po novih (in starih) knjigah, občasno pa so knjiţničarji pripravili tudi sezname novosti in druge knjiţne predloge. 1 V besedilu bomo bibliotekar uporabljali kot strokovni naziv, knjiţničar pa kot splošni izraz za zaposlene v knjiţnicah. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 Bajc Napret nadaljuje, da so knjiţničarji s preselitvijo v nove prostore januarja 2010, ko so se vsi oddelki in uprava Osrednje knjiţnice Celje zdruţili pod eno streho na Muzejskem trgu, pridobili več prostora za organizacijo prireditev in drugih dejavnosti, namenjenih spodbujanju bralne pismenosti med obiskovalci. Na oddelkih leposlovja in strokovne literature so nadaljevali s prakso izpostavljanja knjig na stojalih in priročnih mizah, da so lahko uporabniki brskali med naslovi in si izbirali zanimivo čtivo. Knjiţnica je v naslednjih letih uvedla domoznanske večere, filmska predavanja na oddelku Glasba-film in gledališke večere z igralkami in igralci. Še danes so med bralci priljubljeni literarni večeri, na katerih gostujejo različni pisatelji, pesniki in zaloţniki. Knjiţnica je v preteklem obdobju uvedla tudi Četrtkove večere malo drugače, ki so bili namenjeni poljudnoznanstvenim vsebinam in predavanjem. Pomemben vidik promocije bralne kulture je bilo tudi tedensko gostovanje knjiţničarjev na Radiu Celje, kjer so poslušalcem predstavljali knjiţne novosti ter priporočila za kakovostno branje. Vse dogodke so promovirali s plakati in z letaki ter z osebnimi povabili, ki so se jim v zadnjem obdobju pridruţili še objave na spletni strani knjiţnice ter elektronska pošta oziroma tedenski novičniki. Osrednji knjiţnici Celje je leta 2017, ob 70. letnici njenega delovanja, je Mestna občina Celje za uspešno delovanje na področju knjiţničarstva, spodbujanja bralne kulture in medgeneracijskega povezovanja, podelila najvišje občinsko priznanje, zlati celjski grb (Mestna občina Celje, 2017). 3.2 OTROŠKI ODDELEK Otroški oddelek še danes nadaljuje dobro prakso knjiţničnih ugank, ki so jo ločili na uganke za predšolske otroke in šolarje prve triade ter knjiţno uganko za otroke druge in tretje triade osnovne šole. Otroci rešitve najdejo v za to posebej nastavljenih knjigah, knjiţničarke pa vsak mesec izmed oddanih kuponov izţrebajo nekaj otrok, ki jih nagradijo s praktičnimi nagradami. Po podatkih iz Letnega poročila za leto 2024 (Osrednja knjiţnica Celje, 2025, str. 23) je v knjiţničnih ugankah sodelovalo 1.524 otrok. Knjiţničarke skozi vse leto organizirajo in izvajajo obiske celjskih in lokalnih vrtcev in osnovnih šol, izvajajo projekt Rastem s knjigo, za otroke in starše prirejajo različna srečanja s pisatelji in pesniki, redno se izvaja terapevtski program branja s kuţki. Zelo dobro so obiskane pravljične ure za otroke, ki jih izvajata bibliotekarki Mojca Lesjak in Katja Dolničar. Pravljične ure izvajajo tudi na oddelkih bolnišnične šole, na obiskih v vrtcih pa se jim pridruţi maskota Miško Knjiţko. V času Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 pomembnih dogodkov na otroškem oddelku izpostavijo slikanice in drugo gradivo z določeno tematiko (npr. letni časi, prazniki, običaji …). Od leta 2021 vsako poletje na otroškem oddelku pripravijo bralno nagradno igro Moja izbira je branje, skozi katero otroke z različnimi aktivnosti spodbujajo, da berejo tudi med poletnimi počitnicami. Otroški oddelek aktivno sodeluje tudi pri izvedbi počitniških dejavnostih, ki se odvijajo v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih v Mestni občini Celje. Slika 1: Zgibanka poletne bralne aktivnosti Moja izbira je branje 3.3 PROJEKT PRIPOROČAMO! Projekt je bil zasnovan v letu 2003 kot prvi območni projekt promocije branja. V letu 2003 se je Osrednja knjiţnica Celje v okviru izvajanja posebnih nalog osrednje območne knjiţnice skupaj s knjiţnicami na območju dogovorila, da vsaka knjiţnica na območju (12) 2 po dogovorjenem vrstnem redu pripravi priporočilo za en kakovosten naslov leposlovnega dela. Koordinatorica v Osrednji knjiţnici Celje (Martina Rozman Salobir, Andreja Videc in Lea Očko) je mesečno pripravljala letak in plakat, ki je vseboval tudi kratek odlomek iz dela in osnovne bibliografske podatke mesečnega priporočila. Pripravljena je bila posebna spletna 2 Poleg Osrednje knjiţnice Celje so to še Knjiţnica Laško, Knjiţnica Antona Sovreta Hrastnik, Knjiţnica Zagorje ob Savi, Knjiţnica Rogaška Slatina. Knjiţnica Šentjur. Knjiţnica Šmarje pri Jelšah, Knjiţnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Knjiţnica Velenje, Medobčinska splošna knjiţnica Ţalec, Osrednja knjiţnica Mozirje in Splošna knjiţnica Slovenske Konjice. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 stran projekta Priporočamo.si in natisnjena osnova letakov in plakatov. Povezava do spletne strani je bila deljena na vseh spletnih straneh splošnih knjiţnic na celjskem območju, mape z letaki in plakate pa so vse knjiţnice na območju uporabljale za promocijo kakovostnih leposlovnih del. Ko je spletna stran Priporočamo zastarela, je bila njena vsebina prestavljena na spletno stran Osrednje knjiţnice Celje. Z leti je zanimanje za sodelovanje knjiţnic pri projektu promocije nekoliko zamrlo, predvsem zaradi vzpona novih priporočilnih spletnih strani, predvsem portala Dobreknjige.si, zato so bile letu 2021 aktivnosti v soglasju s knjiţnicami na območju zaključene. 3.4 BRALNO-POGOVORNE URICE Od leta 2012 enkrat mesečno kot ena izmed dejavnosti dviga bralne pismenosti v Osrednji knjiţnici Celje potekajo bralno-pogovorne urice, ki so se začele v okviru projekta za krepitev socialne vloge knjiţnice med ranljivimi skupinami uporabnikov. Pobudo za nov biblioterapevtski program je takrat podala bibliotekarka Polonca Bajc Napret z namenom povečanja socialne vključenosti ranljivih skupin in okrepitve sodelovanj z organizacijami, ki se ukvarjajo s podobnimi teţavami. Danes bralno-pogovorne urice vodi bibliotekar Silvester Pur, ki je bil v program vključen od začetka. Vsak mesec knjiţničar izbere knjigo, ki jo predstavi udeleţencem bralno-pogovornih uric, nato pa prebira vnaprej izbrane odlomke, poglavja ali ključne misli iz knjige. Med branjem prisotni udeleţenci spoznavajo glavne junake, dogodke in zaplete, vmes pa knjiţničar predstavi ozadje kakšnega dogodka ali problema, ki je predstavljen v knjigi. Med branjem odlomkov poteka obseţen pogovor prisotnih s knjiţničarjem, v katerem se udeleţenci aktivno vključujejo, izmenjujejo mnenja in refleksije ter primerjajo prebrano vsebino z lastnimi izkušnjami, čustvi in doţivetji. Bralno- pogovorne urice danes potekajo enkrat mesečno v Osrednji knjiţnici Celje ter v Dnevnem centru ŠENT, Domu Lipa Štore, Domu ob Savinji, Društvu DREN in v Društvu za kakovostno starost Zimzelen Ţalec (Pur, 2023). Raziskava, ki jo je med uporabniki bralno-pogovornih uric izvedel Pur (2025) kaţe na to, da so bralno-pogovorne urice dobro obiskane, udeleţenci pa so izrazili visoko zadovoljstvo, saj so izpostavili dober izbor literature, strokovnost knjiţničarjev in terapevtski učinek programa, hkrati pa so izpostavili, da bi lahko bilo še več podobnih srečanj. Pur v članku dodaja, da se je konec leta 2024 dejavnost biblioterapevtskega programa razširila na sedmo skupino uporabnikov – Center za varstvo in delo Golovec. