15. december 2007
številka 59
2
3
5
Praznično okrašeno mesto Županovo voščilo Svetniške pobude
8
11
12 
Novogradnje v Murski Soboti Druženje starejših občanov Mikloševo senje
22
28
34
Podelitev večernice Mura 05
Nagradna križanka
PRAZNIČNO OKRAŠENO MESTO
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Ob ustvarjenem,
še pogled naprej
December je čas, ko se je treba ozreti nazaj in ovrednotiti sadove svojega dela. Skupaj z občinsko upravo smo se po svojih močeh trudili, da bi uresničili vse, kar smo si zadali na začetku leta. Veliko stvari smo uspeli končati, veliko smo jih letos delno že realizirali, rezultati pa bodo vidni v prihajajočem letu. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših. Namenu smo predali poslovilni objekt na murskosoboškem pokopališču. Letos smo se na mestni občini odločili in po 40 letih ponovno uvedli mestni avtobus, ki smo ga poimenovali Sobočanec. V mesecu maju smo bili obveščeni, da smo skupaj s petimi partnerskimi mesti izbrani za evropsko kulturno prestolnico v letu 2012. Z odobritvijo projekta se pravo delo šele začenja in od nas samih je odvisno, kako uspešno bomo dano priložnost izkoristili.
V letošnjem letu smo zelo aktivno pristopili k reševanju prometne problematike. V teku je izgradnja obvoznih cest za ureditev izven nivojskega križanja železniške proge in Lendavske ulice. Uspešna so bila tudi pogajanja za izgradnjo južne, vzhodne in zahodne obvoznice okrog Murske Sobote. Pred nekaj dnevi so bila v državni proračun vključena tudi sredstva za drugi podvoz na Cankarjevi ulici. Mesto bo v prihajajočem letu dobilo tudi nekaj novih krožišč, poleg tega pa bomo prihodnje leto pričeli z gradnjo nove garažno-poslovne hiše na Kocljevi ulici, v kateri bo 220 parkirnih mest. Vse je pripravljeno za začetek gradnje dislocirane enote doma starejših (60 ležišč) in oskrbovanih stanovanj (40 ležišč). V letu 2008 bo zaživela tudi Severna obrtno-industrijska cona, saj smo na zadnjem razpisu prodali še osem parcel in tako uspeli pridobiti nove investitorje, ki bodo z gradnjo pričeli najkasneje v juniju naslednje leto.
Leto 2008 bo popestrilo dogajanja tudi na področju kulture. Poleg tega, da bomo začeli aktivno pripravljati projekte v sklopu evrop-ske kulturne prestolnice 2012, bomo pričeli z obnovo kinodvorane, končali pa gradnjo glasbene šole. Pestro bo tudi na področju izobraževanja. V novem letu bo odprla svoja vrata nova ekonomska šola, začela se bo prenova Salezijanskega doma, v katerem bo luč sveta v letu 2009 zagledala dislocirana enota Fakultete za turizem. Nov zakon na področju javno-zasebnega partnerstva nam bo omogočil, da bomo lahko izpeljali največji projekt v zgodovini našega mesta, ki bo dvignil kvaliteto bivanja našim občanom, to je športno-rekreacijsko-turistični center Fazanerija. Podobo samega mestnega jedra bo polepšal nov sodoben Mercatorjev trgovski center, ki se bo razprostiral na do sedaj zapuščenem dvorišču bivšega Potrošnika.
Želj in pričakovanj je torej veliko in samo s skupnimi močmi bomo dosegli, da bodo uresničeni vsi cilji, ki smo si jih zadali. Prazniki so pred nami. Predvsem otroci že nestrpno pričakujejo, da se bo mesto odelo v tisočero lučk in da bo zaživela pravljična dežela, ki jo bomo tudi letos postavili v Mestnem parku. Za starejše pa smo v času od 17. do 24. decembra na Trgu kulture pripravili prireditev Praznični december. Prireditve se bodo odvijale vsak dan od 10. do 18. ure, hkrati pa bo na stojnicah potekala prodaja božično-novoletnih izdelkov. Vse mlade po letih in po srcu vabim, da se udeležijo silvestrovanja na prostem, ki ga bo zaokrožila skupina Rock Partyzani, prihod novega leta pa bo zaznamoval že tradicionalni ognjemet.
Mesec december je tudi mesec dobrodelnih prireditev in zbiranja pomoči tistim, ki jim življenje ni prizaneslo. Prav je, da se v teh hladnih dneh spomnimo občanov, ki nimajo toplega doma in morda niti toplega obroka hrane. Skupaj z Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Murska Sobota bomo v začetku leta 2008 odprli začasno zavetišče za brezdomce in s tem dali tudi njim priložnost za nov začetek. Pomagajmo jim, vsi skupaj!
Staro leto se poslavlja, novo leto 2008 nam sega v dlani. Skupaj se torej veselimo prihajajočega leta in skupaj se zazrimo v prihodnost, ki bo našemu mestu dala takšno podobo, kot si jo Murska Sobota zasluži.
Anton Štihec,
župan Mestne občine Murska Sobota
Drage občanke, dragi občani,
prijeten čas dogodkov in družinske harmonije prihaja. Želim vam, da bi ga preživeli in doživeli v osrečujočem okolju. Vaš korak v novo leto 2008 naj ne bo negotov, ampak trden in zanesljiv z upanjem na lepo prihodnost! Vesel božič in srečno novo leto vam želi
župan z direktorjem in ostalimi sodelavci mestne uprave
3
MESTNI SVET
Rešitev prometnih zagat Lendavske s krožišči in nekaj imen
novih ulic ter novega trga
Brigita Bavčar
prometna ureditev in varnost sta bili v ospredju desetega zasedanja me-stnega sveta v Murski Soboti, kjer je bilo na dnevnem redu šestnajst točk obravnave.
Med devetimi odloki so bili štirje v prvi obravnavi, pet pa jih je bilo v drugem branju. Po pričakovanju je bilo ponovno največ razprave o zazidalnem načrtu za obrtno cono ob Markišavski cesti kljub vnaprej-šnji strokovni razlagi predstavnika družbe Lineal iz Maribora Sama Medveda in mag. Gregorja Ficka z Ministrstva za promet. Prvi je opozoril, da je treba pri uravnava-nju prometnih tokov in umeščanju novih prometnic v prostor, kot sta vzhodna in zahodna obvoznica, upoštevati razvoj trgovske in in-dustrijske cone v severnem delu mesta in tudi železniški promet med Pragerskim in Hodošem. Ker je Lendavska ulica nedvomno ena najbolj prometno obremenjenih mestnih vpadnic, saj dnevno po njej vozi okoli dvajset tisoč vozil, jo je treba razbremeniti. Vse bolj zgoščen promet se odvija tudi na Markišavski in Noršinski cesti, saj na prvi beležijo več kot devet tisoč in na drugi osem tisoč vozil dnevno.
Vzhodno obvozno cesto v dolžini štirih kilometrov, ki bo vključena v promet pri krožišču Garda v Martjancih, bodo pričeli graditi prihodnje leto, zahodna obvoz-nica pa se bo navezovala na krož-išče v Černelavcih pri trgovskem centru Maximus. Vseeno bo, po
besedah mag. Ficka, promet na območju Murske Sobote v nasle-dnjem desetletnem obdobju moč-no oviran in ga tudi dokončanje pomurskega kraka avtoceste ne bo rešilo v celoti. Rešujejo pa ga s po-spešitvijo postopkov za pripravo potrebne dokumentacije in s tem izvedbe na osnovi podpisanega protokola med prometnim mini-strstvom in mestno občino, ki je povezan z razvojem infrastrukture v državi. Kot je na zasedanju me-stnim svetnikom povedal župan Anton Štihec, bodo po protokolu sredstva poleg občinskega zagoto-vljena tudi iz državnega proračuna ter evropskih skladov.
Vse do prekinitve zasedanja po predlogu svetniške skupine LDS se je kljub podrobnim obrazloži-tvam nadaljevalo že moteče zavi-ranje razvoja v tem delu mesta, ki pa je bilo preseženo s sprejetjem odloka. Po posvetu in dogovo-ru o tem, da bo moral Merkur, če želi graditi trgovski center ob Markišavski cesti, pred izdajo gradbenega dovoljenja pokri-ti stroške izgradnje krožišča ter dostavne ceste do novega naku-povalnega središča. Na novem-brski seji, na kateri je bilo od 26 prisotnih 24 mestnih svetnikov, je bil obravnavan in sprejet tudi predlog odloka o lokacijskem načrtu za poslovno-trgovski cen-ter Noršinska v Murski Soboti s pogojem, da je investitor dolžan pokriti vse stroške, ki bodo nastali pri gradnji krožišča pri trgovini Hofer.
Mestni svetniki so v obravnavi prisluhnili obrazložitvi, kako se bodo imenovale nove ulice in trg z vodometom ob Kocljevi ulici. Gre za Trg kulture v sredi-šču mesta in Kološevo ulico ter Ulico Josipa Benka na njegovem obrobju. Kološeva ulica leži južno od novo imenovane Ulice Josipa
Benka, tako da se nanjo pravo-kotno priključi z južne strani in sega na jugu do razbremenilnega kanala. Benkova ulica bo pravo-kotna med Kroško in Tomšičevo ulico, nanjo pa se pravokotno priključujeta južni konec Kroške in severni konec novo imenovane Kološeve ulice. Po Mišku Baranji imenovana ulica bo zahodno od južnega konca Tomšičeve ulice, Ulica Jožeta Grleca pa leži zaho-dno od njenega južnega konca. Grofovsko je območje zahodno od južnega konca Sercerjevega naselja.
