Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 40 / Leto 78 / 5. oktober 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si LUČE Str. 8 PRIL OGA INTERVJU Str. 3 Str. 22-23 SPORED SPORED SPORED 70-letnica Avsenikove glasbe Izjemni odzivi doma in iz tujine 70-letnica Avsenikove glasbe 70-letnica Avsenikove glasbe Izjemni odzivi doma in iz tujine 70-letnica Avsenikove glasbe Izjemni odzivi doma in iz tujine 70-letnica Avsenikove glasbe Izjemni odzivi doma in iz tujine FEJMIČI! Bine Volčič Kdo ga bo nasledil? PET. 6. 10. SOB. 7. 10. NED. 8. 10. PON. 9. 10. TOR. 10. 10. SRE. 11. 10. ČET. 12. 10. ŠT. 40 5. OKTOBER 2023 Sama sta najboljša Gašper Bergant in Žan Papič Boštjan Rezar, vodja Oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo v Upravni enoti Celje Bodo Spodnje Struge še obstajale ali ne? Navedbe iz anonimnega pisma prizadele vse Ministrstvo za solidarno prihodnost je prejelo anonimno pismo nekaterih zaposlenih v Centru za varstvo in delo (CVD) Golovec, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti v enoti Ljubečna. Navedbe v anonimnem pismu so šokirale vse, tudi direktorico Mojco Murko, ki je na tem delovnem mestu šele nekaj mesecev. V teh dneh je že opravila številne razgovore z zaposlenimi in varovanci, sklicala je tudi svet zavoda, ki je bil v ponedeljek. Po naših podatkih naj bi navedbe v pismu močno prizadele večino zaposlenih v CVD Golovec. Foto: Andraž Purg NAŠA TEMA Str. 12-13 Gotovine ne damo CELJE Str. 6 Zamenjava v vodstvu družbe ZPO Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 40, 5. oktober 2023 AKTUALNO ZADETKI Trinajst let robotske kirurgije v Splošni bolnišnici Celje Celjski preboj z robotom dosega uspeh za uspehom Maja letos je minilo trinajst let od prve robotsko asistirane operacije prostate v Splošni bolnišnici Ce- lje in tudi v Sloveniji. To operacijo je takrat opravil celjski specialist urologije Sandi Poteko, dr. med. Od takrat do danes se je zvrstilo več kot tri tisoč robot- skih operacij tudi na področjih zdravljenja ledvic, sečevodov, mehurja, nadledvičnih žlez. Operativne posege z robotom v Celju opravljajo tudi na področju kolorektalnega raka. V Celju naj bi z robotom opravili več posegov od evropskega in svetovnega povprečja. SIMONA ŠOLINIČ »Na področju urologije so za delo s konzolo robotskega sistema v celjski bolnišnici izurjeni trije urološki kirurgi, vsi mlajši specialisti urologije znajo asistirati. Poleg njih je za delo z robotskim sistemom usposobljenih več ekip instru- mentark in anestezistov, saj je anestezija za robotsko asisti- rane operacije specifi čna. Po opravljeni operaciji v postop- ku zdravljenja sodelujejo tudi patologi, ki opravijo patohisto- loški pregled odstranjenega tkiva. Z robotskim sistemom namreč večinoma operiramo bolnike z rakavim obolenjem,« pravijo v celjski bolnišnici. Kupili bodo novega Število robotskih operacij se je nekoliko zmanjšalo le med letoma 2019 in 2021, predvsem zaradi epidemije. A že lani se je spet povišalo. »V tem in prihodnjih letih načrtujemo približno 250 robotsko asisti- ranih uroloških posegov na leto,« še dodajajo v bolnišnici. Kot pravi predsednik sveta za- voda celjske bolnišnice T omaž Subotič, bolnišnica razmišlja tudi o nakupu novega robota za operativne posege. Cena naj bi znašala približno 1,8 milijo- na evrov. Že vrsto let se govori tudi, da bi lahko celjska bol- nišnica postala učni center za druge zdravnike na področju robotske kirurgije. Ob tem se ves čas omenja tudi, da do tega ne pride zaradi denarja in lobi- ranja v prestolnici, čeprav so kirurgi, ki v celjski bolnišnici upravljajo robota, vrhunskega kova in tudi priznani v tujini, kjer so tovrstna izobraževanja že opravljali. Na področju urologije celjska bolnišnica zelo dobro sodeluje tudi z urološkim onkološkim konzilijem na onkološkem inštitutu v Ljubljani. »Funkci- onalno zdravljenje oziroma re- habilitacijo po operaciji, ki po- meni predvsem zagotavljanje kontinence, spremljamo sami. Tudi na tem področju imamo dobre rezultate, saj imamo ve- dno manj operacij, s katerimi bi reševali inkontinenco. Ope- rativne, pooperativne, onkolo- ške in funkcionalne rezultate tega programa predstavljamo na številnih strokovnih sreča- njih doma in v tujini. Ko smo pred trinajstimi leti v svoje delo uvedli robotsko asistirano ki- rurgijo, smo s tem razburili kar nekaj duhov. Zaradi prepriča- nja, da lahko novo tehnologijo in drage tehnološke rešitve v dejavnost prva uvajata le kli- nična centra, smo si dolga leta morali prizadevati, da nam je uvedbo nove in dražje tehno- logije glede na ceno opravljene storitve priznala tudi zavaro- valnica. Najprej le za radikalne odstranitve prostate, po deve- tih letih obstoja te tehnologije v Sloveniji tudi za druge ope- racije na področju urologije in abdominalne kirurgije,« še poudarjajo v bolnišnici. Na za- četku uvedbe robotske kirur- gije je bolnišnica višje stroške nove tehnologije pokrivala celo z donacijami, kratek čas tudi z doplačili bolnikov. Preboj tudi v abdominalni kirurgiji Eden od priznanih celjskih kirurgov, ki že od leta 2015 robota uspešno uporablja za operacije debelega črevesa in danke, je asist. mag. Igor Čer- ni, ki se je s kolegom Oliver- jem Stefanovskim izobraževal v največjih evropskih centrih za robotsko kirurgijo. S tem je celjska bolnišnica postavila temelje za razvoj in postala pionirka robotske kolorektal- ne kirurgije ne le v Sloveniji, ampak tudi na območju vzho- dnega Balkana. »Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak je ena najpogostejših rakavih bo- lezni. Zaradi njega letno zboli več kot 1.200 ljudi, približno 700 jih umre. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko raka, se tega sploh ne zavedajo, ker se dolgo razvija brez očitnih bolezen- skih znakov. Osnovno zdra- vljenje zgodnjih stadijev raka debelega črevesa in danke je operativna odstranitev tumorja ali zasevkov,« pravijo v celjski bolnišnici. Tovrstne operacije v Celju sicer lahko opravljajo tudi na klasičen način, pri ka- terem je treba z dolgim rezom široko odpreti trebušno steno od sramne kosti do začetka pr- snice. Rez mora biti dovolj ve- lik, da kirurgu omogoči dostop z rokami v trebušno votlino, da lahko odmakne druge organe in črevo ter pride do mesta tu- morja na črevesu. Zaradi tako obsežnega posega je okrevanje po operaciji daljše, obstaja tudi tveganje, da pride do poopera- cijske kile in vnetja v predelu operacijske rane. Drugi način je laparoskopska operacija, pri kateri kirurg dostopa v trebu- šno votlino skozi več manjših rezov, v katere namesti vodila s prijemalkami. Poseg opravi s pomočjo kamere, svoje delo spremlja na zaslonu, njegovi gibi so zelo natančni. Operacije debelega črevesa in danke veljajo za tehnično naj- bolj zahtevne. Robotski sistem zaradi tehnološke dovršenosti prinaša v kirurško delo dodatne prednosti, ki omogočajo, da so ti zahtevni posegi opravljeni čim bolj natančno. Robotsko asistirane operacije debelega črevesa in danke so primerne predvsem za bolnike, ki niso imeli večkratnih predhodnih operacij v trebuhu, ki nimajo težjih srčnih ali pljučnih bole- zni, ter za tiste, ki nimajo lokal- no napredovale oblike raka. Do zdaj so v Celju s sistemom da Vinci uspešno in varno operira- li več kot sto bolnikov z rakom debelega črevesa in danke. Foto: SBC Izziv tudi za anesteziologe … Oranje ledine na področju robotsko asistirane kirurgije je pomenilo velik izziv tudi za anesteziologe in anestezijske medicinske sestre, ki so v tem procesu ves čas sodelovale. Glavne neznanke, s katerimi so se anesteziologi na začetku morali soočiti na področju vpliva na bolnike, so se nanašale predvsem na ekstremen položaj telesa bolnika med operacijo, z vzglavjem navzdol za kar 30 stopinj, na s plinom napolnjeno trebušno votlino, na potrebo po intenzivni živčno-mišični blokadi, na možnost nastanka pre- ležanin in ohromitev živcev, možnost nastanka možganskega edema, pooperacijsko bolečino … Poseben izziv je bilo tudi precej dolgo trajanje operacije. S prilagajanjem novim načinom dela so tudi anesteziologi dvignili svoje standarde dela in pomembno razširili svojo dejavnost. Znanje in izkušnje so nekaj let kasneje delili tudi kolegom iz Kliničnega centra Ljubljana. … in patologe V postopku zdravljenja sodelujejo tudi patologi, ki v svojih laboratorijih pregledajo odstranjena tkiva. Prostata s tumorjem lahko tehta od 40 do 120 gramov. Odstranjeni prostati najprej obarvajo robove, da lahko natančno opredelijo, ali je tumor odstranjen v celoti, nato s posebnimi postopki iz tkiva izdelajo od 40 do 60 histoloških preparatov. Tkivo prostate s tumorjem v celoti vzorčijo. Rezultat tega dela je izvid, ki obsega šte- vilne informacije o tipu karcinoma in radikalnosti odstranitve tumorja, pomembne za načrtovanje nadaljnjega zdravljenja ali opazovanja bolnika. Čas od prevzema prostate do izdaje izvida je pri 90 odstotkih bolnikov krajši od petih delovnih dni. Patologi ne sodelujejo le v postopkih zdravljenja, ampak tudi diagnostike. Pregledajo namreč vse debeloigelne biopsije prostate, ki jih opravljajo urologi in radiologi. Tudi te zahtevajo natančno obdelavo v laboratoriju ter pregled z izdajo izvida. V prihodnosti v celjski bolnišnici načrtujejo tudi robotske operacije na želodcu. »V nekaterih domovih kljub prostim mestom ne sprejemajo stanovalcev, saj nimajo na voljo dovolj ustreznega kadra. Zaradi pomanjkanja zaposlenih je v domovih po državi nezasedenih približno tisoč postelj.« Marinka Hrnčič, direktori- ca Doma Lipa v Štorah »Lahko rečem, da smo Slo- venci še kar dobri sosedje. Pri dvesto in več izdanih gradbenih dovoljenjih so dva ali trije primeri, kjer se zadeva vleče pri soglasjih zaradi sosedskih sporov. V resnici v Sloveniji ni toliko tega, kot se morda zdi.« Boštjan Rezar, vodja Oddel- ka za okolje, prostor, kmetij- stvo in gospodarstvo v UE Celje »Po duši sem ekonomist- ka in prepričana sem, da se bo dalo marsikje optimizirati procese. Ker sem dolgo delala v mar- ketingu, vidim priložnosti tudi v navezavi s strategijo športa in turizma v mestni občini.« Breda Obrez Preskar, nova direktorica celjske družbe ZPO »Napake so del ustvarja- nja. Včasih se mi zdi, da kamna še nisem dovolj izklesal, in naredim še ka- kšno potezo, nato je naen- krat lahko poseg prevelik. A koraka nazaj ne morem narediti.« Franci Černelč, oblikovalec stekla in kamna »Ne gre za to, da smo proti digitalizaciji. Smo pa za to, da ohranimo izbiro. Torej ali gotovinsko ali brezgotovinsko poslovanje. Prav je, da imamo izbiro.« Vlasta Čufer, prostovoljka pri zbiranju podpisov za vpis gotovine v ustavo 21 10 21 10 22 8 25 10 Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 40, 5. oktober 2023 AKTUALNO Ministrstvo za solidarno prihodnost je prejelo anoni- mno pismo nekaterih zaposlenih v Centru za varstvo in delo (CVD) Golovec, ki opozarjajo na domnevne nepra- vilnosti v enoti Ljubečna. Navedbe v anonimnem pismu so šokirale vse, tudi direktorico Mojco Murko, ki je na tem delovnem mestu šele nekaj mesecev. V teh dneh je že opravila številne razgovore z zaposlenimi, pa tudi z varovanci, sklicala je tudi svet zavoda, ki je bil v ponede- ljek. Po naših podatkih naj bi navedbe v pismu močno prizadele večino zaposlenih v CVD Golovec. Nekateri pravijo, da se je o teh stvareh treba nujno pogovarjati, saj morajo biti uporabniki vedno na prvem mestu. Neura- dno naj bi v centru razmišljali celo o prijavi na policijo, da bi raziskala, kaj v anonimki drži in kaj ne, predvsem v povezavi z navedbami o domnevnem fizičnem nasilju. »Če navedbe v anonimki ne držijo, je skrajno nepra- vično, da slaba luč zajame enega največjih centrov za varstvo in delo v Sloveniji. A če navedbe držijo, je prav, da se zoper krivce ukrepa,« so dejali nekateri, ki delo v tem centru poznajo, a se javno ne želijo izpostavljati. SIMONA ŠOLINIČ Anonimno pismo romalo na ministrstvo Navedbe o domnevnih nepravilnostih prizadele vse Kaj pravi ministrstvo? Na ministrstvu za solidarno prihodnost so za Novi tednik potrdili prejem anonimnega pisma: »Zavod smo pozvali, naj navedbe iz pisma obravnava Svet zavoda CVD Golovec in se do njih opredeli ter ministrstvo v enem mesecu obvesti o ugotovitvah. Zavod smo zapro- sili, naj pojasni tudi, kako ima CVD Golovec urejene pri- tožbene poti v primeru nezadovoljstva uporabnikov in kako so seznanjeni z možnostmi za pritožbo ter kakšne so pritožbene poti v primeru šikaniranja zaposlenih in kako so ti seznanjeni z možnostmi za pritožbo.« Na ministrstvu dodajajo, da do zdaj o podobnih zadevah v katerikoli enoti CVD Golovec niso bili seznanjeni. Po prejemu odgovora CVD Golovec bo ministrstvo ukrepa- lo, po presoji bo k nadzoru pozvalo pristojne ustanove. »Zavedamo se, da je nasilje zapleten problem in da ga ni mogoče reševati z všečnimi in hitrimi potezami. Zato bomo še naprej delali tako, da bomo v središče postavlja- li žrtve nasilja in najprej izboljšali mehanizme ter hkrati iskali nove poti. Menimo, da je dobro, da ljudje nasilje v kakršnikoli obliki prijavijo. Zagotovo so pogostejše prijave posledice tega, da o nasilju govorimo odkrito, ga prepoznamo in se nanj odzovemo. Ne nazadnje to daje moč žrtvam, da se opogumijo in o nasilju sprego- vorijo, saj vedo, da ne bodo ostale same ali postale žrtve sekundarne viktimizacije. Žal se to včasih še zgodi,« pravijo na ministrstvu. Avtorji anonimnega pisma, bilo naj bi jih več, med njimi naj bi bili nekateri zaposleni v CVD Golovec in nekdanji zaposleni, opozarjajo tudi na domnevno šikaniranje neka- terih sodelavcev ter predvsem na to, da naj bi bilo v enoti Ljubečna premalo zaposlenih glede na število varovancev. Predvsem premalo kadra naj bi vplivalo tudi na zaposlene, saj naj bi bili preobremenje- ni. Zato naj bi prihajalo tudi do primerov, kjer naj bi bili varovanci »nejevoljni zaradi obravnave njihovih potreb«. V bivalni enoti Ljubečna so nastanjeni varovanci, ki ima- jo večje težave. Po neuradnih podatkih, ki smo jih pridobili, naj bi ta enota postala celo ne- govalna enota. Avtorji pisma, ki je bilo poslano na ministr- stvo, se ne želijo izpostavljati, pravijo, da so na domnevne nepravilnosti opozarjali pre- teklo vodstvo, ki naj bi bilo seznanjeno tudi s tem, da naj bi nekateri zaposleni nad varovanci povzdigovali glas, neuradno naj bi prišlo tudi do fizičnega nasilja. »Sistem, da opozoriš na nepravilnosti, zapostavljanje dela z varovanci, fizično na- silje nad varovanci, na vpitje zaposlenih kot znak moči, je z nepodaljšanjem pogodb in nepodaljšanjem javnega dela skrajno neprimeren in nepošten,« je zapisano v pi- smu. Zaposleni, ki naj bi bili avtorji pisma, naj bi se o tem bali spregovoriti javno, ker se bojijo morebitnih povračilnih ukrepov. »Nihče ne omenja nasilja!« O anonimnem pismu je ministrstvo obvestilo vodstvo CVD Golovec. Direktorica Mojca Murko, ki je na tem delovnem mestu od letošnje pomladi, ne skriva razočara- nja nad prebranim: »V dopisu, ki ga je poslalo ministrstvo, je omenjeno nasilje, a ne kon- kreten primer. Od nikogar od zaposlenih niti od tistih, ki so odšli iz našega zavoda, ali od uporabnikov nisem bila se- znanjena o kakršnokoli obliki nasilja, ki naj bi se v zadnjem času zgodilo v našem zavo- du. Če bi bila seznanjena, bi se takoj odzvala, saj imamo v zavodu ničelno toleranco do nasilja.« Murkova se je po našem poizvedovanju takoj odzvala tudi s pogovori z zaposlenimi in uporabniki: »Uporabniki so mi povedali, da zaposleni niso izvajali nasilja nad njimi, tudi zaposleni ne vedo za noben primer nasilja. Vsem zaposle- nim CVD Golovec Celje sem poslala obvestilo o seznanitvi z anonimno prijavo ter jih pozvala, naj se opredelijo do navedb v anonimni prijavi. Hkrati sem jih prosila, naj mi sporočijo, če vedo za kakršno- koli obliko nasilja ali so bili priča kakršnemukoli nasilju nad našimi uporabniki. Pre- verila sem, ali je kdorkoli ob- vestil predstavnika delavcev v svetu zavoda, predsednico sindikata in predsednico staršev, skrbnikov in zako- nitih zastopnikov. Nihče od navedenih ni bil obveščen o kakršnikoli kršitvi ali nasilju,« pravi Murkova. Dodaja, da imajo v zavo- du vzpostavljene mehaniz- me za sprejemanje pritožb in predlogov ter da aktivno spodbujajo uporabnike, naj se obrnejo na vodilne, če imajo kakršnekoli težave, pomisleke in pripombe gle- de storitev. »Prav tako me o domnevnih nepravilnostih ni obvestil nihče od svojcev uporabnikov. Zavedam se, da sta transparentnost in komunikacija ključna pri za- gotavljanju kakovostnih sto- ritev in pri skrbi za uporabni- ke. Dosledno smo se trudili in se še vedno trudimo za vzpostavitev in ohranjanje odprte ter redne komunika- cije s svojci, skrbniki in so- rodniki uporabnikov. Če bi se kdorkoli od uporabnikov ali svojcev odločil povedati o domnevnih nepravilno- stih, se lahko vedno obrne na vodjo enote in name. Vse informacije bomo obravna- vali z vso resnostjo in zago- tovili ustrezne ukrepe za iz- boljšanje svojega delovanja. Naš cilj je, da svojci naših uporabnikov vedo, da smo vedno na voljo za sodelova- nje in reševanje morebitnih težav. Želim poudariti, da svojci pokličejo ali pridejo k vodji enote Ljubečna, se za- hvalijo za vso skrb in pozor- nost, ki ju zaposleni vsako- dnevno namenjajo njihovim svojcem, uporabnikom ter pohvalijo delo zaposlenih, vzdušje in smeh, ki vladata v enoti, ter se zahvalijo za vse dodatne dejavnosti, v katere vključujemo uporabnike,« dodaja Murkova. »Šikaniranje ni sprejemljivo!« Murkova zanika, da vod- stvo komu od zaposlenih ne bi podaljšalo pogodbe o zaposlitvi, če bi opozoril na nepravilnosti: »Od začet- ka mojega mandata ni bilo prijav glede kakršnihkoli nepravilnosti. Od zaposle- nih nismo prejeli niti nobe- ne prijave glede šikaniranja. Tudi na tem področju ima- mo učinkovite mehanizme za prijavo takšnih primerov, ki so namenjeni zaščiti za- poslenih in preprečevanju neprimernega vedenja. Naše politike in postopki jasno do- ločajo, da nikakršna povra- čilna dejanja in šikaniranja niso sprejemljiva. Zaposleni imajo možnost glede na no- tranji protokol, tudi anoni- mno, prijaviti nepravilnosti in šikaniranje. Zavod redno organizira izobraževanje in usposabljanja, ki poudarjajo pomen spoštovanja raznoli- kosti, vključenosti in spo- štljivega ravnanja na delov- nem mestu,« še dodaja. Glede nekaterih opozar- janj avtorjev anonimke o povzdigovanju glasu nad uporabniki Murkova pravi, da je to mogoče pripisati raz- ličnim dejavnikom: »Center za varstvo in delo Golovec je prostor, kjer bivajo osebe z različnimi potrebami in zmo- žnostmi, tako da je razumlji- vo, da se lahko pojavijo tre- nutki napetosti in frustracij. Vzroki so lahko različni, od čustvenih izbruhov, težav pri komunikaciji do napačnih pričakovanj. Pomembno je, da se zaposleni zavedajo teh situacij in da so usposobljeni za upravljanje s konflikti ter za nudenje potrebne pod- pore uporabnikom. V enoti imamo tudi uporabnike, ki so naglušni ali skoraj glu- hi, in komunikacija z njimi poteka drugače kot z upo- rabniki, ki nimajo težav s sluhom. Pošiljanje uporab- nikov iz sobe, kjer izvajamo skupne dejavnosti z več upo- rabniki hkrati, uporabljamo za zagotavljanje varnosti in zaščite drugih uporabnikov v primeru agresivnega vede- nja. Kadar uporabnik zapusti skupni prostor, ga navadno spremlja nekdo od zaposle- nih, razen če uporabnik tega ne želi. Se pa kmalu vrnejo v skupni prostor in k izvajanju dejavnosti. Trudim se veliko pogovarjati z vsemi uporab- niki, tudi v enoti Ljubečna, kjer mi doslej še nihče ni omenil, da bi kdo od zapo- slenih nanje kričal ali da bi zaposleni med seboj glasno obračunavali,« še dodaja. Glede kadrovskih težav Murkova omenja, da je ka- drovska zasedba skladna s standardi in z normativi in da je v enoti dovolj zaposlenih: »Za 30 uporabnikov skrbi 13 zaposlenih (vodja enote, varuhi, bolničarke, strežni- ca …) ter delovna terapevtka, 3 medicinske sestre oziroma tehniki in diplomirana me- dicinska sestra, 3 delavke iz projekta javnih del, hišnik- -voznik, 4 zaposlene v oskrbi ter kuharica ali pomočnica kuharja. Od 3- do 4-krat na teden se v delo vključi tudi fi- zioterapevt. Zaposleni imajo ustrezno izobrazbo za opra- vljanje dela na svojem delov- nem mestu, tudi dodatno se izobražujejo in usposabljajo, da bi se pri svojem delu še bolj izpopolnili in prilagodili potrebam uporabnikov.« Murkova omenja, da zaposleni skrbijo dobro za uporabnike, ki potrebujejo tudi osebno nego, ki naj bi bila na visoki ravni: »Naš cilj je zagotoviti, da se vsak uporabnik počuti udobno, čisto in spoštovano, saj verjamemo, da je to temeljni korak k njihovemu boljšemu počutju in kakovosti življenja.« Navedbe v anonimnem pismu so prizadele vse v CVD Golovec. V centru nudijo vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, institucio- nalno varstvo, pomoč družini na domu, mobilno pomoč in zdravstveno nego ter rehabilitacijo osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter po pridobljenih poškodbah možganov. (Foto: Andraž Purg) Na anonimno pismo so se odzvali tudi zaposleni, ki so nad navedbami ogor- čeni in zgroženi. »Navedbe so lažne, zlonamerne in očitno plod maščevalno- sti,« so zapisali in dodali »da jih ne presenečajo, saj naj bi nekateri nekdanji zaposleni to tudi napove- dali.« V odzivu pravijo, da so na svoje delo ponosni, da imajo radi varovance in da so vrata enote vedno odpr- ta za obiskovalce, ki bi jih želeli spoznati. Podpisani so zanikali, da bi doživljali mobing. »Še naprej bomo 24 ur na dan, vse dni v letu, skrbeli za uporabni- ke po najboljših močeh,« so zapisali v odzivu. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 40, 5. oktober 2023 GOSPODARSTVO Roman Žnidarič, izvršni direktor: »Naše zmogljivosti so v celoti zasedene in ker si glede na trenutna povpraševanja obetamo intenzivno rast tudi v prihodnje, jih bomo povečali. Načrtujemo, da bomo v Celju prihodnje leto ob naši tovarni odprli novo proizvodno-poslovno stavbo.« (Foto: arhiv NT/ SHERPA) Celjski izdelovalec varnostnih tiskovin tudi letos raste Cetis napovedal 40-milijonsko naložbo Zaradi dobrega poslovanja v zadnjih letih, še zlasti lani, ter dobrih napovedi za prihodnja leta so se v Cetisu odločili za povečanje proizvodnih zmogljivo- sti. Nove prostore bodo začeli graditi še letos in jih dokončali do prihodnjega leta, celotna naložba, ki jo ocenjujejo na 40 milijonov evrov, naj bi bila končana v treh letih. V lanskem poslovnem poročilu so v Cetisu zapisali, da do leta 2027 načrtujejo naložbe v skupni višini 58 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Lani je Cetis zabeležil izje- mno rast poslovanja, saj je v primerjavi z letom 2021 pod- vojil čiste prihodke od pro- daje, čisti dobiček je povečal za kar petkrat. Prihodki so znašali 62,7 milijona evrov, dobička je bilo za 18,7 mi- lijona evrov. Tako kot ma- tična družba je lani visoko rast zabeležila tudi celotna Skupina Cetis, v kateri je že devet podjetij, ki delujejo na trgu rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin ter embalaže. Tri od teh podjetij so v Celju. Skupina je imela malo več kot 119 milijonov evrov prihodkov od proda- je, kar je 40 milijonov evrov več kot v letu 2021. Leto je sklenila z 19 milijoni evrov čistega dobička. Letos v podjetju pričakuje- jo podobne, morda celo ne- koliko višje prihodke, pove- čal naj bi se tudi delež izvoza, čisti dobiček bo v primerjavi z lanskim nižji. Da se bodo takšne napovedi najverjetne- je uresničile, pričajo rezulta- ti, ki jih je doseglo v prvem polletju. Več prihodkov, manj dobička V prvih šestih mesecih je namreč Cetis v primerjavi z enakim lanskim obdobjem spet zabeležil rast proda- je. Ustvaril je 32,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več kot lani. Delež izvoza se je z lanskih 57 odstotkov po- višal na 68 odstotkov. Glavni izvozni trg je Afrika, na dru- gem mestu je Mehika. Sicer je celjsko podjetje prisotno že v 22 državah, letos naj bi na Iz Braslovč na Polzelo Podjetje Edit bo jutri popoldne na Polzeli, kamor je letos iz Braslovč preselilo vso svojo dejavnost, tudi uradno odprlo novo poslovno stavbo in skladiščne prostore, ki jih ima na območju nekdanje tovarne Garant. Tri hektarje velik kompleks s proizvodno halo in skladiščem je kupilo leta 2017 in zanj plačalo 1,2 milijona evrov. Najprej je leta 2020 začelo obnavljati 10 tisoč kvadratnih metrov velike skladiščne prostore, leto kasneje je začelo graditi še novo poslovno stavbo. Edit je družinsko podjetje, ki ga je leta 1990 ustanovil Dušan Lesjak. Najprej je pro- dajalo industrijski alkohol, od leta 1995 se ukvarja z veleprodajo pakirnega ma- teriala za varovanje izdelkov ter v manjšem obsegu tudi s prodajo pakirnih strojev. Po- sluje zelo dobro in je v svoji dejavnosti eno najbolj speci- aliziranih podjetij v Sloveniji. V svoji ponudbi ima več kot 700 izdelkov, število stalnih kupcev se je že približalo šte- vilki 1.500. Enaindvajset za- poslenih je lani ustvarilo 14,3 milijona evrov čistih prihod- kov od prodaje, večinoma na domačem trgu, in skoraj 1,2 milijona evrov čistega dobič- ka. Edit se je večkrat uvrstil med petdeset najboljših ma- lih podjetij v državi, je tudi član evropskega interesnega združenja Pack Synergy, v katerem je 25 vodilnih ponu- dnikov pakirnih materialov in embalaže. Za selitev na Polzelo so se v Editu odločili predvsem zato, ker jim je v Podvrhu pri Braslovčah, kjer je bil vsa leta njihov sedež, primanjkovala prostora, ki ga potrebujejo za poslovanje. V podjetju si tudi že nekaj časa želijo, da bi ime- li lastno proizvodnjo za pakir- ne materiale. Kot je povedala prokuristka Vlasta Lesjak, prostorov v Braslovčah ne bodo prodali. Trenutno skla- diščne prostore ponujajo v brezplačen najem podjetni- kom, ki jih je prizadela popla- va, kasneje jih bodo oddajali za ekonomsko najemnino. JI Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 40, 5. oktober 2023 GOSPODARSTVO Roman Žnidarič, izvršni direktor: »Naše zmogljivosti so v celoti zasedene in ker si glede na trenutna povpraševanja obetamo intenzivno rast tudi v prihodnje, jih bomo povečali. Načrtujemo, da bomo v Celju prihodnje leto ob naši tovarni odprli novo proizvodno-poslovno stavbo.« (Foto: arhiv NT/ SHERPA) Celjski izdelovalec varnostnih tiskovin tudi letos raste Cetis napovedal 40-milijonsko naložbo Zaradi dobrega poslovanja v zadnjih letih, še zlasti lani, ter dobrih napovedi za prihodnja leta so se v Cetisu odločili za povečanje proizvodnih zmogljivo- sti. Nove prostore bodo začeli graditi še letos in jih dokončali do prihodnjega leta, celotna naložba, ki jo ocenjujejo na 40 milijonov evrov, naj bi bila končana v treh letih. V lanskem poslovnem poročilu so v Cetisu zapisali, da do leta 2027 načrtujejo naložbe v skupni višini 58 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Lani je Cetis zabeležil izje- mno rast poslovanja, saj je v primerjavi z letom 2021 pod- vojil čiste prihodke od pro- daje, čisti dobiček je povečal za kar petkrat. Prihodki so znašali 62,7 milijona evrov, dobička je bilo za 18,7 mi- lijona evrov. Tako kot ma- tična družba je lani visoko rast zabeležila tudi celotna Skupina Cetis, v kateri je že devet podjetij, ki delujejo na trgu rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin ter embalaže. Tri od teh podjetij so v Celju. Skupina je imela malo več kot 119 milijonov evrov prihodkov od proda- je, kar je 40 milijonov evrov več kot v letu 2021. Leto je sklenila z 19 milijoni evrov čistega dobička. Letos v podjetju pričakuje- jo podobne, morda celo ne- koliko višje prihodke, pove- čal naj bi se tudi delež izvoza, čisti dobiček bo v primerjavi z lanskim nižji. Da se bodo takšne napovedi najverjetne- je uresničile, pričajo rezulta- ti, ki jih je doseglo v prvem polletju. Več prihodkov, manj dobička V prvih šestih mesecih je namreč Cetis v primerjavi z enakim lanskim obdobjem spet zabeležil rast proda- je. Ustvaril je 32,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več kot lani. Delež izvoza se je z lanskih 57 odstotkov po- višal na 68 odstotkov. Glavni izvozni trg je Afrika, na dru- gem mestu je Mehika. Sicer je celjsko podjetje prisotno že v 22 državah, letos naj bi na Iz Braslovč na Polzelo Podjetje Edit bo jutri popoldne na Polzeli, kamor je letos iz Braslovč preselilo vso svojo dejavnost, tudi uradno odprlo novo poslovno stavbo in skladiščne prostore, ki jih ima na območju nekdanje tovarne Garant. Tri hektarje velik kompleks s proizvodno halo in skladiščem je kupilo leta 2017 in zanj plačalo 1,2 milijona evrov. Najprej je leta 2020 začelo obnavljati 10 tisoč kvadratnih metrov velike skladiščne prostore, leto kasneje je začelo graditi še novo poslovno stavbo. Edit je družinsko podjetje, ki ga je leta 1990 ustanovil Dušan Lesjak. Najprej je pro- dajalo industrijski alkohol, od leta 1995 se ukvarja z veleprodajo pakirnega ma- teriala za varovanje izdelkov ter v manjšem obsegu tudi s prodajo pakirnih strojev. Po- sluje zelo dobro in je v svoji dejavnosti eno najbolj speci- aliziranih podjetij v Sloveniji. V svoji ponudbi ima več kot 700 izdelkov, število stalnih kupcev se je že približalo šte- vilki 1.500. Enaindvajset za- poslenih je lani ustvarilo 14,3 milijona evrov čistih prihod- kov od prodaje, večinoma na domačem trgu, in skoraj 1,2 milijona evrov čistega dobič- ka. Edit se je večkrat uvrstil med petdeset najboljših ma- lih podjetij v državi, je tudi član evropskega interesnega združenja Pack Synergy, v katerem je 25 vodilnih ponu- dnikov pakirnih materialov in embalaže. Za selitev na Polzelo so se v Editu odločili predvsem zato, ker jim je v Podvrhu pri Braslovčah, kjer je bil vsa leta njihov sedež, primanjkovala prostora, ki ga potrebujejo za poslovanje. V podjetju si tudi že nekaj časa želijo, da bi ime- li lastno proizvodnjo za pakir- ne materiale. Kot je povedala prokuristka Vlasta Lesjak, prostorov v Braslovčah ne bodo prodali. Trenutno skla- diščne prostore ponujajo v brezplačen najem podjetni- kom, ki jih je prizadela popla- va, kasneje jih bodo oddajali za ekonomsko najemnino. JI Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 40, 5. oktober 2023 GOSPODARSTVO Prevozniki letos v Rogatcu Ključni problemi prevozniške dejavno- sti v Sloveniji so pomanjkanje delovne sile in predolgi postopki pri pridobivanju delovnih dovoljenj, je na tradicionalnem srečanju prevoznikov opozoril Peter Pi- šek, predsednik sekcije za promet pri OZS. Srečanja, ki ga je obrtna zbornica z gospodarsko zbornico tokrat pripravila v Rogatcu, se je udeležilo dva tisoč prevo- znikov in njihovih družinskih članov, so sporočili iz OZS. Peter Pišek je še opozoril, da prevozniki potrebujejo tudi ustrezno infrastrukturo, tretjo razvojno os in na avtocestah četrti vo- zni pas. Zato zahtevajo takojšnjo umestitev logistične infrastrukture ob avtoceste, ob tem pa še digitalizacijo Luke Koper. »Gospo- darska rast v Sloveniji bi bila višja, če bi znali bolje izkoristiti geostrateško lego, ki jo ima država,« je še poudaril Peter Pišek. Da je promet ključnega pomena za gospodarstvo in družbo ter pomemben dejavnik razvoja, je opozoril tudi predsednik OZS Blaž Cvar. Zato mu je treba dati mesto, ki mu pripada. Srečanja se je udeležila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je deja- la, da se pomena prevozništva zavemo šele, ko na policah ni izdelkov, ki jih potrebujemo za naše življenje. »Na našem ministrstvu se trudimo zmanjšati nelojalno konkurenco in povečati vašo konkurenčnost. Vem, da z vsemi odločitvami niste zadovoljni, a je ključno, da iščemo primerno rešitev,« je pre- voznikom povedala Bratuškova. JI Kdo je letos najboljši med hitrimi? svoj seznam uvrstilo še dve. Čisti dobiček Cetisa je v prvi polovici leta znašal 7,2 milijo- na evrov, kar je 27 odstotkov manj kot v enakem času lani. V podjetju kot razlog za nižji dobiček navajajo visoko rast stroškov. Z manj dobička kot lani je prvo polletje končala tudi ce- lotna Cetisova skupina. Zna- šal je 10 milijonov evrov, kar je dva milijona evrov manj kot ob lanskem prvem polle- tju. Tako kot matično podjetje je zabeležila rast prihodkov. Prodala je za 64,5 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je štiri milijone evrov ali 7 odstotkov več kot lani. De- lež prihodkov, ustvarjenih z izvozom, se je z lanskih 52 odstotkov povišal na 58 od- stotkov. Z znanjem in inovativnostjo do novih poslov Po obsegu znanja in ino- vativnosti je Cetis med vo- dilnimi evropskimi podjetji na trgu varnostnih tiskovin, kar je tudi razlog za pridobi- vanje poslov v vedno več dr- žavah ter posledično za rast prihodkov. Prejšnji mesec je za svojo biometrično osebno izkaznico, ki jo je razvil v so- delovanju z ministrstvoma za notranje zadeve in za javno upravo, dobil zlato državno priznanje, nove možnosti na globalnem trgu mu odpira tudi priznanje, ki ga je mar- ca letos dobil na konferenci v Abu Dabiju. Strokovna ko- misija mednarodnih strokov- njakov s področja varnostnih tiskovin in identifikacijskih dokumentov je namreč slo- venski osebni izkaznici po- delila nagrado najboljše nove nacionalne osebne izkaznice za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. Iščejo več operaterjev Cetis, ki zaposluje 275 lju- di, v celotni skupini je 739 za- poslenih, je v zadnjih desetih letih za naložbe namenil 34 milijonov evrov, največ za na- kup nove programske opre- me. V lanskem poslovnem poročilu je vodstvo podjetja do leta 2027 napovedalo še za 58 milijonov evrov naložb. Največja med njimi bo gra- dnja nove poslovno-proizvo- dne stavbe. »Naše zmoglji- vosti so v celoti zasedene in ker si glede na trenutna pov- praševanja obetamo intenziv- no rast tudi v prihodnje, jih bomo povečali. Načrtujemo, da bomo v Celju prihodnje leto ob naši tovarni odprli novo proizvodno-poslovno stavbo. Naložba je ocenjena na 40 milijonov evrov in jo nameravamo v celoti izvesti v naslednjih treh letih.« je po- vedal izvršni direktor Roman Žnidarič. V Cetisu pravijo, da bodo, ko bo naložba končana, do- datno zaposlovali. Zaradi ra- sti obsega poslovanja, novih naložb, posodobitve in av- tomatizacije proizvodnje že zdaj iščejo več operaterjev. V svojo ekipo vabijo tiste, ki imajo izkušnje z upravlja- njem zahtevnejših strojev, a tudi začetnike, ki so prido- bili izobrazbo na področju elektrotehnike, strojništva in mehatronike. Najboljše hitro rastoče podjetje v sa- vinjsko-zasavski regiji je letos Metalia iz Dobovca, ki se že tri desetletja ukvarja s prevozom razsutih in sipkih tovorov. Med nominiranci sta bili še družbi Vodotehnik iz Žalca in Skitti iz Izlak. Konec oktobra se bo Metalia, ki je od leta 2017 do 2022 po- trojila prihodke od prodaje in lani ustva- rila kar 92.492 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, potegovala še za naziv naj- boljšega hitro rastočega podjetja v državi. V zadnjih petih letih je bilo uspešno tudi podjetje Vodotehnik, ki je specialist na po- dročju vodooskrbe, namakalnih sistemov in kanalizacije. Na trgu je že od leta 1989, ko se je Maks Kač kot samostojni podjetnik začel ukvarjati s proizvodnjo armatur za zunanji vodovod. Osem let kasneje je ustanovil pod- jetje ter leta 2003 v Vrbju zgradil skladiščne in proizvodne prostore. Od leta 2010 družbo vodi in je tudi njen solastnik Matija Jager. Vodotehnik odlikujejo inovativnost, prilago- dljivost ter avtomatizacija in robotizacija. V podjetju visoko vrednotijo predvsem razvoj, v katerega vlagajo več kot polovico dobička. Ponašajo se z več patenti, ki so nastali kot plod izboljšav izdelkov. Leto 2022 so zaklju- čili s 3,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj trikrat več kot pred petimi leti. Po Ljubljani in Mariboru je družba Spar Slovenija mestno prodajalno odprla še v Celju. Uredila jo je v pri- tličju najbolj znane celjske blagovnice na križišču Pre- šernove in Stanetove ulice. Prodajalna, ki ponuja nov koncept nakupovanja, meri 580 kvadratnih metrov, v njej je zaposlenih 17 ljudi. Gazela med regijami Po dolgem času je v savinjsko-zasavski regiji naziv najboljše gazele dobilo podje- tje iz Zasavja. Doslej so namreč večinoma zmagovale hitro rastoče družbe iz savinjske regije, ki so bile zelo uspešne tudi na držav- nih izborih. Lani je bilo za najboljšo gazelo v savinjsko-zasavski regiji izbrano podjetje Pišek – Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, ki je bilo najboljše tudi na državnem izboru. V dosedanji več kot dve desetletji dolgi zgodovini izbora najboljših slovenskih ga- zel, ki velja za največji poslovni dogodek pri nas, se je kar deset zmagovalcev v savinjsko- -zasavski regiji uvrstilo med najboljše tri v državi. Nekateri celo večkrat. Zlate gazele so že bili Engrotuš, Dat-Con s Polzele, KLS z Ljubnega, Dewesoft iz Trbovelj, Skaza iz Velenja, Tehnos iz Žalca ter Pišek – Vitli Kr- pan. Zaradi takšnega uspeha so organiza- torice izbora – časopisna hiša Dnevnik in regionalne gospodarske zbornice – savinjsko regijo poimenovale »gazela med regijami«. JI V Rogatcu se je na tradicionalnem srečanju letos zbralo dva tisoč prevoznikov in njihovih družinskih članov. (Foto: arhiv OZS) Najbolj znana blagovnica na križišču Prešernove in Stanetove ulice je dolgo časa sodila med zgradbe, ki s svojo zunanjostjo kazijo podobo mestnega središča v Celju. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Nov lastnik, nepremičninsko podjetje Pro-Real Estate, je v sodelovanju z najemniki prostorov, med katerimi je od prejšnjega tedna tudi Spar, obnovil zunanjost in notranjost stavbe. (Foto: Nik Jarh) Tudi v Celju Sparova mestna prodajalna Spar je v prenovo prosto- rov, ki jih ima v najemu, in v opremo vložil malo več kot 900 tisoč evrov. Hkrati s prenovljenim pritličjem je lepšo zunanjost dobila celotna stavba, ki jo je pred drugo svetovno vojno zgra- dil veletrgovec Rudolf Ster- mecki. Stavba je v minulih desetletjih večkrat spreme- nila lastnika in ime, dolgo je bila v lasti celjske družbe Metro. Lani jo je kupilo ne- premičninsko podjetje Pro- -Real Estate v lasti Alexan- dra Tonka, ki se je, vsaj po javno dostopnih podatkih, v preteklih letih uveljavljal kot svetovalec ruskim in ukrajin- skim kupcem nepremičnin na slovenskem trgu. Andreja Trofela iz nepre- mičninske agencije Century 21, ki oglašuje oddajanje pro- storov v celjski blagovnici, je povedala, da je bila zaradi starosti in spomeniške za- ščite prenova zunanjosti in notranjosti stavbe zelo zah- tevna. Prenovo pročelja je v celoti financiral lastnik pod- jetja Pro-Real Estate, stroške za prenovo notranjih prosto- rov v štirih nadstropjih pa si je delil z najemniki. Poleg Spara v pritličju, kjer je tudi prodajalna sladoleda, sta v blagovnici še trgovini Mana in NKD, ki si delita drugo nadstropje, tretje in četrto nadstropje sta za svojo de- javnost najela televizijska postaja TV Arena in podjetje TV Nakupi. Prazno je le še prvo nadstropje, za katere- ga agencija Century 21 išče najemnika za 354 kvadratnih metrov velik prostor. V KLS začeli delati Nekaj manj kot dva meseca po uničujoči poplavi je podjetju KLS Ljubno uspelo zagnati manjši del proizvodnje. KLS je med najbolj prizadetimi podjetji v Sloveniji. Škodo zaradi uničenih stavb, strojev in surovin ter izgubljenega prihodka ocenjuje na nekaj več kot 100 milijonov evrov. »Prejšnji teden smo začeli zaganjati prve proizvodne linije in dobavljati izdelke. Trenutno proizvajamo osem odstotkov količin, ki smo jih izdelovali pred poplavo,« je povedala Nataša Strašek, pomočnica generalnega direktorja, ter poudarila, da začne vsak dan spet delati nov stroj in s tem tudi nova linija. Za ponovno vzpostavitev vseh proizvodnih procesov bodo v KLS potrebovali veliko časa. V prvih dneh po poplavi so dejali, da lahko obnova traja tudi leto ali dve. Nataša Strašek pravi, da bodo začetek zagona celotne proizvodnje lažje opredelili konec meseca, ko bodo bolje vedeli, kako je z delovanjem opreme in strojev. Zaradi težav KLS imajo težave nekateri proizvajalci avtomobilov. Podjetje, ki ima v Sloveniji največ robotov na število zaposlenih, je namreč vodilni svetovni proizvajalec zobatih obročev za vztrajnike avtomobilskih motorjev. JI Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Družba, ki je imela lani konec leta 29 zaposlenih, izvaja številne dejavnosti v občini, pomembne za ži- vljenje, delo in prosti čas občanov. Ureja javna parki- rišča, gospodari s stavbami in površinami, namenjenimi športnim dejavnostim, kot so letni in zimski bazen, dr- sališče, nogometni stadion in igrišči Olimp ter Skalna klet, dvorani Golovec in Zla- torog, kegljišče … Skrbi tudi za naprave za rekreativne dejavnosti ob Šmartinskem jezeru in na Celjski koči, z letošnjo uvedbo enotne mestne kartice Cenralka pa je ZPO prevzela tudi njeno upravljanje. Ena zadnjih zgodb, povezanih z delo- vanjem družbe, je bilo ne- uspešno iskanje najemnika hotela na Celjski koči, ki v vseh letih delovanja ni po- sloval pozitivno. Izgubo je ZPO pokrivala iz drugih dejavnosti. Zdaj je hotel že nekaj časa zaprt, ob njem je kiosk, kjer lahko obiskovalci dobijo pijačo. To ni edina težava, ki se je bo morala lotiti nova di- rektorica. Ob poročilu o CELJE – Skupnostni vrt na Hudinji, ki so ga skupaj z lokalno skupnostjo pred dvema letoma zasnovali udeleženci programa Pro- jektno učenje mlajših odra- slih (Pum-o), lepo uspeva. Pred dnevi je bil prizorišče predstavitve dela omenjene- ga programa, ki ga več kot dve desetletji izvaja Zavod Za vas živim. Mladi so predstavili svoje slike iz odpadnega materia- la, saj veliko časa namenjajo tematiki ponovne uporabe, in izdelke, ki so nastali tudi iz pridelkov na vrtu. Kot je dejal direktor Zavoda Za vas živim Viktor Ganc, vrt ni le priložnost za pobiranje sa- dov, ampak je tudi terapev- tsko okolje, ki omogoča stik CELJE – Zamenjava v vodstvu družbe ZPO Direktorico čakajo trdi orehi Vodenje celjske družbe ZPO bo februarja prevzela Bre- da Obrez Preskar, ki je bila vrsto let izvršna direktorica družbe Celjski sejem, zadnjih nekaj let pa v Slovenskih Konjicah vodi občinsko upravo. Nadzorni svet družbe ZPO je na svoji nedavni redni seji sprejel sklep o prenehanju mandata direktorja Ivana Pfeiferja. lanskem poslovanju ZPO, ki so ga junija obravnavali sve- tniki na seji mestnega sveta MOC kot edine družbenice, je Revizijska družba Abece- da opozorila na pomembne zneske terjatev, ki jih ima ZPO do nekaterih športnih klubov v Celju. Ti dolguje- jo ZPO za uporabo dvoran in igrišč, od teh največ NK Celje, in sicer naj bi bil do konca lanskega leta dolžan 170 tisoč evrov in 200 tisoč evrov do sredine letošnjega maja. Še do konca januarja Ivan Pfeifer, ki bo družbo vodil še do konca januarja, je s svojimi 74 leti zagotovo med najstarejšimi direktorji v Sloveniji in tudi zato so mnogi že prej pričakova- li menjavo. Univerzitetni diplomirani komunalni inženir je družbo vodil od leta 2009, pred tem je vodil Zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje. Kot so ob novici o prenehanju mandata zapisali v MOC, je Pfeifer sodeloval pri gradnji najpomembnejših športnih objektov v zadnjih dveh de- setletjih v Celju, njegov do- prinos je pomembno vpli- val tudi na razvoj nekaterih športnih panog v mestu, na primer drsanja, saj je bil vr- sto let predsednik celjskega kluba. Ob tej spremembi smo ga zaprosili za komentar, a se ni odzval. Številni izzivi »Sem človek izzivov in tako sem sprejela tudi to povabilo,« je povedala Bre- da Obrez Preskar, ki bo 1. februarja prevzela vodenje ZPO. Verjame, da ji bodo pomagale bogate dosedanje izkušnje iz gospodarstva in delovanja občinske uprave. A se zaveda, da jo na novem delovnem mestu čaka veli- ko zahtevnih nalog. V službo se bo iz Vojnika tako spet vozila v Celje in ne več v Slovenske Konjice, kjer zadnjih osem leta dela kot vodja občinske uprave. Svojo poklicno pot je na- mreč kot pripravnica začela v družbi Celjski sejem, ki ji je bila zvesta več kot 20 let, zadnja leta jo je vodila kot izvršna direktorica. To so- delovanje, ki se je končalo z njenim sporazumnim od- hodom, danes ocenjuje kot dobro popotnico za delo. »Pri delu z razstavljavci sem se naučila iskanja dogovorov in enako pričakujem tudi na novem delovnem mestu.« In katere so po njenem mnenju naloge, ki se jih bo morala kar hitro lotiti? »Med prednostnimi nalogami vidim ureditev vprašanja Celjske koče, ki nima najemnika, a tudi urejanje Šmartinskega jezera, ki je biser in bi se ga dalo bolje izkoristiti. Pred- vsem se mi zdi, da bo treba nadgraditi Centralko in ure- diti digitalizacijo poslovanja pri nudenju drugih storitev v okviru ZPO. Računam, da bi iz nove fi nančne perspektive Celjska koča čaka na boljše čase. Breda Obrez Preskar: »Po duši sem ekonomistka in prepriča- na sem, da se bo dalo marsikje optimizirati procese. Ker sem dolgo delala v marketingu, vi- dim priložnosti tudi v navezavi s strategijo športa in turizma v mestni občini.« Za mladostnike, ki potrebujejo podporo Raziskovalni vrvež CELJE – Vsak zadnji pe- tek v septembru je v šte- vilnih evropskih državah posvečen raziskovanju in spodbujanju mladih za to dejavnost. V Celju je dogo- dek že enajstič pripravilo Regijsko študijsko sredi- šče. Različni partnerji, od šol do raziskovalnih ustanov, omogočijo vpogled v razi- skovalni del svojega delova- nja ter obiskovalcem ponu- dijo možnost sodelovanja pri različnih poskusih, na delavnicah in pri spoznava- nju najnovejše tehnologije. Kot je povedala direkto- rica Regijskega študijskega središča Katja Esih, imajo kot organizatorji Dneva raz- iskovalcev vsako leto več partnerjev, letos jih je bilo že 22. Novinca sta bila Po- krajinski muzej Celje, ki je pripravil arheološko delav- nico, in Zgodovinski arhiv Celje, ki je vabil na razstavo v svojih prostorih. Kot pravi Katja Esih, so veseli, da si dogajanje ogleda tudi do dva tisoč obiskovalcev. »Napori za promocijo raziskovalnega dela se kažejo tudi v šte- vilu raziskovalnih nalog v osnovnih in srednjih šolah. Zadnja leta jih ni nič manj, njihova kakovost pa se vidi v tem, da se je lani 76 nalog od 120 uvrstilo na državno srečanje, kjer jih je dvanajst osvojilo zlato priznanje.« V okviru Dneva razisko- valcev je tradicionalen tudi posvet, ki pomeni odprtje novega raziskovalnega leta v Celju, letos bo že 46. »Vsa- ko leto odpiramo nove teme v sodelovanju s šolami, ki so uspešne na tem podro- čju. Letos smo posvet pri- pravili s Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje in razpravljali o tem, kako spodbujati inovativ- nosti pri mladih razisko- valcih.« Na panojih na ploščadi bo še v prihodnjih dneh na ogled razstava Zlati mladi celjski raziskovalci 2023, kjer so predstavljene naj- boljše raziskovalne naloge iz projekta Mladi za Celje iz minulega šolskega leta. TC TATJANA CVIRN lahko pridobili sredstva za posodobitev stavb, a pri tem bo treba zagotoviti tudi delež občine,« so prvi namigi sogo- vornice. Foto: arhiv NT/SHERPA Ivan Pfeifer vodi družbo ZPO od leta 2009, že prej je vodil občinski zavod za urejanje parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti. Udeleženci programa in mentorji na skupnostnem vrtu na Hudinji (Foto: arhiv Pum-o+) z naravo, druženje, daje prilo- žnosti za pridobivanje življenj- skih veščin, kot sta vztrajnost in potrpežljivost. Program Pum-o+, kot se ime- nuje po novem, je namenjen mladim med 15. in 29. letom (prej do 26. leta). V njem so deležni različnih oblik podpo- re, svetovanja, usposabljanj in praktičnih delavnic, da lažje končajo šolo ali najdejo zapo- slitev ter se spopadejo s svo- jimi stiskami. Mnogi namreč izhajajo iz nespodbudnega domačega okolja in se težko spoprijemajo z življenjem. S pomočjo programa se je letos sedem mladih ponovno vklju- čilo v izobraževanje, trije so našli zaposlitev. Spomladi je grozila ustavi- tev izvajanja programa, saj je prišlo do prekinitve evrop- skega sofi nanciranja. Težavo je za dva meseca premostila Mestna občina Celje in pro- gram je bil izpeljan skoraj ne- moteno. Udeleženci so med drugim izvedli tri projekte: Od vrta do krožnika, Urbano omizje in Premisli, uporabi, marljivo obnovi. Njihove dosežke si je ogle- dala tudi podžupanja MOC Saša Kundih, ki je ob tem dejala: »Nimamo vsi enakih možnosti za učenje in rast in vsak se lahko znajde na razpo- tju. Zato je delovanje takšnih organizacij, ki pomagajo posameznikom, dragoceno. Program, ki ga izvaja zavod, je inovativen in družbeno koristen, zato ga z veseljem podpira tudi MOC.« TC Dan raziskovalcev v Celju je tudi pri- ložnost, da mladi spoznajo sodobno tehnologijo. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Družba, ki je imela lani konec leta 29 zaposlenih, izvaja številne dejavnosti v občini, pomembne za ži- vljenje, delo in prosti čas občanov. Ureja javna parki- rišča, gospodari s stavbami in površinami, namenjenimi športnim dejavnostim, kot so letni in zimski bazen, dr- sališče, nogometni stadion in igrišči Olimp ter Skalna klet, dvorani Golovec in Zla- torog, kegljišče … Skrbi tudi za naprave za rekreativne dejavnosti ob Šmartinskem jezeru in na Celjski koči, z letošnjo uvedbo enotne mestne kartice Cenralka pa je ZPO prevzela tudi njeno upravljanje. Ena zadnjih zgodb, povezanih z delo- vanjem družbe, je bilo ne- uspešno iskanje najemnika hotela na Celjski koči, ki v vseh letih delovanja ni po- sloval pozitivno. Izgubo je ZPO pokrivala iz drugih dejavnosti. Zdaj je hotel že nekaj časa zaprt, ob njem je kiosk, kjer lahko obiskovalci dobijo pijačo. To ni edina težava, ki se je bo morala lotiti nova di- rektorica. Ob poročilu o CELJE – Skupnostni vrt na Hudinji, ki so ga skupaj z lokalno skupnostjo pred dvema letoma zasnovali udeleženci programa Pro- jektno učenje mlajših odra- slih (Pum-o), lepo uspeva. Pred dnevi je bil prizorišče predstavitve dela omenjene- ga programa, ki ga več kot dve desetletji izvaja Zavod Za vas živim. Mladi so predstavili svoje slike iz odpadnega materia- la, saj veliko časa namenjajo tematiki ponovne uporabe, in izdelke, ki so nastali tudi iz pridelkov na vrtu. Kot je dejal direktor Zavoda Za vas živim Viktor Ganc, vrt ni le priložnost za pobiranje sa- dov, ampak je tudi terapev- tsko okolje, ki omogoča stik CELJE – Zamenjava v vodstvu družbe ZPO Direktorico čakajo trdi orehi Vodenje celjske družbe ZPO bo februarja prevzela Bre- da Obrez Preskar, ki je bila vrsto let izvršna direktorica družbe Celjski sejem, zadnjih nekaj let pa v Slovenskih Konjicah vodi občinsko upravo. Nadzorni svet družbe ZPO je na svoji nedavni redni seji sprejel sklep o prenehanju mandata direktorja Ivana Pfeiferja. lanskem poslovanju ZPO, ki so ga junija obravnavali sve- tniki na seji mestnega sveta MOC kot edine družbenice, je Revizijska družba Abece- da opozorila na pomembne zneske terjatev, ki jih ima ZPO do nekaterih športnih klubov v Celju. Ti dolguje- jo ZPO za uporabo dvoran in igrišč, od teh največ NK Celje, in sicer naj bi bil do konca lanskega leta dolžan 170 tisoč evrov in 200 tisoč evrov do sredine letošnjega maja. Še do konca januarja Ivan Pfeifer, ki bo družbo vodil še do konca januarja, je s svojimi 74 leti zagotovo med najstarejšimi direktorji v Sloveniji in tudi zato so mnogi že prej pričakova- li menjavo. Univerzitetni diplomirani komunalni inženir je družbo vodil od leta 2009, pred tem je vodil Zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje. Kot so ob novici o prenehanju mandata zapisali v MOC, je Pfeifer sodeloval pri gradnji najpomembnejših športnih objektov v zadnjih dveh de- setletjih v Celju, njegov do- prinos je pomembno vpli- val tudi na razvoj nekaterih športnih panog v mestu, na primer drsanja, saj je bil vr- sto let predsednik celjskega kluba. Ob tej spremembi smo ga zaprosili za komentar, a se ni odzval. Številni izzivi »Sem človek izzivov in tako sem sprejela tudi to povabilo,« je povedala Bre- da Obrez Preskar, ki bo 1. februarja prevzela vodenje ZPO. Verjame, da ji bodo pomagale bogate dosedanje izkušnje iz gospodarstva in delovanja občinske uprave. A se zaveda, da jo na novem delovnem mestu čaka veli- ko zahtevnih nalog. V službo se bo iz Vojnika tako spet vozila v Celje in ne več v Slovenske Konjice, kjer zadnjih osem leta dela kot vodja občinske uprave. Svojo poklicno pot je na- mreč kot pripravnica začela v družbi Celjski sejem, ki ji je bila zvesta več kot 20 let, zadnja leta jo je vodila kot izvršna direktorica. To so- delovanje, ki se je končalo z njenim sporazumnim od- hodom, danes ocenjuje kot dobro popotnico za delo. »Pri delu z razstavljavci sem se naučila iskanja dogovorov in enako pričakujem tudi na novem delovnem mestu.