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 3.5 BRALNA ZNAČKA Z BRANJEM DO ZVEZD Idejna vodja bralne značke za odrasle Z branjem do zvezd je Polonca Bajc Napret, ki je projekt zasnovala in prvič izvedla leta 2012. Čeprav so številne splošne knjiţnice v okolici Celja ţe imele bralne značke za odrasle, se tega v Osrednji knjiţnici Celje do takrat še ni nihče lotil. Pri vzpostavitvi programa sta ji pomagala Marijan Pušavec in Tejka Jager. V prvi sezoni je sodelovalo pribliţno 20 bralk in bralcev, saj so bili uporabniki knjiţnice sprva do bralne značke zadrţani. Sčasoma se je zanimanje povečalo, bralna značka pa je postala dobro sprejeta med uporabniki knjiţnice. Ime Z branjem do zvezd je predlagal Janko Germadnik. Zvezde, ki so prepoznaven simbol Celja, predstavljajo moč in pogum ter simbolizirajo nekaj dobrega – sporočilo bralne značke pa je, da nas branje vodi k nečemu dobrem. Bralci morajo s seznama izbrati ter prebrati pet knjig, nato pa izpolnjen kupon oddati v knjiţnici. Kot si je zamislila Bajc Napret, bralna sezona poteka od Prešerna do Prešerna – vsako leto se bralna značka začne s knjiţnično čajanko na slovenski kulturni praznik, 8. februarja in zaključi 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, z literarnim dogodkom ter slovesno podelitvijo priznanj in drobnih pozornosti. Od začetka projekta so knjiţničarji predlagali pribliţno 600 naslovov del slovenskih in tujih avtorjev, v vseh letih pa je v bralni znački sodelovalo okoli 1.000 uporabnikov knjiţnice. Največ bralk in bralcev je sodelovalo v letu 2023 – kar 107 (P. Bajc Napret, osebna komunikacija, 3. marec 2025). Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 Slika 2: Seznam bralne značke Z branjem do zvezd 2025 3.6 BRALNI KLUB Bibliopedagoško dejavnost bralnega kluba je v Osrednji knjiţnici Celje začela bibliotekarka Ewelina Vaupotič, ki je klub vodila od oktobra leta 2021 do maja 2023. Srečanja so potekala enkrat mesečno v prostorih knjiţnice. Srečanj se je v povprečju udeleţilo 10 uporabnikov. Po krajšem premoru sta januarja 2025 v knjiţnici zaţiveli dve novi bibliopedagoški dejavnosti – na novo je bil uveden angleški bralni klub, ki ga vodi bibliotekarka Ana Veronika Popovič in je namenjen vsem, ki ţelijo izboljšati svoje znanje angleškega jezika skozi branje, ponovno pa je zaţivel tudi bralni klub, namenjen predvsem odraslim. Tega vodi bibliotekar Filip Zule in je namenjen vsem bralcem, ki ţelijo deliti svoje misli o prebranem in so pripravljeni sodelovati v konstruktivnih razpravah. Na obeh bralnih klubih knjiţničar na začetku predstavi knjigo, njenega avtorja ali avtorico in če je potrebno, zbranim predstavi določeno zanimivost, ki je povezana z obravnavano knjigo (literarno smer, posebni dogodki …). Po uvodni predstavitvi poteka razprava med prisotnimi in knjiţničarjem, na vnaprej pripravljena vprašanja in teme za pogovor. Na koncu srečanja knjiţničar zbranim sporoči datum in uro naslednjega srečanja ter obravnavano knjigo in Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 izvode po potrebi razdeli med člane. Srečanj vsakega bralnega kluba se je do sedaj v povprečju udeleţilo od 15 do 20 uporabnikov knjiţnice. Na obeh bralnih klubih knjiţničarja med prisotnimi promovirata elektronske in druge vire (Cobiss Ela, Audibook, Baza slovenskega filma …), prisotnost na angleškem bralnem klubu pa je mogoča tudi preko spletne aplikacije Zoom. Vodja bralnega kluba za odrasle bo v prihodnosti na srečanja občasno povabil pisatelje in pesnike ter k sodelovanju povabil druge kulturne ustanove in deleţnike v Mestni občini Celje (gledališče, muzeje …) in tako srečanja za bralce naredil bolj zanimiva. 3.7 KNJIŢNICA NA OBISKU Program Knjiţnica na obisku je bil uveden leta 1998 pod vodstvom bibliotekarke Majde Kink. Kasneje so program vodili Silvester Pur in zaposleni preko javnih del, od leta 2017 pa program vodi bibliotekarka Marjeta Pirman. Knjiţnica na obisku predstavlja knjiţnično storitev za uporabnike, ki so vezani na dom, torej za tiste, ki zaradi gibalnih ovir, invalidnosti, bolezni ali starosti ne morejo obiskati knjiţnice osebno. Program se izvaja enkrat mesečno, ko knjiţničarka pred obiskom vsakega uporabnika storitve pokliče po telefonu in se z njim dogovori, katero gradivo bi ţelel prebrati v tem mesecu, ter jim po potrebi svetuje pri izbiri leposlovnih del ali del določenega avtorja. Knjiţničarka nato izbrane knjige zadolţi na uporabnikovo člansko izkaznico in jih odpelje na dom. Trenutno knjiţničarka mesečno obiskuje pet do osem bralcev, ki uporabljajo storitev knjiţnice na obisku (M. Pirman, osebna komunikacija, 3. marec 2025). 3.8 KRAJEVNE KNJIŢNICE V okviru Osrednje knjiţnice Celje delujejo tri krajevne knjiţnice, in sicer v Štorah, Vojniku in na Dobrni ter oddelek v Šmartnem v Roţni dolini, ki so prav tako zavezane h krepitvi bralne pismenosti. Kljub temu, da so vse tri krajevne knjiţnice prostorsko omejene, v svojih prostorih redno prirejajo bibliopedagoške ure za otroke iz krajevnih vrtcev in osnovnih šol ter redno razstavljajo njihova likovna dela. Ure pravljic, ki so namenjene otrokom od tretjega leta starosti, predvidoma potekajo v času šolskega leta najmanj enkrat mesečno popoldne, oziroma glede na ţeljo šol in vrtcev. Vse tri krajevne knjiţnice v letu 2024 zaznavajo porast obiska, Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 skupno so izvedle 36 pravljičnih ur. Poseben poudarek za dvig bralne pismenosti v krajevnih knjiţnicah dajejo bralni znački Malček Bralček (Osrednja knjiţnica Celje, 2025, str. 24). Čatorič (2019, str. 11) navaja, da so v bralno značko Malček Bralček, ki se je začela leta 1999, vključeni otroci iz drugega starostnega obdobja iz bliţnjih vrtcev. Vsako leto knjiţničarke, z upoštevanjem kakovosti gradiva in s seznamom Zlate hruške, naredijo priporočilne sezname slikanic za tri starostna obdobja (3–4, 4–5 in 5–6 let). Priporočilni seznami, ki vsebujejo najmanj 50 naslovov in jih označijo z rumeno, oranţno in zeleno barvo, so staršem in otrokom na voljo v krajevnih knjiţnicah. Knjiţničarke otrokom dopuščajo moţnost, da za osvojitev bralne značke izberejo tudi knjige, ki niso na seznamu. Leta 2024 je bralno značko zaključilo 800 otrok, ki so jim ob zaključku šolskega leta pripravili gledališko predstavo in podelili priznanja. 