Zadnja beseda o zapisanem imenovanju še ni izrečena, ka-zalo pa bi razmisliti, če namesto Lendavske ne bi imeli Benkove ulice tam, kjer je znani tovarnar in politik živel. Namesto Sodne pa bi iz istih razlogov v spomin na umetniškega fotografa, ki je upodobil Mursko Soboto naše mladosti, imeli Kološevo ulico.
O tem bodo odločali mestni sve-tniki na decembrskem zasedanju, ki bo 20. v zadnjem mesecu leto-šnjega leta, ko bo v ospredju me-stni proračun za naslednje leto.
4
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Na 10. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je bila 15. novembra 2007, so bila postavljena naslednja vprašanja oz. podane naslednje pobude:
Elizabeta ROŽMAN:
Na željo mater iz Lendavske ulice je postavila vpra-šanje, ali bi lahko mestni avtobus Sobočanec pripe-ljal pred Osnovno šolo III ob 7.50 uri? Sedaj pred šolo pripelje ob 8.02, zato otroci pouk zamudijo. Sobočanec res ni šolski avtobus, vendar bi s prila-
goditvijo voznega reda matere lahko otroke le pospremile do avtobusa, kar bi tudi prispevalo k zmanjšanju prometa.
Odgovor Antona Štihca:
Glede mestnega avtobusa bo pregledan vozni red; če bo možno, bo pre-dlog, da avtobus ustavi na Lendavski ulici pred 8. uro, upoštevan; na pamet pa župan na vprašanje podrobneje ne more odgovoriti.
Od kanala proti Černelavcem je bilo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo zasajenih 25 lip. Ob gradnji krožišča za Maximus so dve lipi posekali, a novih niso zasadili, čeprav prostor zanju je.
Odgovor Antona Štihca:
Posek lip zaradi izgradnje krožišča pri Maximusu bo preverjen, podana bo zahteva, da se lipe ponovno zasadijo.
V Šolskem naselju dve ulični svetilki ne svetita že pol leta, zato je v naselju popolna tema. Na problem je že bilo opozorjeno, zgodilo pa se ni nič. Z ulično razsvetljavo je že ves čas nekaj narobe.
Odgovor Antona Štihca:
Več svetnikovj e opozorilo na težave v zvezi z javno razsvetljavo, tako v mestu kot primestnih naseljih. Očitno bo z upravljavcem javne razsve-tljave potreben resen sestanek.
Na eni strani Cankarjeve ulice v dolžini 200,300 metrov sploh ni ploč-nika, živa meja pa sega do ceste, zato morajo pešci hoditi po cestišču. Kdaj bo to urejeno? Kdaj bo urejen tudi pločnik na drugi strani ulice, ki je v zelo slabem stanju?
Odgovor Antona Štihca:
Cankarjeva ulica je zaenkrat še državna cesta. Preveriti je treba, ka-kšno dokumentacijo imamo oz. kakšna dokumentacija je potrebna za ureditev pločnika. Če se bosta župan in mestni svet tako odločila, bo investicija vključena v proračun.
mag. Robert CELEC:
S strani občinske uprave so krajevne skupnosti prejele zahtevo, da morajo v roku 5 dni pripraviti program za naslednje proračunsko leto. Izrazil je kritiko zoper ta izredno kratek rok. Menil je, da bi v prihodnje morali krajevnim skupnostim dati
več časa, vsaj dva ali tri tedne, da se uskladijo znotraj svetov krajevnih
skupnosti in pripravijo programe.
Odgovor Antona Štihca:
Mestna uprava in župan želita proračun za naslednje leto pripraviti za prvo obravnavo čim prej, za kar so potrebni tudi predlogi krajev-nih skupnosti. Krajevne skupnosti sicer imajo svoje razvojne programe za naslednja leta, v katerih je več ali manj vse dorečeno, možne pa so spremembe projektov in spremembe razvojnih programov, kar je potrebno podrobno razdelati. Če je rok prekratek, bo podaljšan, želja pa je, da mestni svet že na decembrski seji v prvi obravnavi razpravlja o proračunu.
V naslednjem letu bo 500. obletnica rojstva našega velikega cenjene-ga Slovenca Primoža Trubarja, ki je s svojim delom ključen za obstoj slovenskega naroda. Primerno se mu zdi, da Mestna občina Murska Sobota kot del Slovenije, v katerem je največ protestantov, evangeliča-nov, dogodek obeleži na primeren način, čim slavneje v okviru finanč-nih zmožnosti. Pozval je župana, da izvede vse aktivnosti in potrebne ukrepe, da bo slovesnost primerno obeležena. Nekatere aktivnosti so se že izvedle, župana je zaprosil, da o tem poroča. Predviden je tudi koordinacijski odbor. Zdi se mu primerno, da bi bil član tega odbora tudi član mestnega sveta, ki bi sodeloval pri pripravah in izvedbi same slovesnosti.
Odgovor Antona Štihca:
Glede praznovanja 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja je že bil opravljen sestanek. Zupan se strinja, da se mestna občina ustrezno vključi oz. sodeluje, tudi odbor se lahko imenuje, svetniki naj predlagajo, kdo bo v tem odboru sodeloval.
Dezider ŠOOŠ:
V primestnih naseljih Veščica in Kupšinci je ogro-žena prometna varnost občanov, predvsem otrok, o čemer je že govoril na 6. seji mestnega sveta 24. maja 2007. Skozi omenjeni naselji je predlagal omejitev hitrosti prometa za vsa vozila na 30 oz.
40 km/h. Sedaj večina vozil skozi naselji enostavno drvi ne zavedajoč se možnih posledice nesreč. Predlagal je še večji in gostejši nadzor prometa. Takrat je dobil odgovor, da bodo predlogi posredovani Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki si bo na terenu ogledal postavitev prometnih znakov in podal ustrezne predloge. Ker je od podanih pobud poteklo že kar nekaj časa, je na pristojne apeliral, da ustrezno ukrepajo in pristopijo k ureditvi stvari. Predlagal je, da si ko-misija ogleda trenutno stanje postavljenih znakov; da se omeji promet skozi naselja na 30 oz. 40 km/h, da se morda postavijo cestne ovire, ki je skrajni poseg zaradi težjih kmetijskih strojev, ki vozijo čeznje. Predlagal je večji nadzor prometne policije z radarji, boljše osveščanje udeležencev v javnem prometu, uvedbo več učnih ur o prometu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah kakor tudi predavanj za odrasle in mladino o obnašanju v prometu in uporabi sredstev za preprečitev nesreč, predvsem o uporabi kresničk. Izrazil je upanje, da bodo našteti predlogi upoštevani ter da
5
MESTNI SVET
bodo o aktivnostih glede postavitve znakov in organizaciji predavanj tudi obveščeni.
Odgovor Antona Štihca:
Glede varnosti v prometu je bilo podanih kar precej predlogov. Večina se jih nanaša bolj na policijo, nekaj pa tudi na občinsko upravo. Predlogi bodo posredovani tako policiji kot Svetu za preventivo in vzgojo v ce-stnem prometu.
Predlagal je, da se večji poudarek da izvajanju pogodbe o vzdrževanju javne ulične razsvetljave. V krajevni skupnosti vsak drugi, tretji dan pre-nehajo svetiti žarnice ulične razsvetljave. Po posredovanju mestne obči-ne so žarnice zamenjali, a je ena naslednji dan spet nehala delovati. Večji nadzor naj se vrši nad odlaganjem odpadkov na divjih odlagali-ščih. Enkratna čistilna akcija in postavljene table o prepovedi odlaganja odpadkov je premalo, zato med letom naj občinski redarji opravljajo kontrolo.
Delavci javnih služb, ki odstranjujejo odpadke, ne pobirajo odpadkov v vrečah ob zabojnikih, ki navadno ostanejo. Glede tega bi bilo potrebno posredovati pri službi za odstranjevanje odpadkov.
Odgovor Antona Štihca:
Ob zabojnikih za smeti ponavadi ostajajo vreče, ki nimajo logotipa Saubermacher Komunala, kajti takšnih vreč Saubermacher Komunala ne pobira. Vreče z logotipom so dražje od navadnih črnih vreč, saj so v ceno všteti dodatni stroški. Mestna uprava bo o težavi opozorila podjetje Saubermacher Komunala ter tudi o tem, da naj zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov pogosteje izpraznijo.
V krajevnih skupnostih se morajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti ukvarjati z različnimi nalogami, od težav z javno ulično razsvetljavo do odstranjevanja odpadkov. Spraševal se je, ali obstaja enakost med organi ožjih delov občine v primestnih naseljih in mestu, saj ima mesto plačane delavce, v primestnih naseljih pa morajo vse delati predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
Brigita PERHAVEC:
Občani ugotavljajo, da pri novi vežici na pokopali-šču v Murski Soboti ni klopi, kot je to bilo pri stari vežici. Pred kratkim je bilo nekomu na pogrebu slabo in se ni mogel usesti.