« In katere so po njenem mnenju naloge, ki se jih bo morala kar hitro lotiti? »Med prednostnimi nalogami vidim ureditev vprašanja Celjske koče, ki nima najemnika, a tudi urejanje Šmartinskega jezera, ki je biser in bi se ga dalo bolje izkoristiti. Pred- vsem se mi zdi, da bo treba nadgraditi Centralko in ure- diti digitalizacijo poslovanja pri nudenju drugih storitev v okviru ZPO. Računam, da bi iz nove fi nančne perspektive Celjska koča čaka na boljše čase. Breda Obrez Preskar: »Po duši sem ekonomistka in prepriča- na sem, da se bo dalo marsikje optimizirati procese. Ker sem dolgo delala v marketingu, vi- dim priložnosti tudi v navezavi s strategijo športa in turizma v mestni občini.« Za mladostnike, ki potrebujejo podporo Raziskovalni vrvež CELJE – Vsak zadnji pe- tek v septembru je v šte- vilnih evropskih državah posvečen raziskovanju in spodbujanju mladih za to dejavnost. V Celju je dogo- dek že enajstič pripravilo Regijsko študijsko sredi- šče. Različni partnerji, od šol do raziskovalnih ustanov, omogočijo vpogled v razi- skovalni del svojega delova- nja ter obiskovalcem ponu- dijo možnost sodelovanja pri različnih poskusih, na delavnicah in pri spoznava- nju najnovejše tehnologije. Kot je povedala direkto- rica Regijskega študijskega središča Katja Esih, imajo kot organizatorji Dneva raz- iskovalcev vsako leto več partnerjev, letos jih je bilo že 22. Novinca sta bila Po- krajinski muzej Celje, ki je pripravil arheološko delav- nico, in Zgodovinski arhiv Celje, ki je vabil na razstavo v svojih prostorih. Kot pravi Katja Esih, so veseli, da si dogajanje ogleda tudi do dva tisoč obiskovalcev. »Napori za promocijo raziskovalnega dela se kažejo tudi v šte- vilu raziskovalnih nalog v osnovnih in srednjih šolah. Zadnja leta jih ni nič manj, njihova kakovost pa se vidi v tem, da se je lani 76 nalog od 120 uvrstilo na državno srečanje, kjer jih je dvanajst osvojilo zlato priznanje.« V okviru Dneva razisko- valcev je tradicionalen tudi posvet, ki pomeni odprtje novega raziskovalnega leta v Celju, letos bo že 46. »Vsa- ko leto odpiramo nove teme v sodelovanju s šolami, ki so uspešne na tem podro- čju. Letos smo posvet pri- pravili s Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje in razpravljali o tem, kako spodbujati inovativ- nosti pri mladih razisko- valcih.« Na panojih na ploščadi bo še v prihodnjih dneh na ogled razstava Zlati mladi celjski raziskovalci 2023, kjer so predstavljene naj- boljše raziskovalne naloge iz projekta Mladi za Celje iz minulega šolskega leta. TC TATJANA CVIRN lahko pridobili sredstva za posodobitev stavb, a pri tem bo treba zagotoviti tudi delež občine,« so prvi namigi sogo- vornice. Foto: arhiv NT/SHERPA Ivan Pfeifer vodi družbo ZPO od leta 2009, že prej je vodil občinski zavod za urejanje parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti. Udeleženci programa in mentorji na skupnostnem vrtu na Hudinji (Foto: arhiv Pum-o+) z naravo, druženje, daje prilo- žnosti za pridobivanje življenj- skih veščin, kot sta vztrajnost in potrpežljivost. Program Pum-o+, kot se ime- nuje po novem, je namenjen mladim med 15. in 29. letom (prej do 26. leta). V njem so deležni različnih oblik podpo- re, svetovanja, usposabljanj in praktičnih delavnic, da lažje končajo šolo ali najdejo zapo- slitev ter se spopadejo s svo- jimi stiskami. Mnogi namreč izhajajo iz nespodbudnega domačega okolja in se težko spoprijemajo z življenjem. S pomočjo programa se je letos sedem mladih ponovno vklju- čilo v izobraževanje, trije so našli zaposlitev. Spomladi je grozila ustavi- tev izvajanja programa, saj je prišlo do prekinitve evrop- skega sofi nanciranja. Težavo je za dva meseca premostila Mestna občina Celje in pro- gram je bil izpeljan skoraj ne- moteno. Udeleženci so med drugim izvedli tri projekte: Od vrta do krožnika, Urbano omizje in Premisli, uporabi, marljivo obnovi. Njihove dosežke si je ogle- dala tudi podžupanja MOC Saša Kundih, ki je ob tem dejala: »Nimamo vsi enakih možnosti za učenje in rast in vsak se lahko znajde na razpo- tju. Zato je delovanje takšnih organizacij, ki pomagajo posameznikom, dragoceno. Program, ki ga izvaja zavod, je inovativen in družbeno koristen, zato ga z veseljem podpira tudi MOC.« TC Dan raziskovalcev v Celju je tudi pri- ložnost, da mladi spoznajo sodobno tehnologijo. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV PODČETRTEK – »Pri- znanja ne bomo le obesili na zid, ampak ga bomo skušali unovčiti.« Tako je dejal župan Občine Pod- četrtek Peter Misja, ko je lokalna skupnost, ki jo vodi, na mednarodnem ocenjevanju Communities in bloom v Kanadi prejela dve nagradi. V kategoriji urejenosti majhnih mest je prejela oceno pet zvezdic in srebrno priznanje, izbrana je bila tudi za mednarodno zmagovalko na področju trajnostnega turizma. Podčetrtek in Olimje sta v preteklosti že prejela zlato priznanje v sklopu izbora En- tente fl orale. Organizator tega izbora za urejenost krajev, ki ima svojo izpostavo tudi v Sloveniji, je Občino Podčetr- tek predlagal za sodelovanje na mednarodnem ocenjeva- nju urejenosti v Kanadi. »Ne- kateri mednarodni sodniki, ki ŠTORE – Zakaj še vedno ni končana ob- nova odseka ceste med Štorami in Svetino, čeprav je bil konec del predviden za konec septembra? »Želimo biti seznanjeni, kdaj bo obnova končana, saj je obvoz čez Kompole in Opoko s prečkanjem mostu, železnice in z vključevanjem na regionalno cesto utrujajoč in načenja naše zdravje,« pravi eden od ob- čanov. Dodaja, da je vožnja po obvozni cesti še posebej naporna in nevarna ob jutranji in popoldanski prometni konici. V začetku avgusta so iz Občine Štore sporo- čili, da je obnova ceste Štore–Svetina zelo ob- sežen in zahteven projekt, kjer gradbena dela zajemajo tudi gradnjo novih opornih zidov, obnovo mostu čez Topliški potok, ureditev javne razsvetljave, odvodnjavanja in gradnjo hodnika za pešce. Dodali so, da obsežnih in zahtevnih gradbenih del ni mogoče izvesti drugače kot s popolno zaporo ceste, Direkcija RS za infrastrukturo je kot predviden datum konca del navedla 30. september. Župan Občine Štore Miran Jurkovšek je povedal, da je nov predviden rok za dokon- čanje obnove odseka ceste med Štorami in Svetino konec oktobra. Vzrok za to, da dela še niso končana, čeprav je bil njihov konec predviden za konec septembra, so avgusto- vske poplave, zaradi česar so bile gradbene ekipe izvajalca del preusmerjene na območja, ki so jih prizadele poplave. TS ROGAŠKA SLATINA – Predstavili natečajno rešitev za kopališče Kje se bodo hladili Slatinčani? Občina je občinskim svetnikom predstavila izbrano natečajno rešitev za kopališče, ki je predvideno zaho- dno od Športnega centra Rogaška Slatina. Komisijo je prepričala okroglo zasnovana zamisel, ki zaokrožuje raznolike bazenske vsebine. Po njenem prepričanju ideja, pod katero se je podpisal arhitekt Denis Rovan, obiskovalcu nudi intimo, hkrati pa v prostoru deluje kot nekaj prijetno presenetljivega. TINA STRMČNIK V Občini Rogaška Slatina, ki je sredi letošnjega leta ob- javila natečaj za izbiro nate- čajne rešitve kopališča, meni- jo, da bo njegova umestitev v bližino športnega centra do- brodošla dopolnitev tamkaj- šnjih vsebin, umeščenost se jim zdi primerna tudi zaradi dobre dostopnosti za pešce in kolesarje. Predsednik ko- misije, ki je ocenjevala preje- te rešitve, Peter Gabrijelčič, je na zadnji seji občinskega sveta dejal, da so vsi javni objekti, ki so bili v občini zgrajeni v zadnjih tridesetih letih, »nekaj več«. To je po njegovem prepričanju tudi odlika ideje kopališča, ki je na natečaju prejela najvišje število točk. Slatinski župan mag. Bran- ko Kidrič je pojasnil, da je zmagovalna rešitev zasnovana v obliki kroga. Na središču ze- mljišča, kjer je največja oson- čenost, so predvidene vodne površine, in sicer osrednji ba- zen, velik 20-krat 25 metrov, in dva manjša bazena za otro- ke in najmlajše. Na obodnem krožnem delu bodo nanizane spremljevalne vsebine – pro- stor za garderobe, za osebje, reševalce in podobno. Bo 2,5 milijona evrov dovolj? Projekt je zasnovan tako, da ga je možno graditi po delih. Po besedah Kidriča je najprej predvidena gradnja bistvenih sestavin za delo- vanje kopališča v poletnem času. Kasneje bo možna do- graditev stavbe za gostinski del, medtem ko bo najprej go- stinsko ponudbo možno za- gotoviti drugače, na primer s Tako je videti zmagovalna idejna rešitev kopališča, ki naj bi sprejelo do 500 obiskovalcev. (Foto: arhiv občine Rogaška Slatina) V Kanadi nagrajeni za trajnost in urejenost Ob županu Petru Misji so se podelitve udeležili še (od leve) predsednik KS Olimje Janez Žagar, direktor Turizma Podče- trtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja in predsednik KS Podčetrtek Urban Videtič. (Foto: arhiv občine) Uporabniki, ki se že več mesecev vozijo po obvoznih cestah, niso navdušeni nad ponovnim prestavljanjem roka za dokončanje del. (Foto: Metka Majcen) Nov zagon za majhen kraj Dokončanje se spet odmika ROGAŠKA SLATINA – Na začetku novega šolskega leta so se zaposleni in učenci Podružnične osnovne šole Sv. Florijan ter enote vrtca Kapljica vrnili v energetsko obno- vljene prostore. Uspešno uresničeno naložbo so namenu predali pred dnevi. Energetsko obnovljena POŠ Sv. Florijan ima novo toplotno izolacijo, stavbno pohištvo in obnovljeno kotlovnico, kjer je nameščena toplotna črpalka. Urejene so nove elektronapelja- ve, sveži so notranji ometi. Naložba je bila s stroški projektne dokumentacije, nadzora in varnosti vredna malo več kot 300 tisoč evrov, Občina Rogaška Slatina je prejela sofi nanciranje evropskega Kohezijskega sklada in infrastrukturnega mini- strstva v vrednosti 111 tisoč evrov. Po besedah župana mag. Branka Kidriča je tovrstna naložba dokaz, da si občinska uprava prizadeva za enakomeren razvoj na področju celotne občine. Lani je Občina Rogaška Slatina ob POŠ Sv. Florijan zgradila novo telovadnico, ki je pomembna pridobitev za otroke iz vrtca in šole, hkrati je za uporabo veliko zanimanja med krajani, tako da so v njej dejavnosti vse dni v tednu. »Ko smo si prizadevali za ohranitev te podružnice in enote vrtca, smo vsem staršem zagotovili, da bodo njihovi otroci v Sv. Florijanu imeli enake pogoje, kot jih imajo v matični šoli in vrtcu. Svojo obljubo uresničujemo. Letos smo med drugim posodobili še zunanje otroško igrišče, za podružnico smo kupili novo opremo,« je dejal Kidrič. TS postavitvijo kakšnega kioska. Če se bo občina odločila, da bi bilo kopališče odprto vse leto, bo lahko vso območje pokrila z balonom. Občina si želi, da bi nalož- bo uresničila za 2,5 milijona evrov. Za uresničitev projekta bo 1,4 milijona evrov name- nila od prihodka, ki ga je v proračun prejela kot del dav- ka od dobitka igre na srečo Evrojackpot. Dodaten denar bo skušala pridobiti s prijavo na razpis katerega od ministr- so v preteklosti sodelovali pri izboru Entente fl orale, zdaj sodelujejo na tem mednaro- dnem ocenjevanju, tako da nas poznajo že od prej. Naša občina za udeležbo na tekmo- vanju ni potrebovala posebnih priprav, saj so naši kraji urejeni ves čas,« je dejal župan Pod- četrtka. Zelo ponosen je, da je občina postala mednaro- dna zmagovalka na področju trajnostnega turizma. »Prevla- dalo je to, da smo v približno šestih desetletjih skoraj iz nič ustvarili ogromno ter da smo ob tem poskrbeli za naravo in urejenost na vseh področjih. Ocenjevalna komisija je kot izstopajočo izpostavila še iz- redno dobro povezanost vseh ponudnikov v naši destinaciji,« je dejal. Dodal je, da priznanja za trajnost na mednarodni rav- ni doslej ni prejela še nobena druga slovenska občina. TS »Vprašanje je, kako se bodo cene gibale v letih 2025 in 2026, torej v obdobju, ko predvidevamo gradnjo kopališča,« pravi župan Rogaške Slatine Branko Kidrič. stev. »Je pa vprašanje, kako se bodo cene gibale v letih 2025 in 2026, torej v obdobju, ko predvidevamo gradnjo kopa- lišča. Do takrat moramo izde- lati občinski podrobni prostor- ski načrt, pridobiti projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje,« je še pojasnil žu- pan Rogaške Slatine. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE – Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje že šest desetletij deluje na območju desetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Povezuje približno 460 članov z okva- ro sluha, njihove svojce in podporne člane. Skupaj si prizadevajo za enakopraven položaj in pravice gluhih ter za čim bolj kakovostno ži- vljenje naglušnih in gluho- slepih ter oseb s polževim vsadkom. Člani Medobčinskega dru- štva gluhih in naglušnih Ve- lenje pogosto pravijo, da je društvo nekako njihov drugi dom, saj jim omogoča razvi- janje pozitivne identitete, ki je ključna za samozavestno in zadovoljno življenje vsa- kogar. »Temeljni cilj združe- vanja oseb z okvaro sluha je ustvarjanje možnosti za ena- kopravno in čim bolj popolno vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter posredova- nje pravilnih in pravočasnih informacij s področja zakono- daje, izobraževanja, pravic in dolžnosti,« navaja strokovna delavka društva Urška Jakop V Medobčin- skem društvu gluhih in naglu- šnih Velenje je približno 460 članov. (Foto: MDGN Velenje) Gluhota je nevidna invalidnost »Še posebej velike stiske so gluhi in naglušni doživljali v času pandemije covida-19, ko je bilo nošenje zaščitnih mask obvezno. Na področju izobraževanja imajo pogosto težave z zagotavljanjem pravice do tolmača,« poudarja strokovna delavka društva Urška Jakop. V leto 1963 segajo začetki organiziranega dela gluhih v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Začetki v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje so bili skromni, saj ni imelo niti fi nančnih sredstev niti prostorov, kjer bi se člani lahko družili. Najprej so prostore društva zagotovili v Šošta- nju, leta 1986 je sedež društva v Velenju. Družine iz Spodnjih Strug so nezadovoljne. V petek bo devet tednov od poplav, a jim še do danes ni nihče povedal, ali bodo lahko poplavljene hiše uredile ali ne. Družine zahtevajo tovrstne informacije čim prej, saj želijo izvedeti, ali bodo Spodnje Struge obstajale še naprej ali ne. Če jih ne bodo dobile, grozijo celo z zaprtjem ceste proti Logarski dolini. ŠPELA OŽIR, STA LUČE – Bodo Spodnje Struge še obstajale ali ne? Družine iz Spodnjih Strug ostajajo v negotovosti Župan Luč Klavdij Strmč- nik je pojasnil, da se trudijo, da bi omenjene družine do- bile ustrezne informacije. 21. septembra so se sestali pred- stavniki tehnične pisarne in družin. Pogovarjali so se o sa- naciji velikega usada, ki je po avgustovski ujmi nastal nad naseljem. Dogovorili so se, da bo tehnična pisarna izdelala projektno nalogo, na podlagi katere bo geolog opravil geo- loške raziskave območja usa- da. »Ni osebe, ki bi si upala odločiti in reči, da bo zadeva takšna in takšna, možno bo narediti protipoplavno zašči- to ali ne. Pogovarjal sem se s posamezniki in vsak s svoje- ga področja pojasnjuje, da se bo zadeva dala urediti,« pravi Strmčnik. Grozijo z zaprtjem ceste Predstavniki družin so medtem sporočili, da so do- slej prejeli le informacijo, da bodo odgovor o svoji usodi dobili do decembra. Menijo, da bi bilo bolje, da bi tudi njihove hiše odneslo, ker bi potem vsaj vedeli, pri čem so. Napovedali so, da bodo, če odgovorni njihovim zah- tevam ne bodo ugodili, zaprli cesto do Luč, Solčave in Lo- garske doline. »Hiše so zara- di vode spodkopane, razžrte, življenjsko nevarne, živeti v njih je nevarno, torej nemo- goče. Živimo na sedmih raz- ličnih mestih, težko delujemo kot družine, imamo težave z mobilnostjo, saj nam je od- neslo oz. uničilo 13 avtomo- bilov,« navajajo predstavniki družin in dodajo, da tehnična pisarna nima učinka, med- tem pa njihovi domovi pro- padajo, ker v njih ni življenja. Bodo Spodnje Struge še naprej obstajale ali ne? Negotovost je zarezala v vse pore njihovega življe- nja. Predstavniki družin iz Spodnjih Strug so dejali, da želijo izvedeti od pristojnih, ali bodo Struge še naprej ob- stajale ali ne. »Če strokovne službe nimajo jasnega na- mena z našim naseljem, naj nam to jasno povedo in pre- selili se bomo na druga, var- nejša mesta. V tem času mo- ramo zaposleni zagotavljati svojim družinam primerne življenjske pogoje s svojimi službami, sami se ukvarja- mo z obnovo, a opažamo, da smo pri tem pozabljeni in ne- močni, saj ves svoj prosti čas namenimo ohranitvi svojih domov,« so navedli. Strokovne službe na terenu V službi za obnovo po poplavah in plazovih so po- jasnili, da je naselje Struge njihova prednostna naloga. Njihove strokovne ekipe so bile že dvakrat na terenu, največji problem je že ome- njeni veliki usad. Geologi morajo sprejeti še dodatne strokovne rešitve oziroma ugotoviti, ali je ta škodljiv ali ne, in se tako izogniti preuranjenim, a škodljivim rešitvam za prizadete tam- kajšnje družine. Po prvih ogledih in ocenah naj bi ugotovili, da bo obnova hiš možna. Foto: Andraž Purg in dodaja, da je gluhota nevi- dna invalidnost, saj jo okolica zazna šele ob komunikaciji s posameznikom. Kako pomagajo? V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje med drugim izvajajo posebne socialne programe, v sklopu katerih družinam oziroma svojcem oseb z okvaro sluha nudijo pomoč pri soočanju s stiskami in težavami ter pri uveljavljanju njihovih pravic. Izvajajo predavanja, delavnice in izobraževanja na različne teme. Za člane so zelo po- membni tudi družabna sre- čanja in skupno preživljanje prostega časa. Kot še pravi Urška Jakop, člane društva in širšo javnost obveščajo o vseh novostih, ki so povezane z njihovo problematiko. »Vsako leto izdamo glasilo, v katerem z besedo in s fotografi ja- mi predstavimo društvene dejavnosti. Ob letošnji 60. obletnici smo podrobneje predstavili pestro zgodovino društva. Pomembne vsebine redno objavljamo tudi na družbenih omrežjih. Veliko pozornosti namenjamo osve- ščanju javnosti, zato pred- stavniki društva obiskujemo vrtce in šole ter predavamo v različnih ustanovah.« Okrogla miza Pred dnevi so v Velenju organizirali okroglo mizo, ki so jo naslovili Problematika okvare sluha in na kateri so sodelovali predstavniki in strokovnjaki z različnih po- dročij. Profesorica dr. Saba Battelino, specialistka oto- rinolaringologinja, in Anita Kastelic, specialistka klinič- ne logopedije, sta razložili, kaj je okvara sluha, kaj je gluhota in kaj naglušnost. Govorili sta tudi o rehabilitaciji s slušnimi aparati in polževim vsadkom. Darja Fišer, tolmačica sloven- skega znakovnega jezika, je izpostavila Zakon o sloven- skem znakovnem jeziku in pravico do tolmača. Predsednik Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje Franc Forštner, stro- kovna delavka Urška Jakop in članica društva Jana Mai- er so podrobneje predstavili prizadevanja društva. Izpo- stavili so dobro sodelovanje z Mestno občino Velenje. Diskriminacija Udeleženci okrogle mize so med drugim poudarili, da so gluhi in naglušni zaradi svoje nevidne invalidnosti še vedno nemalokrat v diskriminator- nem položaju. Zaradi komu- nikacijske oviranosti imajo težave na vseh ravneh življe- nja. »Še posebej velike stiske so doživljali v času pandemi- je covida-19. Ker je bilo obve- zno nošenje zaščitnih mask, pri komunikaciji niso videli sogovornikovih ustnic, s ka- terih razbirajo besede. Tudi na področju izobraževanja imajo še vedno pogosto teža- ve z zagotavljanjem pravice do tolmača. Zato smo v društvu prepričani, da nam dela tudi v naslednjih letih ne bo zmanj- kalo. Vedno znova se soočamo z izzivi. Vsekakor si bomo tudi v prihodnje prizadevali delati dobro v korist oseb z okvaro sluha. Trudili se bomo za nji- hove pravice in za njihovo čim bolj enakopravno vključenost v družbo. Programe in vsebi- ne bomo zato nadgrajevali in jih prilagajali potrebam naših članov,« še zagotavlja Urška Jakop. BF »Če strokovne službe nimajo jasnega namena z našim naseljem, naj nam to jasno povedo in preselili se bomo na druga, varnejša mesta.« Predstavniki družin iz Spodnjih Strug so dejali, da želijo izvedeti od pristojnih, ali bodo Struge še naprej obstajale ali ne. Hudourniška poplava je poško- dovala temelje zgradb, ki jih je treba obnoviti oziroma zaliti z betonom še pred zimo. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV REČICA OB SAVINJI – Prejšnji teden je občino, ki je v poplavah avgusta utrpe- la veliko škodo, obiskal ve- leposlanik Kraljevine Nizo- zemske Johan O. Verboom. Zahvalil se je prebivalcem Rečice ob Savinji za nese- bično pomoč, ki so jo nudili številnim nizozemskim dr- žavljanom, ki so v času uni- čujočih poplav v Savinjski dolini ostali ujeti v Sloveniji. Dogodka so se udeležili tudi županja Občine Rečica ob Savinji Majda Potočnik, rav- natelj Osnovne šole Rečica ob Savinji Peter Podgoršek ter Jure Kolenc, lastnik Kampa Menina, kjer je bilo ob ujmi ujetih več nizozemskih turi- stov. Sicer je veleposlanik av- gusta že obiskal tamkajšnjo osnovno šolo. ER LAŠKO – Eden od številnih plazov, ki so se v zadnjem obdobju sprožili v občini, je ogrožal tudi lokalno cesto Svetina–Kanjuce–Selo–Šen- trupert. Plaz se je sprožil pod cesto in se zaradi razmočene povrhnjice spremenil v blatni tok. Cesta je bila zaradi ob- sežnih poškodb neprevozna. Zdaj je obnovljena in spet varna za promet. »Na celotnem poškodova- nem odseku v dolžini 100 me- trov je obnovljeno cestišče ter urejeno površinsko odvodnja- vanje in dreniranje voziščne konstrukcije,« so pojasnili v Občini Laško. Ob tem je izva- jalec Gradbeništvo in storitve Blaža Švelca pod cesto uredil 34 metrov dolgo podporno kamnito zložbo, ki preprečuje plazenje. Naložba s pripravo projektne dokumentacije, z izvedbo in ŽALEC – Šest občin povezanih za eno znamko Združuje jih zeleno zlato Šest občin Spodnje Savinjske doline se je, kot so to po- skušale že pred leti, tokrat ponovno povezalo in ustvarilo eno turistično blagovno znamko Spodnja Savinjska dolina s sloganom Dolina zelenega zlata. Za povezovanje, ki je že obrodilo prve rezultate, so se v občinah odločili zato, da bodo lahko pripravili boljšo in bolj enotno turistično ponudbo. EVA RUDMAN Župani Janko Kos (Žalec), Tomaž Žohar (Braslovče), Marko Repnik (Prebold) in Marko Semprimožnik (Ta- bor) so bili na predstavitvi nove turistične destinacije Spodnja Savinjska dolina, dolina zelenega zlata, ki so jo pripravili na svetovni dan turizma v Ekomuzeju hme- ljarstva in pivovarstva Slo- venije, enotni, da turista ne zanima, kje se konča Žalec in začne Polzela, da ga ne za- nimajo meje in da so občine skupaj močnejše in tako bolj privlačne za obiskovalce. Tokrat verjamejo v uspeh Podoben poskus povezo- vanja so sicer v občinah po- skušali izvesti že pred dese- timi leti, a neuspešno. Tokrat so prepričani v svoj uspeh, kot je povedala Jolanda Ivanuša iz Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, saj je projekt dobro zastavljen: »V letu od začetka projekta smo se odločili, da se bomo predstavljali s tem, kar je identiteta Spodnje Savinjske doline, to sta hmeljarstvo in pivovarstvo. Iz tega so se razvila številna doživetja, ki jih bomo ponudili turistom, prva fontana piva na svetu pa ostaja središče našega doga- janja. Temu smo pridružili še dejavnosti v naravi, posebej kolesarstvo, saj imamo enega najboljših kolesarskih hotelov ter izjemno dobro razvito ko- lesarsko omrežje.« Destinacija združuje šte- vilne raznovrstne ponudnike lokalnih doživetij in izdelkov. Ustvarjalci pozivajo, naj se tej turistični shemi pridružijo vsi zainteresirani s področja špor- tnih dejavnosti, gastronomije in nastanitvenih zmogljivosti. Po besedah Ivanuše si v ZKŠT Žalec in tudi v sodelujočih občinah želijo postati prepo- znavna točka na turističnem zemljevidu, tudi na zemlje- vidu Slovenske turistične or- ganizacije, seveda pa želijo pritegniti tudi tuje goste. Turizem je pomemben za lokalno skupnost in državo Predstavitve nove turistične destinacije se je minulo sredo udeležila tudi vodja sektorja za razvoj turizma na ministr- stvu za gospodarstvo, turizem in šport Doris Zupančič Vin- diš, ki je povedala, da turizem v Sloveniji predstavlja devet odstotkov bruto BDP . Projekti, ki povezujejo turistične ponu- dnike, so zelo pomembni. Direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik je poudaril, da gre za enega pomembnejši projektov v tej regiji. Poimenoval ga je celo krovni projekt, ki bo združil vse ponudnike in s tem pone- sel glas o dolini zelenega zla- ta zunaj meja občin ali celo države. Direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar je namignil, da bi v prihodnosti bilo smi- selno podobno povezati celo- tno Savinjsko dolino. Prisotni so dodali, da bi bilo v projekt smiselno vključiti tudi Celje, ki je kulturno in zgodovinsko, kot na primer z grofi Žovne- škimi, neposredno povezano z dolino zelenega zlata. S pomočjo evropskega denarja Projekt, ki se je začel julija lani, je vreden skoraj 200 tisoč evrov, od tega bodo pristojni 136 tisoč evrov pridobili iz Evropskega sklada za regi- onalni razvoj. Vsi prisotni, vključno z nekaterimi lokal- nimi ponudniki, ki so se ude- ležili predstavitve, so izrazili željo, da projekt ne bi ostal le ideja na papirju. Kot ključen korak prepoznavajo dobro promocijo, za kar že skrbijo z izdanim fi zičnim katalogom, a tudi s spletnim, kjer lahko turist preveri vse, kar ponuja Spodnja Savinjska dolina. Dogodka sta se udeležila tudi aktualni par – hmeljarski sta- rešina Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj in hmeljarska prin- cesa Špela Razboršek iz Arje vasi. Fotografija z avgustovskega obiska veleposlanika Johana O. Verbooma v osnovni šoli, kjer se je srečal s številnimi nizozemskimi turisti in slovenskimi prostovoljci. (Foto: arhiv veleposlaništva) Zahvala v imenu Nizozemske Cesta spet urejena Cesta Svetina–Kanjuce–Selo–Šentrupert, ki jo je ogrožal plaz, je ob- novljena in spet varna za promet. (Foto: Občina Laško) nadzorom znaša približno 79 tisoč evrov in jo sofi nan- cira ministrstva za naravne vire in prostor v višini pri- bližno 53 tisoč evro v . BA Župan Občine Žalec (drugi z desne) je povedal, da verjame v uspeh nove turistične destinacije: »Eni imajo mogoče lepšo kulturno, sakralno ali naravno dediščino, mi imamo pa zeleno zlato – na tem bomo gradili zgodbo in verjamem, da nam bo uspelo.« LAŠKO – V občini je že osem postaj za javno izpo- sojo koles v sistemu Kolesce. Odslej sta postaji na voljo tudi v krajevnih skupnostih Jurklošter in Šentrupert. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti so v Jurkloštru uradno predali namenu že osmo postajo. Župan Laške- ga Marko Šantej je ob tem poudaril pomen trajnostne mobilnosti, predstavnik No- maga (ki upravlja Kolesce) Matej Sušec pa je dejal, da so v podjetju ponosni, da se v občini Laško izposoja koles iz leta v leto povečuje. Prvo postajo za javno iz- posojo koles Kolesce so v La- škem odprli pred petimi leti, danes so postavljene že v več krajevnih skupnostih, in sicer na Trubarjevem nabrežju v Laškem, pri Thermani, dvo- rani Tri lilije, nad policijsko postajo v Laškem, v Hudi Jami, Rimskih Toplicah ter Šentr uper tu in Jurkloštr u. BA Kolesce se širi po občini Ob odprtju nove postaje za izposojo koles v Jurkloštru so nastopili učenci tam- kajšnje podružnične šole, ki bodo zagotovo tudi sami postali upo- rabniki koles. (Foto: Občina Laško) Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE – Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje že šest desetletij deluje na območju desetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Povezuje približno 460 članov z okva- ro sluha, njihove svojce in podporne člane. Skupaj si prizadevajo za enakopraven položaj in pravice gluhih ter za čim bolj kakovostno ži- vljenje naglušnih in gluho- slepih ter oseb s polževim vsadkom. Člani Medobčinskega dru- štva gluhih in naglušnih Ve- lenje pogosto pravijo, da je društvo nekako njihov drugi dom, saj jim omogoča razvi- janje pozitivne identitete, ki je ključna za samozavestno in zadovoljno življenje vsa- kogar. »Temeljni cilj združe- vanja oseb z okvaro sluha je ustvarjanje možnosti za ena- kopravno in čim bolj popolno vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter posredova- nje pravilnih in pravočasnih informacij s področja zakono- daje, izobraževanja, pravic in dolžnosti,« navaja strokovna delavka društva Urška Jakop V Medobčin- skem društvu gluhih in naglu- šnih Velenje je približno 460 članov. (Foto: MDGN Velenje) Gluhota je nevidna invalidnost »Še posebej velike stiske so gluhi in naglušni doživljali v času pandemije covida-19, ko je bilo nošenje zaščitnih mask obvezno. Na področju izobraževanja imajo pogosto težave z zagotavljanjem pravice do tolmača,« poudarja strokovna delavka društva Urška Jakop. V leto 1963 segajo začetki organiziranega dela gluhih v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Začetki v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje so bili skromni, saj ni imelo niti fi nančnih sredstev niti prostorov, kjer bi se člani lahko družili. Najprej so prostore društva zagotovili v Šošta- nju, leta 1986 je sedež društva v Velenju. Družine iz Spodnjih Strug so nezadovoljne. V petek bo devet tednov od poplav, a jim še do danes ni nihče povedal, ali bodo lahko poplavljene hiše uredile ali ne. Družine zahtevajo tovrstne informacije čim prej, saj želijo izvedeti, ali bodo Spodnje Struge obstajale še naprej ali ne. Če jih ne bodo dobile, grozijo celo z zaprtjem ceste proti Logarski dolini. ŠPELA OŽIR, STA LUČE – Bodo Spodnje Struge še obstajale ali ne? Družine iz Spodnjih Strug ostajajo v negotovosti Župan Luč Klavdij Strmč- nik je pojasnil, da se trudijo, da bi omenjene družine do- bile ustrezne informacije. 21. septembra so se sestali pred- stavniki tehnične pisarne in družin. Pogovarjali so se o sa- naciji velikega usada, ki je po avgustovski ujmi nastal nad naseljem. Dogovorili so se, da bo tehnična pisarna izdelala projektno nalogo, na podlagi katere bo geolog opravil geo- loške raziskave območja usa- da. »Ni osebe, ki bi si upala odločiti in reči, da bo zadeva takšna in takšna, možno bo narediti protipoplavno zašči- to ali ne. Pogovarjal sem se s posamezniki in vsak s svoje- ga področja pojasnjuje, da se bo zadeva dala urediti,« pravi Strmčnik. Grozijo z zaprtjem ceste Predstavniki družin so medtem sporočili, da so do- slej prejeli le informacijo, da bodo odgovor o svoji usodi dobili do decembra. Menijo, da bi bilo bolje, da bi tudi njihove hiše odneslo, ker bi potem vsaj vedeli, pri čem so. Napovedali so, da bodo, če odgovorni njihovim zah- tevam ne bodo ugodili, zaprli cesto do Luč, Solčave in Lo- garske doline. »Hiše so zara- di vode spodkopane, razžrte, življenjsko nevarne, živeti v njih je nevarno, torej nemo- goče. Živimo na sedmih raz- ličnih mestih, težko delujemo kot družine, imamo težave z mobilnostjo, saj nam je od- neslo oz. uničilo 13 avtomo- bilov,« navajajo predstavniki družin in dodajo, da tehnična pisarna nima učinka, med- tem pa njihovi domovi pro- padajo, ker v njih ni življenja. Bodo Spodnje Struge še naprej obstajale ali ne? Negotovost je zarezala v vse pore njihovega življe- nja. Predstavniki družin iz Spodnjih Strug so dejali, da želijo izvedeti od pristojnih, ali bodo Struge še naprej ob- stajale ali ne. »Če strokovne službe nimajo jasnega na- mena z našim naseljem, naj nam to jasno povedo in pre- selili se bomo na druga, var- nejša mesta. V tem času mo- ramo zaposleni zagotavljati svojim družinam primerne življenjske pogoje s svojimi službami, sami se ukvarja- mo z obnovo, a opažamo, da smo pri tem pozabljeni in ne- močni, saj ves svoj prosti čas namenimo ohranitvi svojih domov,« so navedli. Strokovne službe na terenu V službi za obnovo po poplavah in plazovih so po- jasnili, da je naselje Struge njihova prednostna naloga. Njihove strokovne ekipe so bile že dvakrat na terenu, največji problem je že ome- njeni veliki usad. Geologi morajo sprejeti še dodatne strokovne rešitve oziroma ugotoviti, ali je ta škodljiv ali ne, in se tako izogniti preuranjenim, a škodljivim rešitvam za prizadete tam- kajšnje družine. Po prvih ogledih in ocenah naj bi ugotovili, da bo obnova hiš možna. Foto: Andraž Purg in dodaja, da je gluhota nevi- dna invalidnost, saj jo okolica zazna šele ob komunikaciji s posameznikom. Kako pomagajo? V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje med drugim izvajajo posebne socialne programe, v sklopu katerih družinam oziroma svojcem oseb z okvaro sluha nudijo pomoč pri soočanju s stiskami in težavami ter pri uveljavljanju njihovih pravic. Izvajajo predavanja, delavnice in izobraževanja na različne teme. Za člane so zelo po- membni tudi družabna sre- čanja in skupno preživljanje prostega časa. Kot še pravi Urška Jakop, člane društva in širšo javnost obveščajo o vseh novostih, ki so povezane z njihovo problematiko. »Vsako leto izdamo glasilo, v katerem z besedo in s fotografi ja- mi predstavimo društvene dejavnosti. Ob letošnji 60. obletnici smo podrobneje predstavili pestro zgodovino društva. Pomembne vsebine redno objavljamo tudi na družbenih omrežjih. Veliko pozornosti namenjamo osve- ščanju javnosti, zato pred- stavniki društva obiskujemo vrtce in šole ter predavamo v različnih ustanovah.« Okrogla miza Pred dnevi so v Velenju organizirali okroglo mizo, ki so jo naslovili Problematika okvare sluha in na kateri so sodelovali predstavniki in strokovnjaki z različnih po- dročij. Profesorica dr. Saba Battelino, specialistka oto- rinolaringologinja, in Anita Kastelic, specialistka klinič- ne logopedije, sta razložili, kaj je okvara sluha, kaj je gluhota in kaj naglušnost. Govorili sta tudi o rehabilitaciji s slušnimi aparati in polževim vsadkom. Darja Fišer, tolmačica sloven- skega znakovnega jezika, je izpostavila Zakon o sloven- skem znakovnem jeziku in pravico do tolmača. Predsednik Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje Franc Forštner, stro- kovna delavka Urška Jakop in članica društva Jana Mai- er so podrobneje predstavili prizadevanja društva. Izpo- stavili so dobro sodelovanje z Mestno občino Velenje. Diskriminacija Udeleženci okrogle mize so med drugim poudarili, da so gluhi in naglušni zaradi svoje nevidne invalidnosti še vedno nemalokrat v diskriminator- nem položaju. Zaradi komu- nikacijske oviranosti imajo težave na vseh ravneh življe- nja. »Še posebej velike stiske so doživljali v času pandemi- je covida-19. Ker je bilo obve- zno nošenje zaščitnih mask, pri komunikaciji niso videli sogovornikovih ustnic, s ka- terih razbirajo besede. Tudi na področju izobraževanja imajo še vedno pogosto teža- ve z zagotavljanjem pravice do tolmača. Zato smo v društvu prepričani, da nam dela tudi v naslednjih letih ne bo zmanj- kalo. Vedno znova se soočamo z izzivi. Vsekakor si bomo tudi v prihodnje prizadevali delati dobro v korist oseb z okvaro sluha. Trudili se bomo za nji- hove pravice in za njihovo čim bolj enakopravno vključenost v družbo. Programe in vsebi- ne bomo zato nadgrajevali in jih prilagajali potrebam naših članov,« še zagotavlja Urška Jakop. BF »Če strokovne službe nimajo jasnega namena z našim naseljem, naj nam to jasno povedo in preselili se bomo na druga, varnejša mesta.« Predstavniki družin iz Spodnjih Strug so dejali, da želijo izvedeti od pristojnih, ali bodo Struge še naprej obstajale ali ne. Hudourniška poplava je poško- dovala temelje zgradb, ki jih je treba obnoviti oziroma zaliti z betonom še pred zimo. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV REČICA OB SAVINJI – Prejšnji teden je občino, ki je v poplavah avgusta utrpe- la veliko škodo, obiskal ve- leposlanik Kraljevine Nizo- zemske Johan O. Verboom. Zahvalil se je prebivalcem Rečice ob Savinji za nese- bično pomoč, ki so jo nudili številnim nizozemskim dr- žavljanom, ki so v času uni- čujočih poplav v Savinjski dolini ostali ujeti v Sloveniji. Dogodka so se udeležili tudi županja Občine Rečica ob Savinji Majda Potočnik, rav- natelj Osnovne šole Rečica ob Savinji Peter Podgoršek ter Jure Kolenc, lastnik Kampa Menina, kjer je bilo ob ujmi ujetih več nizozemskih turi- stov. Sicer je veleposlanik av- gusta že obiskal tamkajšnjo osnovno šolo. ER LAŠKO – Eden od številnih plazov, ki so se v zadnjem obdobju sprožili v občini, je ogrožal tudi lokalno cesto Svetina–Kanjuce–Selo–Šen- trupert. Plaz se je sprožil pod cesto in se zaradi razmočene povrhnjice spremenil v blatni tok. Cesta je bila zaradi ob- sežnih poškodb neprevozna. Zdaj je obnovljena in spet varna za promet. »Na celotnem poškodova- nem odseku v dolžini 100 me- trov je obnovljeno cestišče ter urejeno površinsko odvodnja- vanje in dreniranje voziščne konstrukcije,« so pojasnili v Občini Laško. Ob tem je izva- jalec Gradbeništvo in storitve Blaža Švelca pod cesto uredil 34 metrov dolgo podporno kamnito zložbo, ki preprečuje plazenje. Naložba s pripravo projektne dokumentacije, z izvedbo in ŽALEC – Šest občin povezanih za eno znamko Združuje jih zeleno zlato Šest občin Spodnje Savinjske doline se je, kot so to po- skušale že pred leti, tokrat ponovno povezalo in ustvarilo eno turistično blagovno znamko Spodnja Savinjska dolina s sloganom Dolina zelenega zlata. Za povezovanje, ki je že obrodilo prve rezultate, so se v občinah odločili zato, da bodo lahko pripravili boljšo in bolj enotno turistično ponudbo. EVA RUDMAN Župani Janko Kos (Žalec), Tomaž Žohar (Braslovče), Marko Repnik (Prebold) in Marko Semprimožnik (Ta- bor) so bili na predstavitvi nove turistične destinacije Spodnja Savinjska dolina, dolina zelenega zlata, ki so jo pripravili na svetovni dan turizma v Ekomuzeju hme- ljarstva in pivovarstva Slo- venije, enotni, da turista ne zanima, kje se konča Žalec in začne Polzela, da ga ne za- nimajo meje in da so občine skupaj močnejše in tako bolj privlačne za obiskovalce. Tokrat verjamejo v uspeh Podoben poskus povezo- vanja so sicer v občinah po- skušali izvesti že pred dese- timi leti, a neuspešno. Tokrat so prepričani v svoj uspeh, kot je povedala Jolanda Ivanuša iz Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, saj je projekt dobro zastavljen: »V letu od začetka projekta smo se odločili, da se bomo predstavljali s tem, kar je identiteta Spodnje Savinjske doline, to sta hmeljarstvo in pivovarstvo. Iz tega so se razvila številna doživetja, ki jih bomo ponudili turistom, prva fontana piva na svetu pa ostaja središče našega doga- janja. Temu smo pridružili še dejavnosti v naravi, posebej kolesarstvo, saj imamo enega najboljših kolesarskih hotelov ter izjemno dobro razvito ko- lesarsko omrežje.« Destinacija združuje šte- vilne raznovrstne ponudnike lokalnih doživetij in izdelkov. Ustvarjalci pozivajo, naj se tej turistični shemi pridružijo vsi zainteresirani s področja špor- tnih dejavnosti, gastronomije in nastanitvenih zmogljivosti. Po besedah Ivanuše si v ZKŠT Žalec in tudi v sodelujočih občinah želijo postati prepo- znavna točka na turističnem zemljevidu, tudi na zemlje- vidu Slovenske turistične or- ganizacije, seveda pa želijo pritegniti tudi tuje goste. Turizem je pomemben za lokalno skupnost in državo Predstavitve nove turistične destinacije se je minulo sredo udeležila tudi vodja sektorja za razvoj turizma na ministr- stvu za gospodarstvo, turizem in šport Doris Zupančič Vin- diš, ki je povedala, da turizem v Sloveniji predstavlja devet odstotkov bruto BDP . Projekti, ki povezujejo turistične ponu- dnike, so zelo pomembni. Direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik je poudaril, da gre za enega pomembnejši projektov v tej regiji. Poimenoval ga je celo krovni projekt, ki bo združil vse ponudnike in s tem pone- sel glas o dolini zelenega zla- ta zunaj meja občin ali celo države. Direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar je namignil, da bi v prihodnosti bilo smi- selno podobno povezati celo- tno Savinjsko dolino. Prisotni so dodali, da bi bilo v projekt smiselno vključiti tudi Celje, ki je kulturno in zgodovinsko, kot na primer z grofi Žovne- škimi, neposredno povezano z dolino zelenega zlata. S pomočjo evropskega denarja Projekt, ki se je začel julija lani, je vreden skoraj 200 tisoč evrov, od tega bodo pristojni 136 tisoč evrov pridobili iz Evropskega sklada za regi- onalni razvoj. Vsi prisotni, vključno z nekaterimi lokal- nimi ponudniki, ki so se ude- ležili predstavitve, so izrazili željo, da projekt ne bi ostal le ideja na papirju. Kot ključen korak prepoznavajo dobro promocijo, za kar že skrbijo z izdanim fi zičnim katalogom, a tudi s spletnim, kjer lahko turist preveri vse, kar ponuja Spodnja Savinjska dolina. Dogodka sta se udeležila tudi aktualni par – hmeljarski sta- rešina Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj in hmeljarska prin- cesa Špela Razboršek iz Arje vasi. Fotografija z avgustovskega obiska veleposlanika Johana O. Verbooma v osnovni šoli, kjer se je srečal s številnimi nizozemskimi turisti in slovenskimi prostovoljci. (Foto: arhiv veleposlaništva) Zahvala v imenu Nizozemske Cesta spet urejena Cesta Svetina–Kanjuce–Selo–Šentrupert, ki jo je ogrožal plaz, je ob- novljena in spet varna za promet. (Foto: Občina Laško) nadzorom znaša približno 79 tisoč evrov in jo sofi nan- cira ministrstva za naravne vire in prostor v višini pri- bližno 53 tisoč evro v . BA Župan Občine Žalec (drugi z desne) je povedal, da verjame v uspeh nove turistične destinacije: »Eni imajo mogoče lepšo kulturno, sakralno ali naravno dediščino, mi imamo pa zeleno zlato – na tem bomo gradili zgodbo in verjamem, da nam bo uspelo.« LAŠKO – V občini je že osem postaj za javno izpo- sojo koles v sistemu Kolesce. Odslej sta postaji na voljo tudi v krajevnih skupnostih Jurklošter in Šentrupert. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti so v Jurkloštru uradno predali namenu že osmo postajo. Župan Laške- ga Marko Šantej je ob tem poudaril pomen trajnostne mobilnosti, predstavnik No- maga (ki upravlja Kolesce) Matej Sušec pa je dejal, da so v podjetju ponosni, da se v občini Laško izposoja koles iz leta v leto povečuje. Prvo postajo za javno iz- posojo koles Kolesce so v La- škem odprli pred petimi leti, danes so postavljene že v več krajevnih skupnostih, in sicer na Trubarjevem nabrežju v Laškem, pri Thermani, dvo- rani Tri lilije, nad policijsko postajo v Laškem, v Hudi Jami, Rimskih Toplicah ter Šentr uper tu in Jurkloštr u. BA Kolesce se širi po občini Ob odprtju nove postaje za izposojo koles v Jurkloštru so nastopili učenci tam- kajšnje podružnične šole, ki bodo zagotovo tudi sami postali upo- rabniki koles. (Foto: Občina Laško) Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V Centru Noordung v Vitanju so v sklopu projekta Think XR vzpostavili nacionalno partnerstvo za ra- zvoj digitalnih kompetenc, ki povezuje izobraževalne ustanove, podjetja, organizacije in vodilne strokov- njake na področju tehnologij navidezne in razširjene resničnosti (XR-tehnologij). Gre za korak naprej k digitalni prihodnosti na področju gospodarstva in družbe nasploh. Ob tej priložnosti so prvič predstavili 3D-avatar Hermana Potočnika Noordunga, ki je pod- prt z umetno inteligenco. Zbrane je nagovoril in ob koncu dogodka odgovarjal na vprašanja udeležencev. BARBARA FURMAN VITANJE – Vzpostavili nacionalno partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc V družbi digitalnega avatarja Noordunga Herman Potočnik Noordung je bil raketni inženir, pionir ve- soljskih poletov in tehnologij, ki je živel med letoma 1892 in 1929. Vitanjčani so Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij poimenovali po njem – Center Noordung. Mo- del 3D-avatar Noordunga sta razvila mlada strokovnjaka za umetno inteligenco Luka Sla- pnik in Žiga Gobec iz Sloven- skih Konjic. Direktorica Centra Noordung Neža Pavlič Breč- ko je povedala, da bo digital- ni avatar Hermana Potočnika Noordunga odslej gostoval v centru in odgovarjal na vpra- šanja obiskovalcev s področja razvoja vesoljskih tehnologij. Izobraževanje in gospodarstvo Tehnologije razširjene re- sničnosti (XR-tehnologije) predstavljajo nov, sodoben digitalen in interaktiven me- dij ter so v Evropi prepoznane Odslej tudi demenci prijazni kot ene izmed ključnih novih digitalnih tehnologij. V kombi- naciji z vrhunsko tehnološko opremo omogočajo inovativ- ne in ekonomske konkurenčne rešitve. Direktorica Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče Ja- smina Mihelak Zupančič, dr. Jože Guna s Fakultete za elek- trotehniko Univerze v Ljubljani in Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubljana so predstavili najnovejše smernice uporabe XR-tehnologij v izobraževanju in gospodarstvu. Anja Blaj, predsednica Blockchain Think Thanka Slovenija in politična svetoval- ka Crypto Initiative Europe, je strnila poudarke iz strategije Evropske komisije na podro- čju Web4.0 in digitalnih sve- tov, Tadej Slapnik iz podjetja Hashnet je izpostavil osrednje motive za vzpostavitev nacio- nalnega partnerstva. »Glavni cilj je skupno oblikovanje na- cionalne XR-strategije, s katero bomo člani partnerstva združi- li moči na področju razvoja di- gitalnih kompetenc v Sloveniji. V razpravi so sodelujoči izrazi- li podporo ustanovitvi partner- stva in delili svoje poglede ter ideje za nadaljnje delovanje.« XR-akademija V Slovenskih Konjicah in Ljubljani so vzpostavili demonstracijski center XR- -tehnologij. Opremljena sta z najsodobnejšo opremo. Poleg tega so oblikovali pro- gram XR-akademije, ki bo učiteljem in mentorjem omo- gočala pridobivanje znanj za poučevanje XR-tehnologij. Kot je še povedal Tadej Slapnik, v naslednjih mesecih načrtujejo izvedbo prvih pilotnih izvedb tovrstnih vsebin za dijake in študente, ki bodo tako prido- bivali nova znanja ob sodob- nih XR-tehnologijah. Povezani v znanju »Projekt Think XR, ki je fi nančno podprt v okviru Norveškega fi nančnega me- hanizma, od 1. julija 2022 predstavlja izjemno priložnost za nadgradnjo digitalnih kom- petenc in izobraževanje na področju tehnologij navide- zne in razširjene resničnosti (XR),« med drugim poudarja Slapnik. Nosilec projekta je Šolski center Slovenske Konji- ce-Zreče, partnerji v projektu so Tehnološki park Ljubljana, Univerza Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, podjetji Hash- net in Unior Kovaška indu- strija ter Univerza znanosti in tehnologije z Norveške. Kot so poudarili udeleženci srečanja v Vitanju, bodo združili moči in znanje za ustvarjanje pri- hodnosti, ki temelji na XR-teh- nologijah. Direktorica CUDV Dobrna Breda Božnik (desno) in članica upravnega odbora Spominčice – Alzheimer Slovenija Bojanka Genorio (Foto: CUDV Dobrna) DOBRNA – Potem ko je Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Do- brna februarja letos postal varna točka za otroke, ka- mor se lahko slednji obr- nejo po pomoč v primeru kakršnih koli stisk ali te- žav, je odslej tudi demenci prijazna točka. Ta deluje v okviru združenja za pomoč pri demenci Spominčica, Alzheimer Slovenija. Demenci prijazna točka je namenjena osebam z de- menco, njihovim svojcem ter vsem drugim v lokalni sku- pnosti, ki zaradi narave dela prihajajo v stik tudi z oseba- mi z demenco. Na demenci prijazni točki lahko poiščejo informacije ter se seznanijo z načini in s postopki komu- niciranja ter usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo ter ne najdejo poti domov. Ose- be z demenco in svojci tam dobijo informacije glede uporabe različnih storitev v skupnosti (uporaba javnega prevoza, dostop do trgovin, pošte, lekarne, bank, polici- je, upravne enote …). Svojci lahko na demenci prijazni točki tudi poiščejo informa- cije o tem, kako preživeti dan z bolnikom in kaj vse lahko osebe z demenco še počnejo. Prav tako jim lahko posredu- jejo informacije, kam po po- moč in podporo (zdravniki specialisti, urejanje dodat- ka za pomoč in postrežbo, dnevnega varstva, pomoči na domu …). »Z demenco se srečujemo tudi v našem zavodu. Prepo- znavamo pomembnost zgo- dnjega odkrivanja obolenja in zgodnje zdravniške obravna- ve ter pomen osveščanja svoj- cev, kar je bil glavni razlog za odločitev, da CUDV Dobrna postane ena izmed demenci prijaznih točk v državi,« pra- vi direktorica zavoda Breda Božnik. Kot dodajajo v CUDV Dobrna, je ključno, da čim več ljudi sodeluje pri skrbi, da starejši ostanejo vključe- ni v lokalno okolje, v svoje poznano okolje, še posebej z informacijami ter nudenjem pomoči osebam, ki se srečajo z demenco. V mreži demenci prijaznih točk v Sloveniji deluje že več kot 450 različnih organiza- cij, njihov skupni cilj pa je ustvarjanje demenci prijazne družbe. Demenci prijazne točke je kot primer dobre pra- kse prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. BA Partnerji v projektu bodo združili moči in znanje za ustvarjanje prihodnosti, ki bo temeljila na XR-tehnologijah. (Foto: Nik Hrovat) V okviru projekta Think XR so projektni partnerji vzpostavili multidisciplinar- no skupino strokovnjakov, ki so pripravili analizo stanja in potreb v izobraževanju ter gospodarstvu. Ta analiza služi kot podlaga za razvoj novih procesov in program- skih modulov za izobraže- vanje, ki bodo vključevali XR-tehnologije. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 40, 5. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V Centru Noordung v Vitanju so v sklopu projekta Think XR vzpostavili nacionalno partnerstvo za ra- zvoj digitalnih kompetenc, ki povezuje izobraževalne ustanove, podjetja, organizacije in vodilne strokov- njake na področju tehnologij navidezne in razširjene resničnosti (XR-tehnologij). Gre za korak naprej k digitalni prihodnosti na področju gospodarstva in družbe nasploh. Ob tej priložnosti so prvič predstavili 3D-avatar Hermana Potočnika Noordunga, ki je pod- prt z umetno inteligenco. Zbrane je nagovoril in ob koncu dogodka odgovarjal na vprašanja udeležencev. BARBARA FURMAN VITANJE – Vzpostavili nacionalno partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc V družbi digitalnega avatarja Noordunga Herman Potočnik Noordung je bil raketni inženir, pionir ve- soljskih poletov in tehnologij, ki je živel med letoma 1892 in 1929. Vitanjčani so Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij poimenovali po njem – Center Noordung. Mo- del 3D-avatar Noordunga sta razvila mlada strokovnjaka za umetno inteligenco Luka Sla- pnik in Žiga Gobec iz Sloven- skih Konjic. Direktorica Centra Noordung Neža Pavlič Breč- ko je povedala, da bo digital- ni avatar Hermana Potočnika Noordunga odslej gostoval v centru in odgovarjal na vpra- šanja obiskovalcev s področja razvoja vesoljskih tehnologij. Izobraževanje in gospodarstvo Tehnologije razširjene re- sničnosti (XR-tehnologije) predstavljajo nov, sodoben digitalen in interaktiven me- dij ter so v Evropi prepoznane Odslej tudi demenci prijazni kot ene izmed ključnih novih digitalnih tehnologij. V kombi- naciji z vrhunsko tehnološko opremo omogočajo inovativ- ne in ekonomske konkurenčne rešitve. Direktorica Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče Ja- smina Mihelak Zupančič, dr. Jože Guna s Fakultete za elek- trotehniko Univerze v Ljubljani in Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubljana so predstavili najnovejše smernice uporabe XR-tehnologij v izobraževanju in gospodarstvu. Anja Blaj, predsednica Blockchain Think Thanka Slovenija in politična svetoval- ka Crypto Initiative Europe, je strnila poudarke iz strategije Evropske komisije na podro- čju Web4.0 in digitalnih sve- tov, Tadej Slapnik iz podjetja Hashnet je izpostavil osrednje motive za vzpostavitev nacio- nalnega partnerstva. »Glavni cilj je skupno oblikovanje na- cionalne XR-strategije, s katero bomo člani partnerstva združi- li moči na področju razvoja di- gitalnih kompetenc v Sloveniji. V razpravi so sodelujoči izrazi- li podporo ustanovitvi partner- stva in delili svoje poglede ter ideje za nadaljnje delovanje.