4 REZULTATI 4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Raziskovalni problem obravnava bralne navade uporabnikov Osrednje knjiţnice Celje ter njihove potrebe in pričakovanja glede dejavnosti, povezanih z bralno pismenostjo, pri čemer nas zanima, kako knjiţnični programi vplivajo na raven bralne pismenosti in kako se te navade razlikujejo med različnimi skupinami uporabnikov. V ta namen smo si zastavili naslednje hipoteze: H1: Uporabniki, ki redno obiskujejo knjiţnico in sodelujejo v programih, dosegajo višje ravni bralne pismenosti kot tisti, ki ne sodelujejo v programih knjiţnice. H2: Uporabniki Osrednje knjiţnice Celje si ţelijo več dejavnosti, ki so povezane z bralno pismenostjo, kar bi lahko povečalo njihovo večje zanimanje za branje. H3: Uporabniki Osrednje knjiţnice Celje dosegajo večjo bralno pismenost kot povprečni slovenski bralci. H4: Bralne navade uporabnikov knjiţnice se spreminjajo glede na starostno skupino, pri čemer mlajši uporabniki preberejo več digitalnih vsebin kot starejši. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 H5: Priporočilni seznami knjig in razstavljene knjige povečujejo motivacijo in interes za branje med uporabniki splošne knjiţnice. 4.2 METODOLOGIJA Anonimni anketni vprašalnik je bil za izpolnjevanje na voljo med 21. januarjem in 5. februarjem 2025 preko portala 1ka (https://1ka.arnes.si), natisnili smo tudi nekaj izvodov za uporabnike, predvsem starejše, ki so ţeleli rešiti vprašalnik, vendar niso bili vešči spletnega izpolnjevanja. Natisnjene izvode smo pustili pri glavnem izposojevalnem pultu v avli knjiţnice, rezultate pa smo nato ročno vnesli v portal 1ka. Uporabili smo priloţnostni vzorec, saj smo preko elektronske pošte povezavo do vprašalnika poslali uporabnicam in uporabnikom, na pomembnejših mestih po knjiţnici, kjer se zadrţuje največ uporabnikov (knjigomat, izposojevalni pult, dvigala, vhodi v predavalnice, mesta za študij …) pa smo nastavili prošnjo s QR kodo, ki je vodila do vprašalnika. Anketni vprašalnik (Priloga 1), ki je zajemal 25 vprašanj in dve podvprašanji, smo razdelili v tri večje vsebinske sklope. V prvem delu smo uporabnikom zastavili vprašanja o njihovem razumevanju bralne pismenosti ter samoocenitvi le-te. Drugi, daljši sklop vprašanj, je bil namenjen preučitvi bralnih navad uporabnic in uporabnikov knjiţnice, kjer so nas med drugim zanimali pogostost branja, morebitne teţave ter ostale njihove bralne navade. V tretjem delu smo se osredotočili na dejavnosti, povezane z bralno pismenostjo v knjiţnici – uporabnike smo spraševali, katerih dogodkov se udeleţujejo, kakšne vsebine jih zanimajo ter katere programe in izboljšave bi si ţeleli v prihodnje. Anketni vprašalnik smo zaključili s tremi demografskimi vprašanji. V omenjenem obdobju je do povezave do anketnega vprašalnika dostopalo 771 oseb. Med njimi je 384 posameznikov anketni vprašalnik v celoti in ustrezno izpolnilo, 115 jih je odgovorilo le delno, medtem ko 272 oseb z reševanjem ni pričelo. 4.3 REZULTATI RAZISKAVE V Osrednji knjiţnici Celje je 5.010 moških (28,43 %) in 11.453 ţensk (64,99 %), medtem ko se 1.160 članov (6,58 %) ne ţeli opredeliti. Največ članov spada v starostno skupino od 19 do 30 let (22,51 %) in od 31 do 50 let (22,31 %), sledijo skupine do 15 let (19,63%) ter od 15 do Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 18 let (13,57 %). Manjši deleţ predstavljajo starostne skupine od 51 do 64 let (11,37 %), od 65 do 80 let (8,94 %) in 80 let ter več (1,67 %). 3 Analiza podatkov o starostni strukturi anketiranih kaţe, da največji deleţ predstavljajo mladi od 15 do 18 let (33 %), sledijo jim starejši od 65 do 80 let (26 %). Skupini od 31 do 50 let in od 51 do 64 let sta zastopani enako (vsaka po 16 %), najmanj pa je anketirancev v starostnih skupinah od 19 do 30 let (5 %), starejših od 80 let (3 %) in mlajših od 15 let (1 %). Analiza izobrazbene strukture anketirancev kaţe, da ima največ tistih, ki so sodelovali v anketi, dodiplomsko izobrazbo (25 %), sledijo tisti z osnovnošolsko (21 %) in višješolsko izobrazbo (13 %). Srednješolsko izobrazbo (poklicno, strokovno in splošno) ima skupno 30 % anketiranih, podiplomsko pa 9 %. Najmanj je oseb z nedokončano osnovno šolo (1 %). Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 80 % ţensk, 18 % moških, dva odstotka anketirancev pa se nista ţelela opredeliti. Na vprašanje o članstvu v Osrednji knjiţnici Celje je pritrdilno odgovorilo 85 % anketirancev (322 oseb), medtem ko 15 % (59 oseb) anketirancev ni članov knjiţnice. Slika 3: Pogostost obiska v Osrednji knjiţnici Celje Anketiranci Osrednjo knjiţnico Celje največkrat obiščejo vsak teden, z gotovostjo pa lahko trdimo, da 63 % anketirancev Osrednjo knjiţnico Celje obišče najmanj enkrat na mesec. Deset odstotkov anketirancev knjiţnice ne obišče nikoli. 3 Podatke o članih Osrednje knjiţnice Celje smo pridobili s statističnimi izpisi v programu Cobiss, dne 4. marca 2025 Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Anketiranci so svoje razumevanje pojma bralne pismenosti opredelili na različne načine, pri čemer jo najpogosteje povezujejo z razumevanjem prebranega besedila, ki ga povezujejo s sposobnostjo analize in vrednotenja prebranega ter nadaljnjega kritičnega mišljenja. Poleg tega pogosto omenjajo tekoče branje, praktično uporabo prebranega v vsakdanjem ţivljenju ter zmoţnost povzemanja, interpretacije besedil in širjenja besednega zaklada. Slika 4: Ocena bralne pismenosti Kot prikazuje Slika 4: Ocena bralne pismenosti, svojo bralno pismenost ocenjuje dobro, torej, da zlahka razumejo in interpretirajo večino prebranih osnovnih besedil. Medtem ko slaba tretjina anketirancev ocenjuje svojo bralno pismenost kot odlično, jo le en odstotek anketirancev dojema kot slabo ali zelo slabo. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Slika 5: Pogostost branja knjig Kot je razvidno iz Slika 5 lahko trdimo, da vsaj enkrat na teden knjige bere 68 % anketirancev, ki so rešili anketni vprašalnik. Nekajkrat na mesec bere 17 % vprašanih, še redkeje pa 13 %. Knjig ne bereta dva odstotka vprašanih, kar je dober znak bralne pismenosti med uporabniki Osrednje knjiţnice Celje. Večina (53 %) anketirancev je izpostavila, da pri branju nima teţav, ostali uporabniki pa glede svojih teţav pri branju navajajo pomanjkanje koncentracije (23 %), slabo motivacijo za branje (17 %) in zdravstvene teţave (13 %). Sedem odstotkov anketirancev je kot drugo moţnost odgovora izpostavilo pomanjkanje časa, ki bi ga namenili za branje. Analiza odgovorov na vprašanje o številu prebranih knjig v letu 2024 kaţe, da osem odstotkov anketirancev ni prebralo nobene knjige, 14 % je prebralo od ene do treh, 30 % od štiri do deset, 21 % med enajst in dvajset, 28 % anketirancev pa je prebralo več kot dvajset knjig na leto. Skupno tako kar 72 % vprašanih prebere vsaj štiri knjige na leto, kar kaţe na razmeroma dobro bralno aktivnost. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 Slika 6: Vrsta gradiva, ki ga berejo uporabniki Slika 6 prikazuje, da anketiranci v veliki večini (80 %) prebirajo romane, biografije in spomine (29 %) ter strokovno in poljudnoznanstveno literaturo (28 %). Najmanj anketirancev prebira stripe in risoromane (5 %) ter eseje (3 %). Anketiranci v veliki večini (80 %) berejo tiskane knjige, medtem ko samo elektronske knjige bereta dva odstotka vprašanih. Knjige na obeh nosilcih bere slaba petina (18 %). Polovica tistih, ki so odgovorili, da so bralci elektronskih knjig, le-te bere preko mobilnih telefonov, 27 % vprašanih knjige bere preko tablice, dobra četrtina (26 %) vprašanih preko prenosnega oziroma namiznega računalnika, najmanj (22 %) pa preko bralnika. Zvočne knjige posluša le pet odstotkov vprašanih, osem odstotkov jih posluša občasno – oboji so v povprečju v letu 2024 poslušali pet zvočnih knjig. Kot so pokazali rezultati ankete, uporabniki največkrat berejo knjige v slovenskem jeziku (95 %) in angleščini (41 %), nato sledita hrvaščina (13 %) in srbščina (9 %), ki sta bolj opazna odgovora predvsem med starejšo generacijo. V nemškem, italijanskem in španskem jeziku knjige skupaj bere pet odstotkov anketirancev, francoščine ni izbral nihče, kljub temu, da knjiţnična zbirka vsebuje tudi leposlovje v francoskem jeziku. Štirje uporabniki berejo v ruskem, po en pa v bošnjaškem in makedonskem jeziku. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 Slika 7: Način izbire gradiva med uporabniki Slika 7 prikazuje, da si anketiranci gradivo največkrat izbirajo glede na priporočilo druţinskih članov, prijateljev ali sodelavcev ter z brskanjem po razstavljenih knjigah na oddelkih knjiţnice in priporočilih na druţbenih omreţjih. Najmanj uporabnikov se za izbor gradiva odloči preko seznama novosti na spletni strani knjiţnice. Slika 8: Spodbude k pogostejšemu branju Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 Slika 8 prikazuje, da največ vprašanih meni, da bi jih k pogostejšemu branju spodbudilo več predlogov na druţbenih omreţjih, več seznamov z bralnimi priporočili in več literarnih dogodkov ter srečanj z avtorji. Anketiranci, ki so izbrali odprto vprašanje, so največkrat odgovorili, da bi jih k branju spodbudilo več prostega časa, boljša dostopnost knjig (cenejše knjige, več prevodov) ter izboljšanje pogojev za branje (kot so knjige v Braillovi pisavi). Najmanj spodbude uporabniki vidijo v večjem številu časopisov in revij v tujih jezikih. Dve tretjini vprašanih (65 %) si samostojno izposoja in vrača gradivo na knjigomatih, 22 % tega ne počne samostojno, 13 % vprašanih pa občasno potrebuje pomoč knjiţničarja. Večino uporabnikov (84 %) svoje rezervirano gradivo prevzema izključno pri izposojevalnem pultu, le 7 % pa ga prevzema v paketomatu, ki ga je knjiţnica uvedla v prvi polovici leta 2024. Občasno gradivo v paketomatu prevzema devet odstotkov vprašanih. Slika 9: Število tiskanih knjig na domačih policah Analiza podatkov o številu tiskanih knjig na domačih policah med uporabniki Osrednje knjiţnice Celje kaţe, da ima večina (29 %) anketirancev doma več kot 200 knjig, od 51 do sto knjig pa ima doma 23 % vprašanih. Skupno je tistih, ki imajo doma manj kot dvajset knjig oziroma tistih, ki jih nimajo, 11 %. Na veliko zadovoljstvo lahko ugotavljamo, da ima kar 70 % anketirancev doma več kot 50 knjig. Raziskava je tudi pokazala, da so uporabniki knjiţnice leta 2024 v povprečju kupili sedem knjig. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 Uporabniki Osrednje knjiţnice Celje, ki so anketni vprašalnik izpolnili, se v veliki večini (64 %) dogodkov v povezavi z bralno pismenostjo ne udeleţujejo, zato bi bilo potrebno razmisliti, kako bi na dogodke pritegnili več obiskovalcev. Kljub temu so med uporabniki najbolj priljubljeni literarni dogodki z avtorji in ilustratorji ter predstavitve knjig (oboje po 16 %). Bralno-pogovornih uric se udeleţuje devet odstotkov vprašanih, pravljičnih uric sedem odstotkov, obeh bralnih klubov pa skupno osem odstotkov anketirancev, vendar velja dodati, da je bila anketa izvedena v mesecu, ko sta oba bralna kluba začela s svojima prvima srečanjema. Rezultati ankete so pokazali, da večina (55 %) uporabnikov meni, da ni potrebe po večjem številu prireditev, ki se nanašajo na bralno pismenost. V bralni znački Z branjem do zvezd pa po podatkih ankete sodeluje deset odstotkov vprašanih. Slika 10: Interes za nove knjiţnične dejavnosti Zanimalo nas je, katere nove dejavnosti si uporabniki knjiţnice najbolj ţelijo. Kot prikazuje Slika 10, si skoraj polovica (47 %) vseh anketiranih uporabnikov ţeli filmskih in glasbenih večerov, pogovorne večere z znanimi osebnostmi (35 %) in tematski bralni klub (31 %). Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 Slika 11: Predlogi za izboljšave v Osrednji knjiţnici Celje Uporabniki si v prostorih knjiţnice v veliki večini ţelijo aparat za pripravo toplih napitkov (čeprav sta v neposredni bliţini knjiţnice dve kavarni), kar sicer ni povezano z bralno pismenostjo. Ugotavljamo tudi, da vedno več uporabnikov knjiţnice prihaja zato, da bi v njej brali. To dokazuje dejstvo, da si slaba tretjina (30 %) anketirancev ţeli več bralnih kotičkov, 27 % vprašanih pa poseben prostor, namenjen branju. Več prostora za tiho učenje pa si je zaţeleno 26 % uporabnikov. Najmanj uporabnikov, trije odstotki, je izrazilo ţeljo po dodatnem paketomatu 4 , med drugimi predlogi pa so se pojavile ţelje po pitniku vode, vendar velika večina med temi 15 % uporabnikov meni, da v knjiţnici ne potrebujejo ničesar novega in so zadovoljni z obstoječim stanjem. 5 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKOM Naša prva hipoteza je domnevala, da uporabniki, ki redno obiskujejo knjiţnico in sodelujejo v programih, dosegajo višje ravni bralne pismenosti kot tisti, ki ne sodelujejo v programih knjiţnice. 4 Paketnik je knjiţnica vključila med storitve v letu 2023. Omogoča samostojen prevzem rezerviranega gradiva 24 ur dnevno, 7 dni v tednu. Rezervirano gradivo čaka člana 72 ur. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 Slika 12: Primerjava bralne pismenosti in pogostosti obiskov knjiţnice Analiza podatkov bralne pismenosti uporabnikov in obiska knjiţnice na Slika 12 kaţe jasno povezavo med pogostostjo obiska knjiţnice in stopnjo bralne pismenosti, saj uporabniki, ki knjiţnico obiskujejo redno, dosegajo bistveno višjo raven pismenosti kot tisti, ki jo obiskujejo redko ali jo sploh ne – med tedenskimi obiskovalci jih kar 96 % ocenjuje, da dosegajo dobro ali zelo dobro pismenost. Največji upad se kaţe pri tistih, ki knjiţnice ne obiščejo nikoli ali le nekajkrat na leto – v teh skupinah je zelo dobra bralna pismenost prisotna le pri 18 % oziroma 31 % anketiranih, hkrati pa se povečuje deleţ posameznikov, ki svojo pismenost ocenjujejo kot srednjo ali celo slabo, zato bi bilo smiselno razmisliti o načinih spodbujanja obiska knjiţnice med tistimi, ki jo obiščejo občasno ali sploh ne. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 Slika 13: Primerjava bralne pismenosti in obiska prireditev v Osrednji knjiţnici Celje Primerjava bralne pismenosti in obiska prireditev v Osrednji knjiţnici Celje kaţe, da je udeleţba na knjiţničnih dogodkih povezana z višjo stopnjo bralne pismenosti. Tisti uporabniki, ki se redno udeleţujejo literarnih dogodkov, bralnih klubov ali predstavitev knjig, imajo višjo stopnjo bralne pismenosti kot tisti, ki se dogodkov ne udeleţujejo. Uporabniki knjiţnice, ki so svojo stopnjo bralne pismenosti ocenili z zelo dobro, največkrat obiskujejo predstavitve knjig in literarne dogodke. Deleţ tistih, ki se ne udeleţujejo nobenih dogodkov, je najvišji pri posameznikih z nizko stopnjo pismenosti. Trend nakazuje, da redno obiskovanje dogodkov pozitivno vpliva k dvigu ravni bralne pismenosti. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 Slika 14: Primerjava bralne pismenosti in sodelovanja v bralni znački Primerjava bralne pismenosti in sodelovanja v bralni znački kaţe, da večina anketiranih ne sodeluje v bralni znački Z branjem do zvezd, ne glede na stopnjo bralne pismenosti, vendar je deleţ sodelujočih nekoliko višji pri tistih z dobro in zelo dobro stopnjo bralno pismenostjo. Iz tega lahko sklepamo, da je vključenost v bralno značko bolj privlačna za uporabnike z boljšo bralno pismenostjo, kar pa ne pomeni, da bi bilo dobro preučiti moţnosti o dodatnih spodbudah za večjo vključenost tistih z niţjo stopnjo bralne pismenost (npr. bralna značka oziroma klub lahkega branja, vključitev stripov …). Na podlagi analiz vseh treh primerjav lahko hipotezo potrdimo, saj uporabniki, ki so redni obiskovalci knjiţnice in njenih dogodkov, dosegajo večjo bralno pismenost kot tisti, ki Osrednje knjiţnice Celje ter njenih dogodkov in aktivnosti, ki jih prireja, ne obiskujejo. Druga hipoteza je predvidevala, da si uporabniki Osrednje knjiţnice Celje ţelijo več dejavnosti, povezanih z bralno pismenostjo, kar bi posledično povečalo njihovo zanimanje za nadaljnje branje. Rezultati ankete so pokazali, da se s to trditvijo strinja 45 % anketirancev (171 oseb), 55 % anketirancev (208 oseb) pa se s trditvijo ne strinja. Podatki tako kaţejo, da več kot polovica uporabnikov knjiţnice ne izraţa potrebe po dodatnih dejavnostih s področja bralne pismenosti, kar pomeni, da so s trenutno ponudbo dogodkov zadovoljni. Dodatna primerjava rezultatov je pokazala, da je med anketiranci, ki so odgovorili, da so člani Osrednje knjiţnice Celje, še višji deleţ tistih, ki ne izraţajo potrebe po dodatnih dejavnostih, povezanih z bralno pismenostjo (57 %). To nakazuje, da so obstoječi člani knjiţnice večinoma Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 zadovoljni s trenutno ponudbo dogodkov. Kljub temu bi bilo smiselno raziskati specifične potrebe in interese uporabnikov ter prilagoditi dejavnosti knjiţnice, da bi nagovorili tudi tiste uporabnike, ki si ţelijo več dogodkov. Hipotezo smo ovrgli. Tretja hipoteza domneva, da uporabniki Osrednje knjiţnice Celje dosegajo večjo bralno pismenost kot povprečni slovenski bralci, zato smo nekaj podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, primerjali s podatki, predstavljenimi v raziskavi Knjiga in bralci VII (Gerčar idr., 2024). Analizirali smo podatke o bralni pismenosti, pogostosti branja, številu prebranih knjig ter jezikih, v katerih bralci berejo knjige. Kot smo pojasnili v analizi raziskave, je polovica anketirancev (52 %) svojo bralno pismenost ocenila kot dobro, kar pomeni, da večina zlahka razume in interpretira osnovna besedila. Slaba tretjina anketirancev je svojo bralno pismenost ocenila kot odlično, medtem ko je le en odstotek vprašanih odgovoril, da je njihova bralna pismenost slaba oziroma zelo slaba. V primerjavi s podatki iz Pismen.si 5 (2019), ki povzema Pedagoški institut Slovenije za medije je v Sloveniji 24 % odraslih, ki so razumeli preprosta besedila, 30 % Slovencev je sposobno brati in interpretirati zgoščena in daljša besedila, slabih pet odstotkov v raziskavi pa je doseglo najvišjo raven bralne pismenosti. Raziskava Knjiga in bralci VII navaja, da 35% vprašanih obišče knjiţnico vsaj enkrat na mesec, medtem ko je v naši raziskavi odstotek bistveno višji – 63 %. Analiza podatkov o pogostosti branja med anketiranci obeh raziskav je pokazala, da 68 % uporabnikov Osrednje knjiţnice Celje bere vsaj enkrat na teden, medtem ko raziskava Knjiga in bralci VII kaţe, da vsaj enkrat na teden bere 40 % vprašanih (največja razlika se je pokazala pri vsakodnevnem branju – na drţavni ravni je knjige vsak dan bere le 10 % anketiranih, medtem ko v Osrednji knjiţnici Celje ta deleţ znaša 35 %). Deleţ anketiranih, ki berejo nekajkrat na mesec, je bil v naši raziskavi nekoliko niţji (17 %) v primerjavi s slovenskimi bralci (19 %), medtem ko je bil deleţ tistih, ki berejo redkeje, znatno niţji (13 % v primerjavi z 20 %). Veliko odstopanje je bilo tudi pri deleţu oseb, ki ne berejo knjig – v knjiţnici je bilo takšnih le dva odstotka, medtem ko je na drţavni ravni znašal ta deleţ 21 %. Rezultati raziskave med uporabniki Osrednje knjiţnice Celje so v primerjavi s podatki objavljenimi v raziskavi Knjiga in bralci VII pokazali višjo bralno aktivnost saj je deleţ tistih, ki niso prebrali nobene knjige v Osrednji knjiţnici Celje niţji (8 % proti 12 %), prav tako je 5 Raziskava Knjiga in bralci VII ne zajema analize bralne pismenosti temveč bralne kulture in nakupovanja knjig. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 28 manj uporabnikov prebralo le eno do tri knjige letno (14 % proti 39 %). Nasprotno pa je bistveno več naših anketirancev prebralo več kot 20 knjig na leto (28 % proti 9 %), več uporabnikov pa je tudi spadalo v skupino, ki bere med 11 in 20 knjig letno (21 % proti 11 %). Skupno je vsaj štiri knjige na leto prebralo 72 % anketirancev, medtem ko je ta deleţ v raziskavi Knjiga in bralci VII znašal le 48 %. Analiza podatkov o jezikih, v katerih berejo uporabniki, se je v večini ujemala s podatki raziskave Knjiga in bralci VII, vendar so se pojavila manjša odstopanja. V obeh raziskavah je slovenščina prevladujoči jezik branja (95 % v naši raziskavi in 97 % na drţavni ravni), sledi ji angleščina, pri kateri smo v Osrednji knjiţnici Celje zabeleţili rahlo višji deleţ kot na drţavni ravni (41 % v primerjavi s 40 %), niţji deleţ pa se je pojavil pri hrvaščini (13 % v primerjavi s 15 %). V naši raziskavi smo zaznali posamezne bralce, ki berejo v makedonščini in bošnjaščini, česar raziskava Knjiga in bralci VII (Gerčar idr., 2024, str. 20) ni zaznala, je pa zaznala en odstotek bralcev v francoščini, medtem ko jih v naši anketi nismo zaznali. Na podlagi vseh štirih analiz lahko trdimo, da uporabniki Osrednje knjiţnice Celje dosegajo boljšo bralno pismenost kot povprečni slovenski bralci - ugotovili smo, da ima Osrednja knjiţnica Celje višji deleţ rednih in vsakodnevnih bralcev. Prav tako smo ugotovili, da so uporabniki knjiţnice na letni ravni prebrali več knjig, kaţe pa se tudi večja raznolikost pri izbiri jezikov branja knjig. Zato smo to hipotezo potrdili. Četrto hipotezo, da se bralne navade uporabnikov knjiţnice spreminjajo glede na starostno skupino, pri čemer mlajši uporabniki preberejo več digitalnih vsebin kot starejši, bomo preverjali z analizo pogostosti branja, številom prebranih knjig, vrstah nosilcev in jezikov glede na starostno strukturo. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 29 Slika 15: Primerjava pogostosti branja v starostnih obdobjih Slika 15 prikazuje, da starejši uporabniki berejo pogosteje kot mlajše generacije, pri čemer kar 67 % oseb, starih 80 let in več, bere vsak dan – največ med vsemi starostnimi skupinami. Pogostost branja se z niţanjem starosti postopoma zmanjšuje; v starostni skupini 31–50 let vsakodnevno bere le 33 %, med uporabniki, starimi med 19 in 30 let, le 19 %, odstotek manj pa v mlajši generaciji, vendar te izkazujejo večjo raznolikost bralnih navad, saj je med njimi več takih, ki berejo občasno ali sploh ne. Razlike lahko pripišemo različnim ţivljenjskim okoliščinam in kulturnim dejavnikom – starejši imajo običajno več prostega časa in ustaljene bralne navade. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 30 Slika 16: Primerjava prebranih knjig po starostnih obdobjih Analiza podatkov o številu prebranih knjig v letu 2024 glede na starostno strukturo potrjuje trend, da starejše osebe berejo več kot mlajši. V skupini 80 let in več je kar 50 % vprašanih prebralo več kot 20 knjig, nato pa se odstotek takih bralcev drastično zmanjšuje. Pri mlajših generacijah se pojavlja večja raznolikost pri količini prebranih knjig, v povprečju so uporabniki prebrali 4 do 10 knjig, veliko pa je takih, ki knjig sploh niso brali. Slika 17: Izbira bralnih nosilcev v različnih starostnih obdobjih Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 31 Izbira bralnih nosilcev v različnih starostnih obdobjih jasno kaţe, da tiskane knjige ostajajo prevladujoča oblika branja v vseh starostnih skupinah, pri čemer je njihova uporaba najvišja med starejšimi, saj v starostni skupini 80 let in več skoraj vsi berejo izključno tiskane knjige. Le manjši deleţ uporablja elektronske knjige ali obe obliki hkrati. Z generacijo uporabnikov, ki so v srednjih letih, se začne pojavljati trend večanja deleţa tistih, ki knjige berejo tudi v elektronski obliki. Zanimiv je tudi podatek, da kar 80 % mladih, starih med 15 in 18 let, bere knjige v tiskani obliki, kar je verjetno povezano s šolskimi obveznostmi in izposojo domačih branj. Slika 18: Jeziki branja po starostnih obdobjih Analiza starostnih skupin in jezikov, v katerih berejo naši uporabniki, je pokazala, da slovenščina prevladuje v vseh starostnih skupinah, najizraziteje pri osebah, starejših od 80 let. Kot drugi najpogostejši jezik se je pričakovano izkazala angleščina, ki je najbolj priljubljena med mlajšimi in srednjo generacijo, zlasti v starostni skupini od 19 do 30 let (skoraj na isti ravni kot slovenščina). Pri starejših uporabnikih smo zaznali opazen porast branja v drugih jezikih, predvsem v hrvaščini in srbščini, medtem ko je v starostni skupini 80 let in več opaţena tudi nemščina (8 %), ter zanimivo, angleščina (18%). Izsledki vseh štirih primerjav potrjujejo hipotezo, da se bralne navade uporabnikov knjiţnice spreminjajo glede na starost. Starejši uporabniki preberejo več knjig na leto in pogosteje ter v Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 32 večjih količinah, medtem ko mlajše generacije preberejo manj knjig in redkeje, vendar so bolj odprti za kombinacijo tiskanih in elektronskih virov. Zato smo našo hipotezo potrdili. Naša peta hipoteza je predvidevala, da priporočilni seznami knjig in razstavljene knjige na oddelkih knjiţnice povečujejo motivacijo in interes za branje med uporabniki Osrednje knjiţnice Celje. Rezultati raziskave so pokazali, da 39 % anketirancev (150 oseb) pregleda razstavljene knjige na oddelkih knjiţnice, priporočil z bralnimi seznami pa se posluţuje le 14 % uporabnikov knjiţnice (52 oseb). Iz tega lahko sklepamo, da izpostavitev knjig pomembneje vpliva na bralce kot priporočilni seznami, saj knjige, ki so razstavljene na mizah, bralcem omogočajo spontano brskanje (ki je laţje kot iskanje po policah) in odkrivanje novih naslovov in avtorjev, kar veča motivacijo za branje. Nizek odstotek uporabe bralnih seznamov pa nakazuje, da takšne priporočilne strategije morda ne dosegajo vseh uporabnikov, ali pa ti v večji meri zaupajo lastni izbiri in naključnim knjiţnim odkritjem. Na podlagi rezultatov bi bilo smiselno razmisliti glede promocije bralnih seznamov ter jih povezati s celoletnimi tematskimi razstavami po oddelkih knjiţnice. Na podlagi rezultatov ankete lahko hipotezo delno zavrţemo. Raziskava potrjuje, da Osrednja knjiţnica Celje izvaja številne prireditve in dejavnosti, usmerjene v širjenje in dvig bralne pismenosti, ki so dobro sprejete med njenimi uporabniki. Programi, kot so bralno-pogovorne urice, bralni klubi, tematske razstave, pravljične ure in drugi programi, imajo dober učinek na dvig bralne pismenosti, kar so potrdili tudi rezultati ankete, kjer so uporabniki izrazili zadovoljstva s knjiţničnimi dejavnostmi. Kljub temu