Razširi naj se ploščad okrog te vežice. V primeru
večjega števila pogrebcev ti stojijo na travi, oz. kmalu na blatu in na snegu.
Odgovor Antona Štihca:
Zaradi predlogov glede pokopališča (ureditev klopi in razširitev ploščadi ob vežici, ureditev poti za normalno hojo) bo v proračunu za naslednje leto potrebno predvideti določena sredstva za te namene.
Podala je konkreten predlog glede trase mestnega avtobusa. Predlagala je, da mestni avtobus, ko pripelje po Slovenski ulici s strani sodišča, na semaforiziranem križišču zavije levo na Ulico Stefana Kovača in pelje do Osnovne šole I, kjer zavije desno do zdravstvenega doma in nada-ljuje pot do Lendavske ulice. In seveda naj ob vračanju naredi isto pot. Tako bodo avtobus lahko uporabljali gimnazijci in srednješolci Srednje poklicne in tehniške šole, v traso pa bo zajet tudi zdravstveni dom za potrebe občanov, pot avtobusa pa se bo podaljšala le za pet minut. Posode za ločeno zbiranje plastike so vedno polni, zato se naj praznijo pogosteje.
Anton Tonček KOS:
Javno podjetje Komunala je tri dni pred dnevom mrtvih na pokopališču v Murski Soboti na poteh predebelo posipalo drobljenec ter s tem otežilo hojo obiskovalcem. To počnejo že nekaj let. Pred časom so poti tlakovali, potem pa s tlakovanjem
nehali. Za hojo so bistvena trdna tla.
Predlagal je, da športniki borilnih veščin v Murski Soboti dobijo svojo telovadnico. Ti športniki tekmujejo na vseh nivojih tekmovanj po svetu in so uspešni, starši so za otroke na treningih lahko brez skrbi, saj so v varnem okolju; šport je vir veselja in telesne moči. Župana je pozval, da se ta zadeva začne urejati, saj je športna dvorana za borilne veščine v Murski Soboti zelo potrebna.
Odgovor Antona Štihca:
Glede telovadnice za športe borilnih veščin je več možnosti. V predvi-denih objektih, ki naj bi se zgradili in bodo namenjeni športnim dejav-nostim, bi se lahko določeni prostori namenili za športe borilnih veščin. Ena ob možnosti je v telovadnici pri ekonomski šoli, potem nadgradnja teniških igrišč ali pa hokejske dvorane v sklopu projekta Fazanerija.
Rudolf HORVAT:
Na eni prejšnjih sej je postavil vprašanje glede ure-ditve Tišinske ulice. Vmes je bil opravljen razgovor z ministrom za promet. Zanima ga, kdaj bodo občani lahko na tem delu Murske Sobote hodili po pločniku.
Odgovor Antona Štihca:
Ureditev pločnika na Tišinski ulici je župan že lani želel vključiti v proračun, a je bila investicija izločena, menil je, da se lahko investicija vključi v proračun za naslednje leto.
Podal je pobudo, da se pri okraševanju mesta pred prazniki da večji poudarek okrasitvi na tistih delih mesta, ki so bila prejšnja leta slabše okrašena. Med njimi je tudi Turopolje, čeprav gre za glavno ulico.
Odgovor Antona Štihca:
Glede okrasitve mesta pred prazniki, tudi Turopolja,j e župan imenoval komisijo, ki bo pripravila idejne rešitve za okrasitev, ki bo zagotovo drugačna, kot je bila v preteklih letih.
Anton SLAVIC:
Na eni prvih sej sveta je podal pobudo, da bi v bol-nišnici, predvsem na internem oddelku, drugače uredili sprejem bolnikov. Ni mu znano, ali je bol-nica kaj uspela urediti, ve pa, da to ni enostavno. Predlagal je, da se pridobi odgovor o morebitnem
urejanju sprejema. ODGOVOR:
Mestna uprava bo bolnišnico zaprosila za odgovor, kako je z urejanjem sprejema bolnikov na internem oddelku. Kolikor župan ve, se zelo tru-dijo. Občina pomaga, da bi se urgentni center čim prej uredil.
Kadar je bilo govora o gospodarski situaciji v občini, se je zmeraj pou-darjalo, da je zelo pomembno pridobiti nove investitorje za proizvo-
6
MESTNI SVET
dnjo, prav tako pomembno je obdržati tisto, kar v občini že je. Zmeraj se je izpostavljala predvsem Mura, glede na število zaposlenih ljudi in posledično na njen pomen v prostoru. V tem mandatu se je mestnemu svetu predstavil bivši predsednik Murine uprave g. Meh ob priložnosti ustanavljanja skupne družbe. Ne dolgo nazaj je Mura dobila novo vod-stvo. Podal je pobudo, da vodstvo občine novega predsednika uprave Mura povabi, da se predstavi mestnemu svetu in spregovori o viziji oz. razvoju Mure v prihodnje. Taka informacija bo dobrodošla tako svetnikom kot tudi prebivalcem mestne občine in pokrajine.
Odgovor Antona Štihca:
Glede povabila predsednika uprave podjetja Mura ni ovir. Zupan upa, da se bo predsednik uprave vabilu odzval in predstavil vizijo razvoja. Zupan se je s predsednikom uprave že sestal, ga povprašal tudi o načrtih, ampak prav je, da vizijo razvoja podjetja predstavi tudi širše.
mag. Nataša HORVAT: Skrb za starostnike je ena primarnih nalog našega okolja, naše družbe. Krajevne skupnosti so prejele določena finančna sredstva za srečanja starejših občanov, ki pa so zelo nizka. Predlagala je, da se drugo leto za ta namen nameni več sredstev, da se starejše občane dostojno
obdari in da se tako vsaj enkrat na leto spomni tudi na to populacijo.
Odgovor Antona Štihca:
Mestna občina namenja sredstva krajevnim skupnostim za letna sre-čanja starejših občanov, ki se opravljajo ravno v tem času. Sredstva za ta namen se načrtujejo v proračunu. V kolikor so sredstva prenizka, se bodo v proračunu za naslednje leto povišala. Pred časom je mestna uprava organizirala tudi srečanje upokojencev, ki so bili nekoč zaposleni v skupnih organih bivše občine.
AKTUALNO
Pomurje bo
napredovalo
Karlo Vratarič
Konec meseca novembra se je v Pomurju na dvodnevnem obisku mu-dila francoska veleposlanica Chantal de Bourmont, med drugim pa se je sestala tudi z županom Mestne občine Murska Sobota Antonom Štihcem.
Pogovor je tekel predvsem o pri-ložnostih, ki jih tujim investitor-jem ponujata Pomurje in Murska Sobota kot regijsko središče. Župan je veleposlanici predstavil zastavljene cilje za razvoj regije in zmanjševanje brezposelnosti, izpostavil geostrateški položaj Pomurja, omenil pa je tudi pro-jekt OKO, ki je eden od devetih
projektov tehnoloških centrov, vključenih v državno resolucijo. Govorila sta tudi o letu 2008, ki je pomembno kot leto dvojnega predsedovanja EU, najprej sloven-skega in zatem še francoskega. »Zdi se mi, da bosta že vstop Slovenije v Evropsko unijo in na-knadno bližajoči se vstop v schen-gensko območje, ki je predviden za 21. december, imela pozitivne vzpodbude in posledice tudi na razvoj na ekonomskem in gospo-darskem področju kot tudi pozi-tivne učinke na samo prebivalstvo. Kot je omenil župan, vaša regija spada med manj razvite, vendar omenjena vstopa bosta pospešila razvoj,« je po srečanju z županom povedala Chantal de Bourmont, ki opravlja funkcijo francoske ve-leposlanice v Republiki Sloveniji od 22. novembra lani, pred tem
pa je delo veleposlanice opravljala v Estoniji.
Med dvodnevnim obiskom se je francoska veleposlanica prvi dan sestala še z direktorjem Policijske uprave Murska Sobota Dragom Ribašem, predsednikom Zveze Romov Slovenije Jožkom Horvatom - Mucem, evangeli-čanskim škofom Gezo Ernišo ter si ogledala mejni prehod Dolga vas. Drugi dan se je srečala z županom Lendave Antonom Balažkom ter državnozborsko poslanko Marijo Pozsonec, sestala se je z direktorjem družbe Nafta Lendava Mirkom Horvatom in ob povratku v Mursko Soboto še s katoliškim škofom Marjanom Turnškom. Imela je željo obiska-ti še največjo družbo v Pomurju Muro, vendar se niso uspeli ter-minsko uskladiti.