« XR-akademija V Slovenskih Konjicah in Ljubljani so vzpostavili demonstracijski center XR- -tehnologij. Opremljena sta z najsodobnejšo opremo. Poleg tega so oblikovali pro- gram XR-akademije, ki bo učiteljem in mentorjem omo- gočala pridobivanje znanj za poučevanje XR-tehnologij. Kot je še povedal Tadej Slapnik, v naslednjih mesecih načrtujejo izvedbo prvih pilotnih izvedb tovrstnih vsebin za dijake in študente, ki bodo tako prido- bivali nova znanja ob sodob- nih XR-tehnologijah. Povezani v znanju »Projekt Think XR, ki je fi nančno podprt v okviru Norveškega fi nančnega me- hanizma, od 1. julija 2022 predstavlja izjemno priložnost za nadgradnjo digitalnih kom- petenc in izobraževanje na področju tehnologij navide- zne in razširjene resničnosti (XR),« med drugim poudarja Slapnik. Nosilec projekta je Šolski center Slovenske Konji- ce-Zreče, partnerji v projektu so Tehnološki park Ljubljana, Univerza Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, podjetji Hash- net in Unior Kovaška indu- strija ter Univerza znanosti in tehnologije z Norveške. Kot so poudarili udeleženci srečanja v Vitanju, bodo združili moči in znanje za ustvarjanje pri- hodnosti, ki temelji na XR-teh- nologijah. Direktorica CUDV Dobrna Breda Božnik (desno) in članica upravnega odbora Spominčice – Alzheimer Slovenija Bojanka Genorio (Foto: CUDV Dobrna) DOBRNA – Potem ko je Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Do- brna februarja letos postal varna točka za otroke, ka- mor se lahko slednji obr- nejo po pomoč v primeru kakršnih koli stisk ali te- žav, je odslej tudi demenci prijazna točka. Ta deluje v okviru združenja za pomoč pri demenci Spominčica, Alzheimer Slovenija. Demenci prijazna točka je namenjena osebam z de- menco, njihovim svojcem ter vsem drugim v lokalni sku- pnosti, ki zaradi narave dela prihajajo v stik tudi z oseba- mi z demenco. Na demenci prijazni točki lahko poiščejo informacije ter se seznanijo z načini in s postopki komu- niciranja ter usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo ter ne najdejo poti domov. Ose- be z demenco in svojci tam dobijo informacije glede uporabe različnih storitev v skupnosti (uporaba javnega prevoza, dostop do trgovin, pošte, lekarne, bank, polici- je, upravne enote …). Svojci lahko na demenci prijazni točki tudi poiščejo informa- cije o tem, kako preživeti dan z bolnikom in kaj vse lahko osebe z demenco še počnejo. Prav tako jim lahko posredu- jejo informacije, kam po po- moč in podporo (zdravniki specialisti, urejanje dodat- ka za pomoč in postrežbo, dnevnega varstva, pomoči na domu …). »Z demenco se srečujemo tudi v našem zavodu. Prepo- znavamo pomembnost zgo- dnjega odkrivanja obolenja in zgodnje zdravniške obravna- ve ter pomen osveščanja svoj- cev, kar je bil glavni razlog za odločitev, da CUDV Dobrna postane ena izmed demenci prijaznih točk v državi,« pra- vi direktorica zavoda Breda Božnik. Kot dodajajo v CUDV Dobrna, je ključno, da čim več ljudi sodeluje pri skrbi, da starejši ostanejo vključe- ni v lokalno okolje, v svoje poznano okolje, še posebej z informacijami ter nudenjem pomoči osebam, ki se srečajo z demenco. V mreži demenci prijaznih točk v Sloveniji deluje že več kot 450 različnih organiza- cij, njihov skupni cilj pa je ustvarjanje demenci prijazne družbe. Demenci prijazne točke je kot primer dobre pra- kse prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. BA Partnerji v projektu bodo združili moči in znanje za ustvarjanje prihodnosti, ki bo temeljila na XR-tehnologijah. (Foto: Nik Hrovat) V okviru projekta Think XR so projektni partnerji vzpostavili multidisciplinar- no skupino strokovnjakov, ki so pripravili analizo stanja in potreb v izobraževanju ter gospodarstvu. Ta analiza služi kot podlaga za razvoj novih procesov in program- skih modulov za izobraže- vanje, ki bodo vključevali XR-tehnologije. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 40, 5. oktober 2023 KULTURA Kako je včasih strašilo pri kostanju, kaj so imele krastače skupnega z izginotjem mleka in zakaj so ponekod v Dobju svetile drobne lučke? V vseh prime- rih gre za zgodbe ljudskega verovanja v coprnice, ki se jih iz svoje mladosti spominja Marija Plemenitaš. Da pripovedi, ki jim je prisluhnila v otroštvu ali so se ohranile v spominu drugih domačinov, ne bi utonile v pozabo, jih je zbrala v svoji peti knjigi z naslovom Z očetom sva šla coprnice gledat. TINA STRMČNIK Če je bila lanska koncertna sezona Zavoda Celeia Celje v znamenju umetnic, izva- jalk klasične glasbe, ponuja letošnji koncertni abonma program, v katerem se bodo predstavile različne zasedbe treh izvajalcev. Prvi koncert nove sezone bo v sredo, 11. oktobra, ko se bo predstavil trio violistov na čelu s Celjan- ko Majo Rome, profesorico na Akademiji za glasbo UL. Za koncert v domačem mestu je k sodelovanju povabila ko- lega iz Nizozemske in Hrva- ške. Tako kot ta bodo tudi vsi naslednji koncerti ob sredah ob 19.30 v Narodnem domu. »Dogodke koncertnega abo- nmaja povezuje ideja, ki jo opi- še znan latinski pregovor: ›Tres faciunt collegium‹. Običajno ga prevajamo kot ›trije tvorijo zvezo‹ ali ›trije so že družba‹. Glasbeniki so se že nekoč radi Mesto kot navdih za likovno ustvarjanje V prostoru na Glavnem trgu 8 v Celju, kjer je bila pred časom trgovina, zdaj pa je pod okriljem Zavoda Celeia Celje na voljo ustvarjalcem, je na ogled likovna razstava Celje nekoč in danes. Svoja likovna dela in izdelke iz gline predstavlja 22 čla- nov likovne sekcije in pet oblikovalcev gline KPD Svoboda Celje. Dela so nastala na likovni koloniji na Starem gradu oziroma so del zbirke članov sekcije. Ljubiteljske ustvarjal- ce je navdihnilo mesto z bogato zgodovino in s številnimi zgodbami. Razstava, ki je uvod v obeleževanje 50-letnice skupine celjskih likovnikov v okviru društva Svoboda, bo na ogled do 13. oktobra, in sicer vsak dan med 16. in 19. uro, v soboto med 10. in 12. uro. TC Prepoznavna risba Sare Žičkar, ki je tako upodobila sebe. Avtorica je v Mariboru diplomirala iz likovne umetnosti. (Foto: osebni arhiv) Risbe s humorno in erotično noto V prostorih Celjskega mladinskega centra bo do konca oktobra na ogled raz- stava Ko pade mrak. Pred- stavlja se celjska umetnica Sara Žičkar, ki svoja dela podpisuje kot SaraWired. Njene risbe so mešanica skrivnostnih nočnih bitij, žensk s privlačnimi oblina- mi, humorja in čarobnosti. Svoj prepoznaven slog je razvila v letih ustvarjanja, najbolj je znana po ženskih in živalskih likih z ogromni- mi stiliziranimi očmi in s humorno tematiko, ki ima pogosto erotično podlago. Izhaja iz ilustracije, pri kateri kot glavno likovno orodje uporablja marker, ki ga je v koraku s časom združila z digitalno tehniko. TC Izšla je nova knjiga Marije Plemenitaš iz Dobja O časih, ko so coprnice hodile mleko krast Mariji Plemenitaš se zdi pomembno, da v kraju ostane to, kar ga je zazna- movalo, zato v svojih delih ohranja spomin na preteklost. Knjigo Z očetom sva šla coprnice gledat je izdala šen- tjurska izpostava javnega sklada za kulturne dejavno- sti v sodelovanju s tamkajšnjim lite- rarnim društvom in s podporo Ob- čine Dobje ter do- natorjev. Ilustra- cije je prispeval Rok Vodeb, ki je zaslužen tudi za likovno podobo nekaterih dru- gih knjig Marije Plemenitaš. Knjigo Z očetom sva šla coprnice gledat je izdala šen- tjurska izpostava javnega sklada za kulturne dejavno- sti v sodelovanju s tamkajšnjim lite- rarnim društvom in s podporo Ob- čine Dobje ter do- natorjev. Ilustra- cije je prispeval Rok Vodeb, ki je zaslužen tudi za likovno podobo nekaterih dru- gih knjig Marije Plemenitaš. Knjigo Z očetom sva šla coprnice gledat je izdala šen- tjurska izpostava javnega sklada za kulturne dejavno- sti v sodelovanju s tamkajšnjim lite- rarnim društvom in s podporo Ob- »Včasih so bile življenjske razmere zelo težke, a so ljudje kljub temu preživeli. Ta boj za obstanek bi morale pred očmi imeti tudi mlajše generacije. Iz izkušenj prednikov bi morali bolje vedeti, da ne smemo kar obupati,« pravi Marija Plemenitaš. Občinstvo bo tudi letos lahko prisluhnilo mladim glasbenikom, ki so strokovno žirijo Glasbene mladine Slovenije prepričali z doseženimi uspehi in izvirnimi sporedi. Na petih brezplačnih koncertih GM odra bodo nastopili: Duo Accordipiano, Godalni kvartet C’est la vie, Zala Vidic in Anže Rupnik, Trio Plamen ter kitarist Samo Novak. Koncertni abonma letos s trojicami Trio violistov na čelu z Majo Rome bo začel letošnjo koncertno sezono klasične glas- be Zavoda Celeia Celje. (Foto: osebni ar- hiv) ter pogosto povezova- li v trojice, o čemer pričajo tudi številne pomembne skladbe, nastale za tovrstne ansamble. Doma in po svetu uvelja- vljeni umetnice in umetniki se bodo tako v Celju pred- stavili v različnih zasedbah trojic. Od najpogostej- ših, kot sta kla- virski in pihalni trio, do tria viol, ki ga na koncer- tnih odrih redko slišimo,« je o vse- binski zasnovi kon- certnega abonmaja v sezoni 2023/24 povedal Nenad Firšt, umetniški vodja glas- bene dejavnosti Zavoda Celeia Celje. Novembra bo nasto- pil Zagrebški pihalni trio, januarja se obe- ta nastop violinista Janeza Podleska, violončelist- ke Karmen Pečar Koritnik in pianista Aleksandra Serdarja. Prav poseben dogodek se obe- ta ob nastopu trobentača Fran- ca Kosma in tolkalista Jožeta Bogolina. Umetnika, ki skupaj uspešno nastopata na domačih in tujih odrih, sta k sodelo- vanju povabila skladatelji- ce Brino Jež Brezavšček, Blaženko Arnič Lemež in Brino Zupančič, ki že ustvarjajo skladbe, ki bodo 20. marca zazvenele prvič v Narodnem domu. Maja se obeta nastop še ene manj običajne zasedbe, saj gre za Trio Ardor, ki ga sestavljajo saksofonist An- drej Omejc, harmonikarka Teja Udovič Kovačič in pianist Blaž Pavlakovič. Predstavili se bodo s skladbami Astorja Pi- azzolle, Gerryja Mulligana in Andreja Omejca. TC Navdih za raziskovanje te- matike in pisanje knjige je našla v spominu na svojega očeta. Večkrat ji je namreč pri- povedoval, kako sta z njego- vim očetom ob večerih hodila opazovat svetlikanje v okolici hleva na njihovi domačiji pod Handilom. Večina domačinov je takrat tovrstne pojave pri- pisovala coprnicam. Slednje so dojemali kot nadlogo, kot nekaj hudega. Bali so se jih, saj so verjeli, da lahko človeka uročijo in mu škodijo. Bolj izobraženi ljudje so vedeli, da za vsak odklon ni kriva čarovnija. »Moji pred- niki so bili zelo razgledani in napredni. Brat mojega starega očeta, ki je študiral teologijo, je izobraževal družino. Dru- žinskim članom je povedal, da je bilo na našem območju nekoč morje, v zemlji pa so V sklopu koncertov po Sloveniji in v Italiji, na katerih se s programom slo- venskih srednjeveških balad, ljubezen- skih pesmi in zgodnje glasbe za lutnjo predstavljata Ljoba Jenče in Erazem Iz- idor Grafenauer, bosta nocoj (četrtek) ob 18. uri nastopila tudi v Celju. Nastop pod Celjskim stropom v Stari gro- fi ji sta naslovila »Buge waz primi, gralva Venus! (Bog vas sprejmi, kraljica Venera!)«. Gre za pozdrav koroškega vojvode Bernar- da Spanheimskega, ko je v Zilji leta 1255 v slovenskem jeziku sprejel zmagovitega viteza pesnika Ulrika Lichtensteinskega. S tem želita ustvarjalca opozoriti na sta- re pripovedne pesmi, ki so se med ljudmi oblikovale skozi stoletja in jih skoraj ne poznamo več. »Prav čas zgodnje glasbe in ljudskega izročila ohranja našo pove- zavo s širšo evropsko kulturno dediščino in priča o njenem prehajanju med druž- benimi sloji ter med kulturnimi pokraji- nami,« ugotavlja zbirateljica in izvajalka pesmi Ljoba Jenče, ki je izbor slovenskih srednjeveških ljudskih balad in pesmi minezengerjev (to so bili pesniki in pev- ci ljubezenskih pesmi, ki so nastopali na dvorcih) pripravila ob improvizacijah, ki jih bo Erazem Izidor Grafenauer izvedel na lutnji. TC Srednjeveška glasba pod Celjskim stropom da včasih ni bilo težko dobiti ljudi za delo, samo od hiše do hiše je bilo treba iti in so prišli. »Ti ljudje so bili žive zgodbe, ogromno so pripovedovali. Če bi jih poslušala kot odrasla, bi si verjetno mislila svoje. Ker sem bila otrok, sem njihovemu pripovedovanju verjela in se mi je še posebej vtisnilo v spomin. Tudi zato, ker otroci verjame- jo starejšim, je tako zelo po- membno, kako jih vzgajamo v otroštvu,« je dejala. »Zemlja in mleko sta včasih predstavljala blagostanje,« je opomnila. V obdobju, ko je le redko- kdo imel denar za nakup knjig in je malokdo znal brati, ter v času, ko ni bilo električne energije in ko ljudje do infor- macij niso mogli s pomočjo medijev, je bilo med ljudmi veliko vraževerja. Ob tem so svoje dodali še revščina, po- manjkanje in stiske. »V naših hribih se je vse vrtelo okrog mleka. Danes, ko ga lahko kupimo v trgovini, se nam to morda zdi smešno. V starih časih pa je bilo mleko ključ- no za preživetje ljudi,« je po- udarila sogovornica. Opisala je, da so bile koče, kjer morda niso imeli niti krave niti ze- mlje, včasih polne majhnih lačnih otrok. Mame so bile zanje pripravljene premagati vse ovire, zato so ponoči ho- dile krast mleko tja, kjer so ga imeli. Ljudje so izginotje mleka povezovali z nadna- ravnimi pojavi, verjeli so, da so se coprnice spremenile v krastače, neopazno prišle v hlev in pomolzle kravo. Osovražene krastače Ljudje čudežne moči niso pripisovali le naravnim po- javom, ampak tudi živalim. Tako so bile med drugim oso- vražene črne mačke, v katerih naj bi bil vražiček. Ker so co- prništvo velikokrat pripisovali ženskam, so verjeli celo, da so se slednje lahko spremenile v krastače. Izživljanje nad kra- stačami naj bi tako pomaga- lo odkriti njihove dvojnice v človeški obliki. »Uboge živali! Ljudje so jih uničevali na vse mogoče načine, žive so jih metali v peč ali pa so jih zapr- li v glinene posode in jih pra- žili, natikali so jih na vile, jih mečkali z motikami … Odnos do teh bitij je bil zelo krut,« je opisala 76-letna avtorica, ki je pripovedovanjem o coprnicah prisluhnila ob koncu številnih kmečkih opravil, kot so bili na primer nabiranje in luščenje fi žola, ličkanje koruze ali koli- ne. Ustvarjalka, ki se je podpi- sala tudi pod dela z naslovi Ko spregovorijo ptice, Zgodbe s Handila, Legenda o nastanku Dobja in Ljuba moja Mici, že zbira gradivo za novo knjigo z naslovom Dobjanska fara. Foto: arhiv NT/SHERPA se ohranili različni plini, ki so ob prodiranju na površje povzročali zanimive poja- ve.« Ko je Marija Plemenitaš o tovrstnih pojavih govorila s svojimi otroki in vnuki, so odkrili, da gre za tako imeno- vano navidezno svetlikanje, ki se pojavlja marsikje po Evropi. Mleko – čudežna tekočina Avtorica je v knjigi strnila pripovedovanja različnih do- mačinov in tudi zgodbe, ki so jih pripovedovali delavci, ki so nekoč pomagali na kme- tiji njenih staršev. Dejala je, Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 40, 5. oktober 2023 NAŠA TEMA Pomembna prizadevanja za vpis pravice do gotovine v ustavo Uprimo se suženjstvu digitalnega denarja Svoj glas podpore lahko oddate z digitalnim podpisom na spletni strani e-uprave ali osebno z izpolnitvijo obrazca podpore (dobi se ga v UE in/ali krajevnih uradih). Zadnjih nekaj let v svetu in tudi pri nas na vseh ravneh napreduje uvajanje digitalizacije, v uporabo prihajajo najrazličnejše metode digitalnega plače- vanja in digitalni denar, s katerim postajamo brez- gotovinska družba. V Evropi se vedno bolj odkrito govori o uvedbi digitalnega denarja CDBC oziroma digitalnega evra, s katerim naj bi bile transakci- je hitrejše, lažje in cenejše. Vendar v ozadju preži velika nevarnost popolnega nadzora državljanov. Ivan Jurgec je temeljito raziskal, da izginjanje go- tovine pomeni konec svobode ljudi. 12. julija letos je v državni zbor poslal pobudo za spremembo naše ustave, da bi vanjo vpisali pravico do gotovine. To se bo zgodilo, če bomo v 60 dneh od prvega septem- bra zbrali 30 tisoč podpisov. Zganimo se, preden bo prepozno! ANDREJA COMINO vedena izjava ne zagotavlja več zasebnosti, svobode in avtonomije ljudi pri uporabi denarja, ampak je usmerjena v popoln nadzor nad upora- bo denarja vsakega človeka na svetu. Če bi takšno izjavo podal navaden državljan, ne bi bila tako skrb vzbujajoča, a ker jo je podal generalni direktor Banke za medna- rodne poravnave (BIS), nas lahko upravičeno skrbi, kaj je končni cilj bančne industrije v povezavi s politiko oziro- ma z vladami,« pravi Ivan Jurgec, ki ga vznemirja, da se vedno bolj odkrito govori o uvedbi digitalnega denarja CDBC oziroma digitalnega evra, kar bi počasi privedlo do ukinitve gotovine. Nevarnost popolne sledljivosti in nadzora Če ne bi vedeli, da je fi lm Država nadzora (ang. State of Control) dokumentarni, bi ga zlahka uvrstili v žanr srhljivk. V njem strokovnjaki različnih področij – nekdanji agent NSA Edward Snowden, ban- kirka Catherine Austin Fitts, raziskovalni novinar James Corbet, poslanec Evropske- ga parlamenta Christian Te- hres, nekdanji direktor Ni- zozemske centralne banke Lex Hoogduin, fi nančni no- vinar Arno Wellens in mnogi drugi – razložijo nevarnosti uvedbe digitalnega denarja v povezavi s popolno digitaliza- cijo. Razlagajo tudi, da ban- ke in vlade ljudem digitalni denar (CBDC) predstavljajo kot prednost, češ da bodo transakcije hitrejše, lažje in cenejše. Ob tem ne povedo, da CBDC programirajo vlade oziroma centralne banke, kar pomeni možnost povečanega nadzora in sledenja fi nančne- mu delovanju posameznikov. Ker so transakcije CBDC za- beležene v centraliziranem sistemu, oblast lahko zelo preprosto sledi vsaki transak- ciji posameznikov, kar ogroža njihovo fi nančno zasebnost. V primerjavi s fi zičnim denar- jem transakcije s CBDC ne zagotavljajo anonimnosti. V vsaki takšni transakciji je mo- goče poiskati vpleteno osebo. CBDC omogoča centralnim bankam in vladam nadzor »Med pandemijo covida sem opazil, kako načrtno iz- vajajo dejavnosti zoper goto- vino, da bi je ljudje čim manj uporabljali. Prepričevali so nas, da naj bi se virus širil z gotovino, obenem je bilo ve- dno več pozivov, naj ljudje za plačevanje uporabljajo ban- čne kartice. Leta 2020 sem zasledil še zelo skrb vzbuja- jočo izjavo generalnega di- rektorja Banke za mednaro- dne poravnave v Baslu (BIS) Augustina Carstensa, ki je 19. oktobra dejal: ›Trenutno ne vemo, kdo danes upora- blja bankovec za sto dolarjev ali tisoč pezet. Glavna razlika med gotovino in digitalnim denarjem centralne banke je, da bo imela centralna banka popoln nadzor nad regulaci- jo in pogoji, ki bodo določali uporabo te oblike izražanja obveznosti do centralne banke, hkrati bomo imeli tehnologijo, ki nam bo to za- gotovila. To dvoje je skrajno pomembno in prav v tem je največja razlika v primerjavi s tem, kar je danes gotovina.‹ Iz navedene izjave je razvi- dno, da želi centralna banka z uvedbo digitalnega denarja pridobiti popoln nadzor nad denarjem, regulacijo in pogo- ji, ki bi določali uporabo. Na- Foto: ER »Če bi gotovina zamrla in bi namesto nje uvedli digitalno denarnico, bi centralne banke in vlade v vsakem trenutku imele popoln nadzor nad tem, kje smo, in nad našimi nakupi,« pravi Ivan Jurgec. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 40, 5. oktober 2023 NAŠA TEMA Pomembna prizadevanja za vpis pravice do gotovine v ustavo Ob rObu V vrtcu uporabljamo spletni referat za obveščanje. In ko mi je hči zadnjič rekla, da je edina, ki v vrtec ni pri- nesla fotografije svoje družine za nek projekt, vzgojiteljica pa je pojasnila, da je obvestilo o nalogi napisala in nalepila na vrata, sem bila kar malo jezna. Pri današnjih sistemih obve- ščanja, ki jih plačujemo prav s tem namenom, se mi ni zdelo prav, da ob- vestila na spletni referat nismo dobili. Pred časom smo se dobile prijateljice, ki smo otroke pu- stile z očeti in se ob kozarcu ali dveh zagovorile dolgo v noč. In ko smo zbirale denar za taksi, ker plačilo s kartico ni bilo možno, sem bila spet malo jezna. Malo nase, ker v denarnici nikoli nimam gotovine, malo na nemožnost brezgotovinskega plačevanja. To, da sem sina pred časom peljala na cepljenje in nisem imela kovancev za plačilo parkirnine pred zdravstvenim domom, je le še en primer nepraktičnosti gotovine. Ampak … Ideja o tem, da nimaš izbire, da je vsako tvoje plačilo zabeleženo krajevno in časovno ter da ima nekdo dostop in s tem možnost omejitve porabe tvojega lastnega denarja, je strašljiva. Čeprav danes ne moreš prejemati plače ali socialnih transferjev brez odprtega bančnega računa, ideja o popolni ukinitvi gotovine odpira nova polja razmišljanja. Bi takšna poteza olajšala naše življenje ali olajšala nadzor nad njim? Najverjetneje oboje, konec dneva pa vsak svo- boden posameznik najbolj ceni možnost izbire … Ali je ta le navidezna, naj bo tema za drugič. ANKETA Z mimoidočimi na celjskih ulicah sem se pogovarjala o morebitni prihodnosti brez gotovine. Večina za zbiranje podpisov za vpis pravice do gotovine v ustavo ni vedela. Njihovi odgovori so bili po kratkem razmisleku precej po- dobni – čeprav jih precej gotovine skoraj ne uporablja, si vendarle težko predstavljajo, da bi ta izginila. (Foto: ER) Edita Golob: Težko si predstavljam življenje brez gotovine. Nekako pride prav. Ne vem, kako bi bilo to vi- deti v praksi – na tržnici, pri zasebnikih, obrtnikih, ser- viserju, ki mi popravi pralni stroj. Bi bilo mogoče manj dela na črno, to je res. Gle- de nadzora pa … No, ta, bi rekla, da je že danes! Vidim pluse in minuse. Gotovina ali kartica? EVA RUDMAN Od prvega septembra nas v vseh večjih mestih, tudi v Celju, s stojnic pozdravljajo prostovoljci, ki zbirajo podpise za vpis pravice do gotovine v Ustavo Repu- blike Slovenije. 30 tisoč podpisov morajo zbrati v 60 dneh. Kakšen je odziv na pobudo v Celju, smo preve- rili pri prostovoljkah Vlasti Čufer in Darinki Lakner Bevc, ki podpise zbirata pred celjsko upravno enoto. EVA RUDMAN Pridobljenih podpisov pro- stovoljki sicer ne štejeta, a ocenjujeta, da sta jih do 20. septembra zbrali od 500 do tisoč: »To je le ›groba‹ ocena tistih, ki smo jih zbrali na naši stojnici. Ljudje se organi- zirajo tudi po vaseh, zberejo podpise, nato jih nekdo pri- nese neposredno v upravno enoto v imenu vseh,« pripo- veduje Vlasta Čufer in pravi, da o pobudi kdaj mimoido- čim govori tudi v kakšnem nakupovalnem središču, kjer je gneča: »Najlažje je tukaj pred upravno enoto, ker je treba podpis overiti, a vest o tem se trudim širiti povsod, ljudje pa tako ali tako lahko digitalno podpišejo, torej na daljavo.« Nekoliko ironično, saj bi na prvo žogo lahko re- kli, da je prav digitalizacija tisto, proti čemur se prosto- voljci bojujejo. A Čuferjeva in Lakner Bevčeva opozarjata, da ni tako: »Ne gre za to, da smo proti digitalizaciji. Smo pa za to, da ohranimo izbiro. Torej ali gotovinsko ali brez- gotovinsko poslovanje. Prav je, da imamo izbiro.« Manj gotovine, manj težav? Na prvo žogo je brezgo- tovinsko plačevanje, še po- sebej za mlajše generacije, zelo privlačno. Način digi- talizacije v Celju je tudi kar- tica Centralka, ki omogoča plačevanje parkirnine, me- Ivan Jurgec je raziskal, da izginjanje gotovine pomeni konec svobode. Bi ukinitev gotovine prinesla popoln nadzor? Bi ukinitev gotovine prinesla popoln nadzor? stnega avtobusa in izposojo koles brez gotovine. A nujno je izpostaviti različne vidike, kot je na primer finančna pismenost mlajših ali celo otrok, kjer lahko cena in vrednost postaneta še bolj imaginarni, učinkovito uče- nje racionalnega ravnanja z denarjem pa še težje. »Mla- de ustavim, jih vprašam, ali gredo kdaj na kavo. Nato jim povem, da bo to, kje in kdaj jo bodo spili, popolnoma sledljivo, če računa ne bodo poravnali z gotovino. Saj to verjetno ni težava, ampak odvzem možnosti, da o tem izbirajo sami, pa je!« je pri- stop do mladih opisala Ču- ferjeva. ulični glasbeniki s Qr-kodo? Nekdanji sodelavec No- vega tednika Peter Zupanc, avtor številnih knjig, ki že vrsto let živi na Kitajskem, pripoveduje o tem, da ima- nad porabo posameznikov. Uvedejo lahko tudi omejitve glede načina porabe denarja, omejijo nekatere transakcije ali uvedejo provizije. Pasti digitalne denarnice »Če bi gotovina zamrla ozi- roma bi jo v popolnosti od- pravili ter namesto nje uvedli digitalno denarnico oziroma digitalne dokumente, bi cen- tralne banke in vlade v vsa- kem trenutku imele popoln nadzor nad tem, kje smo, in nad našimi nakupi. Tako bi nam še bolj sledili kot danes. V vsakem trenutku bi upra- vljavci elektronskih doku- mentov in digitalnega denar- ja (CBDC) lahko vedeli, kje smo in za kaj zapravljamo svoj denar. Če se bi upravljav- cem zazdelo, da se na primer z nakupi ne vedemo okolju prijazno, da živimo nezdravo in potrošniško nesprejemljivo ali da nismo dovolj poslušni državljani, nam bi zlahka omejili nakup blaga in sto- ritev oziroma nas kaznovali podobno kot kitajski sistem socialnega kreditiranja. Brez težav lahko rečemo, da se tako uveljavlja digitalno su- ženjstvo, česar ljudje nikakor ne smemo sprejeti,« je prepri- čan Ivan Jurgec. Nič več zobne miške in nagrajevanja vnukovih spričeval Če ukinejo gotovino, ne bo več zobne miške, žepni- ne, prašičkov za varčevanje, pomoči brezdomcu, ulične- mu umetniku, kupovanja na garažnih razprodajah, otroci in mladostniki ne bodo več prejemali denarja od starih staršev, ne bo rojstnodnev- nih daril v obliki denarja. Jih boste nakazovali? In seveda za vsak cent sporočali državi? Zakaj bi morala banka vedeti za vse to? Jurgec tudi meni, da bi popolna ukinitev gotovine v prihodnosti zelo ogrozila sku- pine z nizkimi dohodki, drža- vljanska združenja, ki svoje dobrodelno delo financirajo s sredstvi, ki jih prejmejo z dobrodelnimi akcijami in pri- reditvami. Ohranjanje pravi- ce do gotovine je ne nazadnje pomemben korak pri gradnji finančne pismenosti za mlaj- šo generacijo. S postopnim ukinjanjem bankovcev in ko- vancev ter z izključnim obsto- jem kriptovalut ali digitalne- ga denarja mlajša generacija zagotovo ne bo bolj finančno pismena. Zato je treba pravico do plačila v gotovini opredeliti kot izraz svobodne izbire, da lahko plačamo z gotovino; ne zato, ker ne moremo plačati elektronsko, temveč zato, ker ne želimo iz kateregakoli ra- zloga, morda kot odgovor na stanje v družbi ali zaradi svoje osebnosti. Ohranimo pravico do gotovine S pravico do gotovine lahko državljani uveljavljajo svobo- do in zasebnost v trgovin- skih in pravnih odnosih. V zadnjem času smo bili priča tudi različnim proaktivnim korakom za njeno ohranitev. Znana sta dva primera, ko je bila gotovina vpisana v ustavo države oziroma so prepove- dali uporabo digitalnega de- narja. To je v Evropski uniji storila Slovaška in v ZDA Flo- rida. Avstrijski zvezni kancler Karel Nehammer se zavzema za vpis gotovine v ustavo Av- strije. Podobno se v Sloveniji zavzema Ivan Jurgec, ki je sredi julija državnemu zboru podal pobudo za spremem- bo ustave, da bi vanjo vpisali pravico do gotovine. »Gre za izjemno resno temo, s katero želimo obvarovati pravico do zasebnosti, ne smemo ostati brezbrižni,« sklene Jurgec in državljane spodbuja k zbira- nju podpisov. Valentin Kubale: Življe- nje brez gotovine vidim kot skrajnost, ki za moje pojme nikoli ni posebej dobra. Naj bo neka stvar, ki je že ute- čena, takšna, kot je. Imamo kartice, imamo gotovino, kje je torej težava? Vedno nekaj spreminjajo na področjih, kjer težko ocenimo, kaj bi ta sprememba v celoti prinesla in pomenila za družbo. Andreja Jakopanec: Mi- slim, da je rokovanje z goto- vino boljše. Se mi zdi čudno, da bi vsak vedel, kje in kdaj sem nekaj kupila, plačala, kje sem torej bila. A tudi na ulici daš kakšen evro ume- tniku ali komu, ki prosi za denar. Težko si predstavljam, kako bi bilo v praksi videti življenje brez gotovine. Naj gotovina ostane, to je moje mnenje. jo tam ulični umetniki ali ulični prodajalci svojo kodo, ki jo s telefonom preprosto skeniraš in jim nakažeš nekaj denarja. Čuferjeva na to odgovarja, da bomo tako izgubili tudi socialni stik ter nekatere običaje: »Nisem koda, sem človek in svojim vnukom želim dati pet evrov za sla- doled. Ali jim bom nakaza- la ali kako?« Tematika o (brez)goto- vinskem poslovanju je vro- ča tema tudi na družbenih omrežjih, kjer nekateri bolj drugi manj drastično opozarjajo na možnost po- polnega nadzora, možnost odvzema lastnih finančnih sredstev v primeru nevzor- nega državljanskega vede- nja … Mnenje o tem in o možnih posledicah si seveda lahko ustvari vsak zase, iz- razi pa ga lahko še nekaj dni s podpisom ali ne podpisom dokumenta za zapis pravice gotovine v slovensko ustavo. www.novitednik.si www.radiocelje.si »Nisem koda, sem človek in svojim vnukom želim dati pet evrov za sladoled. Ali jim bom nakazala ali kako?« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 40, 5. oktober 2023 NAŠA TEMA Pomembna prizadevanja za vpis pravice do gotovine v ustavo Uprimo se suženjstvu digitalnega denarja Svoj glas podpore lahko oddate z digitalnim podpisom na spletni strani e-uprave ali osebno z izpolnitvijo obrazca podpore (dobi se ga v UE in/ali krajevnih uradih). Zadnjih nekaj let v svetu in tudi pri nas na vseh ravneh napreduje uvajanje digitalizacije, v uporabo prihajajo najrazličnejše metode digitalnega plače- vanja in digitalni denar, s katerim postajamo brez- gotovinska družba. V Evropi se vedno bolj odkrito govori o uvedbi digitalnega denarja CDBC oziroma digitalnega evra, s katerim naj bi bile transakci- je hitrejše, lažje in cenejše. Vendar v ozadju preži velika nevarnost popolnega nadzora državljanov. Ivan Jurgec je temeljito raziskal, da izginjanje go- tovine pomeni konec svobode ljudi. 12. julija letos je v državni zbor poslal pobudo za spremembo naše ustave, da bi vanjo vpisali pravico do gotovine. To se bo zgodilo, če bomo v 60 dneh od prvega septem- bra zbrali 30 tisoč podpisov. Zganimo se, preden bo prepozno! ANDREJA COMINO vedena izjava ne zagotavlja več zasebnosti, svobode in avtonomije ljudi pri uporabi denarja, ampak je usmerjena v popoln nadzor nad upora- bo denarja vsakega človeka na svetu. Če bi takšno izjavo podal navaden državljan, ne bi bila tako skrb vzbujajoča, a ker jo je podal generalni direktor Banke za medna- rodne poravnave (BIS), nas lahko upravičeno skrbi, kaj je končni cilj bančne industrije v povezavi s politiko oziro- ma z vladami,« pravi Ivan Jurgec, ki ga vznemirja, da se vedno bolj odkrito govori o uvedbi digitalnega denarja CDBC oziroma digitalnega evra, kar bi počasi privedlo do ukinitve gotovine. Nevarnost popolne sledljivosti in nadzora Če ne bi vedeli, da je fi lm Država nadzora (ang. State of Control) dokumentarni, bi ga zlahka uvrstili v žanr srhljivk. V njem strokovnjaki različnih področij – nekdanji agent NSA Edward Snowden, ban- kirka Catherine Austin Fitts, raziskovalni novinar James Corbet, poslanec Evropske- ga parlamenta Christian Te- hres, nekdanji direktor Ni- zozemske centralne banke Lex Hoogduin, fi nančni no- vinar Arno Wellens in mnogi drugi – razložijo nevarnosti uvedbe digitalnega denarja v povezavi s popolno digitaliza- cijo. Razlagajo tudi, da ban- ke in vlade ljudem digitalni denar (CBDC) predstavljajo kot prednost, češ da bodo transakcije hitrejše, lažje in cenejše. Ob tem ne povedo, da CBDC programirajo vlade oziroma centralne banke, kar pomeni možnost povečanega nadzora in sledenja fi nančne- mu delovanju posameznikov. Ker so transakcije CBDC za- beležene v centraliziranem sistemu, oblast lahko zelo preprosto sledi vsaki transak- ciji posameznikov, kar ogroža njihovo fi nančno zasebnost. V primerjavi s fi zičnim denar- jem transakcije s CBDC ne zagotavljajo anonimnosti. V vsaki takšni transakciji je mo- goče poiskati vpleteno osebo. CBDC omogoča centralnim bankam in vladam nadzor »Med pandemijo covida sem opazil, kako načrtno iz- vajajo dejavnosti zoper goto- vino, da bi je ljudje čim manj uporabljali. Prepričevali so nas, da naj bi se virus širil z gotovino, obenem je bilo ve- dno več pozivov, naj ljudje za plačevanje uporabljajo ban- čne kartice. Leta 2020 sem zasledil še zelo skrb vzbuja- jočo izjavo generalnega di- rektorja Banke za mednaro- dne poravnave v Baslu (BIS) Augustina Carstensa, ki je 19. oktobra dejal: ›Trenutno ne vemo, kdo danes upora- blja bankovec za sto dolarjev ali tisoč pezet. Glavna razlika med gotovino in digitalnim denarjem centralne banke je, da bo imela centralna banka popoln nadzor nad regulaci- jo in pogoji, ki bodo določali uporabo te oblike izražanja obveznosti do centralne banke, hkrati bomo imeli tehnologijo, ki nam bo to za- gotovila. To dvoje je skrajno pomembno in prav v tem je največja razlika v primerjavi s tem, kar je danes gotovina.‹ Iz navedene izjave je razvi- dno, da želi centralna banka z uvedbo digitalnega denarja pridobiti popoln nadzor nad denarjem, regulacijo in pogo- ji, ki bi določali uporabo. Na- Foto: ER »Če bi gotovina zamrla in bi namesto nje uvedli digitalno denarnico, bi centralne banke in vlade v vsakem trenutku imele popoln nadzor nad tem, kje smo, in nad našimi nakupi,« pravi Ivan Jurgec. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 40, 5. oktober 2023 NAŠA TEMA Pomembna prizadevanja za vpis pravice do gotovine v ustavo Ob rObu V vrtcu uporabljamo spletni referat za obveščanje. In ko mi je hči zadnjič rekla, da je edina, ki v vrtec ni pri- nesla fotografije svoje družine za nek projekt, vzgojiteljica pa je pojasnila, da je obvestilo o nalogi napisala in nalepila na vrata, sem bila kar malo jezna. Pri današnjih sistemih obve- ščanja, ki jih plačujemo prav s tem namenom, se mi ni zdelo prav, da ob- vestila na spletni referat nismo dobili. Pred časom smo se dobile prijateljice, ki smo otroke pu- stile z očeti in se ob kozarcu ali dveh zagovorile dolgo v noč. In ko smo zbirale denar za taksi, ker plačilo s kartico ni bilo možno, sem bila spet malo jezna. Malo nase, ker v denarnici nikoli nimam gotovine, malo na nemožnost brezgotovinskega plačevanja. To, da sem sina pred časom peljala na cepljenje in nisem imela kovancev za plačilo parkirnine pred zdravstvenim domom, je le še en primer nepraktičnosti gotovine. Ampak … Ideja o tem, da nimaš izbire, da je vsako tvoje plačilo zabeleženo krajevno in časovno ter da ima nekdo dostop in s tem možnost omejitve porabe tvojega lastnega denarja, je strašljiva. Čeprav danes ne moreš prejemati plače ali socialnih transferjev brez odprtega bančnega računa, ideja o popolni ukinitvi gotovine odpira nova polja razmišljanja. Bi takšna poteza olajšala naše življenje ali olajšala nadzor nad njim? Najverjetneje oboje, konec dneva pa vsak svo- boden posameznik najbolj ceni možnost izbire … Ali je ta le navidezna, naj bo tema za drugič. ANKETA Z mimoidočimi na celjskih ulicah sem se pogovarjala o morebitni prihodnosti brez gotovine. Večina za zbiranje podpisov za vpis pravice do gotovine v ustavo ni vedela. Njihovi odgovori so bili po kratkem razmisleku precej po- dobni – čeprav jih precej gotovine skoraj ne uporablja, si vendarle težko predstavljajo, da bi ta izginila. (Foto: ER) Edita Golob: Težko si predstavljam življenje brez gotovine. Nekako pride prav. Ne vem, kako bi bilo to vi- deti v praksi – na tržnici, pri zasebnikih, obrtnikih, ser- viserju, ki mi popravi pralni stroj. Bi bilo mogoče manj dela na črno, to je res. Gle- de nadzora pa … No, ta, bi rekla, da je že danes! Vidim pluse in minuse. Gotovina ali kartica? EVA RUDMAN Od prvega septembra nas v vseh večjih mestih, tudi v Celju, s stojnic pozdravljajo prostovoljci, ki zbirajo podpise za vpis pravice do gotovine v Ustavo Repu- blike Slovenije. 30 tisoč podpisov morajo zbrati v 60 dneh. Kakšen je odziv na pobudo v Celju, smo preve- rili pri prostovoljkah Vlasti Čufer in Darinki Lakner Bevc, ki podpise zbirata pred celjsko upravno enoto. EVA RUDMAN Pridobljenih podpisov pro- stovoljki sicer ne štejeta, a ocenjujeta, da sta jih do 20. septembra zbrali od 500 do tisoč: »To je le ›groba‹ ocena tistih, ki smo jih zbrali na naši stojnici. Ljudje se organi- zirajo tudi po vaseh, zberejo podpise, nato jih nekdo pri- nese neposredno v upravno enoto v imenu vseh,« pripo- veduje Vlasta Čufer in pravi, da o pobudi kdaj mimoido- čim govori tudi v kakšnem nakupovalnem središču, kjer je gneča: »Najlažje je tukaj pred upravno enoto, ker je treba podpis overiti, a vest o tem se trudim širiti povsod, ljudje pa tako ali tako lahko digitalno podpišejo, torej na daljavo.« Nekoliko ironično, saj bi na prvo žogo lahko re- kli, da je prav digitalizacija tisto, proti čemur se prosto- voljci bojujejo. A Čuferjeva in Lakner Bevčeva opozarjata, da ni tako: »Ne gre za to, da smo proti digitalizaciji. Smo pa za to, da ohranimo izbiro. Torej ali gotovinsko ali brez- gotovinsko poslovanje. Prav je, da imamo izbiro.« Manj gotovine, manj težav? Na prvo žogo je brezgo- tovinsko plačevanje, še po- sebej za mlajše generacije, zelo privlačno. Način digi- talizacije v Celju je tudi kar- tica Centralka, ki omogoča plačevanje parkirnine, me- Ivan Jurgec je raziskal, da izginjanje gotovine pomeni konec svobode. Bi ukinitev gotovine prinesla popoln nadzor? Bi ukinitev gotovine prinesla popoln nadzor? stnega avtobusa in izposojo koles brez gotovine. A nujno je izpostaviti različne vidike, kot je na primer finančna pismenost mlajših ali celo otrok, kjer lahko cena in vrednost postaneta še bolj imaginarni, učinkovito uče- nje racionalnega ravnanja z denarjem pa še težje. »Mla- de ustavim, jih vprašam, ali gredo kdaj na kavo. Nato jim povem, da bo to, kje in kdaj jo bodo spili, popolnoma sledljivo, če računa ne bodo poravnali z gotovino. Saj to verjetno ni težava, ampak odvzem možnosti, da o tem izbirajo sami, pa je!« je pri- stop do mladih opisala Ču- ferjeva. ulični glasbeniki s Qr-kodo? Nekdanji sodelavec No- vega tednika Peter Zupanc, avtor številnih knjig, ki že vrsto let živi na Kitajskem, pripoveduje o tem, da ima- nad porabo posameznikov. Uvedejo lahko tudi omejitve glede načina porabe denarja, omejijo nekatere transakcije ali uvedejo provizije. Pasti digitalne denarnice »Če bi gotovina zamrla ozi- roma bi jo v popolnosti od- pravili ter namesto nje uvedli digitalno denarnico oziroma digitalne dokumente, bi cen- tralne banke in vlade v vsa- kem trenutku imele popoln nadzor nad tem, kje smo, in nad našimi nakupi. Tako bi nam še bolj sledili kot danes. V vsakem trenutku bi upra- vljavci elektronskih doku- mentov in digitalnega denar- ja (CBDC) lahko vedeli, kje smo in za kaj zapravljamo svoj denar. Če se bi upravljav- cem zazdelo, da se na primer z nakupi ne vedemo okolju prijazno, da živimo nezdravo in potrošniško nesprejemljivo ali da nismo dovolj poslušni državljani, nam bi zlahka omejili nakup blaga in sto- ritev oziroma nas kaznovali podobno kot kitajski sistem socialnega kreditiranja. Brez težav lahko rečemo, da se tako uveljavlja digitalno su- ženjstvo, česar ljudje nikakor ne smemo sprejeti,« je prepri- čan Ivan Jurgec. Nič več zobne miške in nagrajevanja vnukovih spričeval Če ukinejo gotovino, ne bo več zobne miške, žepni- ne, prašičkov za varčevanje, pomoči brezdomcu, ulične- mu umetniku, kupovanja na garažnih razprodajah, otroci in mladostniki ne bodo več prejemali denarja od starih staršev, ne bo rojstnodnev- nih daril v obliki denarja. Jih boste nakazovali? In seveda za vsak cent sporočali državi? Zakaj bi morala banka vedeti za vse to? Jurgec tudi meni, da bi popolna ukinitev gotovine v prihodnosti zelo ogrozila sku- pine z nizkimi dohodki, drža- vljanska združenja, ki svoje dobrodelno delo financirajo s sredstvi, ki jih prejmejo z dobrodelnimi akcijami in pri- reditvami. Ohranjanje pravi- ce do gotovine je ne nazadnje pomemben korak pri gradnji finančne pismenosti za mlaj- šo generacijo. S postopnim ukinjanjem bankovcev in ko- vancev ter z izključnim obsto- jem kriptovalut ali digitalne- ga denarja mlajša generacija zagotovo ne bo bolj finančno pismena. Zato je treba pravico do plačila v gotovini opredeliti kot izraz svobodne izbire, da lahko plačamo z gotovino; ne zato, ker ne moremo plačati elektronsko, temveč zato, ker ne želimo iz kateregakoli ra- zloga, morda kot odgovor na stanje v družbi ali zaradi svoje osebnosti. Ohranimo pravico do gotovine S pravico do gotovine lahko državljani uveljavljajo svobo- do in zasebnost v trgovin- skih in pravnih odnosih. V zadnjem času smo bili priča tudi različnim proaktivnim korakom za njeno ohranitev. Znana sta dva primera, ko je bila gotovina vpisana v ustavo države oziroma so prepove- dali uporabo digitalnega de- narja. To je v Evropski uniji storila Slovaška in v ZDA Flo- rida. Avstrijski zvezni kancler Karel Nehammer se zavzema za vpis gotovine v ustavo Av- strije. Podobno se v Sloveniji zavzema Ivan Jurgec, ki je sredi julija državnemu zboru podal pobudo za spremem- bo ustave, da bi vanjo vpisali pravico do gotovine. »Gre za izjemno resno temo, s katero želimo obvarovati pravico do zasebnosti, ne smemo ostati brezbrižni,« sklene Jurgec in državljane spodbuja k zbira- nju podpisov. Valentin Kubale: Življe- nje brez gotovine vidim kot skrajnost, ki za moje pojme nikoli ni posebej dobra. Naj bo neka stvar, ki je že ute- čena, takšna, kot je. Imamo kartice, imamo gotovino, kje je torej težava? Vedno nekaj spreminjajo na področjih, kjer težko ocenimo, kaj bi ta sprememba v celoti prinesla in pomenila za družbo. Andreja Jakopanec: Mi- slim, da je rokovanje z goto- vino boljše. Se mi zdi čudno, da bi vsak vedel, kje in kdaj sem nekaj kupila, plačala, kje sem torej bila. A tudi na ulici daš kakšen evro ume- tniku ali komu, ki prosi za denar. Težko si predstavljam, kako bi bilo v praksi videti življenje brez gotovine. Naj gotovina ostane, to je moje mnenje. jo tam ulični umetniki ali ulični prodajalci svojo kodo, ki jo s telefonom preprosto skeniraš in jim nakažeš nekaj denarja. Čuferjeva na to odgovarja, da bomo tako izgubili tudi socialni stik ter nekatere običaje: »Nisem koda, sem človek in svojim vnukom želim dati pet evrov za sla- doled. Ali jim bom nakaza- la ali kako?« Tematika o (brez)goto- vinskem poslovanju je vro- ča tema tudi na družbenih omrežjih, kjer nekateri bolj drugi manj drastično opozarjajo na možnost po- polnega nadzora, možnost odvzema lastnih finančnih sredstev v primeru nevzor- nega državljanskega vede- nja … Mnenje o tem in o možnih posledicah si seveda lahko ustvari vsak zase, iz- razi pa ga lahko še nekaj dni s podpisom ali ne podpisom dokumenta za zapis pravice gotovine v slovensko ustavo. www.novitednik.si www.radiocelje.si »Nisem koda, sem človek in svojim vnukom želim dati pet evrov za sladoled. Ali jim bom nakazala ali kako?« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 40, 5. oktober 2023 KRONIKA Požar v večjem gospodarskem poslopju je zahteval obse- žno posredovanje več kot 50 gasilcev. Ker nesreča nikoli ne počiva, so morali gasilci reševati še ponesrečenca v nesreči s traktorjem, ki se je zgodila v neposredni bližini prizorišča požara. K sreči je tokrat šlo samo za vajo. Ob dnevu gasilca in ob vstopu v oktober, mesec požarne varnosti, jo je na območju Kompol pripravila Gasilska zveza Celje. SIMONA ŠOLINIČ Več kot petdeset gasilcev posredovalo v Kompolah Preverjali usposobljenost »Predpostavka taktične ga- silske vaje je bil požar večjega gospodarskega poslopja, kjer so se prostovoljne gasilske eno- te srečale tudi s pomanjkanjem požarne vode. To so morali gasilci črpati iz Voglajne, ki je od kraja požara oddaljena pri- bližno 400 metrov. Sočasno so morali poklicni gasilci reševati moškega, ki se je hudo poško- doval v nesreči s traktorjem,« je o vaji dejal poveljnik Gasil- ske zveze Celje Janez Senica. Dodal je, da je bistveni na- men tovrstnih vaj preveriti operativno usposobljenost Posebno vajo z udeležbo specialne enote policije in vodnikov službenih psov so pretekli teden izvedli tudi na območju Splošne bolni- šnice Celje. Policisti so pri tem opravili vajo v tako ime- novani amok situaciji, kar pomeni izjemno nevaren in nepredvidljiv ter za ljudi ogrožajoč dogodek. Znano je, da je bolnišni- ca precej pogosto prizorišče tako besednega kot fi zičnega nasilja, ki se zgodi nepredvi- deno. Predpostavka vaje je bil nasilen napad moškega z no- žem na zdravstveno osebje. Moški je po napadu zbežal. Policisti so tako izvedli vajo iskanja in prijetja storilca. Vaja je potekala na širšem območju bolnišničnih stavb, storilca so prijeli na območju heliporta. Namen vaje je bilo tudi, da se policisti seznanijo z bolnišničnimi prostori in načinom delovanja bolni- šnice v izrednih situacijah. V vaji je sodelovalo deset pripadnikov specialne poli- cijske enote in osem službe- nih psov. Foto: Nik Jarh Storilca prijeli na heliportu Šlo je za vajo, ki ni daleč od resničnih dogodkov, ko pride do nevarne situacije. Pri prijetju storilca so pomagali tudi službeni policijski psi. enote in vodenje večjih posre- dovanj, hkrati gasilci na tere- nu vidijo pomembne stvari v povezavi s protipožarno var- nostjo stavb in prostorov, pri čemer preverijo, kako enote sodelujejo. Gasilci po vsaki ta- kšni vaji opravijo njeno analizo in kot dodaja Senica, pregled pokaže tudi dobre in slabe stvari: »Učinki takšnih vaj so tudi, da nekatere postopke v posredovanju izboljšamo, tudi pri vodenju posredovanj lahko kaj spremenimo še na boljše,« pravi Senica. Foto: Andraž Purg Gasilci so v vaji morali reševati tudi nekaj ponesrečenih. Kot bi šlo zares. V vaji je bilo tudi ključno upoštevanje vseh na- vodil, saj je temeljila tudi na preverjanju vodenja posredovanja. Čeprav je bila vaja, je pokazala tudi na to, kako pomembno je hitro priti do večje količine vode. Tokrat so jo črpali iz Voglajne, ki je oddaljena kar 400 metrov. A je gasilcem uspelo. Oktober je mesec požarne varnosti. Tokrat je poudarek na preprečevanju požarov v naravi. Uprava za zaščito in reševanje je pripravila raznovrstna promocijska gradiva, predvideni so tudi posveti za lokalne skupnosti in strokovno javnost. Gasilska zveza Slovenije se bo osredotočila na širjenje informacij o preventivnih ukrepih ter organizi- rala dneve odprtih vrat in predstavitve za šole in vrtce. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev bo organiziralo dneve odprtih vrat v poklicnih gasilskih enotah, svoje dejavnosti bodo gasilci predstavili tudi na posvetih za občane. V strokovnih krogih in med svo- jimi člani bo širilo zavedanje o požarih v naravi tudi Slovensko združenje za požarno varstvo. Letos v projektu prvič sodeluje tudi Zavod za gozdove Slovenije, ki bo med drugim osveščal obiskovalce jesenskega kmetijskega obrtnega sejma v Komendi, so še sporočili z obrambnega ministrstva. Mesec požarne varnosti Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 40, 5. oktober 2023 ŠPORT Tesna zmaga celjskih rokometašev na gostovanju v Ribnici Skozi šivankino uho v boljše čase? Še ena tekma, ki ne gre v čast rokometašem Celja Pivo- varne Laško. Na srečo so uspeli zmagati v Ribnici. Prejeli so 37 golov, a dosegli enega več. Zadnji napad so imeli gostitelji, a so ga nespretno izpeljali. Uresničila se je napo- ved, da bodo celjski navijači v tej sezoni trepetali na večini gostovanj v 1. slovenski ligi. DEAN ŠUSTER Tim Cokan je dosegel osem golov, po sedem sta jih dala Mitja Janc in Ante Ivanković. Odločilne so bile obrambe Gala Gaberška v ključnih trenutkih. 40 golov v prvem polčasu Državni prvaki so po kla- vrnem začetku v domačem prvenstvu zmagali dvakrat zapovrstjo. Najprej so v svo- ji dvorani zlahka ugnali eki- po Ljubljane, v nedeljo so s »celo glavo« zapustili vročo ribniško dvorano. Zadnjo tekmo četrtega kroga so bolje začeli domači rokometaši iz dežele suhe robe. Po pribli- žno petih minutah so vodili s 5 : 2 in že tedaj je trener Celja Alem Toskić zahteval minu- to odmora. Po njej so njegovi varovanci zaigrali veliko bolje in v 12. minuti po golu Vida Kačičnika izenačili na 7 : 7. Do konca polčasa se je nada- ljeval izenačen boj. Obe ekipi sta več pozornosti namenili igri v napadu, o čemer zgo- vorno priča število golov na obeh straneh (20 : 20). Druga točka visela v zraku Sredi drugega polčasa je bil rezultat izenačen (29 : 29), nato je gostom med 45. in 50. minuto uspel delni izid 5 : 1 za vodstvo s 34 : 30. Toda Rib- ničani se niso predali, zmago Celja so ogrožali do zadnjega zvoka sirene. »Pivovarji« so v zadnji minuti izgubili žogo, ko je Stefan Žabić ni uspel uloviti po tvegani podaji Žige Mlakarja. Ribničani po minuti odmora trenerja Boru- ta Mačka v zadnjem napadu niso dosegli izenačujočega gola; prav Žabić je vplival na slab met domačega levega zunanjega napadalca. S kančkom sreče »Za nami je zelo, zelo težko gostovanje v Ribnici. Vedeli smo. kaj lahko pričakujemo, sploh ker imamo kar nekaj poškodovanih igralcev. V na- peti končnici smo imeli nekaj sreče, a mislim, da smo si jo zaslužili z bojevito igro. V Ribnico smo prišli po zmago in jo tudi dobili,« je najprej dejal trener Alem Toskić. Nato je poudaril: »To zmago smo resnično potrebovali. Nekaj stvari sicer tokrat ni šlo po načrtu, a fantje so z vztrajno in zavzeto igro prišli do dveh točk. Takšna mora biti naša usmeritev, to sem že velikokrat povedal. A treba se je zavedati, da imamo mlado ekipo, ki ji moramo kdaj tudi spregledati kakšno napako. Fantje resnično trdo trenirajo. Zdaj nam v tem natrpanem urniku nekaj preglavic pov- Mitja Janc je sedemkrat prelisičil domačo obrambo. Hitronogi Vid Kačičnik je bil s štirimi goli (toliko sta jih dosegla tudi Ivan- ković in Perić) najboljši strelec celjskega moštva v Magdeburgu. V Ribnici je k zmagi prispeval pet zadetkov. Zaščiteni kot kočevski medvedi? PREJELI SMO Na spletnem portalu Ekipa24. si je bil 21. septembra ob pritožbi Celjanov na registracijo tekme s Svišem v Ivančni Gorici objavljen članek Sporočilo Celjanom iz pr- voligaškega kluba: » Tudi vam mora biti jasno, da niste zaščiteni kot ko- čevski medvedi.« Sporočilo je na Facebookovi strani Rokometnega kluba Slovenj Gradec objavil Ivan Praprotnik, sicer predsednik tega kluba med letoma 1981 in1992, ki je bil pred osamosvojitvijo zadnji mandat tudi član predsedstva RZS. Ob tem se samo po sebi postavlja- jo vprašanja, s katerimi dokazi lah- ko Praprotnik trdi, da so bili Celjani »zaščiteni kot kočevski medvedi«, ter kdaj, na katerih tekmah in proti kateremu nasprotniku je »tudi kdo ostal kratkih rokavov ali ko so bile okoliščine v prid Celju, kdo drug pa oškodovan. Takrat seveda ni bilo pritožb, bila je le kakšna minuta jeze ali slabe volje, potem je bilo naprej vse spet v redu«. Kot dolgo- letnemu rokometnemu delavcu in še novinarju za nameček je Prapro- tniku zagotovo jasno, da štejejo le stvarni dokazi, ne pa govoričenje in pisanje kar počez. In da je s tem, ko je bilo njegovo sporočilo javno objavljeno še na spletnem portalu, posegel v dobro ime kluba, ki je ne glede na sedanje stanje dosegel daleč največ v slovenskem moškem rokometu. Iz malo bolj natančnega vpogleda v zgodovino celjskega rokometa je razvidno, da so bili Celjani v nek- danji Jugoslaviji deležni neštetih sodniških krivic, ki so se po osa- mosvojitvi Slovenije nadaljevale tudi na mnogih tekmah v evropski ligi prvakov – vse do leta 2004, ko so celjski rokometaši po šestih ne- uspešnih polfinalih končno vendar- le prišli na vrsto in osvojili naslov evropskih klubskih prvakov, edini doslej v vsej zgodovini slovenske- ga moškega športa. V državnem prvenstvu samostojne Slovenije so bili Celjani suvereno najboljši do leta 2008 (17 sezon), ko je klub zapustila dotedanja uprava kluba s Tonetom Turnškom na čelu. Edini naslov državnih prvakov so v korist ljubljanskih Prul izgubili v sezoni 2001/02 – a še tega za zeleno mizo po sporni odločitvi takratnega pred- sednika RZS in predsedstva RZS. Če bi bili Celjani »zaščiteni kot kočevski medvedi«, se kaj takšnega zagotovo ne bi zgodilo! In še bolj podrobno – rokometaši Slovenj Gradca so bili Celjanom v držav- nem prvenstvu »konkurenčni« le v petih sezonah (1996-99 in 2003- 05), ko so za Celjani sicer zasedli drugo mesto, a je bila takrat raz- lika med njima na končni lestvici osem (2003/04) do celo štirinajst (1996/97) točk. Kje so torej tista »oškodovanja«, ki jih v svojem sporočilu omenja Ivan Praprotnik? Iz vsega tega lahko potegnemo sklep, da gre za »orkestriran« zače- tek napadov na celjski rokomet, ki že tako ali tako doživlja eno svojih najslabših sezon. Andrej Šušterič, predsednik izvršnega odbora in upravnega odbora RK Celje (1984-2008) zročajo še poškodbe in fantje se trudijo na vso moč.