pa so rezultati v raziskavi pokazali tudi, da obstaja še vedno velik prostor za uvajanje novih dejavnosti in za posodobitev obstoječih programov. Knjiţnica bi zato morala razmisliti o dodatnih pristopih, ki bi privabili širši krog uporabnikov, predvsem tistih, ki trenutno niso ali ne ţelijo biti vključeni v knjiţnične dejavnosti. Privabiti je potrebno tudi tiste, ki knjiţnice ne obiskujejo redno, saj bi širša vključenost uporabnikov prispevala k večji angaţiranosti v branju in splošnem dvigu bralne pismenosti v lokalni skupnosti. Rezultati ankete so pokazali tudi, da imajo uporabniki, ki so sodelovali v raziskavi, visoko raven bralne pismenosti, vendar se seveda takoj pojavi resno vprašanje, ali bi bili ti rezultati enaki, če bi raziskavo razširili tudi na tiste, ki niso uporabniki knjiţnice. Za oblikovanje dolgoročne strategije za dvig bralne pismenosti v Osrednji knjiţnici Celje bi tako bilo zaţeleno, da se podobna raziskava izvede na območju vseh občin, za katere knjiţnično Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 33 dejavnost izvaja Osrednja knjiţnica Celje. Širša raziskava bi omogočila razvoj ciljno usmerjenih programov, ki bi še bolj spodbujali branje in vključevanje širše populacije. Na podlagi teh ugotovitev bi lahko Osrednja knjiţnica Celje skupaj z lokalno skupnostjo razvila strategijo, ki bi učinkoviteje reševala potrebe vseh uporabnikov in tako prispevala k večji bralni pismenosti na oţjem in širšem območju v celjski regiji. Na podlagi izvedene raziskave smo pridobili podatke, ki omogočajo oblikovanje delovnih skupin za razvoj novih bibliopedagoških dejavnosti ter posodobitev obstoječih programov. Rezultati jasno kaţejo na potrebo po prilagoditvah v določenih segmentih, zlasti pri dejavnostih, namenjenih ranljivim uporabnikom, mladim in mladostnikom ter tistim uporabnikom, ki niso redni bralci. Ugotovitve bodo sluţile kot izhodišče za izboljšanje obstoječih praks in oblikovanje ciljno usmerjenih aktivnosti, ki bodo bolje odgovarjale potrebam različnih skupin uporabnikov ter nadaljnjem načrtovanju knjiţničnega prostora in ponudbe. S tem bomo okrepili prizadevanja za spodbujanje bralne pismenosti, izboljšali dostop do kakovostnih virov ter spodbujali večjo vključenost in aktivno sodelovanje vseh uporabnikov knjiţnice. 6 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Čatorič, D. (2019). Vloga splošne knjižnice pri razvoju predbralne pismenosti predšolskih otrok: primer bralne značke Malček Bralček v Knjižnici Vojnik [Pisna naloga za bibliotekarski izpit]. Osrednja knjiţnica Celje. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJOXBL5S Gerčar, J., Kovač, M., Blatnik, A. in Rugelj, S. (2024). Knjiga in bralci VII. UMco. Germadnik, J. (1996). Med včeraj, danes, jutri. V B. Goropevšek (ur.), Mesto v svetu, svet v malem (str. 7–25). Osrednja knjiţnica Celje. Goropevšek, B. (1996). Čez kriţe in teţave do abrahama: oris razvoja knjiţničarstva v Celju po letu 1945. V B. Goropevšek (ur). Mesto v svetu, svet v malem (str. 51–75). Osrednja knjiţnica Celje. Gujtman, M. (2014). Vloga splošne knjiţnice v razvoju bralne pismenosti. V M. Miklavčič in A. Barle Lakota (ur.). Za dvig bralne pismenosti: zbornik prispevkov strokovnega tematskega razgovora na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (str. 59–62). Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 34 Kong, L. (2011). Failing to read well: the role of public libraries in adult literacy, immigrant community building, and free access to learning [Predstavitev prispevka]. Adult Education Research Conference, Toronto. Mestna občina Celje. (2017). Prejemniki priznanj Mestne občine Celje. Mestni časopis, (4). 2–3 Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030 za obdobje 2019–2030. (2023). Ministrstvo Republike Slovenije za vzgojo in izobraţevanje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Novljan, S. (2008). Izključeni iz zagat bralne kulture. Knjižnica, 52(4), 113–123. Novljan, S. (2011). Vloga splošne knjiţnice pri razvoju bralne pismenosti: ko je izbira ovira v napredovanju. V F. Nolimal (ur.), Konferenca bralne pismenosti v Sloveniji in Evropi (str. 181–194). Zavod Republike za šolstvo. Osrednja knjiţnica Celje (b. d.). Zgodovina knjižnice. https://www.knjiznica-celje.si/o-nas/o- knjiznici/zgodovina-knjiznice Osrednja knjiţnica Celje. (2020). Strateški načrt Osrednje knjižnice Celje 2021–2025. Osrednja knjiţnica Celje. (2025). Programsko poročilo za leto 2024. Pew Research Center. (11. 12. 2013). How Americans value public libraries in their communities. Paw Research Center. https://www.pewresearch.org/internet/2013/12/11/libraries-in-communities/ Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Pismen.si. (2019). Bralna pismenost v številkah. https://pismen.si/bralna-pismenost-v- stevilkah/ Pur, S. (30. 1. 2023). Deset let biblioterapevtske dejavnosti v Osrednji knjižnici Celje. Knjiţničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/deset-let-biblioterapevtske- dejavnosti-v-osrednji-knjiznici-celje/ Pur, S. (15. 1. 2025). Uspešnost biblioterapevtskega programa bralno pogovorne urice v Osrednji knjižnici Celje. Knjiţničarske novice. https://knjiznicarske- novice.si/uspesnost-biblioterapevtskega-programa-bralno-pogovorne-urice-v-osrednji- knjiznici-celje/ Schüller-Zwierlein, A., Mangen, A., Kovač, M. in van der Weel, A. (2024). Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni. Knjižnica, 68(1), 75–77. Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 35 Vilar, P. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Zakon o knjiţničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, Št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015. Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit I PRILOGE PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK Spoštovani, v okviru posebnega dela bibliotekarskega izpita, ki je pogoj za opravljanje strokovnega knjiţničarskega dela v knjiţnici, opravljam strokovno raziskavo o bralni pismenosti in bralnih navadah med uporabniki Osrednje knjiţnice Celje. Vljudno Vas prosim, da si vzamete nekaj minut in izpolnite anketni vprašalnik. Podani odgovori bodo knjiţnici sluţili tudi k boljšemu razumevanju potreb uporabnikov ter izboljšanju programov za spodbujanje bralne pismenosti in branja. Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem! Filip Zule 1. Ali ste član Osrednje knjiţnice Celje? a) da b) ne 2. Kako pogosto obiščete Osrednjo knjiţnico Celje? a) vsak teden b) dvakrat na mesec c) enkrat na mesec d) enkrat na tri mesece e) nekajkrat na leto f) nikoli 3. Kaj razumete pod pojmom bralna pismenost? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 4. Kako bi ocenili svojo bralno pismenost? a) zelo slaba – imam velike teţave z razumevanjem in interpretacijo prebranih besedil b) slaba – sem pogosto zmeden/a pri branju in razumem le del besedila c) srednja – z lahkoto berem besedila, vendar imam včasih teţave pri globljem razumevanju prebranega d) dobra – zlahka razumem in interpretiram večino prebranih osnovnih besedil, včasih se osredotočim na podrobnost e) zelo dobra – odlično razumem, analiziram in interpretiram besedila, razumem teţje besedne zveze, teţja in analitična besedila, zlahka prepoznam različne plasti pomena Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II 5. Kako pogosto berete knjige? a) ne berem knjig b) vsak dan c) nekajkrat na teden d) nekajkrat na mesec e) redkeje 6. Kakšne teţave pri branju po navadi doţivljate? a) slabo razumevanje vsebin b) teţave s koncentracijo c) šibek besedni zaklad d) zdravstvene teţave (teţave z vidom …) e) nisem motiviran za branje f) nerazumevanje tujih oziroma strokovnih besed g) slab prevod knjige h) pri branju nimam teţav i) drugo: _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ 7. Koliko fizičnih in/ali elektronskih knjig ste prebrali v letu 2024? a) nič b) 1 – 3 c) 4 – 10 d) 11 - 20 e) več kot 20 knjig 8. Kakšno gradivo najpogosteje berete? (možni so največ trije odgovori) a) romani (splošni, ljubezenski, zgodovinski …) b) biografije in spomini c) poezija in dramatika d) znanstvena fantastika in fantazija e) stripi, risoromani f) otroška in mladinska literatura g) esejistika h) strokovna in poljudnoznanstvena literatura i) časopisi, revije 9. Berete tiskane ali elektronske knjige? a) tiskane knjige b) elektronske knjige c) knjige berem na obeh nosilcih V kolikor ste na zgornje vprašanje odgovorili na b) ali c) nas zanima tudi: Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III Na katerih nosilcih najpogosteje berete elektronske knjige? a) bralnik b) tablica c) mobilni telefon d) prenosni in/ali namizni računalnik 10. Ali uporabljate tudi Audiobook – zvočne knjige? a) da b) ne c) zvočne knjige poslušam občasno V kolikor ste na zgornje vprašanje odgovorili na b) ali c) nas zanima tudi: Koliko zvočnih knjig ste poslušali v letu 2024? _______________ 11. V katerem jeziku največkrat prebirate literaturo? a) slovenskem b) angleškem c) nemškem d) francoskem e) italijanskem f) španskem g) hrvaškem h) srbskem i) drugo: __________________________________ 12. Na kakšen način si najpogosteje izbirate gradivo? a) priporočilo knjiţničarja b) priporočilo druţinskega člana, prijatelja, sodelavca c) recenzija knjige v časopisih, revijah d) priporočilo z bralnih seznamov v knjiţnici e) pregledam razstavljene knjige na oddelkih knjiţnice f) preko seznama novosti, objavljenih na spletni strani; g) preko portala Dobre knjige oziroma drugih portalov za promocijo beletristike/leposlovja h) priporočilo na druţbenih omreţjih i) privlačna naslovnica 13. Kaj bi vas spodbudilo k pogostejšemu branju knjig? a) več priporočil knjiţničarjev b) več razstavljenih knjig na oddelkih knjiţnice c) več letakov z bralnimi priporočili d) več literarnih dogodkov in srečanj z avtorji e) več knjiţnih predlogov na druţbenih omreţjih Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV f) več interaktivnih programov za bralne skupnosti, kot so izzivi ali bralne akcije g) prijaznejše in udobnejše bralno okolje v knjiţnici h) razširitev ponudb knjig v knjiţnici i) poseben razdelek s priporočili na spletni strani knjiţnice j) več knjig v tujih jezikih k) več časopisov in revij v tujih jezikih l) drugo: _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ 14. Ali si samostojno izposojate in vračate gradivo na knjigomatih? a) da b) ne c) včasih rabim pomoč knjiţničarja pri izposojevalnem pultu 15. Ali prevzemate svoje rezervirano gradivo v paketomatu? a) da b) ne, prevzemam izključno pri izposojevalnem pultu c) občasno 16. Koliko tiskanih knjig imate na domačih policah? a) doma nimam knjig b) manj kot 20 c) 20 – 50 d) 51 – 100 e) 101 – 200 f) več kot 200 17. Koliko knjig ste kupili v letu 2024? __________________ 18. Katerih dogodkov knjiţnice se udeleţujete v povezavi z bralno pismenostjo? a) bralno-pogovornih uri b) bralnega kluba c) angleškega bralnega kluba d) pravljičnih uric na otroškem oddelku e) predstavitve knjig f) pogovori z pisatelji, ilustratorji g) ne udeleţujem se dogodkov v povezavi z bralno pismenostjo 19. Menite, da bi moralo biti tovrstnih dogodkov več? a) da b) ne Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V 20. Ali sodelujete v bralni znački za odrasle Z branjem do zvezd? a) da b) ne 21. V kolikor bi knjiţnica uvedla nove dejavnosti za bralce, za katere bi bili najbolj zainteresirani? a) tihi bralni klub b) bralni klub lahkega branja c) tematski bralni klub (določeni ţanri, teme ali avtorji) d) bralni klub strokovne literature e) bralni klub za tuje drţavljane f) pogovorni dogodki z znanimi osebnostmi g) tečaji o iskanju gradiva h) tečaji o uporabi e-bralnikov i) filmski in glasbeni večeri j) drugo: _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ 22. V Osrednji knjiţnici Celje bi morala/o biti ... a) več bralnih kotičkov b) več prostora za tiho učenje c) več knjigomatov za samostojno izposojo in vračilo gradiva d) več paketomatov za prevzem rezerviranega gradiva e) prostor namenjen branju f) prostor za poslušanje glasbe g) prostor namenjen ustvarjanju s priročno opremo (šivalni stroj, 3D printer …) h) izposoja semen (tj. knjiţnica semen) i) izposoja predmetov za vsakdanjo rabo (tj. knjiţnica reči) j) aparat za pripravo toplih napitkov k) aparat za nakup prigrizkov in sendvičev l) aparat za nakup sadja in zdravih prigrizkov m) drugo: _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ Prosimo, da odgovorite še na nekaj demografskih podatkov. 23. Spol? a) moški b) ţenski c) Ne ţelim odgovoriti Zule, F., Vloga splošne knjiţnice pri spodbujanju in promociji bralne pismenosti: primer Osrednje knjiţnice Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VI 24. Kakšna je vaša starost? a) do 15 let b) 15 – 18 let c) 19 – 30 let d) 31 – 50 let e) 51 – 64 let f) 65 – 80 let g) 80 let in več 25. Kakšna je vaša zaključena izobrazba? a) nedokončana osnovna šola b) osnovna izobrazba (osnovna šola) c) srednja strokovna izobrazba d) srednja poklicna izobrazba e) srednja splošna izobrazba f) višja izobrazba (višja strokovna; višje šolska; višješolska specialistična) g) dodiplomska izobrazba (visoka strokovna; univerzitetna) h) podiplomska izobrazba (specializacija; magisterij; doktorat)