V Murski Soboti bo pomembno
mednarodno gospodarsko srečanje
V novembru je v avstrijskem kraju Bad Waltersdorf potekala konfe-renca GrowingTogether (Rastemo skupaj) pod organizacijo SME LTnion, zveze malih in srednjih
podjetij, ki deluje v sodelovanju z Evropsko ljudsko stranko, naj-večjo politično skupino v evrop-skem parlamentu. Konferenca je gostila predstavnike lokalnih
predstavništev SME Union držav Slovenije, Madžarske ter Avstrije, ki so v okviru različnih predavanj in delavnic razpravljali na temo doseganja skupnih sinergij na po-dročju gospodarstva, ki jih prina-ša odprtost evropskih meja med državami. Slovensko predstavni-štvo organizacije je na konferenci zastopal Tomaž Toplak, direktor Kapitalske družbe (KAD) in predsednik slovenske zveze SME Union, ki je v uvodnem nagovoru predstavil slovenska inovacijska prizadevanja na področju malih in srednjih podjetij. Srečanja se je udeležil tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec. Med prepoznavnejšimi prisotnimi posamezniki so bili tudi evropska poslanca Lojze Peterle ter Antonio De Blasio, avstrijski minister za gospodar-
stvo Martin Bartenstein in mno-gi drugi pomembni posamezniki iz sveta gospodarstva ter politike treh držav. Avstrijski minister za gospodarstvo je srečanju s svojim nagovorom pustil pomemben pe-čat, saj je pozornost namenil tudi družbeni odgovornosti podjetij in izrazil kritiko globalnih ekonomij, ki premalo intenzivno kljubujejo onesnaževanju okolja. Organizatorji konference Growing Together so ob za-ključku konference z Antonom Štihcem izrazili pobudo, da kon-ferenco, ki bo potekala naslednje leto, gosti Murska Sobota, kar bi vsekakor povečalo gospodarsko prepoznavnost občine. Ob tem je župan Anton Stihec Mursko Soboto tudi predstavil ter priso-tne povabil k udeležbi prihodnje leto.
8
AKTUALNO
Januarja pouk
v novi ekonomski šoli
Karlo Vrataric
Čeprav sta bila temeljna kamna za ekonomsko in glasbeno šolo polože-na isti dan, 9. oktobra 2006, se bo v prvi pouk že začel, medtem ko se za drugo še čaka zagotovitev sredstev za nakup opreme.
Lansko jesen se je na obrobju Murske Sobote pričela gradnja no-vega srednje- in višješolskega cen-tra, kamor se bo preselila Srednja ekonomska šola. Projekt je naj-večja naložba države v Mestni ob-čini Murska Sobota, vredna 1.67 milijona evrov. Trenutno potekajo
še zadnja gradbena dela in opre-mljanje, če ne bo nepričakovanih zapletov, pa se bo pouk v njej začel 3. januarja 2008. Ekonomska šola se bo tako po več kot sedemdesetih letih iz pretesnih in že dotrajanih prostorov preselila v dvainpolkrat večjo šolo, tako da pouk več ne bo potekal v dveh izmenah.
Povsem drugačna zgodba pa je glede glasbene šole. Pri slednji so bili investitorji Ministrstvo za šolstvo in šport, Mestna ob-čina Murska Sobota ter občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Rogašovci, Kuzma, Puconci, Moravske Toplice, Salovci in Tišina. Tak način financiranja se ni najboljše obnesel že pri gradnji knjižnice, s tem pa naj bi bile za-gotovljene enake možnosti glasbe-
nega izobraževanja vsem učencem osnovnih šol iz občin podpisnic te pogodbe. Sama gradnja se je zavle-kla zaradi zvišanja stroškov s strani izvajalca gradbenih del, tako da se je ta del pokrilo s sredstvi, ki so bila namenjena opremljanju, le-ta pa se bodo zagotovila v novem proračun-skem letu s strani Mestne občine Murska Sobota na eni prihodnjih sej mestnega sveta, tako da se bo pouk v novi glasbeni šoli lahko pričel s šolskim letom zamika.
Novogradnje
v Murski Soboti
V Murski Soboti se trenutno že izvajajo ali pa se še obetajo v bli-žnji prihodnosti številne gradnje. Lokalno prebivalstvo bo pridobilo nove trgovske centre in možnosti za preživljanje prostega časa, obetajo pa se tudi prometnoinfrastrukturne novosti.
Trend gradenj trgovskih centrov ob mestnih vpadnicah se nadalju-je. Tako iz smeri vasi Markišavci nastaja TC Merkur, iz smeri vasi
Noršinci pa TC Noršinska. Če so nova delovna mesta pozitivna stvar, je negativno zagotovo povečanje prometa na omenjenih cestah, ki se navezujeta na že tako preobreme-njeno Lendavsko ulico. Tega se zave-dajo tudi na Mestni občini Murska Sobota, zato investitorjem pogoju-jejo pokritje stroškov pri izgradnji novih krožišč, ki so dokazano bolj pretočna od semaforiziranih.
Nove razširitve pa že izvajata tudi
največja trgovska centra v Pomurju BTC in Maximus. V prvem bo že konec tega meseca končan zabavišč-ni center, ki bo vseboval dvanajst stez za bowling, igralnico biljar-da, prostor za igralne avtomate in velik prireditveni prostor. Poleg tega bodo razširili nekaj trgovske ponudbe in jo dopolnili s samo-postrežno restavracijo. Podobne načrte ima tudi v lanskem letu od-prt trgovski center družbe Dobel. Sklop Maximus se bo konec meseca marca prihodnje leto povečal za dva objekta, v letu 2009 pa še za doda-tnih pet. Tako bodo že v kratkem obogatene trgovska, gostinska in zabaviščna dejavnost. Največja pri-dobitev bodo kar tri kinodvorane, vsaka bo lahko sprejela prek štiri-sto obiskovalcev, prav tako kot pri konkurenci pa bo prosti čas možno preživljati ob igranju bowlinga in biljarda.
Tudi v Severni obrtno-industrijski
coni se je končno pričela prva gra-dnja. Na nekdaj močvirnem obmo-čju nastaja trgovski center za dom in gradnjo OBI, ki naj bi svoja vrata odprl čez dobrega pol leta. Preostali investitorji, ki imajo z murskoso-boško občino sklenjene pogodbe v omenjeni coni, pa morajo z gradnjo pričeti v naslednjem letu. Zaradi vseh novogradenj se že načrtujejo obvoznice, ki se bodo začele graditi čez nekaj let, v letu 2008 pa bi edina mestna občina končno morala do-biti izvennivojsko križanje železnice in ceste na Lendavski ulici.
9
AKTUALNO
Geza Grabar
Mreža pomurskih
gradov m dvorcev
Tudi na obeh bregovih Mure je veliko gradov in dvorcev, ki so različno obnovljeni in je vsak po svoje vključen v segmente turističnih ponudb bližnje ali daljnje okolice. Da bi ponudbo de-• ;nh dvorcev oziroma gradov (Murska Sobota,
Lendava, Gornja Radgona, Grad, Beltinci, Rakičan, Jeruzalem, Negova in Črnci) še bolj izpostavili, so na pobudo skupine zaposlenih Javnega zavoda Krajinski park Goričko ter Razvojnega centra Lendava, Podjetniško-ra-zvojne agencije Radgona in Razvojnega centra Murska Sobota v gradu v Beltincih podpisali pismo o nameri za ustanovitev mreže Pomurski gradovi in dvorci. Med podpisniki dveh objektov - grada Murska Sobota in rakičanskega dvorca, je bil tudi murskosoboški župan Anton Štihec. Namen konzorcija, ki naj bi zaživel čez eno leto, bi bil povezati delovanje in dejavnosti gradov in dvorcev, oblikovati strategijo ravnanja, rabe, po-dobe in trženja kulturnih spomenikov državnega
pomena, družno nastopati na javnih razpisih in izvajati razvojne projekte ter spodbujati razvoj podeželja in turizma. Kot je zapisano v vsebini pisma o nameri, bo predvidena dejavnost mreže pomurskih gradov in dvorcev tudi medsebojno sodelovanje partnerjev pri izmenjavi gradbenih in restavratorskih rešitev v teh objektih in nji-hova izvedba, izmenjava izkušenj pri oblikova-nju programov oz. vsebin, trženje, organizacija prireditev in drugih dogodkov v teh objektih. K sodelovanju bi radi pritegnili tudi druge po-nudnike ter si pridobili kar največ izkušenj iz Avstrije in Nemčije, kjer je povezovanje v obliki ceste gradov že uveljavljeno.
Nova okrasitev
Murske Sobote
V želji, da se letos podoba mestnega jedra v me-secu decembru spremeni in polepša, je župan Anton Stihec imenoval komisijo, ki je pripravila osnutek nove praznične okrasitve Slovenske in Kocljeve ulice ter Trga zmage.
Letos je okrasitev na omenjenih ulicah in trgu nova, vrednost novih svetlobnih okraskov z do-bavo, montažo in demontažo pa znaša 14.218 evrov. Slovenska ulica je po novem okrašena s svetlečimi večjimi kroglami bele svetlobe, ki so nad ulico razporejene razpršeno. Z razpršeno razporejenimi točkovnimi belimi lučkami je okrašenih tudi devet dreves na Slovenski uli-ci, pet dreves na Trgu zmage in kostanji pred Hotelom Zvezda. Stroški nove okrasitve - do-
bava svetlečih krogel in novih lučk na Slovenski ulici z montažo in demontažo - znašajo 14.280 evrov, montaža in demontaža že obstoječih no-voletnih okraskov pa staneta 6.990 evrov.
Grad je osvetljen z modro svetlobo, za najmlaj-še bo tudi letos postavljena pravljična dežela v Mestnem parku. Okraski, ki so center mesta krasili prej, so premeščeni na vpadnice. Letošnja novost je tudi okrasitev krožišč na vpadnicah, kjer na vsakem stoji steber z velikimi visečimi kroglami. Stroške okrasitve krožišč na vpadni-cah prevzemajo sponzorji BTC, Komunika za Maximus ter Agroservis.