« Korže Lesjak namesto Muhovića Vratar Gal Gaberšek je z de- setimi obrambami odločilno vplival na končni izid: »Vede- li smo, da bo naporno in da bomo morali dati vse od sebe, da bomo iz Ribnice odnesli obe točki. Garali smo do zadnjega atoma moči. Mislim, da smo si to zmago zaslužili. Na koncu smo imeli mogoče malo sreče, ki je v tej sezoni še nismo imeli, in vesel sem, da nam je uspe- lo.« 22-letni krožni napadalec iz Bosne in Hercegovine Amir Muhović je do konca sezone posojen Borcu iz Banja Luke. S Celjem ima veljavno pogod- bo do konca sezone 2024/25. Klub in igralec sta se za ta ko- rak odločila z željo, da bi Amir v Borcu dobil več igralnih minut in pridobival izkušnje. Njegovo mesto v članski ekipi bo zasedel nov up celjskega kluba, 18-letni Žan Korže Lesjak, ki je na treh tekmah 1. mladinske lige dose- gel že 30 golov. Vse je dosegel iz igre in je v tem elementu igre najboljši strelec lige. Gre za nov izdelek celjske rokometne šole, ki bo dobil priložnost v članski ekipi. Jutri bodo celjski roko- metaši pričakali Koprčane. V sredo bo sledila nova tekma v ligi prvakov, gost Zlatoroga bo Montpellier. V 3. krogu so bili rumeno-zeleni nebogljeni pri aktualnem evropskem prvaku Magdeburgu (39 : 23). Foto: Slavko Kolar Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 40, 5. oktober 2023 ŠPORT V 54. minuti je Celje pove- dlo. Aljoša Matko je podal v osrčje kazenskega prostora, kjer je najvišje skočil Mark Zabukovnik. 13 minut kasne- je je Jegor Prucev kaznoval poigravanje branilca Prolete in vratarja Mihelaka. Zmaga rešuje vse težave Drugi najboljši strelec lige Aljoša Matko je dejal: »V prvem delu je bila tekma ›mrtva‹. V nadaljevanju smo vzeli žogo v noge in prevla- dovali na igrišču. Zmagali smo zasluženo. Kot smo re- kli že večkrat, po porazu je najbolje zmagati. Dokazali smo, da nas prvi neuspeh ni Uspešne športnice celjskih klubov Celje: Celjske rokometašice so v gosteh premagale ekipo Ptuja z 32: 27. Košarkarice Cin- karne so v uvodnem krogu domače lige gostovale v Slovenskih Konjicah in zmagale z razliko 35 točk. Izstopala je Maja Uranker s 25 točkami. Celjanke so včeraj odigrale prvo tekmo v Jadranski ligi, in sicer doma proti hrvaški Požegi. Jutri bodo pričakale ekipo Triglava. Atleti- nja Kladivarja Klara Lukan je na svetovnem prvenstvu v cestnih tekih v latvijski Rigi v teku na pet kilometrov z državnim rekordom 15 minut in 25 sekund osvojila deseto mesto in bila tretja najboljša Evropejka. DŠ NA KRATKO Moštvo Alberta Riere dobilo bitko v Murski Soboti Nemudoma popravili slab vtis s tekme z Aluminijem Nogometaši Celja so v prejšnjem krogu kljub prvemu porazu ostali na vrhu lestvice 1. slovenske lige, v soboto pa so vpisali novo, sedmo zmago, in sicer na deseti tekmi. V gosteh so bili boljši od Mure z 2 : 0. V prvem polčasu je moštvo Alberta Riere reševal, kot je že v navadi, izvrsten vratar Matjaž Rozman. DEAN ŠUSTER iztiril.« Kaj je botrovalo slabši predstavi v prvem delu tek- me? »Morda smo prehitro in na silo želeli zaključevati akcije, morda smo bili tudi slabo postavljeni. Vse smo popravili v drugem polčasu, kar se nam je obrestovalo,« je dodal najboljši strelec Celja Matko. Žiga Kous je čestital za zmago svojemu nekdanje- mu klubu: »Zasluženo so sla- vili, saj so bili boljši v drugem polčasu. Mi svojih priložnosti nismo izkoristili.« »Imam izvrstno ekipo« Trener Celja Albert Riera je po prvem porazu dejal: »Če že moram komu oddati vse tri točke, potem to najraje storim Aluminiju.« V Murski Soboti je poudaril, da s soigralci ni imel veliko časa razmišljati o sredi- nem spodrsljaju: »Nisem jim pustil žalovati. Rekel sem jim, da je najpomembneje ponov- no zmagati in tekmo končati z žogo v nogah. Imam izvrstno ekipo. Državno prvenstvo je desetmesečni maraton, v njem se bo zvrstilo še veliko podvi- gov in padcev.« Novi strateg Mure Vladimir Vermezović je bil objektiven: »Dokler smo imeli dovolj moči, smo se do- bro zoperstavljali tekmecem. Ko nam je v drugem delu zmanjkalo energije, so bili Ce- ljani močnejši. Mi več nismo zmogli.« V naslednjem krogu bo Celje gostilo Bravo. Ekipi se v tej sezoni še nista pomerili, kajti tekme tretjega kroga so bile preložene zaradi poplav. Izbruh nezadovoljstva Preostali izidi 11. kroga 1. slovenske nogometne lige so bili: Bravo – Domžale 3 : 2 (odločilni gol je dosegel Lan Štravs, in sicer prav proti eki- pi, ki jo vodi trener Dušan Kosić, s katerim sta Celju pri- nesla naslov državnega prva- ka), Rogaška – Olimpija 0 : 2 (Ljubljančani so zadeli v 92. in 99. minuti), Kalcer Rado- mlje – Koper 1 : 1 (Radomljani so zadeli v 87., Koprčani v 89. minuti) in Aluminij – Maribor 1 : 0 (trener Robert Pevnik je bil še skoraj odstavljen, potem je zbral skalpa Celja in Mari- bora). Rogaška je na zadnjem mestu, a po osem točk imata tudi ekipi Kalcerja in Domžal. Ogorčen je bil trener Slatinča- nov Oskar Drobne: »Vedenje Olimpijinih igralcev med od- hodom z igrišča je bilo nepri- merno. Za njihovo zmago je zaslužna sodniška odločitev.« O sporni enajstmetrovki v 90. minuti je Drobne dodal: »Vsi trenerji vemo, kako se je sodilo Olimpiji, kako se ji sodi in kako se ji bo sodilo. Če potrebuje enajstmetrovko v 90. ali 95. minuti, jo bo dobila.« Trener gostov je tarnal nad zelo slabo pripravljenim igriščem. Člani gostujoče zasedbe so prizori- šče zaradi varnostnih ukrepov zapustili v spremstvu policije. Po dosojeni enajstmetrovki je do obračunavanja prišlo na delu tribune, namenjene po- sebnim gostom. Ker sektorji med seboj niso dovolj ograjeni, so se v dogajanje vključili celo preostali gledalci. Navijači NK Rogaška so napadli športnega direktorja Gorana Boromiso, ki je tekmo spremljal v družbi direktorja Igorja Barišića, stro- kovnjaka za telesno pripravo Nikole Vidovića ter mlajšega sina. Tako so navedli predstav- niki Olimpije. Slatinčani se po drugi strani čutijo oškodova- ne, a bodo – zaradi lastne ko- risti – morali brzdati čustva. Foto: Andraž Purg »To je bil slab dan. Vsi smo ga imeli, vključno z mano. A kar je, je, ničesar ne moremo spremeniti. Prav tako se ne bom preveč spuščal v podrobnosti tekme, saj imamo že čez tri dni novo. Vedno je treba gledati naprej, ne nazaj. Če že moramo oddati nekomu tri točke, potem jih najraje dam Aluminiju, saj jih bo potreboval,« se je Albert Riera odlično odzval po prvem porazu. Posledice so bile učinkovite. Jegor Prucev je pozorno prežal na napako doma- če obrambe in jo dočakal v 67. minuti, ko je blo- kiral strel vratarja, žoga pa se je odbila v mrežo. LESTVICA 1. SNL CELJE 10 7 2 1 22:9 23 KOPER 10 6 3 1 16:8 21 OLIMPIJA 10 6 1 3 25:18 19 BRAVO 10 5 2 3 16:14 17 MARIBOR 10 4 2 4 14:11 14 MURA 10 4 1 5 12:17 13 DOMŽALE 10 4 1 6 14:16 10 KALCER 10 2 2 6 13:19 8 ROGAŠKA 10 2 2 6 9:16 8 ALUMINIJ 10 2 2 6 7:20 8 Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 40, 5. oktober 2023 ŠPORT Celjski hokejisti uspeli v petem poskusu Po prvi zmagi v Alpski ligi se jim je odvalil kamen od srca Po štirih neuspešnih poskusih v Alpski ligi so igralci Hokejskega kluba RST Pellet Celje v petem krogu prema- gali Lustenau s 4 : 3. Prva gola sta dosegla Nik Grahut in Mikus Mintautiškis, nakar je dvakrat zadel Jure Sotlar za vodstvo s 4 : 1. Potem so gostje pritisnili na plin in celjsko moštvo je pošteno trpelo. Zmage ne bodo samoumevne »Res je, odvalil se nam je kamen od srca. V uvodu Alpske lige je naša mlada ekipa dokazala, da se lahko uspešno upira italijanskim in avstrijskim ekipam, toda vedno ji je zmanjkal kanček izkušenj v prelomnih trenut- kih ali športne sreče, da bi se izognila porazu. Končno se je vse sestavilo v naš prid. Prepričan sem, da to ni bilo zadnjič,« je bil zmage zelo ve- sel predsednik kluba Vid Va- lenčak. Že jutri bo v celjskem mestnem parku nova tekma v mednarodni regionalni ligi. Po zadnji zmagi in odmevni igralski okrepitvi Valenčak pričakuje množičnejši obisk tekme z Bregenzerwaldom: »Po vsaki naši zmagi se ljubi- telji športa začnejo pogovar- jati o hokeju. Toda gledalci se morajo zavedati, da podarje- nih točk ne bo in da bomo morali za vsako zmago trdo garati. Fantje se bodo morali bojevati za vsak plošček, za vsak centimeter na ledeni ploskvi. Mislim, da smo na dobri poti in da bomo še na- prej trd oreh vsakomur v naši dvorani.« Luka Kalan je doslej poznal malo celjskih hokejistov. Komerički hiter in drzen Medtem ko je moški del ekipe celjskih hitrostnih dr- salcev odpotoval v Budimpe- što na tekmovanje Olympic Hopes, je ženski del ekipe pridno treniral na domačem ledu. V svoji kategoriji (junior A men) je bil na 1.500, 1.000 in 500 metrov najhitrejši Tibor Komerički. Drsal je tako hitro in drzno, da je bil najhitrejši tudi v kategoriji men, in sicer na vseh treh progah ter tudi v skupni razvrstitvi. Njegov klubski kolega Vid Gal je na 1.500 m zasedel 10. mesto, na 1.000 m je bil četrti in na 500 m osmi. V skupni razvrstitvi (kategorija men) je zasedel 7. mesto. Izboljšal je osebni rekord na 500 m. Filip Škof je izboljšal osebne rekorde na vseh treh razdaljah in je bil v kategoriji junior C boys 14. v skupni razvrstitvi. Novi trener Drsalnega kluba Celje Ersel Argun je sporočil: »Kljub zah- tevnemu poletnemu dogajanju in odpovedanim treningom zaradi poplavljenega drsališča se je prvo tekmovanje v sezoni začelo odlično. Osebni rekor- di nam dajejo dobro usmeri- tev za preostanek tekmovalne sezone. Čestitam svojim tek- movalcem in upam, da bodo še bolj trdo delali in dosegali boljše rezultate.« Naslednje tekmovanje, ki čaka hitrostne drsalce, je tekma pokala Alpe - Jadran, ki bo v Zagrebu od 14. in 15. oktobra. Tam bo celj- ska ekipa nastopila v popolni zasedbi. DŠ Z leve stojijo Vid Gal, trener Ersel Argun, Filip Škof in Tibor Komerički. (Foto: DK Celje) Poplava jima je odvzela višji uvrstitvi Od 21. septembra do 1. okto- bra je bilo v italijanski Pescari evropsko prvenstvo veteranov v atletiki. Med udeleženci sta bila tudi predstavnika Atletskega dru- štva Kladivar Celje. »Nastopilo je več kot 5 tisoč atletov iz ve- čine evropskih držav,« je pove- dal Marko Božiček, ki je osvojil srebrno medaljo. V kategoriji M 60+ je postal evropski podpr- vak v teku na 300 metrov z ovi- rami. Le za štiri stotinke sekun- de je zaostal za zmagovalcem, Fincem Alatupo. Odličen vete- ranski atlet Božiček se je uvrstil tudi v fi nalni tek na 100 metrov z ovirami, kjer je s svojim letos najboljšim rezultatom (16.08) osvojil peto mesto. Slovenska reprezentanca je v 59 nastopih osvojila deset kolajn. Edino zlato odličje je pripadlo nek- danji članici Kladivarja Stanki Prezelj, ki je zmagala v skoku v višino v kategoriji W 70+. 81-le- tni Celjan Alojz Snedič, ki je kot prvi Slovenec igral v nemški rokometni bundesligi, je tekel na 100 metrov. Bil je četrti. S časom 16,03 je krepko zaostal za svojim osebnim rekordom v kategoriji 80+ (15,72). Če bi ga ponovil, bi osvojil srebrno kolajno. »Medaljo mi je vze- la poplava. Najbrž ne samo medaljo, morda tudi zmago. Mučila me je poškodba noge. Alojz Snedič in Marko Božiček (Foto: osebni arhiv) Marko Božiček je bil pred leti na Danskem evropski prvak v teku na 400 m z ovirami v kategoriji 55+. (Foto: arhiv AD Kladivar) Pomagal mi je španski ma- ser. Še 30 metrov pred ci- ljem sem vodil, potem mi je zmanjkalo moči. To je posledica poplave, kajti po njej nisem imel možnosti za vadbo. Tudi košarke in no- gometa nisem igral. Z ženo sva morala zapustiti dom v Malih Braslovčah in sva se preselila v Celje, kjer naju je sprejela moja nečakinja. Nato sem le garal pri ob- novi hiše, v katero sva se z ženo vrnila pred kratkim,« je bil potrt Snedič, ki ga v športnem Celju poznajo pod vzdevkom Čorba. Za- radi podobnih težav se je pridušal tudi Božiček, ki je potreboval dneve in tedne, da je v svoji hiši v Ločici pri Savinji odpravil posledice poplave. DŠ Kalan v prvem napadu V ponedeljek zjutraj je Valen- čak sporočil, da je nova okre- pitev celjskega moštva Luka Kalan, 30-letni Kranjčan, ki bo povečal kakovost v celjskem napadu. V zadnjih dveh sezo- nah je nosil dres Olimpije in z njo igral na višji tekmovalni ravni, v ligi IceHL. Kalan bo po sezoni 2018/19 ponovno igral v Alpski ligi, takrat je branil bar- ve Jesenic. Pred štirimi leti se je iz Gorenjske za dve sezoni preselil v Poljsko. »Vesel sem, da smo se s celjskim klubom dogovorili za sodelovanje. V nekaj dneh sem spoznal ve- liko novih mladih soigralcev. Le nekaj jih poznam od prej. Verjamem, da lahko v ekipo prinesem nekaj tistega, kar ji je mogoče do zdaj še manj- kalo. Komaj čakam na prvo tekmo.« Ta je bila že v torek, prav v Kranju, kjer je repre- zentančni napadalec začel svojo športno pot. Tako kot na prvem dvoboju so znova odločali dodatni streli. Tokrat DEAN ŠUSTER Nagradi za najboljša igralca ekip je podelil celjski župan Matija Ko- vač. Trener Celja Gal Koren je izbral mladega vratarja Jako Gajška. so bili uspešnejši Celjani, edini je zadel Jaša Jenko. V rednem delu (2 : 2) sta bila strelca Maks Bukovec in Jure Sotlar. Foto: Peter Ocvirk Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 40, 5. oktober 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE ob 17.00 SREDA, 4. oktober, GLEDALIŠKA PREDSTAVA: ZVEZDICA ZASPANKA Primerno za otroke od 4. do 10. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku ob 17.30 ČETRTEK, 5. oktober, TATJANA ROZMAN: JE VERA V UM ODREŠITEV ALI PREKLETSTVO? Oddelek Glasba-film ob 10.00 SOBOTA, 7. oktober, POBARVANKE Z NAŠIH POTI: 2868 KM DO BOŽIČKA Potopisno predavanje za otroke od 5. leta starosti dalje in starše. Knji žnica pri Mišku Knji žku ob 17.30 PONEDELJEK 9. oktober, V OBJEMU POLARNEGA SIJA Potopisno predavanje Barbare Popit v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Študijska čitalnica WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 10. 16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur V novo študijsko leto z Urošem Kuzmanom in LUŠ'nimi citrarkami Predstava ob otvoritvi novega študijskega leta 17.00 Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija Odprtje razstave 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Bog vas sprejmi, kraljica Venera! Koncert srednjeveških ljudskih balad 18.00 Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah Nazaj v mladostni kraj Odprtje razstave Staneta Jagodiča 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Glasbena predstava za otroke in otvoritev Ježkovega nahrbtnika Izvajalki: Inga Ulokina, violina ter Olga Ulokina, klavir 18.00 Občinska knjižnica Polzela Za dušo in srce Predstavitev kuharske knjige Vite Vybihal PETEK, 6. 10. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Ipavčeva paleta VI – Vedute Šentjurja Odprtje razstave del IV. Ipavčeve palete z violinistko Ingo Ulokina 19.30 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Premiera 19.30 Kulturni center Laško Vročica Glasbena komedija Špas teatra 19.30 Vrt Ipavčeve hiše Na obisku pri Ipavcih (Valentina Fijačko Kobić, Tilen Udovič, Inga Ulokina in Aleksandar Kuzmanovski) Koncert ob odprtju Ipavčevih kulturnih dnevov 2023 20.00 Celjski mladinski center Chaves, Wookie The Huge, Babooni, Chorus Koncert SOBOTA, 7. 10. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Packarije Nastopajo učenci OŠ Dramlje pod vodstvom Anice Čede 11.00 in 17.30 Dom kulture Velenje Pika miga Mini festival otroških plesnih skupin; v nedeljo ob 11.00 in 17.00 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Predstava 18.30 Aqua Roma Rimske Toplice Oktober FejST Otroški program z Dejanom Dogaja, ob 21.00 Dejan Dogaja band 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: Večni otrok Predstava NEDELJA, 8. 10. 19.30 Celjski dom Nisem se omožila, tako kot sem pričakovala Romantična komedija v srbskem jeziku PONEDELJEK, 9. 10. 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Jurš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika Kajuha; premiera 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pesem za Laro: Lara Jankovič in Zavod LibertArt Za gledališki abonma Ponedeljek in izven TOREK, 10. 10 17.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia Cilli Celje Predstavitev druge izdaje knjige mag. Damirja Žeriča 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Torek večerni in izven 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Predstavitev biografi je Dnevnik Mlinarjeve Tončke Predstavitev knjige in pogovor z avtorico Vido Hustič 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Luka Juhart, Mauricio Valdés San Emeterio & Evgeny Drapiko Koncertni cikel pri Didiju 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pesem za Laro: Lara Jankovič in Zavod LibertArt Za gledališki abonma Torek in izven SREDA, 11. 10. 13.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otvoritvena slovesnost ob 21. bienalu otroške grafi ke 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Teater v muzeju: Druga preteklost Pogovorni večer, vstop prost 18.00 Savinov likovni salon Žalec Oblični odtis Odprtje razstave grafi čnih del Arjana Pregla, častnega predsednika 21. bienala otroške grafi ke 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije, sekcija Savinjska dolina 19.00 Dvorana KZ Šempeter Je kir ke reku? Pohorska komedija 19.30 Narodni dom Celje Maja Rome, Emile Samama Cantor in Krešimir Petar Pustički Koncertni abonma Praznik kozjanskega jabolka ČETRTEK, 5. 10 19.00 Dom krajanov v Podsredi Aškerčev večer v Podsredi Večer bo posvečen Vladimirju Pavšiču – Mateju Boru in njegovi večplastni poeziji. SOBOTA, 7. 10. 10.00 Trg Podsreda Slavnostno odprtje Praznika kozjanskega jabolka Podelitev naziva Carjevič leta 2023 in blagovne znamke Sožitje – Kozjanski park 11.00 Slovensko bavarska hiša v Podsredi Odprtje razstave gob Gobarskega društva Kozjansko Kozje 12.00 Trg Podsreda Tekmovanje v peki »štrudla« 16.00 Trg Podsreda Tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupu Od 18.00 dalje pod šotorom Zabava z ansamblom Jug NEDELJA, 8. 10. Trg Podsreda 10.00 do 17.00 Sejem regionalnih produktov Tržnica in bogat kulturni program, predstavitev društev in združenj, ustvarjalnice za otroke 10.30 do 13.00 Družabno kolesarjenje z jabolko na kolo 11.00 Rekreativni tek na Grad Podsreda S kozjanskim jabolkom v Podsredi do bolj zdravega življenja V času Praznika kozjanskega jabolka bo od 1. do 8. oktobra potekal fotografski Ex-tempore Kozjansko jabolko 2023 Druge prireditve ČETRTEK, 5. 10. 16.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke Srečanje stanovalcev domov za ostarele v SSD, varovancev VDC Muc in članov Medobčinskega Društva Sožitje Žalec 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton na kulturni prireditvi Ustvarjalnica za otroke in družine 17.30 Osrednja knjižnica Celje Je vera v um odrešitev ali prekletstvo? Cikel petih predavanj Tatjane Rozman 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Gasilska ustvarjalnica za najmlajše z Gasilsko zvezo Žalec 19.19 Mestna knjižnica Velenje Milojka B. Komprej: Pod milostjo neba Z avtorico se bo pogovarjala Tatjana Vidmar. PETEK, 6. 10. 9.00 in 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Krojač v muzeju Predstavitev poklica krojača, ki ga bo predstavil Franc Turnšek. 16.00 do 19.00 Pri domu kulture v Žičah Veselo žiško popoldne 16.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Odprtje XVIII: Kongresa gasilske zveze Slovenije 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pasti interneta in otvoritev ŠOK-a Predaval bo kriminalistični inšpektor Boštjan Plankar. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Z majhnimi koraki do boljšega počutja Predavala bo Lucija Maglica Mastnak. 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Ohranjanje in krepitev spomina brez demence Predavanje in predstavitev knjige Slavice Biderman 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 19.30 do 24.00 Fontana piva Zeleno zlato Žalec XVIII. Kongres Gasilske zveze Slovenije Druženje gasilcev s skupino Chicas, koncert godb na pihala Liboje in Zabukovica SOBOTA, 7. 10. 8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Podeželska tržnica v Žalcu 8.00 do 12.00 Mestna tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec, šotor na parkirišču Razstava malih pasemskih živali 9.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Teden otroka 2023 Izmenjevalnica igrač in oblačil, igralni in ustvarjalni kotiček. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pobarvanke z naših poti: 2868 km do Božička Po mrzlih skandinavskih deželah boste potovali z družino Rojc 10.00 do 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Izmenjevalnica otroških igrač Z igro do dediščine v Tednu otroka 19.00 Špitalska kapela Celje Slišno in neslišno mesto: Mini noise večer Eksperimentalen in za občinstvo doživljajsko drugačen zvočni dogodek lokalnih in gostujočih ustvarjalcev. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Jutranjice z Mimi Podkrižnik Literarni večer, z ustvarjalko se bo pogovarjala Tatjana Oset. NEDELJA, 8. 10. 8.00 do 15.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec, šotor na parkirišču Razstava malih pasemskih živali 13.00 do 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Dan gasilcev, policije in reševalcev Ob 16.00 atraktivna reševalna vaja PONEDELJEK, 9. 10. 10.00 in 11.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre 17.30 Osrednja knjižnica Celje V objemu polarnega sija – Z jadrnico po fjordih severne Norveške Potopisno predavanje Barbare Popit TOREK, 10. 10. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi lisjaka Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine 18.00 Škofi jski dom Vrbje Tečaj o negi in oskrbi bolnika ali starostnika v domačem okolju Tečaj je brezplačen in namenjen širšemu krogu ljudi. 18.00 Knjižnica Velenje Mama hčerki in Hčerka mami Predstavitev knjig s predavanjem o dinamiki toksičnih odnosov v družini SREDA, 11. 10. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Spoznajmo mesto Celje skozi objektiv Josipa Pelikana Muzejska učna ura 10.00 Planet generacij, Verčgeneracijski center Velenje Filmi, posneti v Benetkah Potopis Mira Brešarja 11.00 Celjski dom Revmatoidni artritis – bolezen predvsem malih sklepov Predava: Andreja Kodrič Kampoš 19.30 Celjski mladinski center Japonski dan Gostja Chihoco Yanagi, ki bo predstavila japonsko kulturo Dobrodelne prireditve SOBOTA, 7. 10. 9.00 Guštova mestna plaža Celje Tečem, da pomagam Celoten izkupiček bo namenjen nakupu osnovnih pripomočkov za slepe in slabovidne. 12.00 Vista Velenje Velenje pomaga Veliki dobrodelni koncert s spremljajočimi dogodki za pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 40, 5. oktober 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je TEREZIJA LUŽAR (21. 9. 1944–20. 9. 2023) Ob boleči izgubi drage mame, omice, prababice, tete in botre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opravljen obred, pogrebni službi Raj, pevcema Ani in Jerneju ter trobentaču. Vsi njeni domači 614 Dragi ati, za nas ne boš nikoli umrl! ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi MARIJAN MACUH iz Nazorjeve ulice 25 v Celju (30. 8. 1933–22. 9. 2023) Vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, hvala! Žalujemo: žena Jožica, hči Tatjana, sin Marjan, brat Tone z družino ter vnuki in pravnuki 626 Poroke Laško Poročili so se: Irina del RO- SARIO BERNAL RODRIGUEZ iz Peruja in David GRAŠINAR iz Tabora, Kaja SVETINA iz Radelj ob Dravi in Matej VER- DINEK iz Vuzenice, Hana STANTE in Luka HLIŠ, oba iz Paneč. Šentjur Poročila sta se: Marija UŽ- MAH in Igor ČEKON, oba iz Planine pri Sevnici. Piš vetra posušil bo solze, klopotec oznanil bo jesen, življenje le kratka je pesem, to zdaj, ko te ni, dobro vem. (S. Makarovič) ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubi mož, oče, brat, dedek in pradedek ANTON VEBER iz Zvodnega 3a, Celje (11. 5. 1945–18. 9. 2023) Ob izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala patru Marjanu Gačniku in sestri Grazyni Mech za lepo opravljen obred in vso podporo v molitvi. Dragi ata, zelo te bomo pogrešali! Žalujoči: žena Hedvika, hči Nataša in sin Toni z družinama p Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in sestre ANICE FIDLER rojene Gračner iz Nove vasi pri Šentjurju (26. 7. 1943–22. 9. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za vso pomoč in oporo v teh težkih časih slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni bodrili in zanjo molili. Hvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospodu župniku Niku Kranjcu za cerkveni obred, gospe Zdenki Orač za govor, pevcem skupine Eros in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena HVALA! Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali p Je čas rojstva, življenja in smrti. Čas veselja, žalosti. In je spomin. ZAHVALA Zapustil nas je JANKO ŽLIČAR iz Šentjurja, Pod vrbco 24 (6. 11. 1956–20. 9. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Zagajšek in osebju Doma Zimzelen za večletno oskrbo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi n STROJI PRODAM »PANT žago«, za hlodovino, starejšo, prodam. Telefon 070 738-979. 595 REGULACIJSKI motor za mešalne ventile MV 120/09E, nabavljen 4. 10. 2018, prodam. Telefon 031 802-891. 619 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM GROZDJE na brajdi (jurka), v Začretu, pro- dam. Telefon 051 621-738. 602 JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807. 620 KORUZO, ječmen, po 0,25 EUR/kg, prodam. Telefon 041 291-053. 625 VINO jurka ugodno prodam. Telefon 041 518- 421. 629 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA, pasma šeka, starega 10 tednov, pro- dam. Telefon 070 190-558. 615 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, odsta- vljenega od mleka, prodam. Telefon 031 840-282. 566 TRI bikce simentalce, težke od 180 do 200 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 628 Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje TELICO simentalko, staro dobrih 6 mesecev, zelo lepa, prodam. Telefon 041 596-475. 630 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM SUHA metrska drva prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 520-588. 621 AVTOGENI varilni aparat: dve jeklenki z ma- nometri, 10 m cevi, pištolo z nepovratnimi ventili, 3 kose gorilnikov, prodam za 350 EUR. Telefon 070 803-395. 622 SMREKOVO hlodovino, od 12 do 13 m³, pro- dam. Telefon 041 324-192. 623 SESALEC listja, na kolesih, z drobilnikom in s košem, nov, prodam za 65 EUR. Telefon 041 629-644. 624 VISOKO gredo, leseno, 200 x 100 cm, pro- dam. Telefon 041 951-092. 627 DRVA, hrastova in mešana, suha, 10 m³, prodam. Telefon 041 951-092. 627 Žalec Poročili so se: Lucija PE- TERNEL in David JAGER, oba iz Letuša, Maja ODERLAP s Polzele in Andrej GROBEL- NIK iz Slovenj Gradca Velenje Poročili so se: Tina MO- ŠKON in David JURKO, oba iz Velenja, Nataša LEDINEK in Rok TAMŠE, oba iz Švice, Katarina UPLAZNIK iz Vele- nja in Anže SKAZA iz Vojni- ka, Milanda KOTNIK in Peter MEVC, oba iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Milena KIDRIČ iz Celja, 75 let, Roman PUR- NAT iz Laškega, 83 let, Sta- nislava MOGEL iz Podgorja pri Letušu, 87 let, Alojz FRIC iz Dramelj, 65 let, Erika VI- RANT iz Griž, 80 let, Anton KOROŠAK iz Maribora, 61 let, Sabina KAČIČNIK iz Ce- lja, 93 let, Jožef DELAKORDA iz Arje vasi, 81 let, Vincenc ŠTORMAN iz Šempetra v Sa- vinjski dolini, 77 let, Roman GOROPEVŠEK iz Prebolda, 66 let, Eduard OMLADIČ iz Žalca, 86 let, Kristina LUGA- RIČ z Dobrne, 74 let, Jožef SMERČNIK iz Celja, 91 let, Mijo MARCIUŠ iz Celja, 85 let, Milan VOVK iz Šmar- tnega v Rožni dolini, 79 let, Pavla ADRINEK iz Prebolda, 84 let, Terezija PLAVČAK iz Celja, 92 let. Laško Umrl je: Roman ZUPANC iz Celja, 74 let. Šentjur Umrla sta: Ana FIDLER iz Šentjurja, 80 let, Lev Mišo KOLAR iz Šentjurja, 17 let. Žalec Umrli so: Viktor JELEN iz Gomilskega, 64 let, Boštjan KRAJNC iz Šentjurja, 47 let, Franc ŠTIRN iz Petrovč, 95 let, Jožef DRAGAR iz Vele- nja, 92 let. Velenje Umrli so: Ana POMPE iz Velenja, 93 let, Ljubomir PO- LOVŠAK iz Šoštanja, 85 let, Gorazd CERKOVNIK iz Vele- nja, 58 let. 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” ZAPOSLITEV ZARADI povečanega obsega dela honorarno ali redno zaposlim pomočnika – slikople- skarja. Mohar, d. o. o., Šaranovičeva 11, Celje, telefon 041 648-121. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 40, 5. oktober 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE ob 17.00 SREDA, 4. oktober, GLEDALIŠKA PREDSTAVA: ZVEZDICA ZASPANKA Primerno za otroke od 4. do 10. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku ob 17.30 ČETRTEK, 5. oktober, TATJANA ROZMAN: JE VERA V UM ODREŠITEV ALI PREKLETSTVO? Oddelek Glasba-film ob 10.00 SOBOTA, 7. oktober, POBARVANKE Z NAŠIH POTI: 2868 KM DO BOŽIČKA Potopisno predavanje za otroke od 5. leta starosti dalje in starše. Knji žnica pri Mišku Knji žku ob 17.30 PONEDELJEK 9. oktober, V OBJEMU POLARNEGA SIJA Potopisno predavanje Barbare Popit v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Študijska čitalnica WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 10. 16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur V novo študijsko leto z Urošem Kuzmanom in LUŠ'nimi citrarkami Predstava ob otvoritvi novega študijskega leta 17.00 Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija Odprtje razstave 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Bog vas sprejmi, kraljica Venera! Koncert srednjeveških ljudskih balad 18.00 Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah Nazaj v mladostni kraj Odprtje razstave Staneta Jagodiča 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Glasbena predstava za otroke in otvoritev Ježkovega nahrbtnika Izvajalki: Inga Ulokina, violina ter Olga Ulokina, klavir 18.00 Občinska knjižnica Polzela Za dušo in srce Predstavitev kuharske knjige Vite Vybihal PETEK, 6. 10. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Ipavčeva paleta VI – Vedute Šentjurja Odprtje razstave del IV. Ipavčeve palete z violinistko Ingo Ulokina 19.30 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Premiera 19.30 Kulturni center Laško Vročica Glasbena komedija Špas teatra 19.30 Vrt Ipavčeve hiše Na obisku pri Ipavcih (Valentina Fijačko Kobić, Tilen Udovič, Inga Ulokina in Aleksandar Kuzmanovski) Koncert ob odprtju Ipavčevih kulturnih dnevov 2023 20.00 Celjski mladinski center Chaves, Wookie The Huge, Babooni, Chorus Koncert SOBOTA, 7. 10. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Packarije Nastopajo učenci OŠ Dramlje pod vodstvom Anice Čede 11.00 in 17.30 Dom kulture Velenje Pika miga Mini festival otroških plesnih skupin; v nedeljo ob 11.00 in 17.00 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Predstava 18.30 Aqua Roma Rimske Toplice Oktober FejST Otroški program z Dejanom Dogaja, ob 21.00 Dejan Dogaja band 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: Večni otrok Predstava NEDELJA, 8. 10. 19.30 Celjski dom Nisem se omožila, tako kot sem pričakovala Romantična komedija v srbskem jeziku PONEDELJEK, 9. 10. 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Jurš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika Kajuha; premiera 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pesem za Laro: Lara Jankovič in Zavod LibertArt Za gledališki abonma Ponedeljek in izven TOREK, 10. 10 17.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia Cilli Celje Predstavitev druge izdaje knjige mag. Damirja Žeriča 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Torek večerni in izven 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Predstavitev biografi je Dnevnik Mlinarjeve Tončke Predstavitev knjige in pogovor z avtorico Vido Hustič 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Luka Juhart, Mauricio Valdés San Emeterio & Evgeny Drapiko Koncertni cikel pri Didiju 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pesem za Laro: Lara Jankovič in Zavod LibertArt Za gledališki abonma Torek in izven SREDA, 11. 10. 13.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otvoritvena slovesnost ob 21. bienalu otroške grafi ke 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Teater v muzeju: Druga preteklost Pogovorni večer, vstop prost 18.00 Savinov likovni salon Žalec Oblični odtis Odprtje razstave grafi čnih del Arjana Pregla, častnega predsednika 21. bienala otroške grafi ke 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije, sekcija Savinjska dolina 19.00 Dvorana KZ Šempeter Je kir ke reku? Pohorska komedija 19.30 Narodni dom Celje Maja Rome, Emile Samama Cantor in Krešimir Petar Pustički Koncertni abonma Praznik kozjanskega jabolka ČETRTEK, 5. 10 19.00 Dom krajanov v Podsredi Aškerčev večer v Podsredi Večer bo posvečen Vladimirju Pavšiču – Mateju Boru in njegovi večplastni poeziji. SOBOTA, 7. 10. 10.00 Trg Podsreda Slavnostno odprtje Praznika kozjanskega jabolka Podelitev naziva Carjevič leta 2023 in blagovne znamke Sožitje – Kozjanski park 11.00 Slovensko bavarska hiša v Podsredi Odprtje razstave gob Gobarskega društva Kozjansko Kozje 12.00 Trg Podsreda Tekmovanje v peki »štrudla« 16.00 Trg Podsreda Tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupu Od 18.00 dalje pod šotorom Zabava z ansamblom Jug NEDELJA, 8. 10. Trg Podsreda 10.00 do 17.00 Sejem regionalnih produktov Tržnica in bogat kulturni program, predstavitev društev in združenj, ustvarjalnice za otroke 10.30 do 13.00 Družabno kolesarjenje z jabolko na kolo 11.00 Rekreativni tek na Grad Podsreda S kozjanskim jabolkom v Podsredi do bolj zdravega življenja V času Praznika kozjanskega jabolka bo od 1. do 8. oktobra potekal fotografski Ex-tempore Kozjansko jabolko 2023 Druge prireditve ČETRTEK, 5. 10. 16.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke Srečanje stanovalcev domov za ostarele v SSD, varovancev VDC Muc in članov Medobčinskega Društva Sožitje Žalec 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton na kulturni prireditvi Ustvarjalnica za otroke in družine 17.30 Osrednja knjižnica Celje Je vera v um odrešitev ali prekletstvo? Cikel petih predavanj Tatjane Rozman 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Gasilska ustvarjalnica za najmlajše z Gasilsko zvezo Žalec 19.19 Mestna knjižnica Velenje Milojka B. Komprej: Pod milostjo neba Z avtorico se bo pogovarjala Tatjana Vidmar. PETEK, 6. 10. 9.00 in 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Krojač v muzeju Predstavitev poklica krojača, ki ga bo predstavil Franc Turnšek. 16.00 do 19.00 Pri domu kulture v Žičah Veselo žiško popoldne 16.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Odprtje XVIII: Kongresa gasilske zveze Slovenije 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pasti interneta in otvoritev ŠOK-a Predaval bo kriminalistični inšpektor Boštjan Plankar. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Z majhnimi koraki do boljšega počutja Predavala bo Lucija Maglica Mastnak. 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Ohranjanje in krepitev spomina brez demence Predavanje in predstavitev knjige Slavice Biderman 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 19.30 do 24.00 Fontana piva Zeleno zlato Žalec XVIII. Kongres Gasilske zveze Slovenije Druženje gasilcev s skupino Chicas, koncert godb na pihala Liboje in Zabukovica SOBOTA, 7. 10. 8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Podeželska tržnica v Žalcu 8.00 do 12.00 Mestna tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec, šotor na parkirišču Razstava malih pasemskih živali 9.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Teden otroka 2023 Izmenjevalnica igrač in oblačil, igralni in ustvarjalni kotiček. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pobarvanke z naših poti: 2868 km do Božička Po mrzlih skandinavskih deželah boste potovali z družino Rojc 10.00 do 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Izmenjevalnica otroških igrač Z igro do dediščine v Tednu otroka 19.00 Špitalska kapela Celje Slišno in neslišno mesto: Mini noise večer Eksperimentalen in za občinstvo doživljajsko drugačen zvočni dogodek lokalnih in gostujočih ustvarjalcev. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Jutranjice z Mimi Podkrižnik Literarni večer, z ustvarjalko se bo pogovarjala Tatjana Oset. NEDELJA, 8. 10. 8.00 do 15.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec, šotor na parkirišču Razstava malih pasemskih živali 13.00 do 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Dan gasilcev, policije in reševalcev Ob 16.00 atraktivna reševalna vaja PONEDELJEK, 9. 10. 10.00 in 11.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre 17.30 Osrednja knjižnica Celje V objemu polarnega sija – Z jadrnico po fjordih severne Norveške Potopisno predavanje Barbare Popit TOREK, 10. 10. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi lisjaka Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine 18.00 Škofi jski dom Vrbje Tečaj o negi in oskrbi bolnika ali starostnika v domačem okolju Tečaj je brezplačen in namenjen širšemu krogu ljudi. 18.00 Knjižnica Velenje Mama hčerki in Hčerka mami Predstavitev knjig s predavanjem o dinamiki toksičnih odnosov v družini SREDA, 11. 10. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Spoznajmo mesto Celje skozi objektiv Josipa Pelikana Muzejska učna ura 10.00 Planet generacij, Verčgeneracijski center Velenje Filmi, posneti v Benetkah Potopis Mira Brešarja 11.00 Celjski dom Revmatoidni artritis – bolezen predvsem malih sklepov Predava: Andreja Kodrič Kampoš 19.30 Celjski mladinski center Japonski dan Gostja Chihoco Yanagi, ki bo predstavila japonsko kulturo Dobrodelne prireditve SOBOTA, 7. 10. 9.00 Guštova mestna plaža Celje Tečem, da pomagam Celoten izkupiček bo namenjen nakupu osnovnih pripomočkov za slepe in slabovidne. 12.00 Vista Velenje Velenje pomaga Veliki dobrodelni koncert s spremljajočimi dogodki za pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 40, 5. oktober 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je TEREZIJA LUŽAR (21. 9. 1944–20. 9. 2023) Ob boleči izgubi drage mame, omice, prababice, tete in botre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opravljen obred, pogrebni službi Raj, pevcema Ani in Jerneju ter trobentaču. Vsi njeni domači 614 Dragi ati, za nas ne boš nikoli umrl! ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi MARIJAN MACUH iz Nazorjeve ulice 25 v Celju (30. 8. 1933–22. 9. 2023) Vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, hvala! Žalujemo: žena Jožica, hči Tatjana, sin Marjan, brat Tone z družino ter vnuki in pravnuki 626 Poroke Laško Poročili so se: Irina del RO- SARIO BERNAL RODRIGUEZ iz Peruja in David GRAŠINAR iz Tabora, Kaja SVETINA iz Radelj ob Dravi in Matej VER- DINEK iz Vuzenice, Hana STANTE in Luka HLIŠ, oba iz Paneč. Šentjur Poročila sta se: Marija UŽ- MAH in Igor ČEKON, oba iz Planine pri Sevnici. Piš vetra posušil bo solze, klopotec oznanil bo jesen, življenje le kratka je pesem, to zdaj, ko te ni, dobro vem. (S. Makarovič) ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubi mož, oče, brat, dedek in pradedek ANTON VEBER iz Zvodnega 3a, Celje (11. 5. 1945–18. 9. 2023) Ob izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala patru Marjanu Gačniku in sestri Grazyni Mech za lepo opravljen obred in vso podporo v molitvi. Dragi ata, zelo te bomo pogrešali! Žalujoči: žena Hedvika, hči Nataša in sin Toni z družinama p Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in sestre ANICE FIDLER rojene Gračner iz Nove vasi pri Šentjurju (26. 7. 1943–22. 9. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za vso pomoč in oporo v teh težkih časih slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni bodrili in zanjo molili. Hvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospodu župniku Niku Kranjcu za cerkveni obred, gospe Zdenki Orač za govor, pevcem skupine Eros in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena HVALA! Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali p Je čas rojstva, življenja in smrti. Čas veselja, žalosti. In je spomin. ZAHVALA Zapustil nas je JANKO ŽLIČAR iz Šentjurja, Pod vrbco 24 (6. 11. 1956–20. 9. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Zagajšek in osebju Doma Zimzelen za večletno oskrbo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi n STROJI PRODAM »PANT žago«, za hlodovino, starejšo, prodam. Telefon 070 738-979. 595 REGULACIJSKI motor za mešalne ventile MV 120/09E, nabavljen 4. 10. 2018, prodam. Telefon 031 802-891. 619 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM GROZDJE na brajdi (jurka), v Začretu, pro- dam. Telefon 051 621-738. 602 JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807. 620 KORUZO, ječmen, po 0,25 EUR/kg, prodam. Telefon 041 291-053. 625 VINO jurka ugodno prodam. Telefon 041 518- 421. 629 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA, pasma šeka, starega 10 tednov, pro- dam. Telefon 070 190-558. 615 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, odsta- vljenega od mleka, prodam. Telefon 031 840-282. 566 TRI bikce simentalce, težke od 180 do 200 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 628 Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje TELICO simentalko, staro dobrih 6 mesecev, zelo lepa, prodam. Telefon 041 596-475. 630 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM SUHA metrska drva prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 520-588. 621 AVTOGENI varilni aparat: dve jeklenki z ma- nometri, 10 m cevi, pištolo z nepovratnimi ventili, 3 kose gorilnikov, prodam za 350 EUR. Telefon 070 803-395. 622 SMREKOVO hlodovino, od 12 do 13 m³, pro- dam. Telefon 041 324-192. 623 SESALEC listja, na kolesih, z drobilnikom in s košem, nov, prodam za 65 EUR. Telefon 041 629-644. 624 VISOKO gredo, leseno, 200 x 100 cm, pro- dam. Telefon 041 951-092. 627 DRVA, hrastova in mešana, suha, 10 m³, prodam. Telefon 041 951-092. 627 Žalec Poročili so se: Lucija PE- TERNEL in David JAGER, oba iz Letuša, Maja ODERLAP s Polzele in Andrej GROBEL- NIK iz Slovenj Gradca Velenje Poročili so se: Tina MO- ŠKON in David JURKO, oba iz Velenja, Nataša LEDINEK in Rok TAMŠE, oba iz Švice, Katarina UPLAZNIK iz Vele- nja in Anže SKAZA iz Vojni- ka, Milanda KOTNIK in Peter MEVC, oba iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Milena KIDRIČ iz Celja, 75 let, Roman PUR- NAT iz Laškega, 83 let, Sta- nislava MOGEL iz Podgorja pri Letušu, 87 let, Alojz FRIC iz Dramelj, 65 let, Erika VI- RANT iz Griž, 80 let, Anton KOROŠAK iz Maribora, 61 let, Sabina KAČIČNIK iz Ce- lja, 93 let, Jožef DELAKORDA iz Arje vasi, 81 let, Vincenc ŠTORMAN iz Šempetra v Sa- vinjski dolini, 77 let, Roman GOROPEVŠEK iz Prebolda, 66 let, Eduard OMLADIČ iz Žalca, 86 let, Kristina LUGA- RIČ z Dobrne, 74 let, Jožef SMERČNIK iz Celja, 91 let, Mijo MARCIUŠ iz Celja, 85 let, Milan VOVK iz Šmar- tnega v Rožni dolini, 79 let, Pavla ADRINEK iz Prebolda, 84 let, Terezija PLAVČAK iz Celja, 92 let. Laško Umrl je: Roman ZUPANC iz Celja, 74 let. Šentjur Umrla sta: Ana FIDLER iz Šentjurja, 80 let, Lev Mišo KOLAR iz Šentjurja, 17 let. Žalec Umrli so: Viktor JELEN iz Gomilskega, 64 let, Boštjan KRAJNC iz Šentjurja, 47 let, Franc ŠTIRN iz Petrovč, 95 let, Jožef DRAGAR iz Vele- nja, 92 let. Velenje Umrli so: Ana POMPE iz Velenja, 93 let, Ljubomir PO- LOVŠAK iz Šoštanja, 85 let, Gorazd CERKOVNIK iz Vele- nja, 58 let. 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” ZAPOSLITEV ZARADI povečanega obsega dela honorarno ali redno zaposlim pomočnika – slikople- skarja. Mohar, d. o. o., Šaranovičeva 11, Celje, telefon 041 648-121. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 40, 5. oktober 2023 ZA KAKOVOSTNO DRUŽBO Devetnajsti Pozdrav ptic miru Za pristne odnose in manj zrenja v zaslone »Pomagajmo graditi svet, ki ne bo ujet v ekran in bo zazrt v svetel dan.« To je bila tema letošnje prire- ditve Pozdrav ptic miru, ki jo je OŠ Lava v soboto že devetnajstič pripravila v središču Celja. TATJANA CVIRN Učenci in učitelji so na odru z gosti iz drugih šol pripravili glasbeni in plesni program, na trgih v mestu pa so otroci na delavnicah ustvarjali iz- delke, povezane z letošnjo temo, ter opozarjali na po- men miru, prijateljstva, so- delovanja, strpnosti … S temi sporočili so nas najmlajši na celjskih ulicah opominjali, da lahko le vsi skupaj ustvarja- mo kakovostno družbo brez nasilja. Ravnateljica OŠ Lava Ma- rijana Kolenko, ki je pred skoraj dvema desetletjema zasnovala ta pozitiven in edinstven projekt, namenjen opozarjanju na pomen miru in sožitja, je vesela, da je nje- govo sporočilnost prepoznalo tudi 80 javnih zavodov, šol in vrtcev po Sloveniji, ki širijo to idejo. Vsako leto je v projek- tu izpostavljena ena od mi- sli, ki se dotika pomembnega področja našega delovanja. Otroci oblikujejo s tem pove- zano sporočilo in pripravijo poslanico. Letos so mladi razmišljali o življenju, v katerem ne bomo le zazrti v zaslone, ampak bomo znali prisluhniti sočlo- veku. Letošnja poslanica ptic miru, ki so jo sestavili učenci 9. razreda, pravi: »Ustvarimo svet za človeka prihodnosti, odprimo srce, prisluhnimo drug drugemu, bodimo pri- stni – umetna inteligenca tega ne zmore.« Majhna dejanja štejejo Častna gostja na prireditvi je bila mag. Tatjana Bobnar, svetovalka predsednice Repu- blike Slovenije za človekovo varnost, ki je zbranim pre- brala poslanico predsednice Nataše Pirc Musar. Ta je med drugim zapisala, da nas digi- talna tehnologija povezuje in hkrati oddaljuje od resnič- nega sveta, zato se moramo vsak dan opomniti, kako po- membne so na videz prepro- ste stvari, kot so stisk roke, nasmeh na obrazu ali iskrene besede empatije. »Ne poza- bimo pri tem na našo sku- pno odgovornost do planeta. Prav podnebne spremembe so tiste, kjer pride medgene- racijsko sodelovanje najbolj do izraza. Kar počnemo zdaj, bo imelo posledice za ka- snejše generacije. Sobivanje z naravo mora postati način življenja,« je mladim sporo- čila predsednica republike in ob tem zapisala, da se mora- mo vsak dan truditi za mir in razumevanje, za pravičnost, spoštovanje in življenje brez nasilja. »Z majhnimi dejanji lahko naredimo velike spre- membe.« Pri tem je mlade opozorila, naj ne pozabijo na starejše, saj medgeneracijsko sodelovanje prinaša številne koristi vsem. V mestu želijo strpnost V imenu MOC je udeležence na prireditvi pozdravila podž- upanja Saša Kundih, ki je de- jala, da so ideje ptic miru tudi vodilo mesta. »Te smo zapisali tudi v strategijo za sodelova- nje vseh generacij v MOC, saj si želimo strpno, sodelujoče, spodbudno okolje. Zavedati se moramo, da lahko vsak od nas s svojim vedenjem in de- lom prispeva k temu, da bomo živeli v nenasilni družbi, pove- zani v sožitju.« Foto: Andraž Purg Številne delavnice na mestnih ulicah so že stalnica prireditve Pozdrav ptic miru. Tudi letos je bilo živahno, ustvarjalno in poučno. Poslanico letošnje akcije Pozdrav ptic miru je Marijana Kolenko (desno) izročila (z leve) Saši Kundih, Tatjani Bobnar in Tatjani Cvirn, ki jo je prejela v imenu naše medijske hiše NT&RC kot zahvalo za vsakoletno podporo pri izvedbi dogodka. S kredo izpisana sporočila o miru na Glavnem trgu Med nastopajo- čimi je bila tudi Zara Kregar z Gimnazije Celje – Center, ki jo je na kitari spre- mljal Tadej Cizej s I. gimnazija v Celju. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Št. 40 / Leto 78 / Celje, 5. oktober 2023 Str. 32-33 Str. 24 Str. 26-27 Že 70 let predan ustvarjalnosti »Marsikdo v domu bolje zaživi« Žalec utripal v ritmu Oktoberfesta Srečati grajsko gospodo, spremljati dvoboje neu- strašnih vitezov, trgovati na živahni tržnici ali celo izvedeti več o svoji prihodnosti … To in še več je bilo mogoče na srednjeveškem dnevu v Lembergu pri Šmarju. Domačini, povezani v turistično-kulturno društvo, so ob podpori občine in tamkajšnjega jav- nega zavoda za turizem, šport in mladino poskrbeli, da je ta majhen kraj že šestič oživel v zgodovinskem blišču, kot ga je imel nekoč. TINA STRMČMIK Gospoda se je vrnila v Lemberg S srednjeveškim dnem obudili pomemben trg Lemberg je bil stoletja najpo- membnejši kraj Obsotelja, sko- zi katerega je vodila trgovska cesta. To je spodbudilo razvoj no-kulturnega društva Slavica Lorenčak, je bila v Lembergu nekoč najmočnejša fevdalna posest Celjskih grofov. Kraj izstopa tudi po tem, da gre za edini trg v Obsotelju in širše, ki ima ohranjen rotovž z roko pravice, kjer je bilo prvo sodi- šče na Spodnjem Štajerskem. »Med drugim smo ponosni tudi na to, da je na lember- škem trgu ohranjeno sejmišče iz leta 1506, da so v našem kra- ju ohranjene grobnica žovne- ško-lemberških vitezov, kripta in cerkev sv. Pankracija,« je na- štela Lorenčakova. Tudi o kulinarični dediščini Vsa bogata zgodovinska de- diščina po njenih besedah Tu- ristično-kulturnemu društvu Lemberg že 13 let narekuje, da ohranja spomin na pomen tega majhnega podeželskega kraja in se trudi za njegovo turistično in kulturno prepo- znavnost. Med drugim osve- šča o kulinarični posebnosti tamkajšnjega okolja – veliko- nočni lemberški mlinčni po- tici, ki je bila lani vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Znanje o pripravi omenjene potice se prenaša iz roda v rod, društvo ga na delavnicah in razstavah med drugim deli s širšo jav- nostjo. Kakšno skrivnost o tej sladici so lahko obiskovalci minulo soboto spoznali tudi na prikazu njene priprave na stojnicah pred rotovžem. V slogi je moč Direktor Javnega zavoda za turizem, šport in mladi- no Šmarje pri Jelšah Gre- gor Krajnc je povedal, da tisočletna zgodovina nekoč slavnega srednjeveškega trga Lemberg kar kliče po dogod- kih, kot je srednjeveški dan. »Naš cilj je obuditi spomine na to zgodovinsko obdobje in seveda pestro dogajanje razpršiti po različnih krajih občine. Tokrat je svoje moči strnilo približno 70 sodelu- jočih, gre za plesalce, loko- strelce, konjenike, gospo- do … Vsako leto smo veseli tudi dobrega odziva številnih obrtnikov in rokodelcev, ki so zaslužni za pester sejem- ski vrvež.« Foto: Andraž Purg domačih obrti in sejmov, ki so se ohranili do prve polovice 20. stoletja. Kot je pojasnila pred- sednica tamkajšnjega turistič- Rožljanje mečev in oklepov je bilo mogoče slišati ob bojih, ki jih je uprizorilo Društvo vitezov najemnikov grofov Celjskih. Društvo ima v svojih vrstah v zadnjem času tudi neustrašno dekle. Stojnice s ponudbo domačih izdelkov so spominjale na čas, ko je bila v kraju razvita obrt in ko je cvetela trgovina. Grajska gospoda je skrbno bdela nad živahnim vrvežem v trgu. Svoje spretnosti so prikazali tudi člani Konjeniškega društva Šmarje. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 40, 5. oktober 2023 ZA KAKOVOSTNO DRUŽBO Devetnajsti Pozdrav ptic miru Za pristne odnose in manj zrenja v zaslone »Pomagajmo graditi svet, ki ne bo ujet v ekran in bo zazrt v svetel dan.