Nova aparata za
ginekološko-porodni oddelek
Namesto poslovnih daril ob koncu leta so se tudi v družbi Agroservis odločili, da gineko-loško-porodnemu oddelku podarijo dva nova aparata - mamotom in histeroskop, skupaj vredna 60 tisoč evrov. Oba omogočata poveča-nje števila posegov in večjo točnost diagnosti-ke, prvi za ugotavljanje bolezenskih sprememb maternične votline, drugi za odvzem tkiva doj-ke za histološko preiskavo ter za odstranjevanje benignih sprememb dojk brez hospitalizacije in narkoze.
Opremo, ki je potrebna za delovanje omenje-nih aparatov, v višini 21,7 tisoč evrov pa je zagotovila SB Murska Sobota.
Borivoj Lalovič, prokurist Agroservisa, ki je pomembni pridobitvi za pomursko zdravstvo predal, je izrazil zadovoljstvo, da lahko podje-tje na ta način pomaga lokalnemu okolju, in pozval tudi druga podjetja, da začnejo razmi-šljati podobno, saj gre pri tem za korist, ki je bo deležna širša skupnost.
Direktor bolnišnice Ernest Börc izrazil zado-
voljstvo in zagotovil, da bodo tudi na ta račun storitve na ginekološko-porodnem oddelku še bolj kakovostne.
V okviru slavnostne predaje aparatov so pred-stavili tudi preventivno akcijo Red je vedno pas pripet in z njo poudarili pomen varnostnih pasov v prometu, še posebej njihovo uporabo pri prevozu otrok. Akcijo je predstavil predse-dnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender.
10
AKTUALNO
Tradicionalno srečanje
starejših občanov Murske Sobote
Tanja Zrinski
Mestne četrti so v okviru tedna starejših pripravile že tradicio-nalno srečanje starejših občanov Murske Sobote. Na srečanje v ka-varno Hotela Diana so povabili
vseh 1.415 občanov, starejših od 70 let, povabilu pa se jih je od-zvalo nekaj čez 400. Najstarejša prebivalka Murske Sobote je Karolina Čarni, ki bo v decem-
bru dopolnila 97 let, najstarejši meščan Ivan Nemec pa je dopol-nil 95 let. Druženje s prijatelji in sproščen klepet ob hrani in pijači so popestrili s kratkim kulturnim
programom, v katerem so sode-lovali učenci tretje osnovne šole, upokojensko društvo in glasbenik Drago Jošar.
Naj starejša občana obiskal župan
KAROLINA ČARNI se je rodi-la 13. decembra 1910 na Suhem Vrhu. Odraščalaje s tremi sestrami Ireno, Marijo in Karolino ter bra-tom Karlom. Skupaj s sestro si je zgradila hišo v Ciril-Metodovi ulici v Murski Soboti ter se zaposlila kot gospodinja pri evangeličanskem duhovniku Kovaču. Po smrti duhovnika Kovača je Karolina živela z njegovo hčerko Ano Rituper, med-tem se je tudi upokojila. Anaje leta 1991 umrla, in takrat se je Karolina preselila nazaj k svoji sestri Mariji v hišo na Ciril-Metodovi. Vendar je leta 1993 umrla tudi sestra in tako je Karolina ponovno ostala sama. Lani, ko smo jo obiskali, je še živela sama v svoji hiši, kjer ji je
bil v največje veselje njen vrt, ki ga je pridno obdelovala. Že takrat jo je redno obiskovala in ji bila v pomoč nečakinja Zdenka, h ka-teri se je tudi preselila. Tako smo Karolino letos obiskali v idilični vasici Kobilje, kjer uživa vso ljube-zen in skrb svoje nečakinje Zdenke in njene družine. Kot smo se lah-ko prepričali, je Karolina dobrega zdravja in spomina in tudi noge jo še držijo, saj je z nami sedela za mizo in ravno ona je bila tista, ki je večkrat dvignila kozarec na zdrav-je in nas zabavala. Povprašali smo jo, ali pogreša svoj dom v Murski Soboti. V šali je odvrnila, da ima svoj naslov, kamor prihaja pošta, še vedno na Ciril-Metodovi. Da pa
se na Kobilju dobro počuti, smo lahko razbrali iz njenega vedrega razpoloženja.
IVAN NEMEC se je rodil 18. maja 1912 v Filovcih. Po dru-gi svetovni vojni je služboval v Lendavi, kamor je bil izvoljen za predsednika okraja, nato je bil di-rektor zadružne zveze. Služboval je v komerciali Nafte. Ima dva otroka. Sedaj že dve leti in pol živi v domu za ostarele v Vukovskem Dolu, prej pa je živel v Ulici Otona Župančiča 11 v Murski Soboti. V domu za ostarele Idila smo ga obi-skali s predstavniki mestnih četrti ter z županom Antonom Stihcem. Ivan je bil zelo zgovoren in nam je hitel pripovedovat svojo življenj-
sko zgodbo. Najbolj ponosen je na svoje odlikovanje, ki ga je dobil od Tita za zasluge naroda. Kljub svo-jim 95. letom ima še vedno dober spomin. Tako se spomni tudi do-godka, ko se je v Beogradu srečal z Lojzetom Peterletom. Redno spre-mlja aktualne politične dogodke in je na tekočem tudi glede zadnjih predsedniških volitev, na katerih se je opredelil za g. Danila Turka. Da je radodaren in ima čut za so-stanovalce, smo se prepričali, ko je sestram naročil, da košaro, polno dobrot, ki smo mu jih prinesli, porazdeli med tiste ostarele, ki jih svojci le redko obiščejo. Ivan se v domu dobro počuti in pravi, da je eden tistih srečnežev, ki ga svojci še vedno redno obiskujejo.
11
AKTUALNO
Mikloševo senje
v Murski Soboti
Geza Grabar
Miklavžev sejem, katerega organizatorji - turi-stično društvo oziroma mestna občina in podjetje komunala, vsako leto pripravijo na miklavževo, torej 6. decembra, je tudi letos zaživel v vsej svoji
veličini.
Obe strani ulic v središču Murske Sobote - Slovenske, Zvezne in Trga zmage, so bile za-ložene s stojnicami (po mnenju organizatorjev jih je bilo 300), ki so se šibile pod težo najra-zličnejše ponudbe: tekstila, obutve, suhe robe, suhega sadja, mesnin, lesarskih izdelkov, lon-čevine... Žal je izdelkov domače in umetniške obrti vsako leto le za vzorec. V pisani ponudbi seje našlo za vsakogar nekaj, tako da sta na kon-cu bili zadovoljni obe strani. Tembolj, ker seje na sejmih mogoče usklajevati tudi glede cen. Na sejem, ki ga v Murski Soboti v čast zave-tnika župnijske cerkve sv. Nikolaja v takšni in obliki živinskih sejmov pripravljajo že vrsto let, je mnoge zvabila kar navada sama. Biti del večtisočglave množice obiskovalcev od blizu in daleč in se drenjati med njimi je za marsikoga svojevrstno doživetje. Če ti med njimi slučajno uspe srečati starega prijatelja ali znanca, je še toliko prijetneje. Da o novih znanstvih niti ne govorimo.
Starejši se bodo morda letošnjega sejma spo-minjali po kakšnem dobrem nakupu, okusni kuhani klobasi s hrenom ali dišečem kuhanem vinu, mlajši pa zagotovo po Miklavžu z dolgo brado v belem in z zavito palico. V številnem spremstvu se je na sejmu prikazal dvakrat - do-poldan in popoldan - in med mlade delil ja-bolčne krhlje. Z nastopi na osrednjem priredi-tvenem odru so sejemsko dogajanje popestrili še ljudski pevci in godci, godba na pihala ... Vsi se bodo sejma zagotovo spominjali po pri-jetnem vremenu, ki ni niti malo kazalo obraza bližajoče se (koledarske) zime.
12
Uspešno leto za
SGP Pomgrad
Geza Grabar
Đ letu 2007 se je zaradi ugodnih vremenskih razmer v celotnem gradbeništvu poznala ko-njunktura oziroma gospodarska rast. Tudi v 'kupini SGP Pomgrad kot eni največjih grad-benih skupin v Sloveniji je bilo celotno leto de-lovno zelo intenzivno. »Veliko je pripomogla izgradnja pomurskega avtocestnega odseka, kjer je SGP Pomgrad udeležen z več kot 15 odstotki izvedbe vseh gradbenih del in več kot “5-odstotno pri dobavi materialov za avtoce-sto in spremljevalne objekte,« pravi direktor družbe SGP Pomgrad Tadej Ružič. Sicer so izvedli za deset odstotkov več nizkogradenj kot visokogradenj, iz leta v leto krepijo tudi tržno pozicijo na področju ekoloških gradenj. Tu gre
omeniti bioplinarno v Motvarjevcih, Center za ravnanje z odpadki Puconci, kanalizacije in čistilne naprave v Dravogradu, Trbovljah in Piranu. Zaradi lažjega pridobivanja zahtev-nejših in večjih projektov so v prvi polovici leta skupaj s Kraškim zidarjem iz Sežane in Konstruktorjem iz Maribora ustanovili prvi slovenski gradbeni holding GH holding, ki bo izvajal visokozahtevne nepremičninske, ekolo-ške, energetske in gradbene projekte.