« To je bila tema letošnje prire- ditve Pozdrav ptic miru, ki jo je OŠ Lava v soboto že devetnajstič pripravila v središču Celja. TATJANA CVIRN Učenci in učitelji so na odru z gosti iz drugih šol pripravili glasbeni in plesni program, na trgih v mestu pa so otroci na delavnicah ustvarjali iz- delke, povezane z letošnjo temo, ter opozarjali na po- men miru, prijateljstva, so- delovanja, strpnosti … S temi sporočili so nas najmlajši na celjskih ulicah opominjali, da lahko le vsi skupaj ustvarja- mo kakovostno družbo brez nasilja. Ravnateljica OŠ Lava Ma- rijana Kolenko, ki je pred skoraj dvema desetletjema zasnovala ta pozitiven in edinstven projekt, namenjen opozarjanju na pomen miru in sožitja, je vesela, da je nje- govo sporočilnost prepoznalo tudi 80 javnih zavodov, šol in vrtcev po Sloveniji, ki širijo to idejo. Vsako leto je v projek- tu izpostavljena ena od mi- sli, ki se dotika pomembnega področja našega delovanja. Otroci oblikujejo s tem pove- zano sporočilo in pripravijo poslanico. Letos so mladi razmišljali o življenju, v katerem ne bomo le zazrti v zaslone, ampak bomo znali prisluhniti sočlo- veku. Letošnja poslanica ptic miru, ki so jo sestavili učenci 9. razreda, pravi: »Ustvarimo svet za človeka prihodnosti, odprimo srce, prisluhnimo drug drugemu, bodimo pri- stni – umetna inteligenca tega ne zmore.« Majhna dejanja štejejo Častna gostja na prireditvi je bila mag. Tatjana Bobnar, svetovalka predsednice Repu- blike Slovenije za človekovo varnost, ki je zbranim pre- brala poslanico predsednice Nataše Pirc Musar. Ta je med drugim zapisala, da nas digi- talna tehnologija povezuje in hkrati oddaljuje od resnič- nega sveta, zato se moramo vsak dan opomniti, kako po- membne so na videz prepro- ste stvari, kot so stisk roke, nasmeh na obrazu ali iskrene besede empatije. »Ne poza- bimo pri tem na našo sku- pno odgovornost do planeta. Prav podnebne spremembe so tiste, kjer pride medgene- racijsko sodelovanje najbolj do izraza. Kar počnemo zdaj, bo imelo posledice za ka- snejše generacije. Sobivanje z naravo mora postati način življenja,« je mladim sporo- čila predsednica republike in ob tem zapisala, da se mora- mo vsak dan truditi za mir in razumevanje, za pravičnost, spoštovanje in življenje brez nasilja. »Z majhnimi dejanji lahko naredimo velike spre- membe.« Pri tem je mlade opozorila, naj ne pozabijo na starejše, saj medgeneracijsko sodelovanje prinaša številne koristi vsem. V mestu želijo strpnost V imenu MOC je udeležence na prireditvi pozdravila podž- upanja Saša Kundih, ki je de- jala, da so ideje ptic miru tudi vodilo mesta. »Te smo zapisali tudi v strategijo za sodelova- nje vseh generacij v MOC, saj si želimo strpno, sodelujoče, spodbudno okolje. Zavedati se moramo, da lahko vsak od nas s svojim vedenjem in de- lom prispeva k temu, da bomo živeli v nenasilni družbi, pove- zani v sožitju.« Foto: Andraž Purg Številne delavnice na mestnih ulicah so že stalnica prireditve Pozdrav ptic miru. Tudi letos je bilo živahno, ustvarjalno in poučno. Poslanico letošnje akcije Pozdrav ptic miru je Marijana Kolenko (desno) izročila (z leve) Saši Kundih, Tatjani Bobnar in Tatjani Cvirn, ki jo je prejela v imenu naše medijske hiše NT&RC kot zahvalo za vsakoletno podporo pri izvedbi dogodka. S kredo izpisana sporočila o miru na Glavnem trgu Med nastopajo- čimi je bila tudi Zara Kregar z Gimnazije Celje – Center, ki jo je na kitari spre- mljal Tadej Cizej s I. gimnazija v Celju. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Št. 40 / Leto 78 / Celje, 5. oktober 2023 Str. 32-33 Str. 24 Str. 26-27 Že 70 let predan ustvarjalnosti »Marsikdo v domu bolje zaživi« Žalec utripal v ritmu Oktoberfesta Srečati grajsko gospodo, spremljati dvoboje neu- strašnih vitezov, trgovati na živahni tržnici ali celo izvedeti več o svoji prihodnosti … To in še več je bilo mogoče na srednjeveškem dnevu v Lembergu pri Šmarju. Domačini, povezani v turistično-kulturno društvo, so ob podpori občine in tamkajšnjega jav- nega zavoda za turizem, šport in mladino poskrbeli, da je ta majhen kraj že šestič oživel v zgodovinskem blišču, kot ga je imel nekoč. TINA STRMČMIK Gospoda se je vrnila v Lemberg S srednjeveškim dnem obudili pomemben trg Lemberg je bil stoletja najpo- membnejši kraj Obsotelja, sko- zi katerega je vodila trgovska cesta. To je spodbudilo razvoj no-kulturnega društva Slavica Lorenčak, je bila v Lembergu nekoč najmočnejša fevdalna posest Celjskih grofov. Kraj izstopa tudi po tem, da gre za edini trg v Obsotelju in širše, ki ima ohranjen rotovž z roko pravice, kjer je bilo prvo sodi- šče na Spodnjem Štajerskem. »Med drugim smo ponosni tudi na to, da je na lember- škem trgu ohranjeno sejmišče iz leta 1506, da so v našem kra- ju ohranjene grobnica žovne- ško-lemberških vitezov, kripta in cerkev sv. Pankracija,« je na- štela Lorenčakova. Tudi o kulinarični dediščini Vsa bogata zgodovinska de- diščina po njenih besedah Tu- ristično-kulturnemu društvu Lemberg že 13 let narekuje, da ohranja spomin na pomen tega majhnega podeželskega kraja in se trudi za njegovo turistično in kulturno prepo- znavnost. Med drugim osve- šča o kulinarični posebnosti tamkajšnjega okolja – veliko- nočni lemberški mlinčni po- tici, ki je bila lani vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Znanje o pripravi omenjene potice se prenaša iz roda v rod, društvo ga na delavnicah in razstavah med drugim deli s širšo jav- nostjo. Kakšno skrivnost o tej sladici so lahko obiskovalci minulo soboto spoznali tudi na prikazu njene priprave na stojnicah pred rotovžem. V slogi je moč Direktor Javnega zavoda za turizem, šport in mladi- no Šmarje pri Jelšah Gre- gor Krajnc je povedal, da tisočletna zgodovina nekoč slavnega srednjeveškega trga Lemberg kar kliče po dogod- kih, kot je srednjeveški dan. »Naš cilj je obuditi spomine na to zgodovinsko obdobje in seveda pestro dogajanje razpršiti po različnih krajih občine. Tokrat je svoje moči strnilo približno 70 sodelu- jočih, gre za plesalce, loko- strelce, konjenike, gospo- do … Vsako leto smo veseli tudi dobrega odziva številnih obrtnikov in rokodelcev, ki so zaslužni za pester sejem- ski vrvež.« Foto: Andraž Purg domačih obrti in sejmov, ki so se ohranili do prve polovice 20. stoletja. Kot je pojasnila pred- sednica tamkajšnjega turistič- Rožljanje mečev in oklepov je bilo mogoče slišati ob bojih, ki jih je uprizorilo Društvo vitezov najemnikov grofov Celjskih. Društvo ima v svojih vrstah v zadnjem času tudi neustrašno dekle. Stojnice s ponudbo domačih izdelkov so spominjale na čas, ko je bila v kraju razvita obrt in ko je cvetela trgovina. Grajska gospoda je skrbno bdela nad živahnim vrvežem v trgu. Svoje spretnosti so prikazali tudi člani Konjeniškega društva Šmarje. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 40, 5. oktober 2023 INTERVJU Gradbeno dovoljenje tudi ne stane več tisoč evrov, kot pravijo nekateri. Stanejo stroški, ki jih morajo investitorji plačati za pripravo projektne dokumentacije in komunalni pri- spevek, ki ga plačajo občini. Ljudje pogosto sploh ne vedo, kakšne so pristojnosti uprav- ne enote in kakšne so pristojnosti občin. In zato so upravne enote pogosto neupravičeno tarča kritik, pravi vodja Oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo v Upravi enoti Celje Boštjan Rezar. Zadnje kritike so na upravne enote »letele« predvsem zaradi izdanih gradbenih dovoljenj za hiše, ki so v zadnjih letih zrasle na poplavnih območjih. »Ne gre le za gradbeno dovoljenje kot upravni akt, ki je ključen za začetek gradnje. Gradbe- no dovoljenje izda upravna enota, a da inve- stitor pride do točke, da lahko sploh začne graditi, potrebuje projektno dokumentacijo in vsa strokovna mnenja mnenjedajalcev, torej od direkcije za vodo, občine, komunalnih, elektro- in telekomunikacijskih služb. Našteti so le najpogostejši mnenjedajalci. Ko pogle- damo širše, vidimo, da je upravna enota v tej vrsti čisto na koncu in ki šele na podlagi vseh pozitivnih predhodnih mnenj za gradnjo izda gradbeno dovoljenje. Upravna enota – sve- tovalec v prvi vrsti preverja pravico graditi (t. i. ustrezno stvarnopravno upravičenje na parceli) in skladnost s prostorskim aktom, ki ga sprejemajo lokalne skupnosti, torej občine. Upravna enota je v tem kolesju zadnja, a je res, da na gradbenih dovoljenjih ljudje vidijo naše podpise. Ali me posplošeno mnenje, da smo upravne enote »krive«, jezi? Niti ne. Ko imajo investitorji zbrano vso gradbeno doku- mentacijo, lahko vidijo, kdo je izdal kakšno mnenje. In če je v dokumentaciji izdano po- zitivno mnenje direkcije za vode, to pomeni, da je ta presodila, da na območju gradnje poplava naj ne bi bila grožnja … »Država je res legalizirala stavbe, ki so bile črna gradnja in so bile že dlje na poplavnih območjih, ampak se je treba zavedati, da je to želela urediti zaradi ljudi.« »V novi gradbeni zakonodaji obstaja določilo o dovoljenju za obnovo, ki je nujna za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč. Za to obnovo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Četudi bi naravna nesreča hišo uničila do temeljev, lahko lastnik brez gradbenega dovoljenja novo gradi v enaki obliki z možnimi odstopanji zaradi boljših gradbenih materialov. Vendar to določilo velja le za isto lokacijo hiše.« »Lani je bilo gradbenih dovoljenj nekoliko več, letos pa povišanja števila ne pričakujemo, saj bo izdanih gradbenih dovoljenj verjetno nekoliko manj. Število gradbenih dovoljenj je pogosto odvisno tudi od kreditne sposobnosti investitorjev. Ko so imele banke nizke obrestne mere, so se ljudje več odločali za gradnjo.« Vodja Oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo v Upravi enoti Celje Boštjan Rezar Upravne enote pogosto neupravičeno tarča kritik Avgustovska ujma in predvsem odprava njenih posledic sta na plan potisnili tudi razprave o izdanih gradbenih dovoljenjih na poplavnih območjih. Marsikdo je s prstom pokazal tudi na upravne enote, ki jih izdajajo. Toda upravne enote nimajo vpliva na gradnjo na tveganih območjih, saj občine sprejemajo občinske prostorske načrte, ki opredeljujejo, kje lahko ljudje gradijo in kje ne smejo. Dr- žava ima sicer nekaj vpliva pri tem, predvsem mnenjedajalci, kot je Direkcija RS za vode, ne pa upravne enote. Tudi ne drži, da ljudje na gradbeno dovoljenje na upravni enoti čakajo več let. Tisto, na kar dolgo čakajo, so priprava in sprejetje prostorskega akta občine, priprava dokumentacije ter soglasja mnenjedajalcev, da lahko novogradnjo postavijo. In med temi ni upravnih enot. SIMONA ŠOLINIČ Ali imate kot upravna enota sploh mo- žnost odstopati od mnenj mnenjedajalcev? Ne. Naša naloga je, da vsa strokovna mnenja upoštevamo in vpišemo v gradbeno dovolje- nje. Lahko pa v primeru nejasnosti v mnenju mnenjedajalca pozovemo k dodatni obrazlo- žitvi. Na splošno zaposleni v upravni enoti objektivno ne moremo imeti vseh potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko preverjali stro- kovnost mnenjedajalcev, denimo strokovnost vodne stroke, zato so njena mnenja za nas merodajna. Kot je bilo že navedeno, osredoto- čimo se na pravico graditi oziroma lastninsko ali drugo stvarno pravico v teh postopkih ter preverimo, da je dokumentacija skladna s prostorskim aktom. Preprosto povedano, ali so podane vse služnosti, ki so potrebne za postopek ter upoštevane zahteve prostorskih aktov v dokumentaciji. Ali je stavba, ki bo zgrajena na določenem območju, varna pred poplavami in drugimi naravnimi nesrečami, morajo presoditi ravno mnenjedajalci. Seveda pa prihaja tudi do primerov, ko za- radi razjasnitve postopka, četudi je občina podala mnenje o skladnosti s prostorskim aktom, pozovemo občino, da svoje mnenje dodatno obrazloži. Občinski del je v procesu pridobivanja dokumenta- cije več kot očitno zelo pomemben. Pogosto slišimo, da je ›gra- dnjo na teh območjih dovoljevala država‹, ampak to ni res. Dr- žava je resda legalizi- rala stavbe, ki so bile črne gradnje in so bile že dlje časa na teh območjih, ampak se je treba zavedati, da je država to želela urediti zaradi ljudi. Ko pa govorimo, da so bile na poplavnih območjih novogradnje, pa je treba vedeti, da je bila do- kumentacija skladna s prostorskim aktom, ki je na teh območjih dovoljeval gradnjo. Pro- storske akte pa pripravljajo in potrdijo lokalne skupnosti – občine. Bodo imeli ljudje, ki morajo hiše na novo postaviti ali obnoviti, težave pri pridobiva- nju gradbenih dovoljenj? V novi gradbeni zakonodaji obstaja določilo o dovoljenju za obnovo, ki je nujna za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja … To je zelo pomembna informacija za pri- zadete v poplavah. Da. Četudi bi naravna nesreča hišo uničila do temeljev, lahko lastnik brez gradbenega dovoljenja novo gradi v enaki obliki z možni- mi odstopanji zaradi boljših gradbenih ma- terialov. Za tako zgrajene stavbe bo možno pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Težava, ki jo vidim, je, ali vsi ljudje, ki so bili prizadeti v ujmi, želijo graditi na istem območju in živeti v strahu pred vodo. Kajti ta člen iz gradbene zakonodaje velja samo za to območje, ni pa možno brez gradbenega dovoljenja graditi na- domestne hiše, ki je bila poškodovana, drugje. Menite, da se bo morala gradbena zako- nodaja še dodatno spremeniti v ta namen? V Braslovčah naj bi preselili več kot sto družin. To je več kot sto novih stavb? Mislim, da na ravni države spre- membe že pripravljajo, predvsem v povezavi s postopki, da bi bili v tovrstnih primerih hitrejši. Tudi sam vidim možnost, da bi se to dalo narediti, torej pospešiti zadeve predvsem na tistih območjih, kjer so že zdaj stavbna zemljišča. Vprašanje, ki se mi zasta- vlja, je, kako bo z lastništvom zemljišča. Če bodo gradnjo neke hiše prestavili na drugo območje, bo lastništvo zemljišča verjetno te- žava. Hkrati si ne znam predstavljati prime- ra, ko je bila neka stavba več desetletij črna gradnja, nato jo je lastnik legaliziral, zdaj, po ujmi, pa si bo stavbo postavil na drugi lokaciji. Kako to mislite? Da je treba gledati vsak primer posebej? Nekje na poplavnem območju je nekdo pred desetletji postavil počitniško hišico na črno. Nato jo je dozidal v stanovanjski vikend in le- galiziral. Na drugi strani imamo poplavljenih več novogradenj, kjer so lastniki pridobili vsa dovoljenja. Torej ti primeri – skozi vidik, da je nekdo uredil vsa dovoljenja pravočasno, nek- do pa ne – ne morejo biti obravnavani enako, vsaj moje mnenje je takšno. Bomo pa videli, kako bodo to uredili na državni ravni. Ali ste se v svojih strokovnih krogih po- govarjali o situaciji po ujmi? Da, pogovori z različnimi mnenjedajalci so bili tudi pred ujmo. Predvsem o legalizaciji črnih gradenj. Namreč, na območjih, kjer pro- storskih aktov ni sprejetih, zakonodaja daje možnost legalizacije stavb, ki so bile na črno zgrajene pred letom 2005 – torej brez skladno- sti s prostorskim aktom. Zato prihaja tudi do tega, da so nekatere zdaj legalizirane stavbe na območjih, ki so tvegana zaradi plazov, po- plav in drugih naravnih nesreč. Kaj je težava pri sprejemanju prostorskih aktov z vašega vidika? Sprejem le-teh je v domeni občin, tukaj upravne enote nimamo nobenih pristojnosti in v te postopke nismo vključene. Sprejema- nje prostorskih aktov je dolgotrajen postopek, v katerem sodeluje veliko strokovnjakov z različnih področij. V te postopke so vključeni tudi vsi mnenjedajalci ter prostorski odloče- valci. Noben občinski svet ne potrdi prostor- skega akta brez predhodnih pozitivnih mnenj mnenjedajalcev ter prostorskih odločevalcev. To pomeni, da bi morala v občinskih prostorskih načrtih biti območja, ki so poplavna, iz obmo- čij za gradnjo izločena, vendar pa je Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogro- ženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, v prejšnji obliki in tudi zdaj dopuščala nekatere izjeme. Kot rečeno, to je stvar lokalnih skupnosti in strokovnjakov, ki te pre- dloge prostorskih aktov pripravljajo. Bi bilo dobro, da bi se upravne eno- te glede na svoje znanje v to vklju- čevale? Ne. Mi sicer z občinami odlično so- delujemo, se pogovarjamo in medse- bojno usklajujemo, predvsem na po- dročju našega dela, da bi za stranke našli najboljše rešitve. Glede spreje- manja prostorskih aktov pa so občine samostojne, gre za izvorno pristojnost občin, ki same določajo rešitve, saj ob- činski prostorski načrtovalci skupaj z županom oblikujejo prostor tako, kot Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 40, 5. oktober 2023 INTERVJU »Za svoje sodelavce na oddelku za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo Upravne enote Celje z gotovostjo trdim, da so zelo strokovni. Svoje delo opravljajo strokovno in hitro, če je treba tudi zunaj delovnega časa. Bi si pa seveda želeli, da bi nas bilo več, da bi lahko svoje delo opravljali z manj pritiska in stresa.« »Če sem iskren, lahko rečem, da smo Slovenci še kar dobri sosedje. Pri dvesto in več izdanih gradbenih dovoljenjih sta oziroma so dva ali trije primeri, kjer se zadeva vleče pri soglasjih zaradi sosedskih sporov. V resnici v Sloveniji ni toliko tega, kot se morda zdi.« so si zastavili, in želijo, da so v čim večji meri upoštevani predlogi njihovih občanov. Stroka pa je tista, ki mora možnost gradnje nekje dovoliti ali ne. V zadnjih desetletjih je vidna zelo velika želja nekaterih občin, da bi na svoja obmo- čja privabile mlade družine, zato tudi širijo območja gradnje. Ljudje danes gradijo več kot pred leti? Glede na število izdanih gradbenih dovo- ljenj lahko rečem, da ljudje na območjih, ki jih pokriva celjska upravna enota, gradijo nekoliko več. Letno to pomeni v primerjavi s prej od tri- do petodstotno povečanje. V neka- terih obdobjih se število gradenj tudi poveča, a je to odvisno od gospodarskih kazalnikov v družbi. Število izdanih gradbenih dovoljenj je metrov, kar je popolnoma dovolj za štiričlan- sko družino. Katero območje je najbolj zanimivo za investitorje? Za novogradnje so zanimiva nekatera blo- kovska naselja, na primer ob Stari Dečkovi cesti. Eno od privlačnih območij je tudi del Vojnika, območje na Poti v Konjsko in Poti v Dobrotin. V Celju je za novogradnje še vedno privlačno tudi Ostrožno, vsaj tam, kjer je še kakšna parcela na voljo. Je pa za gradnjo v naseljih na Celjskem značilno, da ljudje sta- re hiše porušijo in na tistih lokacijah gradijo nove. So nekatera naselja v Celju še vedno ur- banistično neurejena in je v njih še veliko črnih gradenj? vinskem arhivu Celje, kjer je dokumentacija izpred leta 1994. Marsikdo nepoznavalsko pravi, da grad- beno dovoljenje stane več tisoč evrov in da nanj čaka več kot leto. Vas jezijo takšne izjave? Seveda nas »pogrejejo«. Na oddelku, kjer obravnavamo vloge za gradbena dovoljenja, imamo resnično strokoven kader, ki je učin- kovit in hiter. In če kdo reče, da na dovolje- nje čaka leto, nam resnično ni vseeno. Ker ljudje čakajo dolgo na drugo dokumentacijo, ki ni stvar upravne enote. Sicer pa, odločba o gradbenem dovoljenju ima določeno upravno takso po Zakonu o upravnih taksah. Ta se za enostanovanjsko hišo giblje od 270 do naj- več 500 evrov, odvisno od velikosti stavbe. Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja investitor začne z nakupom parcele, ki je zazidljiva. Če je namenska raba kmetijska, je treba spremeniti namembnost zemljišča. Pripraviti je treba projektno dokumentacijo, pridobiti potrebna mnenja za gradnjo, o če- mer sva govorila že prej. Te zadeve za inve- stitorja ponavadi ureja projektant. To je tudi faza projekta, kjer je doba čakanja največja. In kaj ima ta čakalna doba z upravno enoto? Nič. Upravne enote v tej fazi sploh nismo vključene, ker izrisa projektne dokumenta- cije in mnenj za gradnjo ne podajamo mi, ampak projektant in vsi mnenjedajalci. Šele ko investitor oziroma projektant mnenja pri- dobi, poda vlogo za gradbeno dovoljenje na upravno enoto. Torej kup stroškov, ki jih ljudje povezu- jejo z gradbenimi dovoljenji, z upravnimi enotami ni povezanih. Tako je. Eden takšnih večjih stroškov je komunalni prispevek, ki ga stranke plačajo občini, ne upravni enoti. Ali plačilo komunalnega prispevka, ki je včasih zelo visok, zamakne izdajo gradbe- nega dovoljenja? Glede na to, da ga lahko oseba plačuje občini tudi po obrokih. Tako bodo vanjo vključeni vsi udeleženci pri graditvi, torej investitor, projektant, mnenje- dajalci, občine in upravne enote. Tako bo na enem mestu razvidno, v kateri fazi je projekt. Ker bo vse digitalizirano, bo tudi investitor imel večji pregled nad vso zadevo. Se je ta digitalizacija razmahnila tudi v upravnih zadevah? Res olajša postopke in delo? E-uprava tistim, ki jo uporabljajo, olajša postopke in krajša čakalne dobe. Tisti, ki je zdaj še ne uporabljajo, mislim, da se bodo nanjo počasi vendarle navadili. Kot smo se navadili na sistem e-zdravja. To, da ne potre- bujejo osebno prevzemati dokumentacije ali na podlagi povratnice, je dobro. Menim, da je digitalizacija dobra stvar, vsi pa potrebujemo le nekaj časa, da jo osvojimo. Tudi nam olajša delo. Čeprav v sistemu še ni vse digitalizira- no. Gradbena dokumentacija do leta 2014 je še vedno v papirnati obliki, kar nam otežuje iskanje podatkov, če jih stranka nima pri sebi. Upravni akti, vezani na gradnjo (gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje), so po- membni in le-te morajo imeti tudi stranke varno shranjene ves čas obstoja objekta. Poznate primere gradnje. Prihaja pogosto do prijav? Smo Slovenci dobri sosedje, ki si ne nagajamo, ko kdo gradi? Če sem čisto iskren, lahko rečem, da smo Slovenci še kar dobri sosedje. Pri 200 in več izdanih gradbenih dovoljenjih sta oziroma so dva ali trije primeri, kjer se zadeva vleče pri soglasjih zaradi sosedskih sporov. V resnici v Sloveniji ni toliko tega, kot se morda zdi. Morda se sliši o primerih, ki so nekako naj- bolj problematični ali izstopajoči, na primer o sporih zaradi odmika od meje in podobno, nikjer pa ne piše o številnih primerih, kjer se sosedje popolnoma mirno in brez težav dogovorijo. In teh primerov je največ. Moram reči, da sem kar ponosen na Slovence, da smo takšni, kot smo. In smo korektni. So nekateri, ki želijo legalizirati stavbe, z vsemi »žavbami namazani«? pokazatelj, ali prihaja recesija oziroma kriza oziroma ali se gospodarska situacija izbolj- šuje. Glede na rahlo povečanje števila izdanih gradbenih dovoljenj se torej gospodarska situacija izboljšuje? Lani je bilo gradbenih dovoljenj nekoliko več, letos pa povišanja števila ne pričakujemo, saj bo izdanih gradbenih dovoljenj verjetno nekoliko manj. Število gradbenih dovoljenj je pogosto odvisno tudi od kreditne sposobnosti investitorjev. Ko so imele banke nizke obre- stne mere, so se ljudje več odločali za gradnjo. Se ljudje vedno bolj zavedajo, kako je po- membno, kje in kako graditi? Mislim, da se ljudje res vedno bolj zavedajo tega. Morda ne toliko na poplavnih območjih kot na plazovitih. Če gledava Celje, kjer so bili izvedeni protipoplavni ukrepi, ljudje še vedno prihajajo z željami po gradnji znotraj območja teh ukrepov. Hkrati menim, da se ob tem vedno bolj zavedajo, da je treba dela, ki so navedena v projektih novogradnje, tudi res izvesti. Marsikdaj je namreč izdano grad- beno dovoljenje na podlagi projekta, kjer je jasno zapisano, da je treba ob novogradnji izvesti določene ukrepe za zaščito v primeru visokih voda in podobno. To je v projektu torej točno navedeno, a včasih ljudje tega ne izvedejo. Ob izdaji uporabnega dovolje- nja sta projektant in nadzornik tista, ki s podpisom zagotavljata in s tem prevzemata odgovornost, da so izvedena dela v skladu z dokumentacijo. Kaj trenutno na našem območju ljudje najbolj gradijo? Samostojne stanovanjske hiše, kjer gre za zasebne investitorje. Zelo priljubljeni so ta čas dvojčki, večkrat tudi dvostanovanjske hiše. Teh je kar veliko. Se kaže zahodni razvoj – gradnja majh- nih hiš? Da. Opažamo, da ljudje gradijo hiše z manj- šimi kvadraturami in da ne potrebujejo hiš s 400 kvadratnimi metri bivalnih površin, saj to pomeni več stroškov. Najbolj privlačne so stanovanjske hiše od 150 do 160 kvadratnih Da. Kar veliko je še črnih gradenj v zasel- kih, ki so bili v celoti zgrajeni na črno. Gre za območja, kjer so ljudje gradili hiše pred letom 2005. Vsi ti imajo zdaj vse možnosti le- galizacije. Glede na novo gradbeno zakono- dajo lahko ljudje namreč zdaj lažje legalizi- rajo marsikatero črno gradnjo. To področje je sicer v zadnjih letih precej urejeno. Novejših črnih gradenj ne zaznavamo, čeprav se ob- časno še kje pojavijo, načeloma pa imajo vse novogradnje urejeno dokumentacijo. Spre- membe gradbene zakonodaje iz let 2018 in 2021 so olajšale legalizacijo. Omogočile so, da ljudje lažje legalizirajo nekatere obnove, kot so zunanja stopnišča ali frčade na stre- hah. Slednje po novi zakonodaji pomenijo manjšo obnovo, kar pomeni, da ni nujno pri- dobiti gradbenega dovoljenja, ampak je treba konstrukcijo le statično preveriti. Če imamo primer hiše, ki je črna gradnja izpred leta 2005, je pri legalizaciji treba plačati komu- nalni prispevek in nadomestilo za uzurpacijo ter degradacijo. Ob tem je treba priložiti še izris stavbe, s katerega je razvidno, kako je hiša zgrajena in izvedena, ter stavbo vrisati v kataster stavb. Mnoge je še vedno strah legalizacije. Lastniki vseh stavb, ki so bile zgrajene pred letom 1967 in jih lastniki v tem času niso spreminjali, le redno vzdrževali, imajo mo- žnost urediti legalizacijo z zahtevo za izdajo odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja in to z minimalnimi stroški. To je bilo možno urediti tudi po stari zakonodaji. Res pa je, da je večina ljudi hiše nadgrajevala in dozidavala in to je tisto, kar je ljudi strah. Če gre torej za stavbe, zgrajene pred letom 2005 in da so bile dozidane do tega leta, lahko zaradi tega nastane strošek zaradi komunalnega prispevka in prej omenjenega nadomestila za uzurpacijo in degradacijo. Razumem pa, da je to starejšim težko, saj ti stroški niso vedno nizki. Se pa stvari dajo ure- diti. Dogaja se, da te dokumente zdaj urejajo potomci, torej otroci ali vnuki. Imajo pa kar nekaj težav z dokazili, saj včasih manjkajo dokumenti. Te lahko poiščejo tudi v Zgodo- Da. Ker mora biti komunalni prispevek v ce- loti plačan občini, da je vloga za gradbeno do- voljenje popolna. Tako bo do začetka uporabe programa e-graditev, ki naj bi ga začeli upora- bljali prihodnje leto. Glede roka izdaje gradbe- nega dovoljenja naj še dodam: v Celju gradbena dovoljenja izdajamo v predpisanem roku. To pomeni, da v 5 dneh investitorju pošljemo obve- stilo o dopolnitvi vloge, če je potrebna. Denimo, če manjka v spisu kakšno soglasje sosedov ali neka služnost in podobno. Ko je to urejeno in ko je komunalni prispevek plačan, imamo 60 dni časa za izdajo dovoljenja. V Upravni enoti Celje je to časovno povprečje od 15 do 30 dni. Torej gradbeno dovoljenje ljudje čakajo od 15 do 30 dni, če je vloga popolna. Omenili ste program e-graditev. Gre za aplikacijo, ki bo nudila večji in hitrej- ši pregled nad celotnim postopkom gradnje. Ena najbolj zanimivih situacij se je zgodi- la, ko je lastnik stavbe, zgrajene pred letom 1967, želel pridobiti uporabno dovoljenje. Ko smo prišli na kraj, smo opazili, da iz hiše raste drevo in da je del strehe porušen. To seveda ni hiša, ki bi se jo dalo uporabljati. Ljudje kdaj pa kdaj poskušajo marsikaj, da. V upravni enoti ne želimo biti policisti in iskati napak pri ljudeh. Naj se nas ljudje ne bojijo, tudi mi želimo, da si uredijo gradbeno do- kumentacijo, če je še nimajo urejene, in da to storijo čim prej. Pogosto se zgodi, da bi otroci prodali hiše, vendar dokumenti niso urejeni in imajo težave z njihovim iskanjem oziroma iskanjem podatkov, kdaj je bila hiša dograjena ali kdaj je bila urejena prizidava. Če le lahko, poskušamo strankam pomagati in rešiti zadeve tako, da je prav zanje. Nismo takšen »bav bav«. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 40, 5. oktober 2023 INTERVJU »Za svoje sodelavce na oddelku za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo Upravne enote Celje z gotovostjo trdim, da so zelo strokovni. Svoje delo opravljajo strokovno in hitro, če je treba tudi zunaj delovnega časa. Bi si pa seveda želeli, da bi nas bilo več, da bi lahko svoje delo opravljali z manj pritiska in stresa.« »Če sem iskren, lahko rečem, da smo Slovenci še kar dobri sosedje. Pri dvesto in več izdanih gradbenih dovoljenjih sta oziroma so dva ali trije primeri, kjer se zadeva vleče pri soglasjih zaradi sosedskih sporov. V resnici v Sloveniji ni toliko tega, kot se morda zdi.« so si zastavili, in želijo, da so v čim večji meri upoštevani predlogi njihovih občanov. Stroka pa je tista, ki mora možnost gradnje nekje dovoliti ali ne. V zadnjih desetletjih je vidna zelo velika želja nekaterih občin, da bi na svoja obmo- čja privabile mlade družine, zato tudi širijo območja gradnje. Ljudje danes gradijo več kot pred leti? Glede na število izdanih gradbenih dovo- ljenj lahko rečem, da ljudje na območjih, ki jih pokriva celjska upravna enota, gradijo nekoliko več. Letno to pomeni v primerjavi s prej od tri- do petodstotno povečanje. V neka- terih obdobjih se število gradenj tudi poveča, a je to odvisno od gospodarskih kazalnikov v družbi. Število izdanih gradbenih dovoljenj je metrov, kar je popolnoma dovolj za štiričlan- sko družino. Katero območje je najbolj zanimivo za investitorje? Za novogradnje so zanimiva nekatera blo- kovska naselja, na primer ob Stari Dečkovi cesti. Eno od privlačnih območij je tudi del Vojnika, območje na Poti v Konjsko in Poti v Dobrotin. V Celju je za novogradnje še vedno privlačno tudi Ostrožno, vsaj tam, kjer je še kakšna parcela na voljo. Je pa za gradnjo v naseljih na Celjskem značilno, da ljudje sta- re hiše porušijo in na tistih lokacijah gradijo nove. So nekatera naselja v Celju še vedno ur- banistično neurejena in je v njih še veliko črnih gradenj? vinskem arhivu Celje, kjer je dokumentacija izpred leta 1994. Marsikdo nepoznavalsko pravi, da grad- beno dovoljenje stane več tisoč evrov in da nanj čaka več kot leto. Vas jezijo takšne izjave? Seveda nas »pogrejejo«. Na oddelku, kjer obravnavamo vloge za gradbena dovoljenja, imamo resnično strokoven kader, ki je učin- kovit in hiter. In če kdo reče, da na dovolje- nje čaka leto, nam resnično ni vseeno. Ker ljudje čakajo dolgo na drugo dokumentacijo, ki ni stvar upravne enote. Sicer pa, odločba o gradbenem dovoljenju ima določeno upravno takso po Zakonu o upravnih taksah. Ta se za enostanovanjsko hišo giblje od 270 do naj- več 500 evrov, odvisno od velikosti stavbe. Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja investitor začne z nakupom parcele, ki je zazidljiva. Če je namenska raba kmetijska, je treba spremeniti namembnost zemljišča. Pripraviti je treba projektno dokumentacijo, pridobiti potrebna mnenja za gradnjo, o če- mer sva govorila že prej. Te zadeve za inve- stitorja ponavadi ureja projektant. To je tudi faza projekta, kjer je doba čakanja največja. In kaj ima ta čakalna doba z upravno enoto? Nič. Upravne enote v tej fazi sploh nismo vključene, ker izrisa projektne dokumenta- cije in mnenj za gradnjo ne podajamo mi, ampak projektant in vsi mnenjedajalci. Šele ko investitor oziroma projektant mnenja pri- dobi, poda vlogo za gradbeno dovoljenje na upravno enoto. Torej kup stroškov, ki jih ljudje povezu- jejo z gradbenimi dovoljenji, z upravnimi enotami ni povezanih. Tako je. Eden takšnih večjih stroškov je komunalni prispevek, ki ga stranke plačajo občini, ne upravni enoti. Ali plačilo komunalnega prispevka, ki je včasih zelo visok, zamakne izdajo gradbe- nega dovoljenja? Glede na to, da ga lahko oseba plačuje občini tudi po obrokih. Tako bodo vanjo vključeni vsi udeleženci pri graditvi, torej investitor, projektant, mnenje- dajalci, občine in upravne enote. Tako bo na enem mestu razvidno, v kateri fazi je projekt. Ker bo vse digitalizirano, bo tudi investitor imel večji pregled nad vso zadevo. Se je ta digitalizacija razmahnila tudi v upravnih zadevah? Res olajša postopke in delo? E-uprava tistim, ki jo uporabljajo, olajša postopke in krajša čakalne dobe. Tisti, ki je zdaj še ne uporabljajo, mislim, da se bodo nanjo počasi vendarle navadili. Kot smo se navadili na sistem e-zdravja. To, da ne potre- bujejo osebno prevzemati dokumentacije ali na podlagi povratnice, je dobro. Menim, da je digitalizacija dobra stvar, vsi pa potrebujemo le nekaj časa, da jo osvojimo. Tudi nam olajša delo. Čeprav v sistemu še ni vse digitalizira- no. Gradbena dokumentacija do leta 2014 je še vedno v papirnati obliki, kar nam otežuje iskanje podatkov, če jih stranka nima pri sebi. Upravni akti, vezani na gradnjo (gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje), so po- membni in le-te morajo imeti tudi stranke varno shranjene ves čas obstoja objekta. Poznate primere gradnje. Prihaja pogosto do prijav? Smo Slovenci dobri sosedje, ki si ne nagajamo, ko kdo gradi? Če sem čisto iskren, lahko rečem, da smo Slovenci še kar dobri sosedje. Pri 200 in več izdanih gradbenih dovoljenjih sta oziroma so dva ali trije primeri, kjer se zadeva vleče pri soglasjih zaradi sosedskih sporov. V resnici v Sloveniji ni toliko tega, kot se morda zdi. Morda se sliši o primerih, ki so nekako naj- bolj problematični ali izstopajoči, na primer o sporih zaradi odmika od meje in podobno, nikjer pa ne piše o številnih primerih, kjer se sosedje popolnoma mirno in brez težav dogovorijo. In teh primerov je največ. Moram reči, da sem kar ponosen na Slovence, da smo takšni, kot smo. In smo korektni. So nekateri, ki želijo legalizirati stavbe, z vsemi »žavbami namazani«? pokazatelj, ali prihaja recesija oziroma kriza oziroma ali se gospodarska situacija izbolj- šuje. Glede na rahlo povečanje števila izdanih gradbenih dovoljenj se torej gospodarska situacija izboljšuje? Lani je bilo gradbenih dovoljenj nekoliko več, letos pa povišanja števila ne pričakujemo, saj bo izdanih gradbenih dovoljenj verjetno nekoliko manj. Število gradbenih dovoljenj je pogosto odvisno tudi od kreditne sposobnosti investitorjev. Ko so imele banke nizke obre- stne mere, so se ljudje več odločali za gradnjo. Se ljudje vedno bolj zavedajo, kako je po- membno, kje in kako graditi? Mislim, da se ljudje res vedno bolj zavedajo tega. Morda ne toliko na poplavnih območjih kot na plazovitih. Če gledava Celje, kjer so bili izvedeni protipoplavni ukrepi, ljudje še vedno prihajajo z željami po gradnji znotraj območja teh ukrepov. Hkrati menim, da se ob tem vedno bolj zavedajo, da je treba dela, ki so navedena v projektih novogradnje, tudi res izvesti. Marsikdaj je namreč izdano grad- beno dovoljenje na podlagi projekta, kjer je jasno zapisano, da je treba ob novogradnji izvesti določene ukrepe za zaščito v primeru visokih voda in podobno. To je v projektu torej točno navedeno, a včasih ljudje tega ne izvedejo. Ob izdaji uporabnega dovolje- nja sta projektant in nadzornik tista, ki s podpisom zagotavljata in s tem prevzemata odgovornost, da so izvedena dela v skladu z dokumentacijo. Kaj trenutno na našem območju ljudje najbolj gradijo? Samostojne stanovanjske hiše, kjer gre za zasebne investitorje. Zelo priljubljeni so ta čas dvojčki, večkrat tudi dvostanovanjske hiše. Teh je kar veliko. Se kaže zahodni razvoj – gradnja majh- nih hiš? Da. Opažamo, da ljudje gradijo hiše z manj- šimi kvadraturami in da ne potrebujejo hiš s 400 kvadratnimi metri bivalnih površin, saj to pomeni več stroškov. Najbolj privlačne so stanovanjske hiše od 150 do 160 kvadratnih Da. Kar veliko je še črnih gradenj v zasel- kih, ki so bili v celoti zgrajeni na črno. Gre za območja, kjer so ljudje gradili hiše pred letom 2005. Vsi ti imajo zdaj vse možnosti le- galizacije. Glede na novo gradbeno zakono- dajo lahko ljudje namreč zdaj lažje legalizi- rajo marsikatero črno gradnjo. To področje je sicer v zadnjih letih precej urejeno. Novejših črnih gradenj ne zaznavamo, čeprav se ob- časno še kje pojavijo, načeloma pa imajo vse novogradnje urejeno dokumentacijo. Spre- membe gradbene zakonodaje iz let 2018 in 2021 so olajšale legalizacijo. Omogočile so, da ljudje lažje legalizirajo nekatere obnove, kot so zunanja stopnišča ali frčade na stre- hah. Slednje po novi zakonodaji pomenijo manjšo obnovo, kar pomeni, da ni nujno pri- dobiti gradbenega dovoljenja, ampak je treba konstrukcijo le statično preveriti. Če imamo primer hiše, ki je črna gradnja izpred leta 2005, je pri legalizaciji treba plačati komu- nalni prispevek in nadomestilo za uzurpacijo ter degradacijo. Ob tem je treba priložiti še izris stavbe, s katerega je razvidno, kako je hiša zgrajena in izvedena, ter stavbo vrisati v kataster stavb. Mnoge je še vedno strah legalizacije. Lastniki vseh stavb, ki so bile zgrajene pred letom 1967 in jih lastniki v tem času niso spreminjali, le redno vzdrževali, imajo mo- žnost urediti legalizacijo z zahtevo za izdajo odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja in to z minimalnimi stroški. To je bilo možno urediti tudi po stari zakonodaji. Res pa je, da je večina ljudi hiše nadgrajevala in dozidavala in to je tisto, kar je ljudi strah. Če gre torej za stavbe, zgrajene pred letom 2005 in da so bile dozidane do tega leta, lahko zaradi tega nastane strošek zaradi komunalnega prispevka in prej omenjenega nadomestila za uzurpacijo in degradacijo. Razumem pa, da je to starejšim težko, saj ti stroški niso vedno nizki. Se pa stvari dajo ure- diti. Dogaja se, da te dokumente zdaj urejajo potomci, torej otroci ali vnuki. Imajo pa kar nekaj težav z dokazili, saj včasih manjkajo dokumenti. Te lahko poiščejo tudi v Zgodo- Da. Ker mora biti komunalni prispevek v ce- loti plačan občini, da je vloga za gradbeno do- voljenje popolna. Tako bo do začetka uporabe programa e-graditev, ki naj bi ga začeli upora- bljali prihodnje leto. Glede roka izdaje gradbe- nega dovoljenja naj še dodam: v Celju gradbena dovoljenja izdajamo v predpisanem roku. To pomeni, da v 5 dneh investitorju pošljemo obve- stilo o dopolnitvi vloge, če je potrebna. Denimo, če manjka v spisu kakšno soglasje sosedov ali neka služnost in podobno. Ko je to urejeno in ko je komunalni prispevek plačan, imamo 60 dni časa za izdajo dovoljenja. V Upravni enoti Celje je to časovno povprečje od 15 do 30 dni. Torej gradbeno dovoljenje ljudje čakajo od 15 do 30 dni, če je vloga popolna. Omenili ste program e-graditev. Gre za aplikacijo, ki bo nudila večji in hitrej- ši pregled nad celotnim postopkom gradnje. Ena najbolj zanimivih situacij se je zgodi- la, ko je lastnik stavbe, zgrajene pred letom 1967, želel pridobiti uporabno dovoljenje. Ko smo prišli na kraj, smo opazili, da iz hiše raste drevo in da je del strehe porušen. To seveda ni hiša, ki bi se jo dalo uporabljati. Ljudje kdaj pa kdaj poskušajo marsikaj, da. V upravni enoti ne želimo biti policisti in iskati napak pri ljudeh. Naj se nas ljudje ne bojijo, tudi mi želimo, da si uredijo gradbeno do- kumentacijo, če je še nimajo urejene, in da to storijo čim prej. Pogosto se zgodi, da bi otroci prodali hiše, vendar dokumenti niso urejeni in imajo težave z njihovim iskanjem oziroma iskanjem podatkov, kdaj je bila hiša dograjena ali kdaj je bila urejena prizidava. Če le lahko, poskušamo strankam pomagati in rešiti zadeve tako, da je prav zanje. Nismo takšen »bav bav«. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 40, 5. oktober 2023 OD STEKLA DO KAMNA »Marsikdo meni, da so delavci v tovarni sužnji. Jaz pa sem imel veliko ustvarjalno svobodo. To, da sem se vsak dan srečal z novo zahtevo ali idejo, mi je bilo pisano na kožo. Verjetno tudi zaradi mojega prepričanja, da noben izziv ni pretežek.« Tako pravi Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli, ki je velik del poklicne poti posvetil unikatnemu oblikovanju stekla. Ker ima zelo rad glasbo, je doštudiral glasbeno pedagogiko in je glasbo pet let celo poučeval v osnovni šoli. Zadnji dve desetletji s pomočjo svoje ustvarjalne žilice spreminja kose kamna ali lesa v skulpture z novo zgodbo. TINA STRMČNIK Franci Černelč – že skoraj 70 let predan ustvarjalnosti Življenje vdihne pesmi, steklu, lesu in kamnu »Tudi če v delo dobim še tako velik kamen, si mislim, da to ni taka reč. To je moja pomanjkljivost, saj se nato velikokrat izkaže, da vse le ni čisto preprosto. A malodušje me nikoli ne prevzame. Vztrajam, dokler še imam moč.« Pri delu si na začetku pomaga z bru- silko, nato prideta na vrsto njegova glavna pripomočka – kladivo in dleto oz. »majzl«. »Tudi če v delo dobim še tako velik kamen, si mislim, da to ni taka reč. To je moja pomanjkljivost, saj se nato velikokrat izkaže, da vse le ni čisto preprosto. A malodušje me nikoli ne prevzame. Njegovo zadnje delo je kip Antona Martina Slomška, ki od julija stoji v bližini kapele sv. Ane v Rogaški Slatini. Surov kos kamna je najprej imel kar tri tone in pol. Černelč, ki pravi, da nima atletske postave, a je spreten kot koza, mu je nato, da je prišel do želene oblike, s svojimi rokami odvzel poldrugo tono. Ustvarjalen je bil že kot otrok. Takrat ga je navduševala predvsem glasba. Še posebej rad je prisluhnil svojima stricema – eden od njiju je igral harmoniko, drugi klarinet. Nad njunim igranjem je bil povsem oča- ran in sanjal je o tem, da bi igral ka- kšno glasbilo. »Starša sta to opazila. Čeprav nismo imeli veliko denarja, sta mi ob koncu drugega razreda osnovne šole kupila harmoniko. Po- čutil sem se, kot da so se mi odprla vrata v raj na Zemlji,« opisuje. S tipkami harmonike se je naj- prej spoprijateljil kar sam, nato je obiskoval glasbeno šolo. H glasbi se je vrnil, ko je že bil zaposlen v Steklarni Rogaška. Diplomiral je iz glasbene pedagogike in pet let celo učil glasbo v osnovni šoli. A čeprav so se z učenci imeli zelo lepo in je tudi med poučevanjem imel nekaj prostora za ustvarjalnost, je prevla- dala ljubezen do likovne umetnosti. Na tem področju je čutil večji izziv. Ker mu je bilo rokodelstvo močno pri srcu, je z veseljem sprejel pova- bilo in se vrnil v steklarno. »Delo je bilo težko, vendar je bilo dobro pla- čano. Učitelji so imeli takrat slabše plače od steklarjev. Kasneje se je to spremenilo,« se spominja. Za državniški vrh Steklo je zanj zelo skrivnosten, a hkrati neizmerno zanimiv material. Prepričan je, da bi s tem materia- lom rad ustvarjal marsikateri likovni ustvarjalec, če tehnologija dela ne bi bila tako zahtevna. Černelč je imel ob sebi ekipo, s sodelavci je obvla- dal vroče oblikovanje, brušenje, graviranje in še kaj. Glede likovne podobe so sodelo- vali z arhitekti, oblikovalci in drugi- mi akademskimi strokovnjaki. Tako so nastala številna protokolarna darila za Republiko Slovenijo, še prej pa za nekdanjo skupno državo Jugoslavijo. Černelč je tudi dal po- budo za izdelavo nekaterih protoko- larnih daril. Oblikoval je Slomškov mašni kelih, darilo za papeža Jane- za Pavla II. Med drugim je prodrl še s svojo zamislijo, primerno za prvo srečanje ameriškega predsednika Busha in ruskega predsednika Puti- je ustavil tako, da je bil ministrov prst točno nad Slovenijo. Zato sem se domislil, da bi izdelali steklen vrtljiv globus. Ideja je bila takoj sprejeta. Obris zemljevida Slovenije smo pozlatili in tako je naša država tudi s tem izdelkom pridobila več prepoznavnosti.« Od krhkosti do mogočnosti Od nekdaj je rad spremljal delo kiparjev, a je v različnih življenj- skih obdobjih prednost dajal služ- bi, družini, gradnji hiše, izobra- ževanju. Sošolka iz študijskih let ga je spodbudila, da se je prijavil na natečaj Forma viva Makole. Že- lel je namreč videti, kako mojstri obdelujejo kamnite kose. »Takrat sem ugotovil, da znam kar veliko, saj je brušenje stekla podobno kle- sanju. Tudi kamen lahko režemo, gladimo, končni rezultat pa je se- veda povsem druga zgodba kot pri steklu.« Nekaj skulptur je izdelal tudi iz lesa. A poudarja, da mu je kamen, ki je bolj trajen in čist, še bolj pri srcu. Ko dobi idejo za vsebino, išče pri- meren kos kamnine. Material naj- večkrat najde v enem od kamnolo- mov v Sežani, kjer lahko izbira med ogromnimi bloki. Kakšen primeren kos najde tudi v domači okolici, iz enega bo na primer izdelal kip medveda za so- seda, ki je čebelar. Natančno podobo ima v mislih Od leta 2005 je ustvaril 55 večjih del. Ve- liko jih je v Ma- kolah, nekaj v Majšperku, sicer pa njegova dela najdemo tudi v Slovenski Bistrici, Bistrici ob So- tli, Kozjem, Sežani in še drugje po državi. V nekem obdobju je s kamnom prijateljeval tudi deset ur dnevno, v zadnjem času ima bistri- ški upokojenec nekoliko skrajšan »delavnik«. Doma ima dobre pogo- je za kiparjenje, a si zna vzeti čas za počitek, za kavo s prijatelji, za obiske, košnjo in delo v vinogradu. Še najbolj se lahko novemu delu posveti, kadar ustvarja na terenu, stran od doma. O vsebini, ki jo želi vdihniti ka- mnu, veliko prebere in nato o tem razmišlja. Najbolj natančno podobo si predstavlja v mislih. Skica, ki jo ustvari na papirju, je le v začetno oporo. »Velikokrat zajadram še pre- daleč stran,« je dejal. Marsikateri kipar pravi, da je naj- težje izklesati obraz. Tudi Černel- ču se zdi slednji bistven za podobo nekega človeka. Najprej se loti le grobih potez, podrobnosti se loti na koncu. »Izklesati obraz se meni ne zdi tako zelo težko. Ogromno garaškega dela naredim, še preden pridem do tega dela telesa. Bistve- no, da kamen pred očmi gledalca oživi, pa je najbrž v božjih rokah.« Doslej se je spopadal tudi s ka- mnitim blokom, težkim približno devet ton. Nanj je celo plezal, saj ga s pomočjo gradbenega odra ni mogel obdelovati tako, kot je želel. Še tako velika skala mu doslej ni uspela vzeti veselja do ustvarjanja. Pravzaprav ga vsaka nova naloga še dodatno navduši, čeprav bo kmalu dopolnil sedemdeset let. »Ker sem pozno začel, moram zdaj pridno migati,« pravi v svoji šaljivi maniri. Foto: Nik Jarh Černelč ob svo- jem zadnjem delu – kipu Antona Martina Slomška ob kapeli sv. Ane v Rogaški Slatini. Je človek, ki mu ni nikoli dolg- čas. Posveča se literarnemu ustvarjanju, skrbi za vinograd s 500 trsi. Po samorodni vinski trti je poimenoval Etno skupino No- jek, katere ustanovitelj je. Vodi Pihalno god- bo Orlica, sklada pesmi, piše pri- redbe. Je tudi organizator kulturnih dogod- kov. »Napake so del ustvarjanja. Včasih se mi zdi, da kamna še nisem dovolj izklesal, in naredim še kakšno potezo, nato je naenkrat lahko poseg prevelik. A koraka nazaj ne morem narediti. Morda malo posežem še kje drugje, da lovim ravnotežje.« »Znani kiparji, ki so ustvarjali nekoč, na primer Michelangelo, niso uporabljali brusilke. Imeli so ekipo pomočnikov, med katere so razdelili delo. Kot avtorji so prepoznani, ker so delo vodili po svojih zamislih. Če bi živeli danes, bi zagotovo uporabljali sodobno orodje.« na, ki je bilo v Sloveniji. »Po pripovedovanju naj bi ruski zunanji minister pri izbiri kraja srečanja zavr- tel globus. Slednji se Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 25 Ljudje v sodobni družbi ži- vimo hitro, kar se pozna tudi na zdravju. Preventivna skrb za zdravje posameznika mora obsegati štiri področja: prehra- no, telesno vadbo, področje, ki ga pokriva psihologija, ter področje, ki ga pokriva medi- Ob svetovnem dnevu srca Devetindvajseti september je svetovni dan srca. K zdra- vemu načinu življenja je treba spodbujati že od prvega življenjskega obdobja, saj bo to vodilo k zmanjšanju bre- mena zaradi bolezni srca in ožilja v prihodnosti. Raziska- va Svetovne zveze za srce je pokazala, da je večina ljudi prepričana, da je dovolj, če šele pri starosti 30 let ali celo kasneje začnejo skrbeti za zdravje srca in tako preprečevati možnosti za srčni infarkt ali možgansko kap. A statistični podatki o boleznih kažejo, da je zdrav življenjski slog po- memben že od rojstva. Sleherni dan življenja. SIMONA ŠOLINIČ Hoja za srce in boljše počutje cina. Le celovita dejavnost in preventivno delovanje na vseh teh področjih življenja pome- nita večje možnosti za boljše zdravje. Ena od izjemnih možnosti za dobro počutje je telesna de- javnost. Hoja je osnovna oblika gibanja in preprosta dejavnost, ki ne zahteva posebnih pripo- močkov in se lahko izvaja v zaprtih prostorih ali naravi. Priporočljiva je tudi za ljudi z mišično-skeletnimi težavami. Kako hoditi? V primeru vadbe ločimo zmerno ter visoko intenzivno hojo ali trening. Pri prvi vrsti hoje dosežemo med 50 in 70 odstotkov maksimalnega srč- nega utripa, takšen način koristi zdravju in preprečuje različne kronične nenalezljive bolezni. Izvajajo jo lahko dobro in neko- liko slabše telesno pripravljene osebe. Pri bolj intenzivni hoji dosežemo med 70 in 85 odstotki maksimalnega srčnega utripa. Zmerno intenzivno hojo za učinke na zdravje lahko upo- rabljamo petkrat na teden po 30 minut, medtem ko je pri vi- soki intenzivni hitrosti hoje za namene treninga dovolj trikrat na teden po 20 do 25 minut, pojasnjujejo zdravstveni stro- kovnjaki. Nordijska hoja Zaradi želje po bolj intenziv- ni vadbi se lahko odločimo tudi za nordijsko hojo, pri kateri se uporablja palice, zato je vanjo vključenih več mišičnih skupin. Takšna vadba je bolj intenziv- na, če palice uporabljamo kot pripomoček pri odrivanju za telesom in ne kot pripomoček za razbremenitev sklepov. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasle osebe opravile 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti tedensko. Za otroke priporočajo najmanj uro zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti na dan. to ekipo nadgrajujejo tudi naši zdravniki fiziatri, nevrologinja in zdravnica splošne medicine ter vključeni zunanji sodelavci iz univerzitetnih kliničnih cen- trov ter bolnišnic, s področja logopedije in klinične prehrane. Z roko v roki in s cilji integra- tivne medicine, holističnega k bolniku naravnanega pristopa in multidisciplinarnem delova- nju želimo svojim varovancem/ bolnikom omogočiti prijetno bivanje in pomoč. Naš oddelek, ki se razprostira v dveh nadstropjih Zdravilišča Laško, ima 140 ležišč, v prvem nadstropju so sobe prilagojene težjemu statusu bolnika, v dru- gem nadstropju so sobe prila- gojene bolnikom, ki so gibalno v močnejši kondiciji. Seveda v vseh teh kapacitetah nudimo nego in terapije. Sobe so nad- standardno urejene, klimatizi- rane, opremljene z mehanizi- ranimi bolniškimi posteljami, prilagojenimi gibalno oviranim osebam, povezane s centralnim klicnim sistemom. Kopalnice v sobah so brez arhitektonskih ovir, opremljene in prilagojene invalidnim osebam. Gostje se lahko prehranjujejo v sobah ali v jedilnici z drugimi gosti. Po- skrbimo za pisano in ustrezno prehrano ter z veseljem izpol- nimo tudi gostove želje. Za vas imamo pripravlje- ne programe za starostnike oz. starejšo populacijo, ki jih bomo prilagodili vašim potre- bam. Poleg nastanitve v standar- dni sobi in polnega penziona na oddelku za rehabilitacijsko zdravstveno nego uredimo pre- gled pri specialistu fizikalne in rehabilitacijske medicine in na osnovi njegovega priporočila ustrezne terapije. Naša strokov- no podkovana ekipa fiziotera- pevtov in delovnih terapevtov bo z različnimi metodami in tehnikami poskrbela za vas in vas motivirala pri opravljanju predpisanih terapij. Ekipa zdra- vstvenih delavcev na oddelku vam bo glede na vaše stanje ponudila ustrezne zdravstvene storitve z oddelčnimi zdravniki. Programi so prilagojeni glede na čas bivanja, na vse storitve terapij, zdravstvene nege in dodatne storitve zunaj paketa/ programa pa vam nudimo tudi popuste. Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na sledeče kontakte: - medical@thermana.si; - 03 734 5130 ali 03 734 5772. Oddelek za rehabilitacijsko zdravstveno nego v Thermani Laško Zdravje je naše največje bo- gastvo. Je vir energije za kako- vostno življenje, dobro počutje in zadovoljstvo. Dokler ga ima- mo, smo srečni in bi ga radi imeli večno. Vendar nas življenje vodi skozi mnoge ovire in preizkušnje, leta minevajo in z njimi pridejo tudi težave z zdravjem. Nihče ne želi Imate svojca, ki čaka na prosto mesto v domu za starejše ali potrebuje pomoč pri negi? V Thermani Laško je na voljo oskrba, ki je v pomoč med čaka- njem na prosto mesto v domu. Je tudi dobrodošel namig, kadar potrebujete oskrbo za svojca v času daljše odsotnosti, kot so služ- bene poti ali letovanja. v teh trenutkih ostati sam. Tukaj pogosto v vlogo pomočnikov vstopajo naši svojci, večkrat delovno aktivni. Veliko jih nima možnosti pomoči svojcev ali je njihova nega za svojce prezah- tevna. Na tej poti bomo z veseljem vaši spremljevalci. Zato je prav, da se vam predstavimo in poka- žemo, kaj vam lahko ponudimo v času krepitve vašega zdravja, pri pomoči pri lajšanju bolečin in seveda na poti čakanja do vstopa v institucionalno varstvo. V Thermani Laško izvajamo zdravstveno nego na oddelku za rehabilitacijsko zdravstveno nego, ki je namenjen bolnikom, ki potrebujejo zdravstveno nego in pomoč pri vsakodnevnih de- javnostih, bodisi pri okrevanju po poškodbah, operativnih posegih, ter tudi bolnikom s funkcijsko pri- zadetostjo in z revmatičnimi bo- leznimi gibalnega sistema. Na oddelku je številna ekipa vi- soko usposobljenega zdravstve- nega kadra, ki zagotavlja konti- nuirano 24-urno zdravstveno nego. Za vas bo skrbela strokovno usposobljena ekipa diplomiranih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev, negovalcev in bolniških strežnikov. Seveda Hoja spada med razbreme- nilne vrste telesne dejavnosti. Izvajajo jo lahko tudi tisti, ki so slabše telesno pripravljeni, starejši, kronični bolniki, pre- komerno težke osebe in srčno- -žilni bolniki. Nekoliko previ- dni morajo biti pri intenzivnosti in trajanju hoje pljučni bolniki, ker se bistveno hitreje utrudijo kot drugi. Foto: Pexels Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI V Domu Lipa skušajo ustvariti takšen utrip, ki so ga bili ljudje vajeni doma, ko so počeli marsikaj. Med vsa- kodnevne dejavnosti sodijo kuhanje, pečenje, telovadba, delavnice ročnih spretnosti. Pri številnih dogodkih sode- lujejo učenci Osnovne šole Štore, predstavniki različnih društev, pevskih skupin. Ma- rinka Hrnčič je dobrega so- delovanja z lokalnim okoljem zelo vesela. »Prav se mi zdi, da je vsaka ustanova pove- zana s krajem, kjer deluje. Osnovna šola Štore in tam- kajšnji vrtec se vedno odzo- veta našim vabilom. Ko naši stanovalci praznujejo rojstni dan, jim pridejo otroci iz vrt- ca zapet nekaj pesmi. S šolo se dogovorimo za srečanja v različnih letnih časih, učenci pripravijo krasen program. Stanovalci so vedno veseli, ko otroci obiščejo našo hišo. Po- nosni smo tudi na medgene- racijska druženja, ko starejši in otroci skupaj kaj ustvarja- jo, se družijo in pogovarjajo.« »Ljudje skušajo kar najdlje ostati v domačem okolju. Preselitev v dom je za mnoge skrajna odločitev. Takšno odločitev starejši sprejmejo takrat, ko ne zmorejo več bivati sami in postane skrb zanje preveč naporna tudi za njihove družinske člane.« Marinka Hrnčič, direktorica Doma Lipa iz Štor »Marsikdo v domu bolje zaživi« »Stanovalcem vedno poudarjam, da se morajo v domu počutiti kot doma. Ne želim si, da dom starejših dojemajo kot ustanovo, kamor so bili poslani, ker ne morejo več živeti sami. Življenje se z vstopom v dom ne konča, mar- sikdo med nami tudi bolje zaživi,« pravi Marinka Hrnčič, direktorica Doma Lipa v Štorah. V omenjenem domu, ki letos praznuje 15 let delovanja, biva 206 stanovalcev, na voljo je tudi 16 oskrbovanih stanovanj. TINA STRMČNIK Kako pomembno je, da stanovalci ob prihodu v dom, kar je zanje zagotovo precejšnja prelomnica, osta- nejo dejavni? Ko se človek odloči, da bo odšel v dom, je to zanj za- gotovo stresno. Nekateri se hitreje prilagodijo tej spre- membi in se lažje vključijo v dejavnosti. Marsikdo v domu živi bolj pestro kot doma. Na starost se namreč socialni krog v domačem okolju oži, medtem ko ljudje v domu do- bijo nove znance in prijatelje. Zelo pomembno je, da je ži- vljenje pri nas pestro in da so stanovalci čim bolj dejavni. Morda zaradi vaše spod- bude kdo na jesen življenja poskusi kakšno novo dejav- nost? Naše fizioterapevtke in de- lovne terapevtke stanovalce zelo spodbujajo, da se pridru- žijo dejavnostim. Dejavnost, ki jo imajo na primer skoraj vsi domovi, je pevski zbor, pa miselne igre, igre za krepitev spomina. Vsako leto imamo športne igre. Konec septem- bra smo imeli Septemberfest, piknik za stanovalce, svojce in zaposlene, s katerim smo obeležili 15 let delovanja. Imamo pa pod našo streho tudi malo drugačne dejavno- sti – takšen je na primer »žoga bend«, pod okriljem katerega starejši igrajo na fitnes žoge. Zagotovo marsikdo najde ka- kšno dejavnost, ki je prej še ni poznal. Kako je s povpraševanji oz. prošnjami za dom? Pred leti je bilo treba na sprejem čakati, kako je zdaj? Za sprejem v dom so še ve- dno čakalne vrste. Kako hitro bo nekdo sprejet v dom, je odvisno od spola, zdravstve- nega stanja posameznika in njegovih potreb ter od zah- tevnosti nege, ki jo potrebu- je. Čakalna doba se na primer razlikuje glede na to, ali gre za sprejem na negovalni od- delek ali na varovani odde- lek, ki je namenjen osebam z demenco. Ljudem lahko ponudimo točno takšno namestitev, ki si jo želijo, a so čakalne dobe posledično lahko daljše. V nekaterih do- movih kljub prostim mestom ne sprejemajo stanovalcev, saj nimajo na voljo dovolj ustreznega kadra. Zaradi pomanjkanja zaposlenih je v domovih po državi nezase- denih približno tisoč postelj. Tudi zato je pomembno, da ljudje prošnjo za sprejem v dom vložijo čim prej, torej ko so še pri močeh oz. ko za- znavajo tegobe staranja oz. zdravstvene težave. Se stanje današnjih sta- novalcev doma močno raz- likuje od tistih izpred let? Prihajajo v dom ljudje v »drugačni koži«? Starostniki, ki imajo le manjše zdravstvene težave, se redko odločijo za selitev v dom, razen če res nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje. Za to, da se preselijo k nam, se večinoma odločijo takšni, ki res že ne morejo več skrbeti sami zase. Največkrat so to nepomični ljudje oz. ljudje z demenco. Zdravstveno stanje stanovalcev je v primerjavi z desetletjem nazaj veliko tež- je. Ključni za dobro počutje stanovalcev so gotovo za- posleni. Kako je pri vas z iskanjem sodelavcev? V našem domu je zaposle- nih 115 sodelavcev, veliko je tudi dijakov in študentov. Ves čas potrebujemo nove delav- ce, primanjkuje predvsem zdravstvenega kadra. V za- dnjem času, ko je pri nas ve- liko porodniških odsotnosti, potrebujemo srednje medi- cinske sestre za določen čas, a jih je zelo težko zaposliti. Ljudje bežijo iz zdravstva, saj je delo zelo naporno, plače so takšne, kot so. Še posebej težke razmere so bile med epidemijo koronavirusa, zato so se mnogi s področja zdra- vstva preusmerili drugam, tudi na čisto druga področja, med drugim v trgovinsko pa- nogo. Razpise ves čas pona- vljamo, velikokrat se na pro- sto delovno mesto ne prijavi nihče. Skrb za starejše gre na- prej. Kako nova strokovna dognanja uvajate v svoje delo? Menim, da je skrb za sta- rejše v socialnovarstvenih zavodih oz. domovih za sta- rejše danes na bistveno viš- ji ravni kot nekaj desetletij nazaj. Temu v domovih na- menjamo veliko pozornosti. Izobražujemo zaposlene, močno se trudimo, da bi se stanovalci res počutili kot doma, da bi v domu imeli kakovostno življenje. Velik poudarek dajemo čistoči in urejenosti doma. Ker je naš dom novejši, so sobe velike in svetle. Kakovost bivanja pri nas je tako po vsebini kot po namestitvah na zelo visoki ravni. Dom je svoja vrata odprl leta 2008. Ste morda v za- dnjem času poskrbeli za kakšna večja vlaganja? Letos smo obnovili streho in strelovod. Zaradi energet- ske krize smo na streho na- mestili sončno elektrarno, zdaj čakamo na njen zagon. Ob odprtju doma smo ime- li na voljo 136 prostih mest, pred dvema letoma smo do- bili odobrena dodatna kon- cesijska mesta. Zdaj imamo na voljo 206 mest, namenje- nih domski namestitvi, in 16 oskrbovanih stanovanj. Ves čas razmišljamo o novih po- trebnih izboljšavah. Manjka nam dodatnih zelenih po- vršin, zato se z občino do- govarjamo o zemljišču, kjer bi uredili park, da bi imeli stanovalci več prostora za gibanje. Slovenijo je pretresel pri- mer nasilja najstnice nad stanovalko enega od do- mov. Direktorji popolnega nadzora nad ravnanjem za- poslenih verjetno nimate. Marinka Hrnčič je na čelu Doma Lipa iz Štor enajst let. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI »V obdobju epidemije koronavirusa smo zelo pogrešali živahnejši utrip, saj so bile številne dejavnosti omejene. Zdaj ko se je življenje vrnilo v stare tirnice, je dogajanje v domu spet zelo pestro.« Kako se trudite, da prepre- čujete neprimerno ravnanje s stanovalci? Vsi domovi se kar najbolj trudimo, da do takšnega rav- nanja s stanovalci ne bi pri- šlo. Vodilo direktorjev je, da je celotna ekipa prijazna do ljudi. Slednji velikokrat bolj potrebujejo toplo besedo kot zdravnika. Potrebujejo neko- ga za pogovor, potrebujejo lep ljubeč odnos. Že to, da jih pri- memo za roko, jim zelo veliko pomeni. Neprimerno ravna- nje zaposlenih je po mojem mnenju ogledalo dogajanja v družbi. Kljub trudu, ki ga domovi vlagamo v izobraže- vanje, v osveščanje zaposle- nih, ne moremo biti nikoli stoodstotno prepričani, da se na razpis za delovno mesto ne bo prijavil kdo, ki bi s stano- valci ravnal neprimerno. Ob sprejemu v službo kandidata žal ne moremo spoznati tako dobro, da bi bili prepričani, da ni zmožen narediti kaj ta- kega. Menim, da je epidemija koronavirusa vplivala na manj sočutja in empatije med lju- dmi. Dokler se družba ne bo spremenila, so žal možni tudi takšni odkloni. Foto: Andraž Purg V Domu Lipa ves čas potrebujejo nove delavce, primanjkuje predvsem zdravstvenega kadra. »Moje vodilo je, da mora biti celotna ekipa zaposlenih prijazna do ljudi. Slednji velikokrat bolj potrebujejo toplo besedo kot zdravnika,« je poudarila sogovornica. Najbolj si odpočijemo in obnovimo življenjske moči v času globokega sna. A s staranjem postaja naše spanje vse bolj plitko in pretrgano. Žleza češarika (epifiza) namreč proizvaja vse manj melatonina, hormona spanja. Kaj je dobro spanje? Budni smo, ko je frekvenca možganskega valovanja 7,5 Hz ali več (alfa in beta valovi). Ko se zniža pod to mejo, zaspimo – najprej plitko (theta valovi – od 4 do 7 Hz) in nato globoko (del- ta valovi – od 1 do 3 Hz). Prav v globokem snu se moči najučin- koviteje obnavljajo. Poglejmo, kako nastaja globoki sen. Ko dnevna svetloba pojema, se začne v glavi iz žleze češa- rike (epifize) izločati hormon melatonin. Ta povzroči, da se možgansko valovanje umirja, telesna temperatura zniža, utrip srca upočasni in telo se potopi v spanje. Po približno 45 minutah dosežemo globok spanec (valo- vi delta). Iz takega spanca nas je težko zbuditi. Kakih 30 do 40 minut vztrajamo v tem stanju, ko je regeneracija najintenziv- nejša. Nato se začnemo dvigati v plitko spanje in v polsen REM, v katerem se pojavijo sanje; v tej fazi spanja slišimo zvoke iz oko- lja, s čimer nam narava omogo- ča, da nezavedno preverjamo, ali je okolje varno. V prvi polovi- ci spanja se potem še približno dvakrat spustimo do globoke- ga sna, ki pa je iz cikla v cikel krajše. Tak ritem omogoča, da se v razmerah, ko ni možnosti za dovolj spanja, že v prvih urah spanja najhitreje obnavljamo. A ni vseeno, kdaj gremo spat. Najgloblje je spanje pred pol- nočjo. Stara modrost pravi, da ure spanja pred polnočjo »šte- jejo dvojno«. Dobro spanje je tudi količin- sko zadostno. Večina ljudi pot- rebuje od 6,5 do 8,5 ure spanja na dan. Sicer pa dobro spanje prepoznamo po tem, kako se po spanju počutimo. Če se zbudi- mo spočiti in imamo dovolj energije tudi podnevi (ni pot- rebe po popoldanskem spanju), je bilo spanje dobro. Kako prikličemo globok spanec? Z raziskovanjem spanja smo se ukvarjali predvsem v drugi polovici devetdesetih let pre- teklega stoletja. V knjigi Ko zdravila odpovedo (2001) smo predstavili tri glavne strategije za priklic globokega spanca: - Razbremenimo organizem pred spanjem. Melatonin ni le hormon, pač pa tudi močan antioksidant, kar je celo nje- gova prvotna vloga. Če je telo pred spanjem polno strupov, se bo melatonin porabil za raz- strupljanje in ga bo zmanjkalo za spodbuditev globokega spa- nja. Pred spanjem naj zato ne bo psihičnih in fizičnih naporov, ne jejmo težke hrane in ne pijmo alkohola (spanje je potem plit- ko). Če ves dan nismo izpraznili črevesja, je zvečer zadnji čas, da to opravimo. - Spodbudimo ustvarjanje melatonina. Naše telo v temi ustvarja melatonin iz seroto- nina, hormona sreče, ki ga je večinoma ustvarilo čez dan ob uživanju dovolj sončne svetlo- be skozi oči. Naravna formula za pridobivanje melatonina je: bivajmo vsaj eno uro na dan zunaj ob dnevni svetlobi (brez očal), ponoči pa bodimo v temi. Zvečer torej pritajimo svetlobo, v spalnici preprečimo vdor svet- lobe od zunaj, spimo brez priž- ganih luči in če moramo ponoči na stranišče, to storimo v temi ali kvečjemu ob brlivki. - Pred spanjem vzemimo me- latonin. Prva dva ukrepa marsi- kateremu starejšemu žal ne po- magata do globokega spanja. S staranjem je namreč češarika nagnjena h kalcifikaciji in ni več sposobna ustvariti dovolj me- latonina. Potrebno je vnesti v organizem dodatni melatonin. Ta hormon je leta 1958 odkrila skupina raziskovalcev z univer- ze Yale pod vodstvom dr. Aaro- na Lernerja. Za potrebe znan- stvenih poskusov so ga sprva pridobivali iz češarike goveda, a se je kasneje izkazalo, da ga je možno preprosto in poceni sin- tetizirati. Desetletja testiranj so dokazala, da je uživanje takega melatonina varno – brez nega- tivnih stranskih učinkov. V pro- daji je kot prehransko dopolnilo predvsem za izboljšanje spanja in za premoščanje časovnih raz- lik pri letalskih poletih. Dr. Russel Reiter, starosta raz- iskovalcev melatonina, priporo- ča uživanje čistega melatoni- na, saj razni zeliščni in drugi dodatki bolj povečujejo ceno kot pa njegovo učinkovitost. Po Evropski komisiji za varno prehrano (EFSA) že miligram- ska tabletka melatonina pred spanjem učinkovito prikliče globok spanec. V Evropski uniji je v nekaterih deželah dovoljena prosta prodaja me- latonina v dnevnem odmerku (tabletka) do 2 mg (npr. Fran- cija), v mnogih do 1 mg (npr. Italija, Hrvaška), v Sloveniji tabletke prehranskega do- polnila melatonina ne sme- jo presegati 0,44 mg. Mnogi starejši si izboljšajo spanje že s tabletko 0,4 melatonina pred spanjem. Če meniteo, da potrebujete večji odmerek, se posvetujte z zdravnikom. Pri- poročeni odmerki veljajo za zdrave odrasle. Pri boleznih, v času nosečnosti in dojenja, pri otrocih, pri ženskah, ki že- lijo zanositi, se posvetujte z zdravnikom. Melatonin ni droga, kot so uspavalne tablete, ne povzro- ča odvisnosti, le telo pripravi, da se pogrezne v spanje (zni- žata se utrip srca in telesna temperatura …). Poleg tega ima melatonin sposobnost dekalcificirati češariko, ki tako sčasoma spet začne proizvajati dovolj melatonina. Naj ponazorim s primerom. Mnogi starejši izboljšajo spa- nje z dnevno priporočenim odmerkom melatonina že v nekaj dneh, a v nekaterih primerih je problem bolj trdovraten. Našega 86-letne- ga prijatelja je mučila nespeč- nost, poleg tega je vsako noč doživljal nočne more. Iz tujine (pred desetletji se ga v Slove- niji še ni dalo dobiti) smo mu priskrbeli nekaj škatlic mela- tonina. Začel ga je jemati po 3 mg pred spanjem. Po mesecu in pol rednega jemanja spa- nje še ni bilo boljše, a nam je navdušeno telefoniral, da ni več nočnih mor. Vztrajal je in po treh mesecih uživanja se je tudi spanje izboljšalo. V letih, ki so sledila, je melatonin je- mal redno. Ob tem ni zaznal nobenih negativnih stranskih učinkov. Ker si melatonina v nekem obdobju ni mogel priskrbeti, ga tri mesece ni jemal. Ob tem ni čutil nobene abstinenčne krize. Še več, tudi brez dodatnega melatonina je bilo spanje dobro, nočne more pa se niso povrnile. Domnevamo, da je prehran- sko dopolnilo usposobilo če- šariko, da je spet začela proi- zvajati več melatonina. Po besedilu dr. Iztoka Os- tana za objavo pripravil In- stitut. O. Kako spet do kakovostnega spanca? Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI V Domu Lipa skušajo ustvariti takšen utrip, ki so ga bili ljudje vajeni doma, ko so počeli marsikaj. Med vsa- kodnevne dejavnosti sodijo kuhanje, pečenje, telovadba, delavnice ročnih spretnosti. Pri številnih dogodkih sode- lujejo učenci Osnovne šole Štore, predstavniki različnih društev, pevskih skupin. Ma- rinka Hrnčič je dobrega so- delovanja z lokalnim okoljem zelo vesela. »Prav se mi zdi, da je vsaka ustanova pove- zana s krajem, kjer deluje. Osnovna šola Štore in tam- kajšnji vrtec se vedno odzo- veta našim vabilom. Ko naši stanovalci praznujejo rojstni dan, jim pridejo otroci iz vrt- ca zapet nekaj pesmi. S šolo se dogovorimo za srečanja v različnih letnih časih, učenci pripravijo krasen program. Stanovalci so vedno veseli, ko otroci obiščejo našo hišo. Po- nosni smo tudi na medgene- racijska druženja, ko starejši in otroci skupaj kaj ustvarja- jo, se družijo in pogovarjajo.« »Ljudje skušajo kar najdlje ostati v domačem okolju. Preselitev v dom je za mnoge skrajna odločitev. Takšno odločitev starejši sprejmejo takrat, ko ne zmorejo več bivati sami in postane skrb zanje preveč naporna tudi za njihove družinske člane.« Marinka Hrnčič, direktorica Doma Lipa iz Štor »Marsikdo v domu bolje zaživi« »Stanovalcem vedno poudarjam, da se morajo v domu počutiti kot doma. Ne želim si, da dom starejših dojemajo kot ustanovo, kamor so bili poslani, ker ne morejo več živeti sami. Življenje se z vstopom v dom ne konča, mar- sikdo med nami tudi bolje zaživi,« pravi Marinka Hrnčič, direktorica Doma Lipa v Štorah. V omenjenem domu, ki letos praznuje 15 let delovanja, biva 206 stanovalcev, na voljo je tudi 16 oskrbovanih stanovanj. TINA STRMČNIK Kako pomembno je, da stanovalci ob prihodu v dom, kar je zanje zagotovo precejšnja prelomnica, osta- nejo dejavni? Ko se človek odloči, da bo odšel v dom, je to zanj za- gotovo stresno. Nekateri se hitreje prilagodijo tej spre- membi in se lažje vključijo v dejavnosti. Marsikdo v domu živi bolj pestro kot doma. Na starost se namreč socialni krog v domačem okolju oži, medtem ko ljudje v domu do- bijo nove znance in prijatelje. Zelo pomembno je, da je ži- vljenje pri nas pestro in da so stanovalci čim bolj dejavni. Morda zaradi vaše spod- bude kdo na jesen življenja poskusi kakšno novo dejav- nost? Naše fizioterapevtke in de- lovne terapevtke stanovalce zelo spodbujajo, da se pridru- žijo dejavnostim. Dejavnost, ki jo imajo na primer skoraj vsi domovi, je pevski zbor, pa miselne igre, igre za krepitev spomina. Vsako leto imamo športne igre. Konec septem- bra smo imeli Septemberfest, piknik za stanovalce, svojce in zaposlene, s katerim smo obeležili 15 let delovanja. Imamo pa pod našo streho tudi malo drugačne dejavno- sti – takšen je na primer »žoga bend«, pod okriljem katerega starejši igrajo na fitnes žoge. Zagotovo marsikdo najde ka- kšno dejavnost, ki je prej še ni poznal. Kako je s povpraševanji oz. prošnjami za dom? Pred leti je bilo treba na sprejem čakati, kako je zdaj? Za sprejem v dom so še ve- dno čakalne vrste. Kako hitro bo nekdo sprejet v dom, je odvisno od spola, zdravstve- nega stanja posameznika in njegovih potreb ter od zah- tevnosti nege, ki jo potrebu- je. Čakalna doba se na primer razlikuje glede na to, ali gre za sprejem na negovalni od- delek ali na varovani odde- lek, ki je namenjen osebam z demenco. Ljudem lahko ponudimo točno takšno namestitev, ki si jo želijo, a so čakalne dobe posledično lahko daljše. V nekaterih do- movih kljub prostim mestom ne sprejemajo stanovalcev, saj nimajo na voljo dovolj ustreznega kadra. Zaradi pomanjkanja zaposlenih je v domovih po državi nezase- denih približno tisoč postelj. Tudi zato je pomembno, da ljudje prošnjo za sprejem v dom vložijo čim prej, torej ko so še pri močeh oz. ko za- znavajo tegobe staranja oz. zdravstvene težave. Se stanje današnjih sta- novalcev doma močno raz- likuje od tistih izpred let? Prihajajo v dom ljudje v »drugačni koži«? Starostniki, ki imajo le manjše zdravstvene težave, se redko odločijo za selitev v dom, razen če res nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje. Za to, da se preselijo k nam, se večinoma odločijo takšni, ki res že ne morejo več skrbeti sami zase. Največkrat so to nepomični ljudje oz. ljudje z demenco. Zdravstveno stanje stanovalcev je v primerjavi z desetletjem nazaj veliko tež- je. Ključni za dobro počutje stanovalcev so gotovo za- posleni. Kako je pri vas z iskanjem sodelavcev? V našem domu je zaposle- nih 115 sodelavcev, veliko je tudi dijakov in študentov. Ves čas potrebujemo nove delav- ce, primanjkuje predvsem zdravstvenega kadra. V za- dnjem času, ko je pri nas ve- liko porodniških odsotnosti, potrebujemo srednje medi- cinske sestre za določen čas, a jih je zelo težko zaposliti. Ljudje bežijo iz zdravstva, saj je delo zelo naporno, plače so takšne, kot so. Še posebej težke razmere so bile med epidemijo koronavirusa, zato so se mnogi s področja zdra- vstva preusmerili drugam, tudi na čisto druga področja, med drugim v trgovinsko pa- nogo. Razpise ves čas pona- vljamo, velikokrat se na pro- sto delovno mesto ne prijavi nihče. Skrb za starejše gre na- prej. Kako nova strokovna dognanja uvajate v svoje delo? Menim, da je skrb za sta- rejše v socialnovarstvenih zavodih oz. domovih za sta- rejše danes na bistveno viš- ji ravni kot nekaj desetletij nazaj. Temu v domovih na- menjamo veliko pozornosti. Izobražujemo zaposlene, močno se trudimo, da bi se stanovalci res počutili kot doma, da bi v domu imeli kakovostno življenje. Velik poudarek dajemo čistoči in urejenosti doma. Ker je naš dom novejši, so sobe velike in svetle. Kakovost bivanja pri nas je tako po vsebini kot po namestitvah na zelo visoki ravni. Dom je svoja vrata odprl leta 2008. Ste morda v za- dnjem času poskrbeli za kakšna večja vlaganja? Letos smo obnovili streho in strelovod. Zaradi energet- ske krize smo na streho na- mestili sončno elektrarno, zdaj čakamo na njen zagon. Ob odprtju doma smo ime- li na voljo 136 prostih mest, pred dvema letoma smo do- bili odobrena dodatna kon- cesijska mesta. Zdaj imamo na voljo 206 mest, namenje- nih domski namestitvi, in 16 oskrbovanih stanovanj. Ves čas razmišljamo o novih po- trebnih izboljšavah. Manjka nam dodatnih zelenih po- vršin, zato se z občino do- govarjamo o zemljišču, kjer bi uredili park, da bi imeli stanovalci več prostora za gibanje. Slovenijo je pretresel pri- mer nasilja najstnice nad stanovalko enega od do- mov. Direktorji popolnega nadzora nad ravnanjem za- poslenih verjetno nimate. Marinka Hrnčič je na čelu Doma Lipa iz Štor enajst let. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI »V obdobju epidemije koronavirusa smo zelo pogrešali živahnejši utrip, saj so bile številne dejavnosti omejene. Zdaj ko se je življenje vrnilo v stare tirnice, je dogajanje v domu spet zelo pestro.« Kako se trudite, da prepre- čujete neprimerno ravnanje s stanovalci? Vsi domovi se kar najbolj trudimo, da do takšnega rav- nanja s stanovalci ne bi pri- šlo. Vodilo direktorjev je, da je celotna ekipa prijazna do ljudi. Slednji velikokrat bolj potrebujejo toplo besedo kot zdravnika. Potrebujejo neko- ga za pogovor, potrebujejo lep ljubeč odnos. Že to, da jih pri- memo za roko, jim zelo veliko pomeni. Neprimerno ravna- nje zaposlenih je po mojem mnenju ogledalo dogajanja v družbi. Kljub trudu, ki ga domovi vlagamo v izobraže- vanje, v osveščanje zaposle- nih, ne moremo biti nikoli stoodstotno prepričani, da se na razpis za delovno mesto ne bo prijavil kdo, ki bi s stano- valci ravnal neprimerno. Ob sprejemu v službo kandidata žal ne moremo spoznati tako dobro, da bi bili prepričani, da ni zmožen narediti kaj ta- kega. Menim, da je epidemija koronavirusa vplivala na manj sočutja in empatije med lju- dmi. Dokler se družba ne bo spremenila, so žal možni tudi takšni odkloni. Foto: Andraž Purg V Domu Lipa ves čas potrebujejo nove delavce, primanjkuje predvsem zdravstvenega kadra. »Moje vodilo je, da mora biti celotna ekipa zaposlenih prijazna do ljudi. Slednji velikokrat bolj potrebujejo toplo besedo kot zdravnika,« je poudarila sogovornica. Najbolj si odpočijemo in obnovimo življenjske moči v času globokega sna. A s staranjem postaja naše spanje vse bolj plitko in pretrgano. Žleza češarika (epifiza) namreč proizvaja vse manj melatonina, hormona spanja. Kaj je dobro spanje? Budni smo, ko je frekvenca možganskega valovanja 7,5 Hz ali več (alfa in beta valovi). Ko se zniža pod to mejo, zaspimo – najprej plitko (theta valovi – od 4 do 7 Hz) in nato globoko (del- ta valovi – od 1 do 3 Hz). Prav v globokem snu se moči najučin- koviteje obnavljajo. Poglejmo, kako nastaja globoki sen. Ko dnevna svetloba pojema, se začne v glavi iz žleze češa- rike (epifize) izločati hormon melatonin. Ta povzroči, da se možgansko valovanje umirja, telesna temperatura zniža, utrip srca upočasni in telo se potopi v spanje. Po približno 45 minutah dosežemo globok spanec (valo- vi delta). Iz takega spanca nas je težko zbuditi. Kakih 30 do 40 minut vztrajamo v tem stanju, ko je regeneracija najintenziv- nejša. Nato se začnemo dvigati v plitko spanje in v polsen REM, v katerem se pojavijo sanje; v tej fazi spanja slišimo zvoke iz oko- lja, s čimer nam narava omogo- ča, da nezavedno preverjamo, ali je okolje varno. V prvi polovi- ci spanja se potem še približno dvakrat spustimo do globoke- ga sna, ki pa je iz cikla v cikel krajše. Tak ritem omogoča, da se v razmerah, ko ni možnosti za dovolj spanja, že v prvih urah spanja najhitreje obnavljamo. A ni vseeno, kdaj gremo spat. Najgloblje je spanje pred pol- nočjo. Stara modrost pravi, da ure spanja pred polnočjo »šte- jejo dvojno«. Dobro spanje je tudi količin- sko zadostno. Večina ljudi pot- rebuje od 6,5 do 8,5 ure spanja na dan. Sicer pa dobro spanje prepoznamo po tem, kako se po spanju počutimo. Če se zbudi- mo spočiti in imamo dovolj energije tudi podnevi (ni pot- rebe po popoldanskem spanju), je bilo spanje dobro. Kako prikličemo globok spanec? Z raziskovanjem spanja smo se ukvarjali predvsem v drugi polovici devetdesetih let pre- teklega stoletja. V knjigi Ko zdravila odpovedo (2001) smo predstavili tri glavne strategije za priklic globokega spanca: - Razbremenimo organizem pred spanjem. Melatonin ni le hormon, pač pa tudi močan antioksidant, kar je celo nje- gova prvotna vloga. Če je telo pred spanjem polno strupov, se bo melatonin porabil za raz- strupljanje in ga bo zmanjkalo za spodbuditev globokega spa- nja. Pred spanjem naj zato ne bo psihičnih in fizičnih naporov, ne jejmo težke hrane in ne pijmo alkohola (spanje je potem plit- ko). Če ves dan nismo izpraznili črevesja, je zvečer zadnji čas, da to opravimo. - Spodbudimo ustvarjanje melatonina. Naše telo v temi ustvarja melatonin iz seroto- nina, hormona sreče, ki ga je večinoma ustvarilo čez dan ob uživanju dovolj sončne svetlo- be skozi oči. Naravna formula za pridobivanje melatonina je: bivajmo vsaj eno uro na dan zunaj ob dnevni svetlobi (brez očal), ponoči pa bodimo v temi. Zvečer torej pritajimo svetlobo, v spalnici preprečimo vdor svet- lobe od zunaj, spimo brez priž- ganih luči in če moramo ponoči na stranišče, to storimo v temi ali kvečjemu ob brlivki. - Pred spanjem vzemimo me- latonin. Prva dva ukrepa marsi- kateremu starejšemu žal ne po- magata do globokega spanja. S staranjem je namreč češarika nagnjena h kalcifikaciji in ni več sposobna ustvariti dovolj me- latonina. Potrebno je vnesti v organizem dodatni melatonin. Ta hormon je leta 1958 odkrila skupina raziskovalcev z univer- ze Yale pod vodstvom dr. Aaro- na Lernerja. Za potrebe znan- stvenih poskusov so ga sprva pridobivali iz češarike goveda, a se je kasneje izkazalo, da ga je možno preprosto in poceni sin- tetizirati. Desetletja testiranj so dokazala, da je uživanje takega melatonina varno – brez nega- tivnih stranskih učinkov. V pro- daji je kot prehransko dopolnilo predvsem za izboljšanje spanja in za premoščanje časovnih raz- lik pri letalskih poletih. Dr. Russel Reiter, starosta raz- iskovalcev melatonina, priporo- ča uživanje čistega melatoni- na, saj razni zeliščni in drugi dodatki bolj povečujejo ceno kot pa njegovo učinkovitost. Po Evropski komisiji za varno prehrano (EFSA) že miligram- ska tabletka melatonina pred spanjem učinkovito prikliče globok spanec. V Evropski uniji je v nekaterih deželah dovoljena prosta prodaja me- latonina v dnevnem odmerku (tabletka) do 2 mg (npr. Fran- cija), v mnogih do 1 mg (npr. Italija, Hrvaška), v Sloveniji tabletke prehranskega do- polnila melatonina ne sme- jo presegati 0,44 mg. Mnogi starejši si izboljšajo spanje že s tabletko 0,4 melatonina pred spanjem. Če meniteo, da potrebujete večji odmerek, se posvetujte z zdravnikom. Pri- poročeni odmerki veljajo za zdrave odrasle. Pri boleznih, v času nosečnosti in dojenja, pri otrocih, pri ženskah, ki že- lijo zanositi, se posvetujte z zdravnikom. Melatonin ni droga, kot so uspavalne tablete, ne povzro- ča odvisnosti, le telo pripravi, da se pogrezne v spanje (zni- žata se utrip srca in telesna temperatura …). Poleg tega ima melatonin sposobnost dekalcificirati češariko, ki tako sčasoma spet začne proizvajati dovolj melatonina. Naj ponazorim s primerom. Mnogi starejši izboljšajo spa- nje z dnevno priporočenim odmerkom melatonina že v nekaj dneh, a v nekaterih primerih je problem bolj trdovraten. Našega 86-letne- ga prijatelja je mučila nespeč- nost, poleg tega je vsako noč doživljal nočne more. Iz tujine (pred desetletji se ga v Slove- niji še ni dalo dobiti) smo mu priskrbeli nekaj škatlic mela- tonina. Začel ga je jemati po 3 mg pred spanjem. Po mesecu in pol rednega jemanja spa- nje še ni bilo boljše, a nam je navdušeno telefoniral, da ni več nočnih mor. Vztrajal je in po treh mesecih uživanja se je tudi spanje izboljšalo. V letih, ki so sledila, je melatonin je- mal redno. Ob tem ni zaznal nobenih negativnih stranskih učinkov. Ker si melatonina v nekem obdobju ni mogel priskrbeti, ga tri mesece ni jemal. Ob tem ni čutil nobene abstinenčne krize. Še več, tudi brez dodatnega melatonina je bilo spanje dobro, nočne more pa se niso povrnile. Domnevamo, da je prehran- sko dopolnilo usposobilo če- šariko, da je spet začela proi- zvajati več melatonina. Po besedilu dr. Iztoka Os- tana za objavo pripravil In- stitut. O. Kako spet do kakovostnega spanca? Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI Pisarna – drugi dom, druga telovadnica Pomanjkanje časa je slab izgovor Ljudje imamo različen tempo življenja, urniki nekaterih so bolj utečeni, drugih bolj razgibani. A vsi se vsakodnevno znaj- demo v situacijah, ko bi lahko nekaj dobrega na- redili za svoje zdravje in telo, le da se tega (še) ne zavedamo. Tokrat predstavljamo, kako lahko v vsakdanjik vnesemo nekaj preprostih vaj, ki ob doslednem izvaja- nju ključno vplivajo na naše telo. Preproste, a pomemb- ne vaje, ki jih vsakodnevno lahko izvajamo kar v pisar- ni, na spodnjih fotografi jah predstavlja Lucijan Cigale, profesor športne vzgoje, osebni in kondicijski trener ter zagovornik zdravega na- čina življenja. Vsak, ki svoje delo opravlja v pisarni, ve, da osem ali več ur sedenja telesu ne ugaja. Čeprav sedimo, smo utrujeni, telo je večkrat »zaspano« in utrujeno. V nadaljevanju predstavljamo nekaj hitrih vaj, ki jih lahko izvajamo v pisarni. Takšne vsakodnevne vaje prebudijo naše zaspano telo, pospešijo srčni utrip, okrepijo mišice in nam pomagajo, da lažje prestanemo vsakodnevne napore. Počep in potisk Z vajo okrepimo stegenske mišice, mišice zadnjice, ramenskega obroča in mišice zadnje strani nadlahti. Začetni položaj: Noge razkoračimo vsaj v širino bokov ali največ do širine ramen. Sto- pala obrnemo rahlo navzven, kolena usmerimo v isto smer kot stopala, pri čemer morajo biti kolena ves čas nad stopali. Trup vzravnamo, gledamo naprej, pomagamo si s torbico, z nahrbtnikom ali aktovko, ki jo držimo s pokrčenima rokama pred seboj v višini prsi. Gibanje: Počep oziroma spuščanje telesa začnemo v kolčnem sklepu, boke in zadnjico potiskamo nazaj. Težišče telesa naj bo ves čas nad srednjim in zadnjim delom stopala, peti naj bosta ves čas v stiku s podlago. Med spuščanjem vdihnemo, trup ohranimo primerno napet, hrbet imamo ves čas vzravnan oziroma rahlo vbočen in prsni koš rahlo izbočen. Kolena imamo ves čas usmerjena v isto smer kot stopala. Med dvigovanjem izdihnemo, ko se vrnemo v začetni položaj, začnemo potiskati nahrbtnik nad glavo. Sklece v opori zadaj Z vajo okrepimo mišice zadnje strani nadlahti, mišice sprednjega dela ramen in prsne mišice. Začetni položaj Z rokami se opremo na mizo za seboj, ohranimo vzravnan trup, glava naj bo v podalj- šku trupa. Gledamo naprej, noge pomaknemo nekoliko predse. Če je vaja za začetek pretežka, jo opravimo s pokrčenimi nogami. Gibanje Počasi se spuščamo, pri čemer ohranjamo trup vzravnan, gledamo naprej, komolci morajo biti ves čas v širini ramen in obrnjeni nazaj. Spuščamo se vsaj tako dolgo, dokler naše nadlahti niso vzporedno s tlemi. Med spuščanjem vdihnemo, z izdihom in iztegni- tvijo v komolčnem sklepu se vrnemo v začetni položaj; Michael Jordan, košarkarska legenda: »V svoji karieri sem zgrešil več kot devet tisoč košev. Izgubil sem več kot tristo tekem. Petindvajsetkrat so mi zaupali met, odločilen za zmago, in sem zgrešil. Znova in znova sem doživljal neuspehe v življenju. Ravno zato mi je uspelo. Lahko sprejmem neuspeh. Vsakemu lahko spodleti. Ne morem pa sprejeti, da kdo ne poskusi.« Michael Jordan, košarkarska legenda: »V svoji karieri sem zgrešil več kot devet tisoč košev. Izgubil sem več kot tristo tekem. Petindvajsetkrat so mi zaupali met, odločilen za zmago, in sem zgrešil. Znova in znova sem doživljal neuspehe v življenju. Ravno zato mi je uspelo. Lahko sprejmem neuspeh. Vsakemu lahko spodleti. Ne morem pa sprejeti, da kdo ne poskusi.« EP Foto: arhiv NT/SHERPA Enoročno veslanje v predklonu z oporo Z vajo okrepimo mišice srednjega in zgornjega dela hrbta ter mišice na sprednjem delu nadlahti. Začetni položaj: Z eno nogo naredimo korak naprej, z roko se opremo na mizo pred seboj. Trup imamo vzravnan, glava naj bo v podaljšku trupa, v drugi roki, ki prosto visi, držimo nahrbtnik oziroma dodatno breme. Gibanje: Začnemo potegovati lopatice nazaj, sledi iztegnitev v ramenskem sklepu, hkrati začnemo roko upogibati v komolčnem sklepu, nahrbtnik dvignemo, dokler naše zapestje ni v višini reber oziroma dokler ni naša nadlaket nad vodoravno linijo. Med tem delom giba izdihnemo, nato z vdihom nahrbtnik spustimo nazaj v začetni položaj. Med izvajanjem giba se izogibamo premikanju trupa. Novi TEDNIK št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Lekarna Apoteka pri teatru Dušan Hus, mag. farm. Zasebna lekarna od leta 1993.  Odpiralni čas: Pon. – pet.: 7.30 do 19.00 Sob.: 7.30 do 12.00  Tel: 03 42 876 00 E-mail: apoteka-teater.hus@siol.net Ena serija vaj predstavlja od 15 do 20 ponovitev, naredimo dve ali tri serije. Lucijan Cigale Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI www.mogy.si Manualna medicina sodi na področje uradnega zdravstva in je osredotočena na zdravljenje gi- balnega sistema: hrbtenice, skle- pov, mišic, vezivnega in drugih mehkih tkiv. Obsega diagnostič- no in terapevtsko zdravljenje, kar pomeni, da preglede in terapije izvajajo zdravniki specialisti, ki so v osnovi nevrologi in ortopedi. Poznavanje strukture in delova- nja človeškega telesa omogoča, da je zdravljenje z manualnimi tehnikami, za razliko od drugih vrst, bistveno bolj učinkovito in ponuja hitre rešitve. Prvi in edini center za manu- alno medicino Mogy je znan po mreži sedmih ordinacij: v Celju, Trzinu, Novi Gorici, Kopru, Mari- boru, Novem mestu in na Tišini. Ekipo sestavlja osem vrhunskih zdravnikov specialistov in števil- no strokovno osebje, ki opravlja- jo preglede in terapije manualne medicine. »Naši bolniki imajo večinoma težave s hrbtenico, z išijasom, bo- lečinami v sklepih, glavoboli in s težavami po poškodbah. Ob pr- vem pregledu je jasno, ali lahko pomagamo in kako uspešne bi lahko bile terapije. V večini pri- merov je treba opraviti od štiri do šest terapij, da odpravimo glav- ne simptome,« pojasni zdravnik Roman Burdeniuk iz ordinacije Mogy v Celju. Prvi pregled obsega pogovor, klinični pregled in analizo me- dicinske dokumentacije, če jo bolnik prinese s seboj. Pravilna postavitev diagnoze je ključ do uspešnega zdravljenja. Ljudje z različnimi težavami že triintri- deset let obiskujejo Ordinacije Mogy, veliko jih prihaja zato, ker še niso našli ustreznega zdravlje- nja. Poglobljeno znanje in stro- kovnost ter predvsem terapije, ki jih izvajajo zdravniki speciali- sti, ponujajo hitre rezultate in v večini primerov lahko težave, ki človeka pestijo dlje časa, odpra- vijo za vedno. Najpogostejše težave, ki jih specialisti manualne medicine uspešno zdravijo: - bolečine v hrbtenici (pred- vsem v vratnem in ledvenem delu), - bolečine v sklepih (koleno, rama, kolk), - bolečine v rokah ali nogah (tudi občutki otopelosti, nemoči in mravljinčenja), - glavoboli, vrtoglavice in nes- pečnost, - težave s hrbtenico (izravnana lordoza, kifoza, skolioza), - spremembe medvretenčnih ploščic (protruzija, hernija diska), - draženje vegetativnih gan- glijev avtonomnega živčnega sistema, Specialist dr. Roman Burdeniuk iz Celja Ključ do uspešnega zdravljenja je prava diagnoza - epikodilitis (teniški komolec), sindrom karpalnega kanala, - tinitus (šumenje v ušesih), neprijetni občutki po obrazu, motnje vida, - otroška skolioza I. in II. stopnje, - obrabne spremembe na hrbtenici (hondroza, spondiloza, spondilartroza…), - posledica draženja živčnih ple- težev (lumbalgija, radikulopatija, išialgija, cervikalgija, cervikobra- hialgija…). V ordinacijah Mogy se zdra- vijo ljudje vseh starosti. Največ tistih v srednjih letih, s težava- mi zaradi obrabnih sprememb, preobremenjenosti, prisilne drže in stresa, otroci in mladostniki s težavami zaradi neenakomerne rasti in poškodb ter starostniki z najrazličnejšimi težavami zaradi degeneracije ter s stanji po ope- rativnih posegih. »Bolnike poslušamo in tudi sliši- mo. Če gre za težave s področja gi- balnega sistema, je manualna me- dicina zagotovo najbolj učinkovita konzervativna tehnika zdravljenja. Če težave segajo izven našega po- dročja, bolnika ustrezno napotimo naprej. Tu smo, da pomagamo, in ljudje so nam iskreno hvaležni za to,« zaključi dr. Burdeniuk. V medicinskem centru Mogy so v več kot tridesetih letih uspešno obravnavali več kot deset tisoč ljudi. Naročila in informacije: ordinacija Mogy Celje, Mariborska cesta 76 (Ludvig dental), T: 040 866 456 Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Nova Gorica in Koper, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE NOVEGA TEDNIKA Brezplačna terapija ob prvem pregledu Ugodnost velja za naročila do 30.10.2023. Redna cena pregleda oziroma posamezne terapije je 45 evrov. Brezplačno terapijo izvedemo po presoji zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Pregled je plačljiv. Narava barva jesensko listje in sprehod ob Savinji je v tem času res nekaj posebnega. Pogled mimoidočih seže proti domskemu parku in pogosto posameznik začne razmišljati o starosti. Življenje v skupnos- ti pride še posebej do izraza, ko se v Sončnem parku Doma ob Savinji Celje dogajajo dru- žabni dogodki ali popoldanski klepeti med stanovalci na klo- pcah. Naše poslanstvo oziroma odgovornost družbe je, da zagotovimo priložnost, da vsakega posameznika razume- mo kot človeka, ki si v starosti zasluži biti slišan, upoštevan in cenjen. Prepletenost storitev, ki jih v domu, dnevnem centru in zu- naj njega s storitvijo pomoči na domu centra za pomoč na domu, s povezanostjo z oskr- bovanimi stanovanji in s cen- trom za krepitev spomina nu- dimo starejšim, nam omogoča, da se lahko širše povezujemo in prepoznavamo potrebe lo- kalne skupnosti ter načrtuje- mo nove projekte. Nova storitev začasnih na- mestitev, ki jo v Domu ob Savinji Celje nudimo od de- cembra 2022, je dopolnitev in ena od oblik celostne podpore tako starostniku kot svojcem in se dopolnjuje z našo storitvijo pomoč družini na domu centra za pomoč na domu in dnevne- ga centra. Z nadzidavo 6. nadstropja v drugem delu doma, ki je pote- kala v letih 2021 in 2022, smo s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobili 16 kapacitet, ki so namenjene namestitvam za obdobje od najmanj 10 dni do 3 mesecev. Storitev začasnih namestitev uporabnikom in njihovim svoj- cem predstavlja kratkotrajno pomoč in razbremenitev. S časovno določenim dogovo- rom in načrtovanjem vrnitve v domače okolje starejši in tudi svojci lažje sprejemajo tujo oskrbo. Svojcem začasna namestitev predstavlja razbre- menitev in jim daje občutek varnosti, da bo za starejšega dobro poskrbljeno v obdobju, ko so na dopustu ali zaradi dru- gih razlogov začasno odsotni. Namen začasnih namestitev je čim več uporabnikom v doma- čem okolju zagotoviti tovrstno namestitev in lažji prehod oz. sprejemanje kasnejše stalne namestitve v institucionalno varstvo. Jesen v Domu ob Savinji Celje Trenutno dom zagotavlja stalno namestitev 249 stano- valcem stalnih sprejemov in 16 namestitev na začasnih spreje- mih. Skušamo omogočiti kako- vostno življenje ljudi v starosti z različnimi oviranostmi, kar po- meni nudenje socialne oskrbe, zdravstvene nege in rehabilita- cije stanovalcem. Dnevni center je namenjen vsem starejšim, ki želijo živeti doma, vendar potrebujejo ob- časno pomoč, pozornost in dru- ženje. Odprt je od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure. Dnev- no oskrbo lahko zagotavljamo do 30 uporabnikom, trenutno dnevni center obiskuje od 18 do 24 uporabnikov dnevno. Ko gre za življenje starejšega človeka v domačem okolju, je celostna podpora tako staro- stniku kot svojcem ključnega pomena. Velika in dragocena je podpora storitve pomoči na domu v okviru Centra za pomoč na domu Doma ob Savinji Celje. Pomoči družini na domu ne razumemo le kot sklop opravil, gre za soustvar- janje skupnih zgodb, ki pripo- vedujejo o odnosu, skupnih doživetjih, sodelovanju, izzivih, vzajemnosti, naklonjenosti, člo- večnosti. Z vstopom v družine postajamo na svojstven način del njih. Spoštljiv vzajemen odnos lahko prispeva k dobre- mu sodelovanju in skupnemu zadovoljstvu. Trenutno pomoč na domu zagotavljamo 408 uporabnikom, v Mestni obči- ni Celje 343 uporabnikom, na Dobrni 8 uporabnikom, v Voj- niku 42 uporabnikom in v Što- rah 15 uporabnikom. Iz doma dnevno povprečno dostavimo 160 kosil. Dom ob Savinji Celje je bil ustanovljen leta 1973 in se je skozi leta širil tako prostorsko s širjenjem kapacitet kot tudi razvijal v smislu novih storitev in kulture usklajenih odnosov, ki temeljijo na pozornosti, nak- lonjenosti in dosega pozitivne učinke pri stanovalcih in zapo- slenih. Na prelomu prvega stoletja delovanja s ponosom zremo nazaj in smo razvojno naravna- ni tudi v prihodnje. Zastavljene imamo že nove cilje. Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji Celje www.domobsavinji.si Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. september. Udeleženci uporabniki Dnevnega centra, stanovalci Doma, prostovoljci in zaposleni. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI Lahko preprečimo demenco? Razgibajte svoje možgane September je svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Po- daljševanje življenjske dobe pomeni tudi večjo pojavnost alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča bole- zen možganov in predstavlja dve tretjini vseh demenc ter močno prizadene posameznika, njegove svojce in širšo družbo. Glavni dejavnik tveganja za nastanek je starost. Med glavnimi preventivnimi dejavniki, ki preprečujejo pojav demence ali jo lahko ublažijo, sta psihofi zična in telesna dejavnost. SIMONA ŠOLINIČ »Bodimo telesno dejavni, skrbimo za zdravo prehra- njevanje, zadosten in kako- vosten spanec, zdravje srca in ožilja, negujmo socialne stike, trenirajmo tudi z mož- gani, izogibajmo se onesna- ženemu zraku in strupom,« pravi prim. doc. dr. Merce- des Lovrečič, dr. med., spec. psih., svetnica z Nacionalne- ga inštituta za javno zdrav- je. Ob tem dodaja, da med preventivne dejavnike spada tudi preprečevanje povišane telesne teže, sladkorne bo- lezni in povišanega krvnega tlaka. Na to, da se demenca ne pojavi, vpliva tudi dobro psihično zdravje. »Kajenje, tvegana raba alkohola in Razgibajte možgane zloraba drugih psihoaktiv- nih snovi so prav tako po- membni dejavniki tveganja za demenco,« dodaja Lovre- čičeva. »Dlje kot se izobra- žujemo, bolje smo zaščiteni pred demenco. Strokovnjaki poročajo, da dlje trajajoče iz- obraževanje pripomore h gra- dnji kognitivne rezerve ali k sposobnosti naših možganov, da nam omogočijo opravlja- nje kognitivnih nalog, čeprav prihaja do sprememb v mo- žganih. Pomembno je, da smo aktivni v dejavnostih, ki so dejavne za naše možgane, družabnost, socialni stiki in umska dejavnost nas lahko ščitijo,« še pojasnjuje sogo- vornica. Pozabljivost Z leti vsi postajamo bolj pozabljivi, kar še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Slednja ni del normal- nega staranja, vendar možnost, da zbolimo, s starostjo narašča. »Pri starosti več kot 65 let ima demenco že vsak peti člo- vek, pri starosti več kot 80 let vsak tretji. V Slove- niji je obolelih verjetno že več kot 43 tisoč ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu že več kot 49 mili- jonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 naj bi se v Evropi in ZDA celo podvojilo. Po podatkih svetovne orga- nizacije za alzheimerje- vo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi, pravijo v Spominčici, slovenskem združenju za pomoč pri demenci. Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in se zato oprijemate sten ali pripomočkov? Hodite s kratkimi koraki? Hodite vedno slabše in manj stabilno ali celo sploh ne morete več hoditi? Pri naštetih težavah vam lahko pomagajo fizioterapevti podjetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v Ljubljani, Ma- riboru, Novem mestu, Kranju, Radovljici in tudi v Celju, Žalcu, Velenju, Šoštanju, Vojniku, Šentjurju, Petrovčah, Štorah in Laškem. 97 odstotkov uspešnih rehabilitacij Z leti so v podjetju Therapia ugotovili, da z že uveljavljenimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so diplomirani fizioterapevti tega podjetja prav zanje razvili svojo tehniko fizioterapije, s kate- ro dosegajo neverjetno dobre rezultate. Kar 97 odstotkov bolnikov, ki jih prev- zamejo, postavijo nazaj na noge, da hodi- jo vsaj tako dobro, kot so hodili, preden so opešali. Večino pa rehabilitirajo v še boljšo formo. Komu pomagajo? Podjetje Therapia, d. o. o., se je kot prvo fizioterapevtsko podjetje v Sloveniji speciali- ziralo za fizioterapijo na domu. Zato je danes Novi TEDNIK 4.4.2019 št. 14  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 4. april 2019 Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in se zato oprijemate sten ali pripomočkov? Hodite s kratkimi koraki? Hodite vedno slabše in manj stabilno ali celo sploh ne morete več hoditi? Pri zgoraj naštetih težavah vam lahko pomagajo  zioterapevti podjetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v Celju z bližnjo okolico ter v Šentjurju, Žalcu in Laškem. 97 odstotkov uspešnih rehabilitacij Z leti so v podjetju Therapia ugotovili, da z že uveljavljenimi  zioterapev- tskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so diplomirani  zioterapevti tega podjetja prav zanje razvili svojo tehniko  zioterapije, s katero dosegajo neverjetno dobre rezultate. Kar 97 odstotkov bolnikov, ki jih prevzamejo, postavijo nazaj na noge, da hodijo vsaj tako dobro, kot so hodili, preden so opešali. Večino rehabilitirajo do te mere, da so še v boljši formi. Komu pomagajo? Podjetje Therapia, d. o. o., se je kot prvo  zioterapevtsko podjetje v Slo- veniji specializiralo za  zioterapijo na domu. Zato je danes najstarejše takšno  zioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami s področja  zioterapije na domu. Pomaga ljudem s slabim ravnotežjem, tistim, ki ne morejo več hoditi, nevrološkim bolnikom, kot so bolniki po možganski kapi, bolnikom s parkinsonovo boleznijo, z multiplo sklerozo, z manj znano amiotro čno lateralno sklerozo in drugim. Prav tako pomagajo ljudem, ki so opešali zaradi starosti, vrtoglavice, poškodbe, degenerativnih sprememb, rakastih tumorjev in operacij. Z leti dela so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost ži- vljenja in samostojnost svojih strank, čeprav je njihova povprečna starost od sedemdeset do sto let. Hkrati preprečijo najhujše, kar bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal – preležanine, pljučnice, depresijo, odvisnost od drugih ali celo smrt. Primer bolnika »Oče Lojze je preživel operacijo kolka in zatem močno bolnišnično infek- cijo. Po nekaj mesecih se je stanje izboljšalo, zato so ga odpustili v domačo oskrbo. Priporočili so nam dom za ostarele, a smo se odločili, da bomo sami skrbeli zanj. Toda oče po prihodu iz bolnišnice ni mogel več hoditi niti sedeti. Sloves podjetja Therapia se hitro širi in tako je dobra beseda prišla tudi do mene, zato sem jih poklical, ker imajo izjemne rezultate z bolniki, kot je moj oče. Na brezplačnem pregledu so ugotovili, da mu bodo lahko pomagali, in povedali, kako bo potekala rehabilitacija. Zato sem se tudi odločil za  zioterapijo. Najprej so bile terapije dvakrat na teden, sčaso- IMATE TEŽAVE S HOJO?  Fizioterapija, ki pomaga  Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in se zato oprijemate sten  ali pripomočkov? Hodite s kratkimi koraki? Hodite vedno slabše in  manj stabilno ali pa celo sploh ne morete več hoditi?  Pri  zgoraj  naštetih  težavah  vam  lahko  pomagajo  fizioterapevti  podjetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v  Celju z bližnjo okolico.    97 odstotkov uspešnih rehabilitacij!  Z  leti  so  v  podjetju  Therapia  ugotovili,  da  z  že  uveljavljenimi  fizioterapevtskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati  zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so  diplomirani fizioterapevti tega podjetja prav zanje razvili svojo  tehniko fizioterapije, s katero dosegajo neverjetno dobre rezultate.  Kar 97 odstotkov bolnikov, ki jih prevzamejo, namreč postavijo  nazaj na noge, da hodijo vsaj tako dobro, kot preden so opešali.  Večino pa rehabilitirajo v še boljšo formo.    Komu pomagajo?  Podjetje Therapia, d. o. o., se je kot prvo fizioterapevtsko podjetje  v Sloveniji specializiralo za fizioterapijo na domu. Zato so danes  najstarejše takšno fizioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami  s področja fizioterapije na domu. Pomagajo ljudem s slabim  ravnotežjem, tistim, ki ne morejo več hoditi, nevrološkim  bolnikom,  kot  so  bolniki  po  možganski  kapi,  bolnikom  s  Parkinsonovo  boleznijo,  z  multiplo  sklerozo,  z  manj  znano  amiotrofično  lateralno  sklerozo  in  drugim.  Prav  tako pomagajo tudi ljudem, ki so opešali zaradi starosti,  vrtoglavice,  poškodbe,  degenerativnih  sprememb,  rakastih tumorjev in operacije.  Z leti dela so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost  življenja in samostojnost svojih strank, čeprav je njihova povprečna  starost od 70 do 100 let. Hkrati pa preprečijo najhujše, kar  bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal − preležanine,  pljučnice, depresijo, odvisnost od drugih ali celo smrt.  Tudi  vam  ali  vašim  najbližjim  lahko  izkušeni  diplomirani  fizioterapevti opravijo brezplačen neobvezujoč pregled in brez  nadaljnjih obveznosti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti  za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja, bolečin, gibljivosti in  podobno. Povedali bodo, kakšne izkušnje imajo z vam podobnimi  in  kako  bi terapija  potekala  pri  vas.  Na brezplačen pregled se lahko naročite  na telefonski številki 080 44 66 ali na elektronskem naslovu  info@therapia‐dom.si. Več o njih si lahko preberete na  spletni  strani www.therapia‐dom.si.  V sodelovanju s podjetjem smo se dogovorili, da kljub velikemu  povpraševanju  in  delu  tudi  vam,  dragi  bralci  časopisa  Celjan,  poleg  brezplačnega  pregleda  ponudijo  še  50‐odstotni  popust  pri  prvi  fizioterapiji.  P o g o j  j e ,  d a  i m a t e  t e ž a v o ,  k i  j o   odpravljajo, ter da  živite na njihovem območju dela. To trenutno  obsega Celje z okolico. Kandidati se čim prej prijavite, ker boste le  tako  lahko unovčili bon. Če niste prepričani, ali ste primerni za  njihovo  obravnavo, jih pokličite in vprašajte. Pogoj je, da izrezan  kupon,    ki  je priložen, unovčite do 27. aprila 2019.      DARILNI  BON  (50 % POPUSTA PRI PRVI  FIZIOTERAPIJI + BREZPLAČEN  PREGLED. Bon je unovčljiv  do 27. aprila 2019.)  IMATE TEŽAVE S HOJO?  Fizioterapija, ki pomaga  Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in se zato oprijemate sten  ali pripomočkov? Hodite s kratkimi koraki? Hodite vedno slabše in  manj stabilno ali pa celo sploh ne morete več hoditi?  Pri  zgoraj  naštetih  težavah  vam  lahko  pomagajo  fizioterapevti  podjetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v  Celju z bližnjo okolico.    97 odstotkov uspešnih rehabilitacij!  Z  leti  so  v  podjetju  Therapia  ugotovili,  da  z  že  uveljavljenimi  fizioterapevtskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati  zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so  diplomirani fizioterapevti tega podjetja prav zanje razvili svojo  tehniko fizioterapije, s katero dosegajo neverjetno dobre rezultate.  Kar 97 odstotkov bolnikov, ki jih prevzamejo, namreč postavijo  nazaj na noge, da hodijo vsaj tako dobro, kot preden so opešali.  Večino pa rehabilitirajo v še boljšo formo.    Komu pomagajo?  Podjetje Therapia, d. o. o., se je kot prvo fizioterapevtsko podjetje  v Sloveniji specializiralo za fizioterapijo na domu. Zato so danes  najstarejše takšno fizioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami  s področja fizioterapije na domu. Pomagajo ljudem s slabim  ravnotežjem, tistim, ki ne morejo več hoditi, nevrološkim  bolnikom,  kot  so  bolniki  po  možganski  kapi,  bolnikom  s  Parkinsonovo  boleznijo,  z  multiplo  sklerozo,  z  manj  znano  amiotrofično  lateralno  sklerozo  in  drugim.  Prav  tako pomagajo tudi ljudem, ki so opešali zaradi starosti,  vrtoglavice,  poškodbe,  degenerativnih  sprememb,  rakastih tumorjev in operacije.  Z leti dela so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost  življenja in samostojnost svojih strank, čeprav je njihova povprečna  starost od 70 do 100 let. Hkrati pa preprečijo najhujše, kar  bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal − preležanine,  pljučnice, depresijo, odvisnost od drugih ali celo smrt.  Tudi  vam  ali  vašim  najbližjim  lahko  izkušeni  diplomirani  fizioterapevti opravijo brezplačen neobvezujoč pregled in brez  nadaljnjih obveznosti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti  za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja, bolečin, gibljivosti in  podobno. Povedali bodo, kakšne izkušnje imajo z vam podobnimi  in  kako  bi terapija  potekala  pri  vas.  Na brezplačen pregled se lahko naročite  na telefonski številki 080 44 66 ali na elektronskem naslovu  info@therapia‐dom.si. Več o  n jih  s i  lahko preberete n a  spletni  strani www.therapia‐dom.si.  V sodelovanju s podjetjem smo se dogovorili, da kljub velikemu  povpraševanju  in  delu  tudi  vam,  dragi  bralci  časopisa  Celjan,  poleg  brezplačnega  pregleda  ponudijo  še  50‐odstotni  popust  pri  prvi  fizioterapiji.  P o g o j  j e ,  d a  i m a t e  t e ž a v o ,  k i  j o   odpravljajo, ter da  živite na njihovem območju dela. To trenutno  obsega Celje z okolico. Kandidati se čim prej prijavite, ker boste le  tako  lahko unovčili bon. Če niste prepričani, ali ste primerni za  njihovo  obravnavo, jih pokličite in vprašajte. Pogoj je, da izrezan  kupon,    ki  je priložen, unovčite do 27. aprila 2019.      DARILNI  BON  (50 % POPUSTA PRI PRVI  FIZIOTERAPIJI + BREZPLAČEN  PREGLED. Bon je unovčljiv  do 27. aprila 2019.)  Imate težave s hojo? Fizioterapija, ki pomaga Ugodnost za bralce V sodelovanju s podjetjem smo se dogovorili, da kljub velikemu pov- praševanju in delu tudi vam, dragi bralci časopisa Novi tednik, poleg brezplačnega pregleda ponudijo še 50odstotni popust pri prvi  zi- oterapiji. Pogoj je, da imate težavo, ki jo odpravljajo, ter da živite na njihovem območju dela. To trenutno obsega Celje z okolico. Kandidati se čim prej prijavite, ker boste le tako lahko unovčili bon. Če niste prepričani, ali ste primerni za njihovo obravnavo, jih pokličite in vprašajte. Pogoj je, da izrezan kupon, ki je priložen, unovčite do 27. aprila 2019. ma, ko je bil napredek vedno bolj viden, so jih skrčili na enkrat na teden, nato na enkrat na mesec. Delali smo takšne vaje kot nikjer drugje. Po pol leta, ko so končali s terapijami, je lahko moj oče živel celo bolje kot pred operacijo, kar se je kazalo z bolj stabilno hojo in daljšimi koraki ter z večjo samostojnostjo. Z očetom sva presrečna in navdušena nad  zioterapijo, ki so jo izvajali  zioterapevti podjetja Therapia. Bili so strokovni in človeški. Še posebej sva vesela, ker se je oče pred tem že skoraj vdal, da bo moral v dom za ostarele, od koder se verjetno ne bi več vrnil domov. Pomembno je, da s  zioterapijo začnete, dokler je še čas, kot smo to storili mi po nasvetu zdravnika.« (Boris Novak) Tudi vam ali vašim najbližjim lahko izkušeni diplomirani  zioterapevti opravijo brezplačen neobvezujoč pregled in brez nadaljnjih obveznosti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja, bolečin, gibljivosti in podobno. Povedali bodo, kakšne izkušnje imajo z vam podobnimi in kako bi terapija potekala pri vas. Promocijsko besedilo Na brezplačen pregled se lahko naročite na telefonski številki 080 44 66 ali na elektronskem naslovu info@therapiadom.si. Več o njih si lahko preberete na spletni strani www.therapiadom.si. IMATE TEŽAVE S HOJO? Fizioterapija, ki pomaga Na brezplačen pregled se lahko naročite na telefonski številki 080 44 66 ali na ele- ktronskem naslovu info@therapia‐dom. si. Več si lahko preberete na spletni strani www.therapia‐dom.si. (50% POPUSTA PRI PRVI FIZIOTERAPIJI + BREZPLAČEN PREGLED). Bon je unovčljiv do vključno 12. oktobra 2023. V sodelovanju s podjetjem smo se dogovorili, da kljub velikemu povpraševanju in delu tudi vam, dragi bralci priloge Vedno aktivni, poleg brezplačnega pregleda ponudijo še 50‐odstotni popust pri prvi fizioterapiji. Pogoj je, da imate težavo, ki jo odpravljajo, ter da živite na njihovem območju dela. Kandidati se čim prej prijavite, ker boste le tako lahko unovčili bon. Če niste prepričani, ali ste primerni za obravnavo, jih pokličite in vprašajte. Pogoj je, da izrezan kupon, ki je priložen, unovčite do vključno 12. oktobra 2023. Ugodnost za bralce Darilni bon najstarejše takšno fizioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami s področja fizioterapije na domu. Pomaga ljudem s slabim ravnotežjem, tistim, ki ne morejo več hoditi, nevrološkim bolnikom, kot so bolniki po možganski kapi, bolni- kom s parkinsonovo boleznijo, z multiplo sklerozo, z manj znano amiotrofično late- ralno sklerozo in drugim. Prav tako pomagajo ljudem, ki opešajo zaradi starosti, vrtoglavice, poškodbe, degenera- tivnih sprememb, tumorjev in operacije. Z večletnim delom so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost življenja in samo- stojnost svojih strank, čeprav je njihova pov- prečna starost od 70 do 100 let. Hkrati pre- prečijo najhujše, kar bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal – preležanine, pljučnice, depresijo, odvisnost od drugih ali celo smrt. Primer bolnika »Oče Lojze je preživel operacijo kolka in zatem močno bolnišnično infekcijo. Po nekaj mesecih se je stanje izboljšalo, zato so ga od- pustili v domačo oskrbo. Priporočili so nam dom za ostarele, a smo se odločili, da bomo sami skrbeli zanj. Toda oče po prihodu iz bol- nišnice ni mogel več hoditi niti sedeti. Sloves podjetja Therapia se hitro širi in tako je dob- ra beseda prišla tudi do mene, zato sem jih poklical, ker imajo izjemne rezultate z bolni- ki, kot je moj oče. Na brezplačnem pregledu so ugotovili, da mu bodo lahko pomagali, in povedali, kako bo potekala rehabilitacija. Zato sem se tudi odločil za fizioterapijo. Najprej so bile terapije dvakrat na teden, sčasoma, ko je bil napredek vedno bolj viden, so jih skrčili na enkrat na teden, nato na enkrat na mesec. De- lali smo takšne vaje kot nikjer drugje. Po pol leta, ko so končali s terapijami, je lahko moj oče živel celo bolje kot pred operacijo, kar se je kazalo z bolj stabilno hojo in daljšimi koraki ter z večjo samostojnostjo. Z očetom sva pres- rečna in navdušena nad fizioterapijo, ki so jo izvajali fizioterapevti podjetja Therapia. Bili so strokovni in človeški. Še posebej sva vesela, ker se je oče pred tem že skoraj vdal, da bo moral v dom za ostarele, od koder se verjetno ne bi več vrnil domov. Pomembno je, da s fizioterapijo začnete, dokler je še čas, kot smo to storili mi po nasvetu zdravnika.« (Boris Novak) Tudi vas ali vaše najbližje lahko izkušeni di- plomirani fizioterapevti brezplačno neobve- zujoče pregledajo in brez nadaljnjih obvezno- sti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja, bolečin, gibljivosti in podobno. Povedali bodo, kakšne izkušnje imajo z vam podobnimi in kako bi te- rapija potekala pri vas. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za demenco so še manjša miselna dejavnost, socialna izključenost in osamljenost. Tudi ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demence, hkrati je depresija v poznih letih lahko eden od zgodnjih simptomov demence. Tako kot vsi ljudje tudi osebe z demenco potre- bujejo socialno in dejavno življenje. Ko oseba z de- menco postopoma izgublja sposobnost, da lahko po- skrbi za svoje vsakodnevne potrebe, se ne zna več sama zaposliti in ne ve več, kako bi se lotila smiselnih nalog in dejavnosti. Lahko se dolgočasi, cele ure sedi in gleda predse ali nenehno sprašuje, kaj naj počne in kako naj pomaga. Morda se česa loti in se ne spomni, kako naj to naredi, kar jo spravlja v stisko. »Zato potrebuje nekoga, ki načrtu- je in vodi njen vsakdan. Ne osredotočajte se na to, česa oseba ne zmore, ampak na ti- sto, kar še zmore in razume,« pravijo pri Spominčici. Osebi z demenco poma- gamo, da se loti različnih vsakodnevnih opravil in pri njih sodeluje. Skupaj načrtujemo dejavnosti, ki pomagajo zapolniti in pra- vilno organizirati dan. Oseba z demenco lahko še dolgo sodeluje in pomaga pri različnih dejavnostih, če- prav je v poznejšem obdobju bolezni zelo težko poiskati takšne, ki jih še zmore. Čim dlje naj ostane dejavna na po- dročjih, ki jih še obvlada in jo veselijo. Osebo z demenco vklju- čujmo v vsakodnevna opra- Dobro je, da svojci vedo vila, kot so pospravljanje, kuhanje in skrb za oseb- no higieno. Potekajo naj v ustaljenem vrstnem redu in v okolju, ki ga poznajo, prilagojena naj bodo posa- meznikovim kognitivnim in fi zičnim sposobnostim. Na neki stopnji bolezni ose- be z demenco vsakodnevnih opravil ne zmorejo več in takrat jih mora namesto njih prevzeti nekdo drug. Če kljub temu vztraja- mo, da oseba neko dejav- nost opravlja sama, ji lahko vzbudimo občutek nespo- sobnosti in vznemirjenosti. Za osebo z demenco je vse, kar počne, dejavnost: obla- čenje, prehranjevanje, kopa- nje, brisanje prahu, sesanje, poslušanje glasbe, gledanje fi lma, igranje iger, igranje na glasbilo, ročna dela, spre- hod in podobno. Nekomu so nekatere stvari bolj všeč kot druge, treba je upoštevati tudi stopnjo demence in to, da so za različne posamezni- ke primerne različne dejav- nosti. Da jih lahko ustrezno na- črtujemo, moramo dobro poznati zanimanja, veščine in vrednote osebe ter njene sposobnosti. Osebe z demenco počnejo različne stvari in lahko uži- vajo v stvareh, ki niso dejav- nosti v običajnem pomenu besede. Pogosto se lotevajo tudi reči, ki jih prej niso ni- koli počele. Te dejavnosti sprejmimo in jim pustimo, da se z njimi ukvarjajo. Izbira dejavnosti je uspe- šna, če oseba z demenco v njej uživa in se ji posveča dlje časa, če je ne spravlja v stisko in če je ob tem vsaj za kratek čas srečna in zadovolj- na. Predvsem je pomembno, da se oseba z nečim zamoti in ostane čim dlje dejavna. Končni izdelek ni pomem- ben, pomembna sta pred- vsem sodelovanje in zado- voljstvo. Za osebo z demenco je enako kot dejavnost po- memben tudi počitek. Če je oseba utrujena, lahko postane nemirna in celo agresivna. Bolezen traja v povprečju od 10 do 15 let. Zaradi nje- nega napredovanja postaja- jo osebe z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj same zase ne morejo več skrbeti. Ob tem lahko posta- nejo svojci izpostavljeni hu- dim obremenitvam ter s tem izgorevan Oseba z demenco se bo neke dejavnosti lotila, če bo deležna začetne spodbude. Zato pred začetkom dejavnosti: - podajte navodila oziroma razložite, kaj se bo dogajalo, - pokažite, kako se naloge lotiti, - pokažite končni izdelek, - razložite namen, - osebi pomagajte začeti, - spodbujajte jo in vodite, - pomagajte ji pri izvedbi. Mit številka 1: »Pri demenci ne moremo ničesar storiti.« Ne drži. 1 od 4 oseb v svetu je zmotno prepričana, da na demenco ne moremo vlivati in da ne moremo ničesar storiti. Teoretično kar 40 odstotkov vzrokov lahko zmanjšamo ali nanje vplivamo tako, da zamaknemo pojav demence. Danes je zelo pomembno spoznanje, da je zelo učinkovito in ključnega pomena za izboljšanje zdravja ljudi prav preprečevanje dejavnikov tveganja, predvsem vedenjskih in okoljskih dejavnikov. Mit številka 2: »Demenca je normalen pojav pri staranju.« Ne drži. Večina oseb je zmotno prepričanih, da je demenca normalen pojav staranja, kar ne drži. Demenca je bolezen možganov. Res pa je, da je starost največji dejavnik tveganja za demen- co in da se vzporedno z daljšanjem življenjske dobe povečuje verjetnost zanjo. Demenca prizadene približno dva odstotka prebivalcev, starih od 65 do 69 let, in kar 42 odstotkov prebivalcev, starih 90 let in več. Mit številka 3: »Kako živim, ne vpliva na to, ali bom imel demenco.« Ne drži. Številni dejavniki, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja, so povezani tudi z večjim tveganjem za demenco. To sta npr. visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Na zdravje naših možganov namreč vpliva tudi zdravje srca in krvnih žil. Naši možgani predstavljajo le dva odstotka telesne teže, a hkrati porabijo kar petino telesnih zalog kisika in energije. Zdravo srce zagotavlja, da se v možgane prečrpa dovolj krvi, medtem ko zdrave krvne žile omogočajo, da kri, bogata s kisikom in hranili, doseže možgane, da lahko delujejo normalno. Kam po pomoč? Če opažate zgodnje znake demence pri osebi, ki jo poznate, skrbite zanjo ali jo negujete, čim prej poiščite pomoč pri svojem družinskem zdravniku in prosite za pre- gled. Pomoč lahko poiščete pri izbranem osebnem zdravniku, psihiatru, za katerega ne potrebujete napotnice, ali pri nevrologu. Pomoč v zvezi z demenco lahko iščete pri zdravstvenih ali socialnih delavcih, lahko se obrnete po pomoč na pristojni center za socialno delo, osebnega zdravnika ali patronažno službo. Informacije in koristne nasvete lahko dobite tudi v društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Svetovalni telefon 059 305 555 deluje vsak delovni dan med 8. in 15. uro. V Domu starejših Laško smo znani po kakovo- stnih storitvah, individualnem pristopu k stano- valcem in prijaznih zaposlenih. Pri izvajanju storitev se skušamo v največji mo- žni meri približati željam in potrebam posame- znega stanovalca. V svoje delo uvajamo sodobne koncepte dela. Za stanovalce skrbijo pretežno enotne kadrovske ekipe, ki lažje prepoznavajo njihove individualne potrebe ter želje. Storitve zagotavljamo 165 stanovalcem doma in 12 najemnikom oskrbovanih sta- novanj. Pridobili smo koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, kar nam omo- goča, da imamo zaposleno zdravnico splošne medicine, ki je prisotna vse delovne dni v tednu, kar je za stanovalce pomembna prednost. V domu se zavzemamo, da se stanovalci vklju- čujejo v različne dejavnosti po svojih sposob- nostih in željah. Pridružijo se lahko skupinski telovadbi, vodenim sprehodom, kreativnim delavnicam, pogovornim skupinam, pevskemu zboru, molitveni skupini in drugim dejavnostim. Priključijo se lahko skrbi za zeliščni vrt, obde- lujejo visoke gredice ter sodelujejo pri skrbi za urejeno okolico. Dom ima izjemno lepo lokacijo, obdaja ga velik park s sprehajalnimi potmi, v atriju doma je tudi vadbeni park za seniorje. Obolelim z demenco storitve s pomočjo usmerjanja, vodenja in osebnega spremljanja zagotavljamo v gospodinjski skupini, imeno- vani Spominčica. Stanovalcem z močno napre- dovalo demenco lahko ponudimo bivanje v negovalni oazi. Slednja predstavlja prijazno in umirjeno okolje, kjer se storitve izvajajo skladno s sodobnimi koncepti dela. Pozitivni učinki tovr- stne obravnave se kažejo v zmanjšanju nemira, boljšem zavedanju lastnega telesa in okolice ter splošnem zmanjšanju obolenj. Ponosni smo, da kot eden redkih izvajalcev institucionalnega varstva starejših stanoval- cem lahko ponudimo tovrstno storitev. Cena osnovne oskrbe v Domu starejših Laško se začne že pri 716 evrih. Več informacij: 03 73 45 246, e-pošta: dom.starejsih@thermana.si, spletna stran: www.thermana.si. Dom starejših Laško Dom dobrega počutja Miti o demenci Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI Lahko preprečimo demenco? Razgibajte svoje možgane September je svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Po- daljševanje življenjske dobe pomeni tudi večjo pojavnost alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča bole- zen možganov in predstavlja dve tretjini vseh demenc ter močno prizadene posameznika, njegove svojce in širšo družbo. Glavni dejavnik tveganja za nastanek je starost. Med glavnimi preventivnimi dejavniki, ki preprečujejo pojav demence ali jo lahko ublažijo, sta psihofi zična in telesna dejavnost. SIMONA ŠOLINIČ »Bodimo telesno dejavni, skrbimo za zdravo prehra- njevanje, zadosten in kako- vosten spanec, zdravje srca in ožilja, negujmo socialne stike, trenirajmo tudi z mož- gani, izogibajmo se onesna- ženemu zraku in strupom,« pravi prim. doc. dr. Merce- des Lovrečič, dr. med., spec. psih., svetnica z Nacionalne- ga inštituta za javno zdrav- je. Ob tem dodaja, da med preventivne dejavnike spada tudi preprečevanje povišane telesne teže, sladkorne bo- lezni in povišanega krvnega tlaka. Na to, da se demenca ne pojavi, vpliva tudi dobro psihično zdravje. »Kajenje, tvegana raba alkohola in Razgibajte možgane zloraba drugih psihoaktiv- nih snovi so prav tako po- membni dejavniki tveganja za demenco,« dodaja Lovre- čičeva. »Dlje kot se izobra- žujemo, bolje smo zaščiteni pred demenco. Strokovnjaki poročajo, da dlje trajajoče iz- obraževanje pripomore h gra- dnji kognitivne rezerve ali k sposobnosti naših možganov, da nam omogočijo opravlja- nje kognitivnih nalog, čeprav prihaja do sprememb v mo- žganih. Pomembno je, da smo aktivni v dejavnostih, ki so dejavne za naše možgane, družabnost, socialni stiki in umska dejavnost nas lahko ščitijo,« še pojasnjuje sogo- vornica. Pozabljivost Z leti vsi postajamo bolj pozabljivi, kar še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Slednja ni del normal- nega staranja, vendar možnost, da zbolimo, s starostjo narašča. »Pri starosti več kot 65 let ima demenco že vsak peti člo- vek, pri starosti več kot 80 let vsak tretji. V Slove- niji je obolelih verjetno že več kot 43 tisoč ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu že več kot 49 mili- jonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 naj bi se v Evropi in ZDA celo podvojilo. Po podatkih svetovne orga- nizacije za alzheimerje- vo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi, pravijo v Spominčici, slovenskem združenju za pomoč pri demenci. Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in se zato oprijemate sten ali pripomočkov? Hodite s kratkimi koraki? Hodite vedno slabše in manj stabilno ali celo sploh ne morete več hoditi? Pri naštetih težavah vam lahko pomagajo fizioterapevti podjetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v Ljubljani, Ma- riboru, Novem mestu, Kranju, Radovljici in tudi v Celju, Žalcu, Velenju, Šoštanju, Vojniku, Šentjurju, Petrovčah, Štorah in Laškem. 97 odstotkov uspešnih rehabilitacij Z leti so v podjetju Therapia ugotovili, da z že uveljavljenimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so diplomirani fizioterapevti tega podjetja prav zanje razvili svojo tehniko fizioterapije, s kate- ro dosegajo neverjetno dobre rezultate. Kar 97 odstotkov bolnikov, ki jih prev- zamejo, postavijo nazaj na noge, da hodi- jo vsaj tako dobro, kot so hodili, preden so opešali. Večino pa rehabilitirajo v še boljšo formo. Komu pomagajo? Podjetje Therapia, d. o. o., se je kot prvo fizioterapevtsko podjetje v Sloveniji speciali- ziralo za fizioterapijo na domu. Zato je danes Novi TEDNIK 4.4.2019 št. 14  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 4. april 2019 Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in se zato oprijemate sten ali pripomočkov? Hodite s kratkimi koraki? Hodite vedno slabše in manj stabilno ali celo sploh ne morete več hoditi? Pri zgoraj naštetih težavah vam lahko pomagajo  zioterapevti podjetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v Celju z bližnjo okolico ter v Šentjurju, Žalcu in Laškem. 97 odstotkov uspešnih rehabilitacij Z leti so v podjetju Therapia ugotovili, da z že uveljavljenimi  zioterapev- tskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so diplomirani  zioterapevti tega podjetja prav zanje razvili svojo tehniko  zioterapije, s katero dosegajo neverjetno dobre rezultate. Kar 97 odstotkov bolnikov, ki jih prevzamejo, postavijo nazaj na noge, da hodijo vsaj tako dobro, kot so hodili, preden so opešali. Večino rehabilitirajo do te mere, da so še v boljši formi. Komu pomagajo? Podjetje Therapia, d. o. o., se je kot prvo  zioterapevtsko podjetje v Slo- veniji specializiralo za  zioterapijo na domu. Zato je danes najstarejše takšno  zioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami s področja  zioterapije na domu. Pomaga ljudem s slabim ravnotežjem, tistim, ki ne morejo več hoditi, nevrološkim bolnikom, kot so bolniki po možganski kapi, bolnikom s parkinsonovo boleznijo, z multiplo sklerozo, z manj znano amiotro čno lateralno sklerozo in drugim. Prav tako pomagajo ljudem, ki so opešali zaradi starosti, vrtoglavice, poškodbe, degenerativnih sprememb, rakastih tumorjev in operacij. Z leti dela so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost ži- vljenja in samostojnost svojih strank, čeprav je njihova povprečna starost od sedemdeset do sto let. Hkrati preprečijo najhujše, kar bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal – preležanine, pljučnice, depresijo, odvisnost od drugih ali celo smrt. Primer bolnika »Oče Lojze je preživel operacijo kolka in zatem močno bolnišnično infek- cijo. Po nekaj mesecih se je stanje izboljšalo, zato so ga odpustili v domačo oskrbo. Priporočili so nam dom za ostarele, a smo se odločili, da bomo sami skrbeli zanj. Toda oče po prihodu iz bolnišnice ni mogel več hoditi niti sedeti. Sloves podjetja Therapia se hitro širi in tako je dobra beseda prišla tudi do mene, zato sem jih poklical, ker imajo izjemne rezultate z bolniki, kot je moj oče. Na brezplačnem pregledu so ugotovili, da mu bodo lahko pomagali, in povedali, kako bo potekala rehabilitacija. Zato sem se tudi odločil za  zioterapijo. Najprej so bile terapije dvakrat na teden, sčaso- IMATE TEŽAVE S HOJO?  Fizioterapija, ki pomaga  Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in se zato oprijemate sten  ali pripomočkov? Hodite s kratkimi koraki? Hodite vedno slabše in  manj stabilno ali pa celo sploh ne morete več hoditi?  Pri  zgoraj  naštetih  težavah  vam  lahko  pomagajo  fizioterapevti  podjetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v  Celju z bližnjo okolico.    97 odstotkov uspešnih rehabilitacij!  Z  leti  so  v  podjetju  Therapia  ugotovili,  da  z  že  uveljavljenimi  fizioterapevtskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati  zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so  diplomirani fizioterapevti tega podjetja prav zanje razvili svojo  tehniko fizioterapije, s katero dosegajo neverjetno dobre rezultate.  Kar 97 odstotkov bolnikov, ki jih prevzamejo, namreč postavijo  nazaj na noge, da hodijo vsaj tako dobro, kot preden so opešali.  Večino pa rehabilitirajo v še boljšo formo.    Komu pomagajo?  Podjetje Therapia, d. o. o., se je kot prvo fizioterapevtsko podjetje  v Sloveniji specializiralo za fizioterapijo na domu. Zato so danes  najstarejše takšno fizioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami  s področja fizioterapije na domu. Pomagajo ljudem s slabim  ravnotežjem, tistim, ki ne morejo več hoditi, nevrološkim  bolnikom,  kot  so  bolniki  po  možganski  kapi,  bolnikom  s  Parkinsonovo  boleznijo,  z  multiplo  sklerozo,  z  manj  znano  amiotrofično  lateralno  sklerozo  in  drugim.  Prav  tako pomagajo tudi ljudem, ki so opešali zaradi starosti,  vrtoglavice,  poškodbe,  degenerativnih  sprememb,  rakastih tumorjev in operacije.  Z leti dela so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost  življenja in samostojnost svojih strank, čeprav je njihova povprečna  starost od 70 do 100 let. Hkrati pa preprečijo najhujše, kar  bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal − preležanine,  pljučnice, depresijo, odvisnost od drugih ali celo smrt.  Tudi  vam  ali  vašim  najbližjim  lahko  izkušeni  diplomirani  fizioterapevti opravijo brezplačen neobvezujoč pregled in brez  nadaljnjih obveznosti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti  za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja, bolečin, gibljivosti in  podobno. Povedali bodo, kakšne izkušnje imajo z vam podobnimi  in  kako  bi terapija  potekala  pri  vas.  Na brezplačen pregled se lahko naročite  na telefonski številki 080 44 66 ali na elektronskem naslovu  info@therapia‐dom.si. Več o njih si lahko preberete na  spletni  strani www.therapia‐dom.si.  V sodelovanju s podjetjem smo se dogovorili, da kljub velikemu  povpraševanju  in  delu  tudi  vam,  dragi  bralci  časopisa  Celjan,  poleg  brezplačnega  pregleda  ponudijo  še  50‐odstotni  popust  pri  prvi  fizioterapiji.  P o g o j  j e ,  d a  i m a t e  t e ž a v o ,  k i  j o   odpravljajo, ter da  živite na njihovem območju dela. To trenutno  obsega Celje z okolico. Kandidati se čim prej prijavite, ker boste le  tako  lahko unovčili bon. Če niste prepričani, ali ste primerni za  njihovo  obravnavo, jih pokličite in vprašajte. Pogoj je, da izrezan  kupon,    ki  je priložen, unovčite do 27. aprila 2019.      DARILNI  BON  (50 % POPUSTA PRI PRVI  FIZIOTERAPIJI + BREZPLAČEN  PREGLED. Bon je unovčljiv  do 27. aprila 2019.)  IMATE TEŽAVE S HOJO?  Fizioterapija, ki pomaga  Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in se zato oprijemate sten  ali pripomočkov? Hodite s kratkimi koraki? Hodite vedno slabše in  manj stabilno ali pa celo sploh ne morete več hoditi?  Pri  zgoraj  naštetih  težavah  vam  lahko  pomagajo  fizioterapevti  podjetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v  Celju z bližnjo okolico.    97 odstotkov uspešnih rehabilitacij!  Z  leti  so  v  podjetju  Therapia  ugotovili,  da  z  že  uveljavljenimi  fizioterapevtskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati  zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so  diplomirani fizioterapevti tega podjetja prav zanje razvili svojo  tehniko fizioterapije, s katero dosegajo neverjetno dobre rezultate.  Kar 97 odstotkov bolnikov, ki jih prevzamejo, namreč postavijo  nazaj na noge, da hodijo vsaj tako dobro, kot preden so opešali.  Večino pa rehabilitirajo v še boljšo formo.    Komu pomagajo?  Podjetje Therapia, d. o. o., se je kot prvo fizioterapevtsko podjetje  v Sloveniji specializiralo za fizioterapijo na domu. Zato so danes  najstarejše takšno fizioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami  s področja fizioterapije na domu. Pomagajo ljudem s slabim  ravnotežjem, tistim, ki ne morejo več hoditi, nevrološkim  bolnikom,  kot  so  bolniki  po  možganski  kapi,  bolnikom  s  Parkinsonovo  boleznijo,  z  multiplo  sklerozo,  z  manj  znano  amiotrofično  lateralno  sklerozo  in  drugim.  Prav  tako pomagajo tudi ljudem, ki so opešali zaradi starosti,  vrtoglavice,  poškodbe,  degenerativnih  sprememb,  rakastih tumorjev in operacije.  Z leti dela so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost  življenja in samostojnost svojih strank, čeprav je njihova povprečna  starost od 70 do 100 let. Hkrati pa preprečijo najhujše, kar  bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal − preležanine,  pljučnice, depresijo, odvisnost od drugih ali celo smrt.  Tudi  vam  ali  vašim  najbližjim  lahko  izkušeni  diplomirani  fizioterapevti opravijo brezplačen neobvezujoč pregled in brez  nadaljnjih obveznosti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti  za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja, bolečin, gibljivosti in  podobno. Povedali bodo, kakšne izkušnje imajo z vam podobnimi  in  kako  bi terapija  potekala  pri  vas.  Na brezplačen pregled se lahko naročite  na telefonski številki 080 44 66 ali na elektronskem naslovu  info@therapia‐dom.si. Več o  n jih  s i  lahko preberete n a  spletni  strani www.therapia‐dom.si.  V sodelovanju s podjetjem smo se dogovorili, da kljub velikemu  povpraševanju  in  delu  tudi  vam,  dragi  bralci  časopisa  Celjan,  poleg  brezplačnega  pregleda  ponudijo  še  50‐odstotni  popust  pri  prvi  fizioterapiji.  P o g o j  j e ,  d a  i m a t e  t e ž a v o ,  k i  j o   odpravljajo, ter da  živite na njihovem območju dela. To trenutno  obsega Celje z okolico. Kandidati se čim prej prijavite, ker boste le  tako  lahko unovčili bon. Če niste prepričani, ali ste primerni za  njihovo  obravnavo, jih pokličite in vprašajte. Pogoj je, da izrezan  kupon,    ki  je priložen, unovčite do 27. aprila 2019.      DARILNI  BON  (50 % POPUSTA PRI PRVI  FIZIOTERAPIJI + BREZPLAČEN  PREGLED. Bon je unovčljiv  do 27. aprila 2019.)  Imate težave s hojo? Fizioterapija, ki pomaga Ugodnost za bralce V sodelovanju s podjetjem smo se dogovorili, da kljub velikemu pov- praševanju in delu tudi vam, dragi bralci časopisa Novi tednik, poleg brezplačnega pregleda ponudijo še 50odstotni popust pri prvi  zi- oterapiji. Pogoj je, da imate težavo, ki jo odpravljajo, ter da živite na njihovem območju dela. To trenutno obsega Celje z okolico. Kandidati se čim prej prijavite, ker boste le tako lahko unovčili bon. Če niste prepričani, ali ste primerni za njihovo obravnavo, jih pokličite in vprašajte. Pogoj je, da izrezan kupon, ki je priložen, unovčite do 27. aprila 2019. ma, ko je bil napredek vedno bolj viden, so jih skrčili na enkrat na teden, nato na enkrat na mesec. Delali smo takšne vaje kot nikjer drugje. Po pol leta, ko so končali s terapijami, je lahko moj oče živel celo bolje kot pred operacijo, kar se je kazalo z bolj stabilno hojo in daljšimi koraki ter z večjo samostojnostjo. Z očetom sva presrečna in navdušena nad  zioterapijo, ki so jo izvajali  zioterapevti podjetja Therapia. Bili so strokovni in človeški. Še posebej sva vesela, ker se je oče pred tem že skoraj vdal, da bo moral v dom za ostarele, od koder se verjetno ne bi več vrnil domov. Pomembno je, da s  zioterapijo začnete, dokler je še čas, kot smo to storili mi po nasvetu zdravnika.« (Boris Novak) Tudi vam ali vašim najbližjim lahko izkušeni diplomirani  zioterapevti opravijo brezplačen neobvezujoč pregled in brez nadaljnjih obveznosti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja, bolečin, gibljivosti in podobno. Povedali bodo, kakšne izkušnje imajo z vam podobnimi in kako bi terapija potekala pri vas. Promocijsko besedilo Na brezplačen pregled se lahko naročite na telefonski številki 080 44 66 ali na elektronskem naslovu info@therapiadom.si. Več o njih si lahko preberete na spletni strani www.therapiadom.si. IMATE TEŽAVE S HOJO? Fizioterapija, ki pomaga Na brezplačen pregled se lahko naročite na telefonski številki 080 44 66 ali na ele- ktronskem naslovu info@therapia‐dom. si. Več si lahko preberete na spletni strani www.therapia‐dom.si. (50% POPUSTA PRI PRVI FIZIOTERAPIJI + BREZPLAČEN PREGLED). Bon je unovčljiv do vključno 12. oktobra 2023. V sodelovanju s podjetjem smo se dogovorili, da kljub velikemu povpraševanju in delu tudi vam, dragi bralci priloge Vedno aktivni, poleg brezplačnega pregleda ponudijo še 50‐odstotni popust pri prvi fizioterapiji. Pogoj je, da imate težavo, ki jo odpravljajo, ter da živite na njihovem območju dela. Kandidati se čim prej prijavite, ker boste le tako lahko unovčili bon. Če niste prepričani, ali ste primerni za obravnavo, jih pokličite in vprašajte. Pogoj je, da izrezan kupon, ki je priložen, unovčite do vključno 12. oktobra 2023. Ugodnost za bralce Darilni bon najstarejše takšno fizioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami s področja fizioterapije na domu. Pomaga ljudem s slabim ravnotežjem, tistim, ki ne morejo več hoditi, nevrološkim bolnikom, kot so bolniki po možganski kapi, bolni- kom s parkinsonovo boleznijo, z multiplo sklerozo, z manj znano amiotrofično late- ralno sklerozo in drugim. Prav tako pomagajo ljudem, ki opešajo zaradi starosti, vrtoglavice, poškodbe, degenera- tivnih sprememb, tumorjev in operacije. Z večletnim delom so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost življenja in samo- stojnost svojih strank, čeprav je njihova pov- prečna starost od 70 do 100 let. Hkrati pre- prečijo najhujše, kar bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal – preležanine, pljučnice, depresijo, odvisnost od drugih ali celo smrt. Primer bolnika »Oče Lojze je preživel operacijo kolka in zatem močno bolnišnično infekcijo. Po nekaj mesecih se je stanje izboljšalo, zato so ga od- pustili v domačo oskrbo. Priporočili so nam dom za ostarele, a smo se odločili, da bomo sami skrbeli zanj. Toda oče po prihodu iz bol- nišnice ni mogel več hoditi niti sedeti. Sloves podjetja Therapia se hitro širi in tako je dob- ra beseda prišla tudi do mene, zato sem jih poklical, ker imajo izjemne rezultate z bolni- ki, kot je moj oče. Na brezplačnem pregledu so ugotovili, da mu bodo lahko pomagali, in povedali, kako bo potekala rehabilitacija. Zato sem se tudi odločil za fizioterapijo. Najprej so bile terapije dvakrat na teden, sčasoma, ko je bil napredek vedno bolj viden, so jih skrčili na enkrat na teden, nato na enkrat na mesec. De- lali smo takšne vaje kot nikjer drugje. Po pol leta, ko so končali s terapijami, je lahko moj oče živel celo bolje kot pred operacijo, kar se je kazalo z bolj stabilno hojo in daljšimi koraki ter z večjo samostojnostjo. Z očetom sva pres- rečna in navdušena nad fizioterapijo, ki so jo izvajali fizioterapevti podjetja Therapia. Bili so strokovni in človeški. Še posebej sva vesela, ker se je oče pred tem že skoraj vdal, da bo moral v dom za ostarele, od koder se verjetno ne bi več vrnil domov. Pomembno je, da s fizioterapijo začnete, dokler je še čas, kot smo to storili mi po nasvetu zdravnika.« (Boris Novak) Tudi vas ali vaše najbližje lahko izkušeni di- plomirani fizioterapevti brezplačno neobve- zujoče pregledajo in brez nadaljnjih obvezno- sti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja, bolečin, gibljivosti in podobno. Povedali bodo, kakšne izkušnje imajo z vam podobnimi in kako bi te- rapija potekala pri vas. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 40, 5. oktober 2023 VEDNO AKTIVNI Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za demenco so še manjša miselna dejavnost, socialna izključenost in osamljenost. Tudi ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demence, hkrati je depresija v poznih letih lahko eden od zgodnjih simptomov demence. Tako kot vsi ljudje tudi osebe z demenco potre- bujejo socialno in dejavno življenje. Ko oseba z de- menco postopoma izgublja sposobnost, da lahko po- skrbi za svoje vsakodnevne potrebe, se ne zna več sama zaposliti in ne ve več, kako bi se lotila smiselnih nalog in dejavnosti. Lahko se dolgočasi, cele ure sedi in gleda predse ali nenehno sprašuje, kaj naj počne in kako naj pomaga. Morda se česa loti in se ne spomni, kako naj to naredi, kar jo spravlja v stisko. »Zato potrebuje nekoga, ki načrtu- je in vodi njen vsakdan. Ne osredotočajte se na to, česa oseba ne zmore, ampak na ti- sto, kar še zmore in razume,« pravijo pri Spominčici. Osebi z demenco poma- gamo, da se loti različnih vsakodnevnih opravil in pri njih sodeluje. Skupaj načrtujemo dejavnosti, ki pomagajo zapolniti in pra- vilno organizirati dan. Oseba z demenco lahko še dolgo sodeluje in pomaga pri različnih dejavnostih, če- prav je v poznejšem obdobju bolezni zelo težko poiskati takšne, ki jih še zmore. Čim dlje naj ostane dejavna na po- dročjih, ki jih še obvlada in jo veselijo. Osebo z demenco vklju- čujmo v vsakodnevna opra- Dobro je, da svojci vedo vila, kot so pospravljanje, kuhanje in skrb za oseb- no higieno. Potekajo naj v ustaljenem vrstnem redu in v okolju, ki ga poznajo, prilagojena naj bodo posa- meznikovim kognitivnim in fi zičnim sposobnostim. Na neki stopnji bolezni ose- be z demenco vsakodnevnih opravil ne zmorejo več in takrat jih mora namesto njih prevzeti nekdo drug. Če kljub temu vztraja- mo, da oseba neko dejav- nost opravlja sama, ji lahko vzbudimo občutek nespo- sobnosti in vznemirjenosti. Za osebo z demenco je vse, kar počne, dejavnost: obla- čenje, prehranjevanje, kopa- nje, brisanje prahu, sesanje, poslušanje glasbe, gledanje fi lma, igranje iger, igranje na glasbilo, ročna dela, spre- hod in podobno. Nekomu so nekatere stvari bolj všeč kot druge, treba je upoštevati tudi stopnjo demence in to, da so za različne posamezni- ke primerne različne dejav- nosti. Da jih lahko ustrezno na- črtujemo, moramo dobro poznati zanimanja, veščine in vrednote osebe ter njene sposobnosti. Osebe z demenco počnejo različne stvari in lahko uži- vajo v stvareh, ki niso dejav- nosti v običajnem pomenu besede. Pogosto se lotevajo tudi reči, ki jih prej niso ni- koli počele. Te dejavnosti sprejmimo in jim pustimo, da se z njimi ukvarjajo. Izbira dejavnosti je uspe- šna, če oseba z demenco v njej uživa in se ji posveča dlje časa, če je ne spravlja v stisko in če je ob tem vsaj za kratek čas srečna in zadovolj- na. Predvsem je pomembno, da se oseba z nečim zamoti in ostane čim dlje dejavna. Končni izdelek ni pomem- ben, pomembna sta pred- vsem sodelovanje in zado- voljstvo. Za osebo z demenco je enako kot dejavnost po- memben tudi počitek. Če je oseba utrujena, lahko postane nemirna in celo agresivna. Bolezen traja v povprečju od 10 do 15 let. Zaradi nje- nega napredovanja postaja- jo osebe z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj same zase ne morejo več skrbeti. Ob tem lahko posta- nejo svojci izpostavljeni hu- dim obremenitvam ter s tem izgorevan Oseba z demenco se bo neke dejavnosti lotila, če bo deležna začetne spodbude. Zato pred začetkom dejavnosti: - podajte navodila oziroma razložite, kaj se bo dogajalo, - pokažite, kako se naloge lotiti, - pokažite končni izdelek, - razložite namen, - osebi pomagajte začeti, - spodbujajte jo in vodite, - pomagajte ji pri izvedbi. Mit številka 1: »Pri demenci ne moremo ničesar storiti.« Ne drži. 1 od 4 oseb v svetu je zmotno prepričana, da na demenco ne moremo vlivati in da ne moremo ničesar storiti. Teoretično kar 40 odstotkov vzrokov lahko zmanjšamo ali nanje vplivamo tako, da zamaknemo pojav demence. Danes je zelo pomembno spoznanje, da je zelo učinkovito in ključnega pomena za izboljšanje zdravja ljudi prav preprečevanje dejavnikov tveganja, predvsem vedenjskih in okoljskih dejavnikov. Mit številka 2: »Demenca je normalen pojav pri staranju.« Ne drži. Večina oseb je zmotno prepričanih, da je demenca normalen pojav staranja, kar ne drži. Demenca je bolezen možganov. Res pa je, da je starost največji dejavnik tveganja za demen- co in da se vzporedno z daljšanjem življenjske dobe povečuje verjetnost zanjo. Demenca prizadene približno dva odstotka prebivalcev, starih od 65 do 69 let, in kar 42 odstotkov prebivalcev, starih 90 let in več. Mit številka 3: »Kako živim, ne vpliva na to, ali bom imel demenco.« Ne drži. Številni dejavniki, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja, so povezani tudi z večjim tveganjem za demenco. To sta npr. visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Na zdravje naših možganov namreč vpliva tudi zdravje srca in krvnih žil. Naši možgani predstavljajo le dva odstotka telesne teže, a hkrati porabijo kar petino telesnih zalog kisika in energije. Zdravo srce zagotavlja, da se v možgane prečrpa dovolj krvi, medtem ko zdrave krvne žile omogočajo, da kri, bogata s kisikom in hranili, doseže možgane, da lahko delujejo normalno. Kam po pomoč? Če opažate zgodnje znake demence pri osebi, ki jo poznate, skrbite zanjo ali jo negujete, čim prej poiščite pomoč pri svojem družinskem zdravniku in prosite za pre- gled. Pomoč lahko poiščete pri izbranem osebnem zdravniku, psihiatru, za katerega ne potrebujete napotnice, ali pri nevrologu. Pomoč v zvezi z demenco lahko iščete pri zdravstvenih ali socialnih delavcih, lahko se obrnete po pomoč na pristojni center za socialno delo, osebnega zdravnika ali patronažno službo. Informacije in koristne nasvete lahko dobite tudi v društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Svetovalni telefon 059 305 555 deluje vsak delovni dan med 8. in 15. uro. V Domu starejših Laško smo znani po kakovo- stnih storitvah, individualnem pristopu k stano- valcem in prijaznih zaposlenih. Pri izvajanju storitev se skušamo v največji mo- žni meri približati željam in potrebam posame- znega stanovalca. V svoje delo uvajamo sodobne koncepte dela. Za stanovalce skrbijo pretežno enotne kadrovske ekipe, ki lažje prepoznavajo njihove individualne potrebe ter želje. Storitve zagotavljamo 165 stanovalcem doma in 12 najemnikom oskrbovanih sta- novanj. Pridobili smo koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, kar nam omo- goča, da imamo zaposleno zdravnico splošne medicine, ki je prisotna vse delovne dni v tednu, kar je za stanovalce pomembna prednost. V domu se zavzemamo, da se stanovalci vklju- čujejo v različne dejavnosti po svojih sposob- nostih in željah. Pridružijo se lahko skupinski telovadbi, vodenim sprehodom, kreativnim delavnicam, pogovornim skupinam, pevskemu zboru, molitveni skupini in drugim dejavnostim. Priključijo se lahko skrbi za zeliščni vrt, obde- lujejo visoke gredice ter sodelujejo pri skrbi za urejeno okolico. Dom ima izjemno lepo lokacijo, obdaja ga velik park s sprehajalnimi potmi, v atriju doma je tudi vadbeni park za seniorje. Obolelim z demenco storitve s pomočjo usmerjanja, vodenja in osebnega spremljanja zagotavljamo v gospodinjski skupini, imeno- vani Spominčica. Stanovalcem z močno napre- dovalo demenco lahko ponudimo bivanje v negovalni oazi. Slednja predstavlja prijazno in umirjeno okolje, kjer se storitve izvajajo skladno s sodobnimi koncepti dela. Pozitivni učinki tovr- stne obravnave se kažejo v zmanjšanju nemira, boljšem zavedanju lastnega telesa in okolice ter splošnem zmanjšanju obolenj. Ponosni smo, da kot eden redkih izvajalcev institucionalnega varstva starejših stanoval- cem lahko ponudimo tovrstno storitev. Cena osnovne oskrbe v Domu starejših Laško se začne že pri 716 evrih. Več informacij: 03 73 45 246, e-pošta: dom.starejsih@thermana.si, spletna stran: www.thermana.si. Dom starejših Laško Dom dobrega počutja Miti o demenci Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 40, 5. oktober 2023 FOTOREPORTAŽA Žalec je v soboto potrdil sloves hmeljarskega in pivo- varskega središča Slovenije. Pivo, klobase in preste so na prizorišče ob fontani piva privabili številne ljubitelje tovrstne dediščine. Savinjski Oktobrefst, ki nastaja pod okriljem istoimenskega kulturnega društva, je poskr- bel za zabavo letošnje jeseni. Uvod v družabno priredi- tev je bil sicer popoldanski Hmeljarski likof, dolgoletna etnološka prireditev Združenja hmeljarjev Slovenije, s katero potegnejo črto pod hmeljarsko sezono. ŠPELA OŽIR Družabno-etnološka zabava letošnje jeseni Žalec utripal v ritmu Oktoberfesta Žalec utripal v ritmu Oktoberfesta Žalec utripal v ritmu Oktoberfesta Mira Petre: »Hvala, ker prihajate v tako velikem številu. Obdržimo Savinjski Oktoberfest, ker je zagotovo nekaj posebnega. Velika zasluga gre tudi hmeljarjem in lokalni skupnosti, s katerimi sodelujemo.« lesen pivski sod, iz katerega je priteklo pivo. Z njim je seveda kot prva nazdravila pobudnica prireditve, velika ljubiteljica in poznavalska bavarske tradici- je Marija Petre, ki je obenem zaslužna, da ta praznik obele- žujemo tudi v osrčju Spodnje Savinjske doline. »Oktober je tukaj. Hvala, ker prihajate v tako velikem številu. Obdrži- mo Savinjski Oktoberfest, ker je zagotovo nekaj posebnega. Velika zasluga gre tudi hme- Z leve hmeljarski starešina Ciril Terglav, pobudnica Savinjskega Oktoberfesta Marija Petre, amba- sadorka fontane piva Ani Frece, nemški hmeljarski princesi v družbi slovenske hmeljarske princese Špele Razboršek, predsednik Združenja hmeljarjev Savinje Janez Oset in župan Janko Kos »Tri, dve, ena,« se je slišalo odštevanje, preden je žalski župan Janko Kos v soboto po bavarski tradiciji zabil pipo v Osrednja glasbena gostja večera je bila Tanja Žagar. Ekipa Novega tednika in Radia Celje v družbi kolegov z Radia tednik Ptuj Savinjski Okto- berfest nastaja v organizaciji istoimenskega društva in ob podpori Občine Žalec, tamkaj- šnjega zavoda za kulturo, šport in turizem ter Zdru- ženja hmeljarjev Slovenije. Pomočnica direk- torice podjetja Petre in koordina- torka prireditve Sabina Palir z izvršno direkto- rico Ane Mari Petre Aubreht Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 40, 5. oktober 2023 FOTOREPORTAŽA »Tako kot München potrebuje svoj Oktoberfest, tako Žalec potrebuje svojega, savinjskega. Pivo je najbolj žlahtna in najstarejša alkoholna pijača na svetu. Med alkoholnimi pijačami se ga popije največ. Te statistike zagotovo nismo pokvarili niti nocoj,« je izpostavil Janko Kos. Z naj dirndlom in najštevilnejšo »lederhosen« skupino Za prijetno popestritev sta z organizacijo izbora za naj dirndl in najštevilčnejšo »lederho- sen« skupino poskrbela Novi tednik in Radio Celje, osrednja medijska partnerja Savinjskega Oktoberfesta. Nagrade zmagovalcem je podelila naša medijska hiša. Komisija v družbi zmagovalcev izziva naj dirndl in najštevilnejše »lederhosen« skupine Žalski župan Janko Kos v soboto po bavarski tradiciji zabil pipo v lesen pivski sod. Glavni organizatorki Savinjskega Oktoberfesta Marija in Ane Mari Petre ter Kristina Grajžl iz Novega tednika in Radia Celje ne bi takšne kulturne, dru- žabne in etnološke prireditve naredili tudi v Žalcu. In smo jo. Zakaj zdaj ne bi šli po poti münchenskega Oktoberfesta, ki letos praznuje že 188 let. Treba je imeti samo voljo.« Organizacija v mlajših rokah Zadnja leta je glavnino or- ganizacije prevzela Marijina hči Ane Mari Petre Aubreht z ekipo, ki poskrbi, da je vse točno tako, a seveda v bistve- no manjši različici kot na pravem Oktoberfestu v Mün- chnu. Organizacija seveda ni mačji kašelj. Petretovi imajo še najmanj skrbi s postavitvi- jo šotora, po čemer je njihovo podjetje v prvi vrsti znano. Popoldne Hmeljarski likof Tradicije Savinjčanom za- gotovo ne manjka. Že 61 let hmeljarji vsako leto razglasijo hmeljarski par. Letošnja hme- ljarska princesa Špela in hme- ljarski starešina Ciril nista manjkala niti v soboto. Kot se za predsednika združenja spodobi, je zbrano druščino nagovoril tudi Janez Oset, ki je sicer glavno besedo imel že v popoldanskem delu programa, na Hmeljarskem likofu. Ta je bil dolga leta za zaprtimi vrati hmeljarskega doma v Petrovčah. Sočasno s Savinjskim Oktoberfestom so ga približali širši javnosti. Foto: Andraž Purg ljarjem in lokalni skupnosti, s katerimi sodelujemo. Se vi- dimo še naslednjih deset let,« je znana savinjska podjetnica povedala na prireditvi. Po poti 188-letne tradicije »Tako kot München potre- buje svoj Oktoberfest, tako Žalec potrebuje svojega, savinjskega. Pivo je najbolj žlahtna in najstarejša alko- holna pijača na svetu. Med alkoholnimi pijačami se ga popije največ. Te statistike zagotovo nismo pokvari- li niti nocoj,« je izpostavil žalski župan Janko Kos in dodal, da savinjske različice Oktoberfesta zagotovo ne bi bilo, če pred sedmimi leti ne bi prišla do njega Marija Pe- tre. »Predlagala mi je, zakaj Hmeljarski likof je bil dolga leta za zaprtimi vrati hmeljarskega doma v Petrovčah. Sočasno s Savinjskim Oktoberfestom so ga približali širši javnosti. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 40, 5. oktober 2023 FOTOREPORTAŽA »Tako kot München potrebuje svoj Oktoberfest, tako Žalec potrebuje svojega, savinjskega. Pivo je najbolj žlahtna in najstarejša alkoholna pijača na svetu. Med alkoholnimi pijačami se ga popije največ. Te statistike zagotovo nismo pokvarili niti nocoj,« je izpostavil Janko Kos. Z naj dirndlom in najštevilnejšo »lederhosen« skupino Za prijetno popestritev sta z organizacijo izbora za naj dirndl in najštevilčnejšo »lederho- sen« skupino poskrbela Novi tednik in Radio Celje, osrednja medijska partnerja Savinjskega Oktoberfesta. Nagrade zmagovalcem je podelila naša medijska hiša. Komisija v družbi zmagovalcev izziva naj dirndl in najštevilnejše »lederhosen« skupine Žalski župan Janko Kos v soboto po bavarski tradiciji zabil pipo v lesen pivski sod. Glavni organizatorki Savinjskega Oktoberfesta Marija in Ane Mari Petre ter Kristina Grajžl iz Novega tednika in Radia Celje ne bi takšne kulturne, dru- žabne in etnološke prireditve naredili tudi v Žalcu. In smo jo. Zakaj zdaj ne bi šli po poti münchenskega Oktoberfesta, ki letos praznuje že 188 let. Treba je imeti samo voljo.