VsEh devet družb Skupine Pomgrad, v katerih je zaposlenih 638 ljudi, bo v letu 2007 preseglo 170 milijonov evrov prihodkov, od katerih bo konsolidirane realizacije približno 100 mili-jonov evrov oziroma 20 odstotkov več kot v
preteklem letu. Do konec meseca oktobra so na področju sponzorstev in donacij različnim subjektom v Pomurju namenili prek 200 tisoč evrov (v ta znesek niso všteta sredstva sponzo-riranja ND Mura 05), v tem mesecu pa bodo donirali še 60 tisoč evrov Splošni bolnišnici Murska Sobota za nakup novega CT-aparata. Osnovni cilj skupine v letu 2008 je povečati delež na gradbenem trgu in sodelovanje pri velikih projektih, prihodke načrtujejo v višini dobrih 165 milijonov evrov. Za nabavo novih osnovnih sredstev bodo namenili 7,5 milijonov evrov.
Dvajseta razstava
pasemskih malih živali
Geza Grabar
Okrog 40 članov Društva gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota se je sredi novembra ponovno podvizalo, saj so v prostorih OŠ I pripravili svojo tradicionalno letno razstavo, ki je bila letos že jubilejna dvajseta.
V štirih kategorijah - kunci, golobi, okrasna perutnina in morski prašički, so člani izložili, številni obiskovalci, zlasti najmlajši, pa so lah-ko občudovali blizu 500 živali. Te je posebna komisija tudi ocenila.
Kot je na koncu dvodnevne razstave ugotavljal njen dolgoletni predsednik Franc Glažar, je njihova naj večja letna prireditev z množičnim obiskom, zlasti najmlajših s starši in starimi starši, več kot imenitno uspela. Za to so v prvi vrsti hvaležni vodstvu šole, ki jim za potrebe razstave vselej velikodušno odstopi prostore večetažnega šolskega objekta, pa tudi vrtcem, katerih malčki iz različnih enot pripravijo in postavijo svoj kotiček. Za potrebe razstave ri-šejo in drugače ustvarjajo na temo živali.
Sicer pa društvo z vrtci tudi sicer dobro sode-luje. V mesecu maju člani društva v različnih enotah v Murski Soboti in okolici pripravijo dopoldanske razstave svojih živali. Na to temo pa sodelujejo tudi z družbo Terme 3000. Kljub pomembnemu poslanstvu, ki ga v smislu promocije različnih malih živalskih vrst opra-vljajo, pogrešajo večjo materialno podporo lokalnih skupnosti in gospodarskih družb.
AKTUALNO
Tradicionalna modna revija
Sekcije tekstilcev OOZ
Tanja Zrinski
V kavarni Hotela Diana se je odvijala že 12. tradicionalna mo-dna revija Sekcije tekstilcev pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota. Med tekstilci so sodelo-vali Šiviljstvo Metka, Modna kravata Gjergjek, Krznarstvo Ida Tivadar, Šiviljstvo in trgo-vina Lady D, Šivanje hlač, šivilj-stvo Štefan Titan, Poročni salon Sanja, SAGA, d. o. o., Proizvodnja kopalk in pižam ter Srednja po-klicna in tehniška šola Murska Sobota. Poleg njih pa so se z do-datki predstavili še Zlatar-Juvelir Vlado Mandič, Frizerski studio 9, Optika Focus ter Cvetličarna Andreja. Za kulturni vložek so poskrbeli mladi glasbeniki “Veseli Marki” ter eksotična trebušna ple-salka Misha.
Klub prekmurskih študentov
z novo predsednico
Tanja Zrinski
Bliža se prireditev Bujta repa v Ljubljani.
Klub prekmurskih študentov pripravlja tradicionalno srečanje prekmurskih študentov in osta-lih Prekmurcev v Ljubljani. Bujta repa bo potekala 19- decembra v Fun Factoryju. Med večerjo bo za smeh skrbel stand-up komedijant Tin Vodopivec, sledil bo kon-certni del s skupino Boardwalk casino, Zmelkoow ter Vladom Kreslinom z Malimi bogovi. Organizatorji si obetajo dober obisk in odlično zabavo, doda-jajo pa, da imajo vsako leto večje težave z iskanjem lokacije, saj so mnoge dvorane veliko predrage, marsikje kje pa jim kljub posredo-vanju vplivnih Prekmurcev odre-kajo gostoljubnost, čeprav Bujta repa slovi kot dobra prireditev, ki jo vsako leto obišče veliko znanih osebnosti. Bujto repo bo predvi-doma tudi letos obiskal župan Anton Štihec, mestna občina pa je tudi tokrat generalni pokrovi-telj prireditve.
Decembra je potekala skupščina občnega zbora Kluba prekmur-skih študentov, na katerem so njegovi člani izvolili novo vod-stvo. Prvič je mesto vodje kluba
prevzela predstavnica nežnejšega spola, saj je za predsednico kluba bila izvoljena Mihaela Kalamar, ki je že v preteklem dvoletnem man-datnem obdobju aktivno sodelo-vala pri aktivnostih. Po volitvah je za Soboške novine povedala: “Po uspešno vodenem in zaklju-čenem mandatu Iztoka Štefaneca s pogumom in tiho drznostjo prevzemam štafeto, ki jo bomo z novo ekipo tekli naslednji dve leti. Dosedanje delo v klubu me je obogatilo z veliko izkušnjami, kar je razlog, da sem se odločila za kandidaturo za predsednico kluba. Z dobrimi željami na pot in zaobljubo po odgovornosti ter prizadevnosti upam, da bomo delo v klubu uspešno nadaljevali, pri čemer mi je osnovno vodilo delo za študente in s študenti.”
14
AKTUALNO
V znanju
je moč
Aleksandra Grah
V kavarni Hotela Diana je od 28. novembra do 1. decembra potekal festival «Mladi za napredek Pomurja 2007«. Festival je organiziral mur-skosoboški Regionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije.
Regionalni center je bil ustano-vljen z namenom dviga ustvarjal-nih, raziskovalnih in inovativnih dejavnosti ter ravni tehnične kul-ture, še posebej med mladimi. Tako so v sklopu festivala potekali različni strokovni posveti, okrogle mize, predstavitve društev, ustvar-jalne dejavnosti, predstavitve fa-kultet, predstavitev dejavnosti osnovnih in srednjih šol, zaposli-tveni kotički in še marsikaj.
Uvod v tradicionalni festival se je pričel s konferenco Pomurskega društva za kakovost, naslednji dan je bila svečana otvoritev z vode-nim ogledom razstave, sledile so vse ostale spremljevalne festival-ske dejavnosti: informativni dan za osnovnošolce, ustvarjalna de-javnost s področja čebelarstva in lončarstva ipd. Ves čas prireditve je bila na ogled razstava tehničnih in raziskovalnih dosežkov pomur-skih osnovnih in srednjih šol ter nekaterih društev. V petek je sledil informativni dan za bodoče štu-
15
dente, saj so se na festivalu predsta-vljale različne fakultete, tako da so mladi iz prve roke lahko izvedeli, kaj posamezni študijski programi ponujajo. Različne dejavnosti do-kazujejo, da festival počasi postaja že utečen praznik ustvarjalnosti in kreativnost mladih v Pomurju.
Pomurska akademska avtocesta
V okviru festivala je potekala tudi peta znanstvena konferenca, ki jo že peto leto organizira Pomurska akademsko-znanstvena unija -PAZU. Letošnja tema konference je bila Pomurska akademska av-tocesta, ki že iz samega poimeno-vanja napoveduje problematiko, na katero se nanaša. Res je, da bo nova avtocesta Pomurju odprla velike priložnosti, a hkrati sama ne bo več zadostovala, potrebno bo vključiti znanje, ki bo glavni povezovalec novih priložnosti. Pomurska akademska avtocesta bo z novimi priložnostmi lahko učinkovito zmanjšala beg možga-nov in hkrati omogočila mladim, da si ustvarijo kariero v domačem okolju.
AKTUALNO
Praznični
december
Z željo, da se iztekajoče leto v našem mestu zaključi prijetno in v prazničnem duhu, smo se odločili, da pripravimo prireditev Praznični december.
Skozi celotno leto smo sami ali prek pristojnih ustanov izvedli različne prireditve (MIKK-ovi koncerti, delavnice; ZKD-jevi abonmaji, kon-certi; Festival Soboški dnevi, Soboško poletje ...), ki so med obiskovalci naletele na poziti-ven odziv. Zaradi tega smo se odločili, da že izvedene dogodke zaključimo z decembrskimi prireditvami.
Tako smo skupaj z Društvom prijateljev mladi-ne Murska Sobota, Mestnimi četrtimi Murska Sobota in MIKK-om Murska Sobota pripra-
vili praznični program s skupnim imenom PRAZNIČNI DECEMBER ter na ta način povezali organizacije, ki so prejšnja leta samo-stojno pripravljale dogodke v decembru. Prireditev PRAZNIČNI DECEMBER bo potekala v času od ponedeljka, 17. decembra, do ponedeljka, 24. decembra, (razen nedelje), in sicer na ploščadi ob Galeriji in PISK Murska Sobota.
Dogajanje na prireditvi se bo ob zvoku praznič-nih melodij pričelo vsak dan ob 10. uri s pro-dajo različnih izdelkov lokalnih proizvajalcev oziroma prodajalcev. Prepričani smo, da vam bodo s svojo pestro paleto izdelkov omogočili nakup prazničnemu času primernih daril.