« Organizacija v mlajših rokah Zadnja leta je glavnino or- ganizacije prevzela Marijina hči Ane Mari Petre Aubreht z ekipo, ki poskrbi, da je vse točno tako, a seveda v bistve- no manjši različici kot na pravem Oktoberfestu v Mün- chnu. Organizacija seveda ni mačji kašelj. Petretovi imajo še najmanj skrbi s postavitvi- jo šotora, po čemer je njihovo podjetje v prvi vrsti znano. Popoldne Hmeljarski likof Tradicije Savinjčanom za- gotovo ne manjka. Že 61 let hmeljarji vsako leto razglasijo hmeljarski par. Letošnja hme- ljarska princesa Špela in hme- ljarski starešina Ciril nista manjkala niti v soboto. Kot se za predsednika združenja spodobi, je zbrano druščino nagovoril tudi Janez Oset, ki je sicer glavno besedo imel že v popoldanskem delu programa, na Hmeljarskem likofu. Ta je bil dolga leta za zaprtimi vrati hmeljarskega doma v Petrovčah. Sočasno s Savinjskim Oktoberfestom so ga približali širši javnosti. Foto: Andraž Purg ljarjem in lokalni skupnosti, s katerimi sodelujemo. Se vi- dimo še naslednjih deset let,« je znana savinjska podjetnica povedala na prireditvi. Po poti 188-letne tradicije »Tako kot München potre- buje svoj Oktoberfest, tako Žalec potrebuje svojega, savinjskega. Pivo je najbolj žlahtna in najstarejša alko- holna pijača na svetu. Med alkoholnimi pijačami se ga popije največ. Te statistike zagotovo nismo pokvari- li niti nocoj,« je izpostavil žalski župan Janko Kos in dodal, da savinjske različice Oktoberfesta zagotovo ne bi bilo, če pred sedmimi leti ne bi prišla do njega Marija Pe- tre. »Predlagala mi je, zakaj Hmeljarski likof je bil dolga leta za zaprtimi vrati hmeljarskega doma v Petrovčah. Sočasno s Savinjskim Oktoberfestom so ga približali širši javnosti. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 40, 5. oktober 2023 S SKUPNIMI MOČMI V I. OŠ Celje so ustvarili muzikal Popolni načrt Čarobna ura petja, plesa in igre Po letu in pol vaj, skrbi in neprespanih noči je na odru Celjskega doma zablestela skupina skoraj tride- setih osnovnošolcev iz I. OŠ Celje. Toliko nadarjenih mladih pevcev, igralcev in plesalcev ne vidimo vsak dan na odru, kot tudi ni čisto samoumevno, da v osnov- ni šoli ustvarijo tako zahtevno predstavo. A otrokom je uspelo s pomočjo mentoric, zunanjih sodelavcev, tehnične ekipe in ob veliki podpori vodstva šole, da je nastal otroški muzikal Popolni načrt. TATJANA CVIRN Premiera je bila v torek zve- čer, jutri, v petek, bo ob 18. uri ponovitev predstave, medtem ko so bile štiri dopoldanske uprizoritve namenjene učen- cem celjskih osnovnih šol. Škoda bi bilo, če predstave ne bi videli še drugje, saj je vredna ogleda in dokaz, kaj vse se da ob zagnanih učiteljih, ki znajo navdušiti otroke. V prihodnje tudi avtorska izvedba? Režijo sta imeli v svojih ro- kah učiteljici Ines Murečeha- jić in Mojca Kamenšek, obe ljubiteljici muzikala. Po prvi uspešni uprizoritvi se jima je kamen odvalil od srca in ves trud je bil poplačan. »To je zvrst, ki zahteva ogromno dela, in že izbira učencev je bila precej težka, saj smo bili pozorni tako na njihov smisel za petje kot na smisel za igro in ples. Vaje so nam vzele kar precej časa, trikrat na teden smo se srečevali in tudi kakšna delovna sobota je bila vmes,« je povzela Ines Murečehajić, ki je najprej prevedla besedilo originalnega angleškega mu- zikala The Grunch. Sodelavka Mojca Kamenšek je nato po- skrbela, da je šola dobila do- voljenje, da je lahko priredila izvirni scenarij. »Za začetek se nismo upali lotiti avtorskega muzikala, ampak smo izbra- li že znanega, takšnega, ki je otrokom blizu, s pesmimi, ki gredo v uho,« je povedala Ka- menškova, ki je z mentorjem »Lahko bi nastopala vsak dan!« Tia Prah, ena od nastopajočih, je bila žalostna, ker predstav ne bo več, saj bi lahko nastopala vsak dan. »Ko sem v šoli vi- dela, da naj bi pripravili muzikal, sem bila res vesela, saj mi je ta zvrst zelo všeč. Na začetku mi je bilo nerodno peti pred drugimi, zdaj pa smo prijatelji. Doma so razumeli, da imam še dodatne obveznosti, in so komaj čakali, da so videli predstavo.« Angelina Cink je že prej sodelovala v gledališkem krožku in se je za muzikal navdušila tudi zato, ker dobro poje. »Na koncu predstave mi je bilo najtežje, ko sem morala objeti fanta,« je priznala in dodala, da ji je bila zgodba zelo všeč tudi zato, ker jo lahko vsi mladi razumejo. »Učitelji so nas znali navdušiti in cenijo naše sposobnosti. To, da smo manjkale kdaj pri pouku, je bilo super,« je pove- dala Ema Sevšek, sicer odličnjakinja, ki nima težav v šoli. »Všeč mi je, ko gre za zgodbo v zgodbi in tudi v tem primeru je podobno, saj gre za muzikal v muzikalu.« za petje Maticem Doklerjem priredila tudi besedila pesmi. Zgodba govori o šolski gleda- liški skupini, ki se po počitni- cah veseli ponovnega srečanja in ustvarjanja novega muzika- la, a jo razočara novica, da je ostala brez učitelja in finanč- ne podpore. Zato se sami lotijo priprave muzikala, v zgodbi pa izhajajo iz okolja, kjer živijo, torej Celja in njegove prete- klosti v povezavi s Celjskimi grofi. Kako se vmes vpletejo marsovci in ali se uresniči na- črt sošolca Rudija Gruncha, ki bi rad uničil dramsko skupino, boste videli, če si boste ogleda- li muzikal. S skupnimi močmi Vsak ne zmore zapeti pred polno dvorano in ob tem še plesati, a Matic Dokler je kot zunanji sodelavec in pozna- valec muzikala otrokom po- magal, da so bili pri izvedbi skladb odlični. »Otroci so se hitro navadili na mikrofone na glavi, čeprav je bilo prvič, da so počeli kaj takega. Res so opravili veliko dela. Čeprav gre za otroški muzikal, smo ga pri- pravili tako resno, kot bi šlo za uprizoritve na velikih odrih.« »V muzikalu učenci pojejo in igrajo, zato plesne koreografi- je ne smejo biti pretežke,« je povedala Alja Pliberšek Kun- tarič, ki jih je sestavila. »V šoli poučujem šport in kot intere- sno dejavnost tudi ples. Že lani smo pri plesnih koreografijah skušali s pomočjo plesa po- vedati zgodbo. Tokrat smo se mentorice povezale in ustvarile skupni projekt. Mislim, da so učenci pokazali izjemno delo.« Da je scena nastala tudi s po- močjo umetne inteligence, je povedal učitelj Žan Močivnik, ki je z Lenartom Fajfarjem po- skrbel za grafično in tehnično podporo predstave. »Najprej smo fotografirali šolo in Celjski dom, nato smo s pomočjo gene- ratorjev umetne inteligence do- bili štiri možnosti in fotografije popravili glede na to, s čimer ni- smo bili zadovoljni. Za sceno z vesoljci smo uporabili program Power point, ozadje je prav tako narejeno s pomočjo umetne inteligence. V šoli podpiramo predvsem njeno pametno upo- rabo, saj nam lahko pomaga pri projektih in do boljšega izdelka, a še vedno ne more narediti ti- stega, kar znamo mi.« In mladi znajo res veliko, če z njimi delajo tisti, ki jih pod- pirajo in navdušujejo. Ravnatelj šole Črt Močivnik je pohvalil Muzikal Popolni načrt so ustvarili učenci I. OŠ Celje s pomočjo mentorjev zagnanost mentorjev in otrok, da so v letu in pol ohranili moti- vacijo, saj so bili vmes tudi tre- nutki, ko so naleteli na prepre- ke. » T udi brez podpore vodstva ne bi šlo, saj je to finančno kar precej velik zalogaj za osnovo šolo,« se je strinjal ravnatelj, ki je to mesto prevzel pred krat- kim. Računa, da bi še lahko izvedli kakšno ponovitev in da tudi gostovanje predstave ne bi smelo biti pretrd oreh. Foto: Andraž Purg V predstavi so morali otroci pokazati številne talente, od pevskih, plesnih do igralskih. Ines Murečehajić: »S tem projektom smo želeli dvigniti raven kulturnega ustvarjanja v šoli in povezati otroke. Res so se neverjetno povezali in spletli prijateljske vezi ter nadgradili svoje sposobnosti.« Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 40, 5. oktober 2023 S SKUPNIMI MOČMI V I. OŠ Celje so ustvarili muzikal Popolni načrt Čarobna ura petja, plesa in igre Po letu in pol vaj, skrbi in neprespanih noči je na odru Celjskega doma zablestela skupina skoraj tride- setih osnovnošolcev iz I. OŠ Celje. Toliko nadarjenih mladih pevcev, igralcev in plesalcev ne vidimo vsak dan na odru, kot tudi ni čisto samoumevno, da v osnov- ni šoli ustvarijo tako zahtevno predstavo. A otrokom je uspelo s pomočjo mentoric, zunanjih sodelavcev, tehnične ekipe in ob veliki podpori vodstva šole, da je nastal otroški muzikal Popolni načrt. TATJANA CVIRN Premiera je bila v torek zve- čer, jutri, v petek, bo ob 18. uri ponovitev predstave, medtem ko so bile štiri dopoldanske uprizoritve namenjene učen- cem celjskih osnovnih šol. Škoda bi bilo, če predstave ne bi videli še drugje, saj je vredna ogleda in dokaz, kaj vse se da ob zagnanih učiteljih, ki znajo navdušiti otroke. V prihodnje tudi avtorska izvedba? Režijo sta imeli v svojih ro- kah učiteljici Ines Murečeha- jić in Mojca Kamenšek, obe ljubiteljici muzikala. Po prvi uspešni uprizoritvi se jima je kamen odvalil od srca in ves trud je bil poplačan. »To je zvrst, ki zahteva ogromno dela, in že izbira učencev je bila precej težka, saj smo bili pozorni tako na njihov smisel za petje kot na smisel za igro in ples. Vaje so nam vzele kar precej časa, trikrat na teden smo se srečevali in tudi kakšna delovna sobota je bila vmes,« je povzela Ines Murečehajić, ki je najprej prevedla besedilo originalnega angleškega mu- zikala The Grunch. Sodelavka Mojca Kamenšek je nato po- skrbela, da je šola dobila do- voljenje, da je lahko priredila izvirni scenarij. »Za začetek se nismo upali lotiti avtorskega muzikala, ampak smo izbra- li že znanega, takšnega, ki je otrokom blizu, s pesmimi, ki gredo v uho,« je povedala Ka- menškova, ki je z mentorjem »Lahko bi nastopala vsak dan!« Tia Prah, ena od nastopajočih, je bila žalostna, ker predstav ne bo več, saj bi lahko nastopala vsak dan. »Ko sem v šoli vi- dela, da naj bi pripravili muzikal, sem bila res vesela, saj mi je ta zvrst zelo všeč. Na začetku mi je bilo nerodno peti pred drugimi, zdaj pa smo prijatelji. Doma so razumeli, da imam še dodatne obveznosti, in so komaj čakali, da so videli predstavo.« Angelina Cink je že prej sodelovala v gledališkem krožku in se je za muzikal navdušila tudi zato, ker dobro poje. »Na koncu predstave mi je bilo najtežje, ko sem morala objeti fanta,« je priznala in dodala, da ji je bila zgodba zelo všeč tudi zato, ker jo lahko vsi mladi razumejo. »Učitelji so nas znali navdušiti in cenijo naše sposobnosti. To, da smo manjkale kdaj pri pouku, je bilo super,« je pove- dala Ema Sevšek, sicer odličnjakinja, ki nima težav v šoli. »Všeč mi je, ko gre za zgodbo v zgodbi in tudi v tem primeru je podobno, saj gre za muzikal v muzikalu.« za petje Maticem Doklerjem priredila tudi besedila pesmi. Zgodba govori o šolski gleda- liški skupini, ki se po počitni- cah veseli ponovnega srečanja in ustvarjanja novega muzika- la, a jo razočara novica, da je ostala brez učitelja in finanč- ne podpore. Zato se sami lotijo priprave muzikala, v zgodbi pa izhajajo iz okolja, kjer živijo, torej Celja in njegove prete- klosti v povezavi s Celjskimi grofi. Kako se vmes vpletejo marsovci in ali se uresniči na- črt sošolca Rudija Gruncha, ki bi rad uničil dramsko skupino, boste videli, če si boste ogleda- li muzikal. S skupnimi močmi Vsak ne zmore zapeti pred polno dvorano in ob tem še plesati, a Matic Dokler je kot zunanji sodelavec in pozna- valec muzikala otrokom po- magal, da so bili pri izvedbi skladb odlični. »Otroci so se hitro navadili na mikrofone na glavi, čeprav je bilo prvič, da so počeli kaj takega. Res so opravili veliko dela. Čeprav gre za otroški muzikal, smo ga pri- pravili tako resno, kot bi šlo za uprizoritve na velikih odrih.« »V muzikalu učenci pojejo in igrajo, zato plesne koreografi- je ne smejo biti pretežke,« je povedala Alja Pliberšek Kun- tarič, ki jih je sestavila. »V šoli poučujem šport in kot intere- sno dejavnost tudi ples. Že lani smo pri plesnih koreografijah skušali s pomočjo plesa po- vedati zgodbo. Tokrat smo se mentorice povezale in ustvarile skupni projekt. Mislim, da so učenci pokazali izjemno delo.« Da je scena nastala tudi s po- močjo umetne inteligence, je povedal učitelj Žan Močivnik, ki je z Lenartom Fajfarjem po- skrbel za grafično in tehnično podporo predstave. »Najprej smo fotografirali šolo in Celjski dom, nato smo s pomočjo gene- ratorjev umetne inteligence do- bili štiri možnosti in fotografije popravili glede na to, s čimer ni- smo bili zadovoljni. Za sceno z vesoljci smo uporabili program Power point, ozadje je prav tako narejeno s pomočjo umetne inteligence. V šoli podpiramo predvsem njeno pametno upo- rabo, saj nam lahko pomaga pri projektih in do boljšega izdelka, a še vedno ne more narediti ti- stega, kar znamo mi.« In mladi znajo res veliko, če z njimi delajo tisti, ki jih pod- pirajo in navdušujejo. Ravnatelj šole Črt Močivnik je pohvalil Muzikal Popolni načrt so ustvarili učenci I. OŠ Celje s pomočjo mentorjev zagnanost mentorjev in otrok, da so v letu in pol ohranili moti- vacijo, saj so bili vmes tudi tre- nutki, ko so naleteli na prepre- ke. » T udi brez podpore vodstva ne bi šlo, saj je to finančno kar precej velik zalogaj za osnovo šolo,« se je strinjal ravnatelj, ki je to mesto prevzel pred krat- kim. Računa, da bi še lahko izvedli kakšno ponovitev in da tudi gostovanje predstave ne bi smelo biti pretrd oreh. Foto: Andraž Purg V predstavi so morali otroci pokazati številne talente, od pevskih, plesnih do igralskih. Ines Murečehajić: »S tem projektom smo želeli dvigniti raven kulturnega ustvarjanja v šoli in povezati otroke. Res so se neverjetno povezali in spletli prijateljske vezi ter nadgradili svoje sposobnosti.« Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 40, 5. oktober 2023 BRALCI POROČEVALCI Podžupan sprejel mlade iz Singna in z Gimnazije Lava V Celju se je mudila skupina 23 dijakov tehni- ške gimnazije Hohentwiel Gewerbeschule iz nemške- ga mesta Singen. V okviru dijaških izmenjav so se dru- žili z dijaki Gimnazije Lava, sklepali nova prijateljstva, se učili drug od drugega in spoznavali naše lepo knežje mesto. Dopoldne jih je v Na- rodnem domu sprejel podž- upan Uroš Lesjak, ki jim je izrekel iskreno dobrodošli- co, popoldne so si ogledali Stari grad Celje. Izmenjava dijakov je do- bra priložnost, da se mladi poglobijo v raznolikost sveta okoli nas, se učijo tuje jezi- ke, spoznavajo drugačne kulture, tradicije in načine življenja. Izkušnje, ki jih pri- dobijo, gradijo mostove med mesti in prispevajo k širjenju mednarodnega razumevanja ter strpnosti. V Celju smo vzpostavili so- delovanje z mnogimi mesti po Evropi in svetu. Sodelo- vanje oziroma prijateljstvo s Singnom, ki leži ob Boden- skem jezeru, je še posebej tr- dno in traja že od leta 1989, ko sta mesti prvič podpisali partnersko pogodbo. Singen- čani in Celjani sodelujejo na različnih področjih, še po- sebej na področju kulture, šolstva, gasilstva in Rdečega križa. Dijake iz Singna sta le- tos spremljala profesorja Stephan Glunk in Karl La- ber, ki Celje dobro poznata. Gimnazija Lava in tehni- ška gimnazija Hohentwiel Gewerbeschule sodelujeta že 29 let. V tem času se je mednarodnih izmenjav udeležilo več kot tisoč mla- dih. MOJCA GRUŠOVNIK ANDRIĆ Sprejem dijakov v Narodnem domu Vgrajene kleti naložba, vredna zlatega sejemskega priznanja Na Mosu se je predstavi- lo tudi podjetje LKM & A, strojni in gradbeni inženi- ring iz Ločice ob Savinji. Vodja projekta Aljaž Košec je predstavil njegovo novo blagovno znamko bazeni- -kleti.si, ki pod eno streho združuje bazene in kleti. Na sejmu je obiskovalce presenetil z vgradnimi vr- tnimi kletmi, ki so glede na odziv zagotovo novost na slovenskem tržišču. Gre za rešitev, ki rešuje probleme novejših zgradb, ki so pravi- loma brez kleti za ozimnico oziroma ustreznih prostorov za shranjevanje živil. Izdelek, ki 100-odstotno tesni, ne po- trebuje dodatne hidroizolaci- je, na notranjih stenah se za- radi umetne mase, primerne za stik z živili, ne nabirajo plesni. Zaradi prepričanja v dobro in hkrati inovativ- no rešitev so se prijavili na ocenjevanje za sejemska pri- znanja Celjskega sejma. Med prijavljenimi podjetji oziro- ma izdelki so osvojili zlato priznanje sejma Mos. Aljaž Košec pravi, da sta udeležba in predstavitev na sejmu za- gotovo prava rešitev, saj gre za nov izdelek, ki ga morebi- tni uporabniki še ne pozna- jo. Na razstavnem prostoru je najpogosteje slišal: »No, to pa je res nekaj novega in uporabnega.« TT Zlato priznanje je Aljažu Košcu podelil mag. Robert Otorepec. V petek, 22. septembra, so na Nogometnem igrišču Vransko slavnostno obeleži- li praznik, posvečen sloven- skemu športu. Dan slovenskega športa je namenjen vsem državljanom Slovenije, predvsem pa nas opominja, da šport združu- je in povezuje. Na to so jih na začetku prireditve v poz- Skupina vrtčevskih otrok s starši med tekom Na Vranskem tekli nasmejani Celjski dijakinji uspešni v Bruslju V Bruslju je bilo septembra tekmovanje mladih znan- stvenikov EUCYS 2023, ki sta se ga udeležili tudi dijakinji Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šol- skega centra Celje. Dijakinji Neža Cvetković in Julia Pristovnik sta tam pred- stavili raziskovalno nalogo Pomen grafičnih simbolov in pripadnost blagovni znamki, ki je lani prejela zlato prizna- nje na državnem tekmovanju in jo je Zveza za tehnično kulturo Slovenije spoznala kot zanimivo in vredno pred- stavitve. Njun mentor v srednji šoli je bil mag. Peter Arlič, na evropskem tekmovanju pa Tim Prezelj. Tekmovanje je trajalo šest dni, na njem je sodelovalo 85 nalog in kar 150 mladih znanstvenikov z vsega sveta. Stojnico sta prvi dan opremili s plakati, z ležalniki SMM in drugimi promocijskimi iz- delki. Druge dni sta nalogo predstavljali s kratkimi in z dolgimi pripravljenimi govori. Tekmovalce je ocenjevalo pet sodnikov z različnih področij. »Seveda je bila že sama mi- sel, da je bila najina naloga iz- brana za takšno tekmovanje, za naju velika pohvala in do- bili sva nov zagon za delo. Na tekmovanje sva se pripravljali več kot pol leta. Pisali sva krat- ke in dolge govore, povzetke naloge, pripravili plakate in posneli kratek video o nalo- gi. Na tekmovanje sva odšli nekoliko nemirni, a v prepri- čanju, da sva dobro pripravlje- ni na vsa vprašanja,« nam je zaupala Neža Cvetković. Udeležba na EUCYS je bila za dijakinji zanimiva izkušnja in dobra referenca za nadalj- nje delo in življenje. Spozna- vali sta prihodnje znanstve- nike z zelo zanimivimi in zahtevnimi nalogami ter tkali nova prijateljstva. TADEJA KOLMAN dravnem nagovoru opomnili županja Občine Vransko Na- taša Juhart, ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Pikl in pomočnica ravnateljice Moj- ca Brglez. Na povabilo sta se odzva- la Matic Ian Guček, aktualni mladinski svetovni podprvak v teku na 400 m z ovirami, in Jolanda Čeplak s svojimi va- rovankami, ki so vse tekače pred začetkom dobro ogreli. Več kot 60 vrtčevskih otok s starši in 16 vzgojiteljic se je podalo na 300 m dolg tek. Za vrtčevskim otroci je sledil tra- dicionalni tek na 300 m in 600 m, kjer je nastopilo več kot 200 osnovnošolcev. Na 5-kilometrsko razdaljo se je podalo 56 tekačev in na 10-kilometrsko 7 . TT Na fotografiji so med drugimi Julia Pristovnik in Neža Cvetković (tekmovalki iz Slovenije) ter Tim Prezelj (mentor). 36 Lucija Ćirović v Celje prihaja z lutko Coco Ch.Adel Brezplačno na 12. Smeškov lutkovni maraton AKTUALNA PONUDBA Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK 5. 10. 2023 št. 40  COLOR CMYK stran 36 Lucija Ćirović v Celje prihaja z lutko Coco Ch.Adel Brezplačno na 12. Smeškov na 12. Smeškov www.novitednik.si www.radiocelje.si Kulturno društvo Smeško bo v petek, 13. oktobra, v Celjski kulturnici pripravilo že 12. Smeškov lutkovni maraton. Tudi letos bodo predstave namenjene tako otrokom kot odraslim. Petkov program bo razdeljen na dva dela. V dopoldanskem programu, ki bo namenjen organiziranim vrtčevskim in šolskim skupi- nam, se bosta predstavili dve lutkovni skupini. Člani Zohn teatra, ki deluje v sklopu Lite- rarnega društva LIvRA Vransko, bodo odigrali predstavo Štrikec v Sloveniji. V njej nastopa či- sto navadna vrv (»štrik«), ki jo animatorji oblikujejo v obliko lutke s človeško podobo in jo animirajo. Ta vrsta lutkovne animacije je bolj znana kot metoda bunraku in izvira z Ja- ponske. Z omenjeno predstavo so nastopili na državnem sre- čanju ljubiteljskih lutkovnih skupin na Ptuju in prejeli zlato priznanje.  Na Smeškovem lutkovnem maratonu bo letos prvič nasto- pila tudi lutkovna skupina iz tujine. Na odru Celjske kultur- nice se bo z dvema izvedba- ma predstave Volk in sedmi kozliček predstavila gledališka družina Ivana Brlić Mažuranić iz Slavonskega Broda. Slavon- ski Brod je od leta 2010 pobra- teno mesto z Mestno občino Celje.  Petkov popoldanski in ve- černi program bo ponudil tako predstavo za otroke in družine kot za odrasle. 13. oktobra ob jenja iz trebuha) in stand upa. Celjskemu občinstvu se bosta prestavila Lucija Ćirović in pe- telinček Coco Ch.Adel.  Letošnji Smeškov lutkovni maraton ponuja kakovostne predstave tako za otroke kot za odrasle, zato vas člani Kul- turnega društva Smeško, ki de- luje 16 let, vabijo, da izkoristite možnost brezplačnega ogleda predstav. 17. uri bodo člani Škratovega lutkovnega gledališča odigrali predstavo Alma, ki pripovedu- je o celjski svetovnipopotnici Almi M. Karlin. S predstavo so sodelovali na državnem sre- čanju ljubiteljskih lutkovnih skupin na Ptuju in prejeli zlato priznanje. To je od leta 2014 zanje že peto priznanje z dr- žavnega srečanja.Za lutkovno predstavo Čisto majhna račka ter za Velikega dobrodušne- ga velikana so v letih 2014 in 2017 prejeli srebrno plaketo, za predstave Veronika in Friderik, Trije Čiči Junačiči in Alma pa v letih 2019, 2022 in 2023 zlato plaketo.  Petkova večerna predstava ob 19. uri bo zmes animacije lutke, ventrilokvistike (govor- Škratovo lutkovno gledališče bo nastopilo s predstavo Alma. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 40, 5. oktober 2023 PODLISTEK V utelešenjih Kuni- gunde sem želela osve- tliti okoliščine nastanka izmišljene konstrukcije legende o grajski gospo- dični Kunigundi. Sodobni velenjski ‘graščaki’, njeni idejni očetje, so arhetipsko grajsko čarovnico ustvarili na osnovi dejanskih mate- rialnih označevalcev – na- pisa imena in datuma na pečnici, steklene krogle v vodnjaku in najdenega šopa las. Z brkljarijo dejstev in izmišljij so sprožili promo- cijske učinke in ostenzijske reakcije, Kunigundo pa so nato velikodušno podelili z mladimi iz mladinskega centra, ki so lepo čarovni- co preoblikovali po svoje. Skrivnostna in izmuzljiva igra fantazem ohranja Kuni- gundo večno lepo in mlado, ker pa je neizbrisen pečat vtisnila v identiteto mladin- skih kultur, pooseblja tudi vrednote ustvarjalnega in odprtega mesta. Zgodba o legendarni graj- ski gospodični Kunigundi je zaščitni znak velenjskega muzeja. V okviru pedago- škega programa jo posre- dujejo grajski kustosi in učitelji na velenjskih osnov- nih šolah. Pozna jo večina prebivalcev Velenja, močno pa se je vtisnila tudi v iden- titeto Velenjčanov, saj sta po njej poimenovana regional- ni multimedijski center in mednarodni festival mladin- skih kultur. Je pomemben del ustvarjanja identitete muzeja in Velenja, sicer pa ima značilnosti izmišljene tradicije. [1] Tudi različice zgodbe se razlikujejo zgolj v podrobnostih, v nadalje- vanju pa bom povzela dve, ki sta najbolj različni. Se nadaljuje. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje ALBUM S CELJSKEGA 8. b-razred OŠ Šmarje pri Jelšah, junij 1968 Osemletko smo obiskovali v dveh šolskih stavbah. Od 1. do 4. razreda smo imeli pouk v »spodnji« šoli, ki so jo porušili leta 1981 in na njem mestu zgradili pošto. Od 5. do 8. razreda pa v »zgornji« šoli, nekdanjem sodišču, od leta 1948 do 1958 pa je bila tu nižja gimnazija. Zato smo stavbi v času našega šolanja tudi rekli gimnazija. Stavba iz leta 1870 še stoji in je zelo lepo obnovljena. Šmarje je dobilo novo veliko šolo leta 1974. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Utelešenja velenjske Kunigunde (1) Od leve sedijo: Srečko Šilec, Marija Vodušek (Mary Kelly), Majda Cerovšek, razredničarka Marija Fras, Olga Krivec, Cvetka Mestinšek in Milan Rebernik; v drugi vrsti: Vinko Lubej, Jože Čakš, Jože Drofenik, Alojz Škorjanec, Stanko Jesenko, Vinko Peperko, Frida Polšak, Sonja Kojterer, Danica Vrbovšek, Valčka Lorger; v zadnji vrsti: Janko Romih, Anton Lorenčak, Mišo Čoh, Slavka Romih, Darinka Lebeničnik. Manjkajo: Marjan Hribernik, Janko Koritnik in Marija Vrešak. [1] Koncept izmišljene tradicije je razvil britanski zgo- dovinar Eric Hobsbawn (Hobsbawn in Ranger 1983). Po njegovem smo si velik del pojavov, ki jih danes razumemo kot del tradicije, v resnici izmislili ali vsaj sestavili v ne- kem (na kolektivni ravni nedoločenem) zgodovinskem in družbenem kontekstu. Portret Kunigunde (Neznani avtor, podpisan z inicialkama KR) 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi 36 Lucija Ćirović v Celje prihaja z lutko Coco Ch.Adel Brezplačno na 12. Smeškov lutkovni maraton AKTUALNA PONUDBA Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK 5. 10. 2023 št. 40  COLOR CMYK stran 36 Lucija Ćirović v Celje prihaja z lutko Coco Ch.Adel Brezplačno na 12. Smeškov na 12. Smeškov www.novitednik.si www.radiocelje.si Kulturno društvo Smeško bo v petek, 13. oktobra, v Celjski kulturnici pripravilo že 12. Smeškov lutkovni maraton. Tudi letos bodo predstave namenjene tako otrokom kot odraslim. Petkov program bo razdeljen na dva dela. V dopoldanskem programu, ki bo namenjen organiziranim vrtčevskim in šolskim skupi- nam, se bosta predstavili dve lutkovni skupini. Člani Zohn teatra, ki deluje v sklopu Lite- rarnega društva LIvRA Vransko, bodo odigrali predstavo Štrikec v Sloveniji. V njej nastopa či- sto navadna vrv (»štrik«), ki jo animatorji oblikujejo v obliko lutke s človeško podobo in jo animirajo. Ta vrsta lutkovne animacije je bolj znana kot metoda bunraku in izvira z Ja- ponske. Z omenjeno predstavo so nastopili na državnem sre- čanju ljubiteljskih lutkovnih skupin na Ptuju in prejeli zlato priznanje.  Na Smeškovem lutkovnem maratonu bo letos prvič nasto- pila tudi lutkovna skupina iz tujine. Na odru Celjske kultur- nice se bo z dvema izvedba- ma predstave Volk in sedmi kozliček predstavila gledališka družina Ivana Brlić Mažuranić iz Slavonskega Broda. Slavon- ski Brod je od leta 2010 pobra- teno mesto z Mestno občino Celje.  Petkov popoldanski in ve- černi program bo ponudil tako predstavo za otroke in družine kot za odrasle. 13. oktobra ob jenja iz trebuha) in stand upa. Celjskemu občinstvu se bosta prestavila Lucija Ćirović in pe- telinček Coco Ch.Adel.  Letošnji Smeškov lutkovni maraton ponuja kakovostne predstave tako za otroke kot za odrasle, zato vas člani Kul- turnega društva Smeško, ki de- luje 16 let, vabijo, da izkoristite možnost brezplačnega ogleda predstav. 17. uri bodo člani Škratovega lutkovnega gledališča odigrali predstavo Alma, ki pripovedu- je o celjski svetovnipopotnici Almi M. Karlin. S predstavo so sodelovali na državnem sre- čanju ljubiteljskih lutkovnih skupin na Ptuju in prejeli zlato priznanje. To je od leta 2014 zanje že peto priznanje z dr- žavnega srečanja.Za lutkovno predstavo Čisto majhna račka ter za Velikega dobrodušne- ga velikana so v letih 2014 in 2017 prejeli srebrno plaketo, za predstave Veronika in Friderik, Trije Čiči Junačiči in Alma pa v letih 2019, 2022 in 2023 zlato plaketo.  Petkova večerna predstava ob 19. uri bo zmes animacije lutke, ventrilokvistike (govor- Škratovo lutkovno gledališče bo nastopilo s predstavo Alma. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 40, 5. oktober 2023 PODLISTEK V utelešenjih Kuni- gunde sem želela osve- tliti okoliščine nastanka izmišljene konstrukcije legende o grajski gospo- dični Kunigundi. Sodobni velenjski ‘graščaki’, njeni idejni očetje, so arhetipsko grajsko čarovnico ustvarili na osnovi dejanskih mate- rialnih označevalcev – na- pisa imena in datuma na pečnici, steklene krogle v vodnjaku in najdenega šopa las. Z brkljarijo dejstev in izmišljij so sprožili promo- cijske učinke in ostenzijske reakcije, Kunigundo pa so nato velikodušno podelili z mladimi iz mladinskega centra, ki so lepo čarovni- co preoblikovali po svoje. Skrivnostna in izmuzljiva igra fantazem ohranja Kuni- gundo večno lepo in mlado, ker pa je neizbrisen pečat vtisnila v identiteto mladin- skih kultur, pooseblja tudi vrednote ustvarjalnega in odprtega mesta. Zgodba o legendarni graj- ski gospodični Kunigundi je zaščitni znak velenjskega muzeja. V okviru pedago- škega programa jo posre- dujejo grajski kustosi in učitelji na velenjskih osnov- nih šolah. Pozna jo večina prebivalcev Velenja, močno pa se je vtisnila tudi v iden- titeto Velenjčanov, saj sta po njej poimenovana regional- ni multimedijski center in mednarodni festival mladin- skih kultur. Je pomemben del ustvarjanja identitete muzeja in Velenja, sicer pa ima značilnosti izmišljene tradicije. [1] Tudi različice zgodbe se razlikujejo zgolj v podrobnostih, v nadalje- vanju pa bom povzela dve, ki sta najbolj različni. Se nadaljuje. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje ALBUM S CELJSKEGA 8. b-razred OŠ Šmarje pri Jelšah, junij 1968 Osemletko smo obiskovali v dveh šolskih stavbah. Od 1. do 4. razreda smo imeli pouk v »spodnji« šoli, ki so jo porušili leta 1981 in na njem mestu zgradili pošto. Od 5. do 8. razreda pa v »zgornji« šoli, nekdanjem sodišču, od leta 1948 do 1958 pa je bila tu nižja gimnazija. Zato smo stavbi v času našega šolanja tudi rekli gimnazija. Stavba iz leta 1870 še stoji in je zelo lepo obnovljena. Šmarje je dobilo novo veliko šolo leta 1974. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Utelešenja velenjske Kunigunde (1) Od leve sedijo: Srečko Šilec, Marija Vodušek (Mary Kelly), Majda Cerovšek, razredničarka Marija Fras, Olga Krivec, Cvetka Mestinšek in Milan Rebernik; v drugi vrsti: Vinko Lubej, Jože Čakš, Jože Drofenik, Alojz Škorjanec, Stanko Jesenko, Vinko Peperko, Frida Polšak, Sonja Kojterer, Danica Vrbovšek, Valčka Lorger; v zadnji vrsti: Janko Romih, Anton Lorenčak, Mišo Čoh, Slavka Romih, Darinka Lebeničnik. Manjkajo: Marjan Hribernik, Janko Koritnik in Marija Vrešak. [1] Koncept izmišljene tradicije je razvil britanski zgo- dovinar Eric Hobsbawn (Hobsbawn in Ranger 1983). Po njegovem smo si velik del pojavov, ki jih danes razumemo kot del tradicije, v resnici izmislili ali vsaj sestavili v ne- kem (na kolektivni ravni nedoločenem) zgodovinskem in družbenem kontekstu. Portret Kunigunde (Neznani avtor, podpisan z inicialkama KR) 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 40, 5. oktober 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Iskali boste notranje ravno- težje in veliko misli posvečali ljubezenskemu življenju. Ugoto- vili boste, da ste nehote nekoga zanemarili, zato bodo naslednji dnevi nekoliko bolj romantični, kar bo v veliko veselje vašemu partnerju. Vaša vladarica biva v zemeljskem znamenju, ne bo vam manjkalo poguma, da uresničite res drzno in predrzno potezo. Čaka vas krajša pot. Veliko energije boste usmer- jali v delo in fi nance. Z ve- seljem boste ugotovili, da se vam obeta idealna priložnost za zaslužek, ki je nikakor ne smete zamuditi. Venera biva v zemeljskem znamenju, zato njeno energijo obrnite v svoje dobro tudi na ljubezenskem področju. Prenehali se boste ukvarjati s preteklostjo, saj vam prinaša samo razočaranje in izgubo. Pogumno se boste lo- tevali novih projektov in se pri tem počutili odlično. Veliko energije boste vložili v nek projekt, ki izhaja iz prete- klosti. V naslednjem obdobju lahko dobi epilog, vendar še malce stisnite zobe in usmerite energijo v zmago. Vaša energija bo močna, zato lahko končno naredite velik korak naprej. Z lahkoto boste usklajevali na- sprotja, prisotna v vsakdanjem življenju. V ljubezni zaenkrat ne bo večjih premikov, počakati bo treba, da Jupiter vstopi v zračna dvojčka. Veliko veselja in sreče se vam obeta v teh dneh. Nepričakova- na odločitev za neko krajšo pot vam lahko prinese veliko do- brega. Počutje bo zaradi vpliva planetov nekoliko slabše, zato več energije usmerite v prehra- no in rekreacijo. Stres, ki ste ga doživljali v zadnjem obdobju, močneje vpliva na vsa področja življenja. Umirite se in z novim zanosom nadaljujte svojo pot. Potrudili se boste in končno dosegli zmago. Nič kaj obetav- no se vam ne kaže v odnosih. Lahko se vam zadeve še poslab- šajo, če ne boste popustili in za- dev rešili z diplomacijo. Mars biva v zračnem znamenju, iz- koristite njegovo moč za napre- dovanje, imeli boste priložnost, da obrnete nov list v življenju. Vpliv preteklosti bo močan na ljubezenskem področju. Veliko moči in energije boste usmerili v fi nančno področje in delo, zato uspeh ne more izosta- ti. V ljubezni boste previdni, saj so vam pretekli dogodki oma- jali zaupanje in prižgali v glavi alarm, ki še vedno gori. Vpliv Venere bo dobro deloval na vsa področja vašega življenja, pro- dorni boste in polni novih do- mislic. Vaša prodornost lahko obrodi sadove, o katerih lahko samo sanjate. Preživite urice v tem tednu po ustaljenih normah in poslušaj- te svoj intuitivni glas. Delovni boste in polni novih idej, kar je odlično za napredovanje. V na- slednjem tednu se lahko obeta kakšen nepričakovan preobrat. Vaš vladar prehaja v mogočne- ga škorpijona, zato vam idej in nenavadnih zamisli ne bo pri- manjkovalo. Čas bo za načrte, ki lahko spreminjajo vaš način življenja. Vpliv planetov bo prijeten, ve- liko opravil in nalog lahko uspe- šno opravite. V začetku tedna bodite pazljivi, saj bo prisoten aspekt, ki lahko prinaša nepri- čakovane dogodke, ki so pove- zani s preteklostjo. Vaša vlada- rica v devici ne bo polovičarska, zato boste prodorni in za resnico pripravljeni iti do konca sveta. Bodite umirjeni, saj tako močna energija škodi odnosom, pred- vsem zaradi neobzirnosti. Močno obarvana zračna ener- gija bo povzročala, da boste zasanjani, vaša domišljija bo delovala z vso močjo. Pazite se slepega optimizma. Ne prezrite lepe priložnosti, ki se vam kaže na poti na poslovnem področju. Zbrati morate vse svoje moči, da boste dosegli kompromis med tistim, kar želite, in tistim, kar je dobro za vas. Vpliv tujine bo nekoliko močneje prisoten, zato se vam lahko obeta pot, ki je lahko nepričakovana. Jupiter še vedno biva v ze- meljskem biku, z njegovimi vibracijami obrnite življenje v svoje dobro. Premišljeno in spretno se boste lotili nove na- loge, zato uspeh ne more izo- stati. Nostalgično se boste spo- minjali dogodkov, ki so pustili sledi v vašem življenju. Povsem nepričakovano lahko pride do večjega preobrata v vašem lju- bezenskem življenju. Prepustite se, življenje piše najlepše zgod- be, tudi če niso predvidene. Čustvena energija bo še vedno povečana, povečan bo tudi no- tranji nemir, zato boste več ener- gije usmerjali v ljubezensko raz- merje. Zelo dejavni boste tudi na ustvarjalnem področju, naredite lahko nekaj zares dobrega. Vaš vladar v zračni tehtnici bo pripo- mogel, da boste v naslednjem in tem obdobju usklajevali naspro- tja, ki izhajajo predvsem s par- tnerskega področja. Pomembno je, da uskladite razum in čustva, šele nato sprejemajte odločitve, ki lahko zelo spremenijo vaše življenje. Ustavljali se boste ob malen- kostih, zato lahko zamudite do- bro priložnost. Notranji nemir lahko sprostite z rekreacijo in večjo telesno dejavnostjo. Urice konec tedna bodo presenetljive, doživite lahko posebno prese- nečenje. Vaš vladar v znamenju tehtnice zelo močno vpliva na vsa področja življenja. Analizi- rali boste in se odločali, kako spreminjati zadeve, ki vam jemljejo energijo in moč. V zdravstvenem smislu se boste odločili za preventivo. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Angleščina Franci pride v trafi ko in vpraša prodajalko: »Do you speak English?« (Govorite angleško?) Prodajalka: »Ne.« Razočaran se obrne in gre v drugo trafi ko. Spet vpraša: »Do you speak English?« (Govorite angleško?) Odgovor prodajalke je enak. Ko vpraša v tretji trafi ki, prodajalka odgovori: »Yes.« (Da) Franci ves vesel naroči: »Marlboro!«! Na busu Zjutraj je bila gneča na Celebusu in dve ženski sta se pre- pirali, katera bo sedla na prazen sedež. Nekdo ju je skušal pomiriti, a mu ni uspelo. Po 15 minutah se je šofer zadrl: »Nehajta že. Naj grda sede, pametna pa naj stoji.« Prepir se je nehal, obe sta stali, dokler nista izstopili. Kakšna je razlika med moškim, ki igra na loteriji, in tistim, ki se prepira s svojo ženo? Tisti, ki igra na loteriji, ima možnost, da zmaga. Kdo ti piše? Moja žena. Piše, da je s tabo v kinu in da je  lm odličen. Oj, mačka, bi lahko dobil tvojo številko? Počakaj na svojo, zdaj sem jaz na vrsti! Dragi, samo čevlje grem poskusit. Kaj boš ti ta čas? Grem na dopust v Španijo, ko se vrnem, se dobiva tu. Mož: »Povej mi torej, kaj ima on, česar nimam jaz.« Žena: »Hočeš v centimetrih ali v evrih?« Za poroko so prava leta med 70. in 75. letom: on ne sliši dobro, ona pa komaj govori. Pri sosedih slišim prepir. On jo je prevaral, ona pa pravi, da bo zato spala z vsemi sosedi. Zdaj sedim in čakam. Kako se imenuje človek, ki se je večkrat poročil? Gospodar prstanov. Največje skrivnosti je najbolje deliti z možem. Veš, da ne bo nikomur povedal, ker te ni niti poslušal. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 40, 5. oktober 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Iskali boste notranje ravno- težje in veliko misli posvečali ljubezenskemu življenju. Ugoto- vili boste, da ste nehote nekoga zanemarili, zato bodo naslednji dnevi nekoliko bolj romantični, kar bo v veliko veselje vašemu partnerju. Vaša vladarica biva v zemeljskem znamenju, ne bo vam manjkalo poguma, da uresničite res drzno in predrzno potezo. Čaka vas krajša pot. Veliko energije boste usmer- jali v delo in fi nance. Z ve- seljem boste ugotovili, da se vam obeta idealna priložnost za zaslužek, ki je nikakor ne smete zamuditi. Venera biva v zemeljskem znamenju, zato njeno energijo obrnite v svoje dobro tudi na ljubezenskem področju. Prenehali se boste ukvarjati s preteklostjo, saj vam prinaša samo razočaranje in izgubo. Pogumno se boste lo- tevali novih projektov in se pri tem počutili odlično. Veliko energije boste vložili v nek projekt, ki izhaja iz prete- klosti. V naslednjem obdobju lahko dobi epilog, vendar še malce stisnite zobe in usmerite energijo v zmago. Vaša energija bo močna, zato lahko končno naredite velik korak naprej. Z lahkoto boste usklajevali na- sprotja, prisotna v vsakdanjem življenju. V ljubezni zaenkrat ne bo večjih premikov, počakati bo treba, da Jupiter vstopi v zračna dvojčka. Veliko veselja in sreče se vam obeta v teh dneh. Nepričakova- na odločitev za neko krajšo pot vam lahko prinese veliko do- brega. Počutje bo zaradi vpliva planetov nekoliko slabše, zato več energije usmerite v prehra- no in rekreacijo. Stres, ki ste ga doživljali v zadnjem obdobju, močneje vpliva na vsa področja življenja. Umirite se in z novim zanosom nadaljujte svojo pot. Potrudili se boste in končno dosegli zmago. Nič kaj obetav- no se vam ne kaže v odnosih. Lahko se vam zadeve še poslab- šajo, če ne boste popustili in za- dev rešili z diplomacijo. Mars biva v zračnem znamenju, iz- koristite njegovo moč za napre- dovanje, imeli boste priložnost, da obrnete nov list v življenju. Vpliv preteklosti bo močan na ljubezenskem področju. Veliko moči in energije boste usmerili v fi nančno področje in delo, zato uspeh ne more izosta- ti. V ljubezni boste previdni, saj so vam pretekli dogodki oma- jali zaupanje in prižgali v glavi alarm, ki še vedno gori. Vpliv Venere bo dobro deloval na vsa področja vašega življenja, pro- dorni boste in polni novih do- mislic. Vaša prodornost lahko obrodi sadove, o katerih lahko samo sanjate. Preživite urice v tem tednu po ustaljenih normah in poslušaj- te svoj intuitivni glas. Delovni boste in polni novih idej, kar je odlično za napredovanje. V na- slednjem tednu se lahko obeta kakšen nepričakovan preobrat. Vaš vladar prehaja v mogočne- ga škorpijona, zato vam idej in nenavadnih zamisli ne bo pri- manjkovalo. Čas bo za načrte, ki lahko spreminjajo vaš način življenja. Vpliv planetov bo prijeten, ve- liko opravil in nalog lahko uspe- šno opravite. V začetku tedna bodite pazljivi, saj bo prisoten aspekt, ki lahko prinaša nepri- čakovane dogodke, ki so pove- zani s preteklostjo. Vaša vlada- rica v devici ne bo polovičarska, zato boste prodorni in za resnico pripravljeni iti do konca sveta. Bodite umirjeni, saj tako močna energija škodi odnosom, pred- vsem zaradi neobzirnosti. Močno obarvana zračna ener- gija bo povzročala, da boste zasanjani, vaša domišljija bo delovala z vso močjo. Pazite se slepega optimizma. Ne prezrite lepe priložnosti, ki se vam kaže na poti na poslovnem področju. Zbrati morate vse svoje moči, da boste dosegli kompromis med tistim, kar želite, in tistim, kar je dobro za vas. Vpliv tujine bo nekoliko močneje prisoten, zato se vam lahko obeta pot, ki je lahko nepričakovana. Jupiter še vedno biva v ze- meljskem biku, z njegovimi vibracijami obrnite življenje v svoje dobro. Premišljeno in spretno se boste lotili nove na- loge, zato uspeh ne more izo- stati. Nostalgično se boste spo- minjali dogodkov, ki so pustili sledi v vašem življenju. Povsem nepričakovano lahko pride do večjega preobrata v vašem lju- bezenskem življenju. Prepustite se, življenje piše najlepše zgod- be, tudi če niso predvidene. Čustvena energija bo še vedno povečana, povečan bo tudi no- tranji nemir, zato boste več ener- gije usmerjali v ljubezensko raz- merje. Zelo dejavni boste tudi na ustvarjalnem področju, naredite lahko nekaj zares dobrega. Vaš vladar v zračni tehtnici bo pripo- mogel, da boste v naslednjem in tem obdobju usklajevali naspro- tja, ki izhajajo predvsem s par- tnerskega področja. Pomembno je, da uskladite razum in čustva, šele nato sprejemajte odločitve, ki lahko zelo spremenijo vaše življenje. Ustavljali se boste ob malen- kostih, zato lahko zamudite do- bro priložnost. Notranji nemir lahko sprostite z rekreacijo in večjo telesno dejavnostjo. Urice konec tedna bodo presenetljive, doživite lahko posebno prese- nečenje. Vaš vladar v znamenju tehtnice zelo močno vpliva na vsa področja življenja. Analizi- rali boste in se odločali, kako spreminjati zadeve, ki vam jemljejo energijo in moč. V zdravstvenem smislu se boste odločili za preventivo. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Angleščina Franci pride v trafi ko in vpraša prodajalko: »Do you speak English?« (Govorite angleško?) Prodajalka: »Ne.« Razočaran se obrne in gre v drugo trafi ko. Spet vpraša: »Do you speak English?« (Govorite angleško?) Odgovor prodajalke je enak. Ko vpraša v tretji trafi ki, prodajalka odgovori: »Yes.« (Da) Franci ves vesel naroči: »Marlboro!«! Na busu Zjutraj je bila gneča na Celebusu in dve ženski sta se pre- pirali, katera bo sedla na prazen sedež. Nekdo ju je skušal pomiriti, a mu ni uspelo. Po 15 minutah se je šofer zadrl: »Nehajta že. Naj grda sede, pametna pa naj stoji.« Prepir se je nehal, obe sta stali, dokler nista izstopili. Kakšna je razlika med moškim, ki igra na loteriji, in tistim, ki se prepira s svojo ženo? Tisti, ki igra na loteriji, ima možnost, da zmaga. Kdo ti piše? Moja žena. Piše, da je s tabo v kinu in da je  lm odličen. Oj, mačka, bi lahko dobil tvojo številko? Počakaj na svojo, zdaj sem jaz na vrsti! Dragi, samo čevlje grem poskusit. Kaj boš ti ta čas? Grem na dopust v Španijo, ko se vrnem, se dobiva tu. Mož: »Povej mi torej, kaj ima on, česar nimam jaz.« Žena: »Hočeš v centimetrih ali v evrih?« Za poroko so prava leta med 70. in 75. letom: on ne sliši dobro, ona pa komaj govori. Pri sosedih slišim prepir. On jo je prevaral, ona pa pravi, da bo zato spala z vsemi sosedi. Zdaj sedim in čakam. Kako se imenuje človek, ki se je večkrat poročil? Gospodar prstanov. Največje skrivnosti je najbolje deliti z možem. Veš, da ne bo nikomur povedal, ker te ni niti poslušal. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 40, 5. oktober 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 589 SUDOKU 590 SUDOKU 281 REŠITEV SUDOKU 280 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: je tudi v dvoje lepo. 3K … METLO SE ŠTIL NAJDE JAMES JOYCE JE NAPISAL … OŠABEN STROKOV- NJAK ZA ANATOMIJO NAKLADA, NATOVARJA JURE BREZ VOKALOV NERODNOST, NEPRI- PRAVNOST GORA V EGIPTU KLADA ZA SEKANJE ZUNANJA STRAN AMERIŠKI IGRALEC AMERIŠKI PISATELJ (GORE) DON JUAN: … SANJA PARIZ MLEČNI IZDELEK … IN JANG ORNA ZEMLJA (STAR.) VANJO POMENI V … VRSTA KONJ. HODA METALEC DISKA ČEH OBNAVLJAN- JE UMETNIN MAČKON JE … MAČEK HRIB PRI BEOGRADU VIJA, VAJA, … AM. GLASB. TURNER VRSTA TELE- KOMUNIKAC. POVEZAVE VRSTA BOMBAŽA ZAVZEMAJO SE ZA SPRE- MEMBE NAR AŠČANJE KUPNE MOČI DENARJA BOKSARJU POGOSTO … TELEVIZIJA ARABSKI PLEMIČ SIR. PREDS. (BAŠAR AL) JADRANSKI OTOK KANADSKI IGRALEC (KEANU) UMIVA (OTROKA) NE VERJA- MEJO V BOGA VETROVKA S KAPUCO PREBIVALKA ISLANDIJE EVROPSKI MONETARNI SISTEM KITA UBIJALCA TEOLOŠKA FAKULTETA POGUMNO SRCE JE FILM … GIBSONA SLOG FRANCOSKA NIKALNICA … ZUPAN: LEVITAN POPOLN NEUSPEH KAKRŠNA SETEV, … ŽETEV PLUTOVINA JE … HRASTA PLUTOVCA SUH KOT … LADJA ZA PREVOZ NAFTE REVEŽ ISKREN, NEPOSRE- DEN JUGOVZHOD ZELENKASTO MODRA BARVA VSE PREJ KOT NOVO VČASIH JE LUŠTNO … OSAMITEV DRŽAVE RAZGLAS OMANKA ALI ALŽIRKA MEDNAROD- NA OZNAKA ALBANIJE DIAPOZITIVI ISTEGA KOVA NAGIB TAKSNA ZNAMKA PRISTANIŠČE V JEMNU TRD … JE ZAHTEVEN PROBLEM TOM JONES SOLZICE SO ČRTICE PR E- ŽIHOVEGA … Povsod z vami USTVAR- JALKA VIETNAM IMA SKUPNO MEJO Z … GLAVNO MESTO LIBERIJE BRSKATI MAUNA … JE VULKAN NA HAVAJIH ŠE PES IMA RAD PRI … MIR GLAVNO MESTO EGIPTA AMERIŠKI MODNI OB- LIKOVALEC (CALVIN) AGAVI PODOBNI RASTLINI MEDNAROD- NA OZNAKA ARMENIJE GRŠKI BOG VOJNE TANGENS AKTIVNA UDELEŽENKA DOGODKA VČRTANJE BODEČ PLEVEL SLOVENSKA BANKA STALINOVA TAJNA POLICIJA POČELO TAOIZMA RIBONU- KLEINSKA KISLINA (ANG.) AVLA V ANG. OKOLJU AVSTRALSKI DOLAR ZELO MOČNO TRAJNO ČUSTVO VRSTA PAPIGE SVETOVNI REKORD PREDPONA, KI POMENI NOV NANOJOULE VIJUGASTI PAPEŽEV ODPO- SLANEC MEDNAROD- NA OZNAKA MONAKA PISATELJ PAHOR FRANCOSKA IGRALKA (ISABELLE) 10 1 9 3 2 6 8 12 7 4 11 5 12345 678 91 01 11 2 Nagradni razpis: 1. nagrada: družinska vstopnica za Mednaro- dno razstavo mačk, ki bo na ogled na Celjskem sejmu 2. in 3 nagrada: dve vstopnici za Mednaro- dno razstavo mačk Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. oktobra. Geslo iz številke 39: Vedno z menoj Izid žrebanja: 1. nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme Peter Kovač iz Ce- lja, 2. nagrado: predpasnik in Kuharske bukve – vlaganje, shra- njevanje in zamrzovanje živil prejme Berta Knez iz Levca, 3. nagrado: kuhinjsko krpo in Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme Simona Kodrič z Dobrne. Tokratnim nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Novi TEDNIK št. 40 5. 10. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 40, 5. oktober 2023 PISANI SVET Zmagovalec finalnega izziva v Novem mestu ne bo prejel posebne nagrade, saj so sodelovanje in izkušnje tisti, ki veljajo za svojevrstno nagrado. (Foto: Jure Mikelj – Mors) Celjska podružnica Slo- venskega društvo za ce- liakijo (SDC) je v soboto v Braslovčah pripravila vseslovensko srečanje bolnikov s to kronično avtoimuno boleznijo, ki je posledica preobčutljivosti na gluten. Organizatorji so v tem duhu pripravili vrsto aktiv- nosti. Udeleženci so se pomerili v kuhanju brez- glutenskega golaža. Med osmimi ekipa je zmagala ekipa Slovenskega društva za celiakijo (SDC) Ljublja- na, druga je bila ekipa Slovenskega društva za celiakijo Celje. Najboljšo doma pripravljeno slašči- co brez glutena – torto z malinami – je pripravila Neža Sevčnikar iz SDC Celje, za kar je prejela zlato kuhalnico. Manjkal ni niti pohod na žovneški grad in v okolico Braslov- škega jezera. Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je poskrbel za teoretičen pri- kaz pr ve pomoči. ŠO S »kostolomcem« premagal 200-kilometrsko pot Članu sekcije starodob- nih kolesarjev z Dobrne in strastnemu zbiratelju starin Petru Habetu iz Lo- kovine pri Dobrni je uspel izjemen podvig. S približno 140 let starim velocipedom (velikim kolesom) se je 25. septembra odpravil na 200 kilometrov dolgo pot v Hr- vaško. Izjemna spretnost je po- trebna že, da obvladaš takšno kolo. Velociped je namreč višji od običajnega kolesa in je tudi bolj okoren. Ker je imel Peter nanj pripeto še prikolico s prtljago, je bila vožnja še bolj zahtevna in nevarna. Kolo slovi tudi kot »kostolomac«, saj so njegovi uporabniki pri vožnji z njim že večkrat doslej utrpeli hude poškodbe. »Zavzemam se za ohranja- nje čistega okolja, zato sem se na pot odpravil s starim kolesom. Ob tem sem želel opozoriti tudi na potrebo po gradnji čim več kolesarskih stez,« je namen svojega pod- viga pojasnil Peter Habe. Njegovo potovanje je trajalo štiri dni, k sreči brez večjih težav. Enkrat se mu je s ko- lesa odpela prikolica in se Pot je Petra Habeta iz Lokovine do hrvaške Krapine vodila tudi skozi Vojnik. (Foto: TD Vojnik) zapeljala v dolino, enkrat je moral zakrpati predrto pnevmatiko. Tudi vreme mu je služilo, pravi. Le prvi dan ga je v Šentjurju ujelo nekaj kapelj dežja. Večji problem je bila hrana. Ker ima Peter celiakijo, si kosila ali večerje med potjo ni upal naročiti v gostilni, zato je dva dni kole- saril skoraj brez hrane. A je kljub temu zmogel. Kaj vse ga je še spremljalo na poti iz domače Lokovine do hrvaške Krapine, boste lahko prebrali v reportaži v prihodnji številki Novega te- dnika. BA Podelili občinska priznanja Občina Polzela praznuje 2. oktobra, in sicer v spo- min desetih Polzelanov, ki so umrli 2. oktobra 1942. Že tradicionalno je slavnostna akademija na večer pred praznikom. T udi letos je bilo tako. Občinska grba sta ob tej pri- ložnosti prejela dolgoletna pe- diatrinja Vlasta Mrhar Matjaž in kulturni ustvarjalec Marko Slokar. Plaket sta se razveseli- la Beti Mlakar in Emilijan Za- bukovnik. Tudi letos je župan Jože Kužnik podelil priznanja najzaslužnejšim. Županovo priznanje so prejeli Drago Jamnikar, Boris Turk, Civilna zaščita Polzela, PGD Andraž nad Polzelo, PGD Ločica ob Savinji, PGD Polzela, Rdeči križ Polzela in Župnijska Ka- ritas Polzela. ŠO Dobitniki občinskih priznanj (Foto: TT) O proračunu in letošnji letini Si lahko obetamo še ka- kšno večje sofi nanciranje, ki bo oplemenitilo občinsko malho? Bomo tudi v Šmarju pri Jelšah kdaj kot v sose- dnji Rogaški Slatini morda prejeli davek od kakšne igre na srečo? In kakšna bo je- sen, kar se pridelka tiče, za domačo kmetijo? Takšna vprašanja je verje- tno na srednjeveškem dnevu v Lembergu v mislih imel šmarski župan Matija Čakš, tudi uspešen veterinar in pre- dan kmetovalec, ko je sedel pred vedeževalko. Kot je hu- domušno namignil, ga prav napovedovanje prihodnosti vsako leto privabi na dogo- dek, ki obuja preteklost. Ob Se bodo napovedi vedeževalke šmarskemu županu uresničile? (Foto: An- draž Purg) tem ni skrival zadovoljstva, da je v tem majhnem kraju to- liko zanesenjakov, ki skrbijo za to, da spomin na vznemir- ljivo obdobje srednjega veka ne utone v pozabo. TS Tokrat le za odrasle V Osrednji knjižnici Celje so zadnji po- nedeljek v septembru v goste povabili Deso Muck, pisateljico, dramatičarko, igralko, scenaristko in publicistko. V študijski čitalnici se je srečala z vsemi, ki radi spremljajo njo in njeno delo. Čeprav velja tudi za odlično mladinsko pisateljico, je bilo tokrat srečanje namenjeno le odraslim. ER Pogovor z Deso Muck je vodil Kristian Koželj, sicer gledališki pedagog, igralec in pesnik. (Foto: Andraž Purg) Ste jih srečali v gozdu? V celjskih gozdovih ste mi- nuli konec tedna lahko srečali 16 posameznikov, ki so preiz- kušali svoje sposobnosti pre- živetja v naravi. V tridnevnem izzivu z imenom Call of Duty so se pomerili v kurjenju ognja, spanju na prostem ter v najzahtevnejših situacijah po različnih vojaških scenarijih. Tridnevni izziv Call of Duty predstavlja misijo elitnega vo- jaka. Posameznik pri tem pre- izkuša svojo vzdržljivost in krepi pozitivne vrednote, kot sta sodelovanje in pripadnost skupini. Dolga trasa po Celju in okolici je vodila mimo Hu- dičevega grabna proti Celjski koči in bližnji okolici. Kako so se odrezali, zaen- krat še ne vedo. Call of Duty je namreč sestavljen iz petih takšnih izzivov po Sloveni- ji, najboljših šest posame- znikov iz celotne države se bo pomerilo na fi nalnem izboru novembra v Novem mestu. ER Veseli dan brez glutena Ekipe pri kuhanju brezglutenskega golaža (Foto: TT)