Na prireditvi se bodo po posameznih dnevih predstavljale tudi humanitarne organizacije, ki delujejo v našem prostoru in s svojo dejavnostjo prispevajo h kvalitetnejšemu življenju mnogih izmed nas. Nekatere bodo svojo predstavitev popestrile s prodajo lastnih izdelkov, ki so prav tako primerni za praznično obdarovanje.
V popoldanskem času se bo prodaja na stojni-cah popestrila z prazničnim pevsko-glasbenim programom, ki je prikazan v tabeli:
Dan / čas	Dogodek
ponedeljek, 17. 12. 2007 16.00-18.00	-	županov nagovor -	Moirino pevsko plesno rajanje z najmlajšimi -	vožnja z vlakcem do Pravljične dežele
torek, 18. 12. 2007 16.00-18.00	-	kvartet flavt Glasbene šole Murska Sobota -	različne zasedbe kljunastih flavt Glasbene šole Murska Sobota -	mimohod Vrtca Murska Sobota, enota Ringa raja s pevsko predstavitvijo -	lutkovna predstava Pika Nogavička, lutkovna skupina OŠ I Murska Sobota
sreda, 19. 12. 2007 16.00-18.00	-	Otroški pevski zbor OS I Murska Sobota -	Otroški pevski zbor OŠ II Murska Sobota -	Mladinski pevski zbor OŠ III Murska Sobota -	otroški bolšji sejem: prodaja igrač na stojnicah
četrtek, 20. 12. 2007 16.00-18.00	-	lutkovna predstava Zgodbe od drugod, Društvo lutkovnih ustvarjalcev -	prihod Dedka Mraza in spremljevalcev -	vožnja z vlakcem do Pravljične dežele
petek, 21. 12. 2007 16.00-18.00	-	glasbena delavnica »Govoreči bobni«, pod mentorstvom Mirana Celca -	IMPROPARADA, KUD Priden možic
sobota, 22. 12. 2007 10.00-12.00	-	Prekmurska godba Bakovci -	Lutkovna predstava Kje si, Dedek Mraz, Gledališče KU-KUC -	Mešani pevski zbor Štefan Kovač
ponedeljek, 24. 12. 2007 10.00-12.00	-	Pihalni orkester Murska Sobota -	Stolni zbor sv. Nikolaja -	Mešani pevski zbor CHORUS
V času od 17. 12. 2007 do 3. 1. 2008 bo v mestnem parku postavljena tudi PRAVLJIČNA DEŽELA, ki je name-njena našim najmlajšim.
Da bodo prazniki lepi in prijetni, vas vljudno vabimo na PRAZNIČNI DECEMBER.
16
JAVNE OBJAVE
Mestna občina Murska Sobota razpisuje javni natečaj
»Zbiranje predlogov za najlepšo praznično okrasitev«
Utemeljitev: Mestna občina Murska Sobota ima v božično-novoletnem času zaradi praznične okrasitve še lepšo podobo. K temu poleg občinske uprave prispevate predvsem posamezniki, ki okrasite zunanjost svojih bivališč (hiš, parcel, stanovanj, balkonov). Ker cenimo vašo prizadevnost k bolj praznične-mu videzu MOMS, smo se odločili, da jo tudi simbolično nagradimo.
Upravičenci: Na natečaj se lahko prijavijo lastniki oziroma najemniki indivi-dualnih hiš in stanovanj. Prijave na natečaj oziroma predloge za nagraditev lahko podajo tudi druge osebe.
Rok: Predlog za nagrado je potrebno podati pisno, z utemeljitvijo ter točno navedbo hiše oziroma stanovanja (lastnik, naslov, stanovanje številka ipd.), in sicer do vključno petka, 28.12.2007, do 12. ure. Predlog se vloži na vložišče Mestne občine Murska Sobota s pripisom - natečaj praznična okrasitev.
Ocenjevanje: Na osnovi prejetih predlogov si bo posebna komisija ogledala praznične okrasitve, in sicer v četrtek, 3.1.2008 v večernih urah. Na osnovi ogleda bo komisija županu predlagala nagrajence za najlepše praznične okrasitve.
Merilo za izbor: Komisija bo ocenjevala praznične okrasitve v dveh kategorijah:
-	1. kategorija: stanovanjske hiše in okolica,
-	2. kategorija: stanovanja oziroma njihova zunanjost (balkon, stena, okno).
Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala tudi izvirnost praznične okrasitve.
Nagrade: Lastniki najlepših prazničnih okrasitev bodo prejeli denarne nagra-do v neto zneskih, in sicer:
a)	1. kategorija (hiše): 1. mesto 200 EUR, 2. mesto 120 EUR, 3. mesto 40 EUR,
b)	2. kategorija (stanovanja): 1. mesto 100 EUR, 2. mesto 60 EUR, 3. mesto 30 EUR.
Nagrade bodo izplačane najpozneje v roku 30. dni od objave rezultatov.
Rezultati: Najlepše praznične okrasitve bodo izbrane do 15.1. 2008 ter objavljene na spletni strani MOMS ter v naslednji številki Soboških novin.
»SKUPAJ Sl POLEPŠAJMO PRAZNOVANJE«
17
JAVNE OBJAVE
Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 8. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Uradni list RS, št. 1/96 in 137/2006) objavlja
RAZPIS
za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku
Mestna občina Murska Sobota podeljuje nagrade ob kulturnem prazniku. Nagrade se podeljujejo za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih.
Podeljene bodo naslednje nagrade:
-	denarna nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture,
-	plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture,
-	priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture,
-	priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvar-jalcev na področju kulture.
DENARNO NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru.
PLAKETO (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.
PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2008.
Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite v roku do 31. DECEMBRA 2007 s pri-poročeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota oziroma jih vložite v vložišče mestne občine.
Ta hiša je moja, pa vendar moja ni
Bea Baboš Logar
Naša hiša je stala v mali in ozki Gregorčičevi ulici. Stari oče je ni dal zgraditi, ampakjo K kupil in z njo je verjetno kupil tudi nesrečo. Bila je sicer ljubljena hiša, bila je dom vsem nam, ampak ni bila dobra hiša. Strašila je in gledala naše smrti. Niti posebno lepa ni bila, ne od tistih imenitnih - s kakšnim stolpičem in stekleno verando - bila je povsem navadna. Imela je sicer verando z debelim stebrovjem, a ne stekleno, spodaj pa so bile nekakšne obokane votline, v katerih smo spravljali ropotijo. To se ni videlo, ker je bilo čred njimi grmovje - španski bezeg, mirta in jasmin. Na verandi pa so stale ozke lekar-niške omarice, ki so nam jih pripeljali, ko je stric Hajdinjak, zdravnik, opustil privatno ?rakso in se preselil v Maribor. Njegova lekarna z epruvetami, posodami in različnimi zanimivimi instrumenti je postala moj kemični laboratorij, v katerem sem iz pepela in dodatnih sestavin kuhala lepotilne kreme vse dolge samotne poletne popoldneve.
Hiša pa je imela tudi veliko obokano temno klet. Tja nisem hodila pogosto, ker me je bilo strah. V klet se je lahko prišlo iz hodnika, pa tudi od zunaj, skozi velika močna vrata, ki jih je bilo treba zaklepati z ogromnim ključem in nato je navzdol vodilo nekaj že hudo vegastih stopnic. V mojem času smo imeli v kleti kup krompirja, premog, korenček v pesku in stare peči iz prejšnjih časov. Pa tudi peč na žaganje, ki jo je pozimi v svoji sobi upora-'bljala teta Anus, čeprav je dajala toploto le, dokler je gorela. Ko sem bila že malo večja, sem ji vedno pomagala obrazec za peč, visok kovinski valj nabutati z žganjem, na sredi pa je bil lesen kol, ki smo ga nato vzeli ven, da je ostala luknja po sredi in lajšala gorenje. Iz stanovanja pa je vodilo v klet kar precej strmo stopnišče - vrata pa so bila zapahnjena z železnim drogom, da nas ne bi po poti iz kleti ponoči kdo presenetil. A poleti so bile
stopnice koristne - takoj za vrati, na pragu smo hranili maslo, to je bil najprikladnejši prostor v hiši. Kos masla se je lepo rumen in napol raztajan namakal v krožniku z mrzlo vodo in postal božansko dober, namazan na črn kruh. Prinašale so ga ženske, ki so ga delale same, v lesenih modelih, tako daje vedno imelo vzorec na vrhu. Skuta pa je bila zavita v mokro cunjo. A ne enemu ne drugemu ni nihče oporekal. Takrat ne maslo ne
skuta nista nikomur škodovala in poletje je bilo veliko daljše od zime.
Pa tudi na podstrešje si moral iti po številnih strmih stopnicah. Tudi turneje bilo strah, če sem bila sama, a ne tako kot v kleti. Bilo je svetlejše, prostrano, zbita ilovnata tla so se spreminjala v prah, tu so se sprehajali golobi, stale skrinje z moko in sladkorjem - vojne zaloge, za katerih obnovo je preko mere skrbela teta Anuš, ki se je vedno bala, da bo spet šlo kaj narobe in bomo lačni. Ob kakršnihkoli alarmantnih in seveda nepreverjenih novicah je iz trgovine začela nositi moko, sladkor in mast v velikih modnih kanglah. Katastrofe ni bilo, natovorjenega pa nismo mogli dovolj hitro pojesti, zato je mast postala žarka, sladkor pa so napadle mravlje, daje porumenel in se skisal.
Strah pa je ostal. Kot dediščina vojne in časa takoj po njej, ko so morale naše ženske Ciganom prodati cimbale za dve vreči moke. Tako je omama spet lahko mesila kruh, ki sem ga, tako kot vsi ostali, nosila pečt v bližnjo pekarno. A da bi bili revni, ali, da bi življenje bilo težko, se mi sploh ni zdelo. Sanjarila sem na podstrešju in si ogledovala razglednice, pa stare modne revije, ki sta jih pustila stric Oto in teta Babi, ko sta odšla na Madžarsko. Razglednice s potovanj, zdravilišč pa tudi kakšne z lubenicami, ljube-zenskimi prizori, vrtnicami, oblački, pticami.
Vmes pa, med kletjo in podstrešjem smo živeli mi. V mrzli kuhinji, shrambi in treh visokih mrzlih sobah, ki so bile poleti prava blagodat, pozimi pa jih nikoli ni bilo mogoče ogreti - spalnica, kjer smo domovale omama, mama in jaz, vendeg soba - zasebno kraljestvo tete Anuš, in še ena, ki smo jo morali opustiti. Postala je ropotarnica, nad ropotijo pa se je košatil lepi, beli secesijski lestenec, ki ga je omama podarila nekomu za ne vem več kakšno pomoč.
Naša turobna in ljubljena hiša pa je imela na sprednji strani tudi spominsko ploščo, ki je naznanjala, da se je tu rodil Stefan Cvetko, borec za svobodo slovenskega ljudstva, ki so ga leta 1941 obesili Madžari. Mogoče je bila hiša kriva tudi za to. Pozneje smo jo zapustili vsi. Nekaj časa so v njej živeli klošarji. In končno so jo porušili. Da ne bi bilo
18
JAVNE OBJAVE
OBVESTILO GOSTINCEM - obratovalni čas gostinskih obratov
Obratovalni časi gostinskih obratov so na osnovi Zakona o gostinstvu
-	UPB2 (Uradni list RS, št. 93/07) opredeljeni v republiškem Pravilniku o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00,30/06 in 93/07).
Ta merila se nanašajo na redni obratovalni čas gostinskih obratov in definirajo naslednje obratovalne čase za posamezne vrste gostinskih obratov:
-	gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,
-	restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne,
-	slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro,
-	obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,
-	gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.
Zakon opredeljuje, da občina lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, in sicer v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
Torej, če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v republiškem pravilniku, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Tega pa odobri posamezna občina na osnovi sprejetih meril.
Ne glede na zgornje določbe smejo na osnovi republiškega pravilnika gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostil-ne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, in izletniške kmetije na teh območjih obratovati le med 6. in 22. uro.
V teh primerih je prav tako možno podaljšanje obratovalnega časa, in sicer na osnovi soglasja občine, ki pa ob tej izdaji upošteva svoja sprejeta merila.
Do sedaj je na območju MOMS področje obratovalnih časov gostin-skih obratov bilo urejeno s pravilnikom, ki je bil sprejet leta 2003 in dopolnjen z grafično prilogo leta 2005. Takrat je bilo območje MOMS glede na veljavne občinske prostorske akte razdeljeno na 3 področja: strnjeno stanovanjsko naselje, poslovno-stanovanjski del in izven sta-novanjskega dela. Ker veljavni republiški pravilnik vsebuje le dikcijo stavbe s stanovanji ali objekti na območju stanovanj, dosedanja raz-delitev ni več smiselna.
Zato je mestna uprava pripravila nov Pravilnik o merilih za izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, v Mestni občini Murska Sobota. Pravilnik je bil obravnavan in sprejet na novembrski seji me-stnega sveta.
Nov pravilnik gostinskim obratom na območju MOMS dovoljuje podalj-šanje obrat, časov enotno, ne glede na območje, v katerem se nahajajo. Za tiste, ki so bili do sedaj na območju strnjenega stanovanjskega dela. je možno zdaj večje podaljšanje (prej med tednom do 23.00, ob vikendih do 24.00), za tiste, ki so bili do sedaj na območju poslovno stanovanjskega dela in izven naselja, ter »nočne lokale« ostaja enaka možnost podaljšanja. Tako iz pravilnika izhaja naslednja možnost po-daljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov:
1.	Gostinskim obratom :
-	v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj od nedelje do četrtka do 24. ure, ob petkih in sobotah do 1. ure naslednjega dne,
-	izven stavb s stanovanji ali objektov na območju stanovanj brez omejitev.
2.	Gostinskim obratom, ki nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program in izpolnjujejo minimalne tehnične po-goje, v skladu z 52. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 88/00 in 114/04) se lahko odobri podaljšanje obra-tovalnega časa:
-	v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj cel teden do 05. ure naslednjega dne,
-	izven stavb s stanovanji ali objektov na območju stanovanj brez omejitev.
Ne glede na to, če gostinski obrat obratuje v okviru rednega obrato-valnega časa, kar mu dovoljuje republiški pravilnik, ali pa ima tudi soglasje občine za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, se izjemoma lahko odobri podaljšanje izven zgoraj navedenih določil ob raznih prireditvah (koncerti, plesi, revije, veselice, poroke, rojstni dnevi, zaključki ob koncu leta in podobno). Ta podaljšanja obratoval-nega časa se lahko odobrijo le za lokale, v katerih v zadnjih šestih mesecih ni bilo kršitev obratovalnega časa ali javnega reda in miru, ugotovljenih s strani policije, pristojnih inšpekcijskih služb oziroma drugih pristojnih organov.
Gostinskemu obratu se lahko izda tudi soglasje za obratovanje, ki traja dlje, kot je navedeno v 3. členu občinskega pravilnika (zgoraj navedeni točki 1. in 2.), ob pogoju, da pridobi pisno soglasje stanovalcev, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega obrata, in sicer v razdalji do 50 metrov od gostinskega obrata.
Nov pravilnik pa predpisuje ostrejše pogoje v primeru kršitev obra-tovalnega časa ter kršitev 8. in 21. člena Zakona o varovanju javnega
19
JAVNE OBJAVE
reda in miru. 8. člen tega zakona se nanaša na sankcije v zvezi s prekomernim povzročanjem hrupa v času med 22.00 in 6.00 uro, 21. člen pa opredeljuje javni red in mir v gostinskih obratih.
V novem občinskem pravilniku je na nek način dana večja odgovornost nosilcu gostinske dejavnosti, ki se ga zavezuje, da spoštuje odobren obratovalni čas ter določbe v zvezi z javnim redom in mirom, ki se nanašajo na spoštovanje omejitev glede hrupa ter javnega reda in miru v gostinskih obratih in na prireditvah in varstvo mladoletnikov.
V	primeru, da gostinec ne spoštuje izdanega soglasja za podaljšani obratovalni čas in ga krši, občina po uradni dolžnosti izda odločbo za skrajšanje, in sicer ob vsaki 3. kršitvi se podaljšani obratovalni čas skrajša za 1 uro. V tem primeru ni možno pridobiti soglasja za podalj-šanje v obdobju naslednjih 3. mesecev od dneva zadnje ugotovljene kršitve.
V	primeru, da gostinec ne spoštuje določb 8. in 21. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru, občina izda odločbo o skrajšanju obra-tovalnega časa, in sicer ob vsaki 3. kršitvi se skrajša za 1 uro.
Te kršitve smatramo za »težje« narave, zato je v pravilniku navedeno, da v teh primerih ni možno pridobiti soglasja za obratovanje v podalj-šanem obratovalnem času v obdobju naslednjih 6 mesecev od dneva zadnje uradno ugotovljene kršitve.
Pravilnik o merilih za izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas
gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejav-nosti, v Mestni občini Murska Sobota je objavljen v Uradnem listu RS št. 108/07 z dne 27.11.2007.
Ne glede na določbe občinskega pravilnika je za gostince na osnovi republiškega pravilnika pomembno to, da mora gostinec razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pri-stojnemu organu občine 15 dni pred:
-	začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto,
-	začetkom obratovanja,
-	spremembo obratovalnega časa.
Če gostinec prijavi obratovalni čas v skladu z rednim obratovalnim časom, ki mu ga omogoča republiški pravilnik in torej ne naproša za podaljšani obratovalni čas, mu po prvi potrditvi ni treba za vsako kole-darsko leto ponovno prijavljati razporeda obratovalnega časa, če tega ne spreminja in če ni prišlo do sprememb, ki se nanašajo na osnov-ne podatke o gostinskem obratu (vrsta, naziv in naslov gostinskega obrata, naziv in sedež matične firme gost. obrata). Če pa gostinec obratuje v podaljšanem obratovalnem času, je treba za vsako novo koledarsko leto podati vlogo za izdajo soglasja v tem času. Vloga za potrditev rednega obratovalnega časa oziroma vloga za izdajo soglas-ja za podaljšani obratovalni čas se vloži na obrazcu, ki je sestavni del republiškega pravilnika in ga je možno dobiti na spletni strani MOMS (vloge občanov) oziroma na vložišču MOMS.
Darja Potočnik
20
AKTUALNO
Terra folk v Murski Soboti
Tanja Zrinski
Terra folk, ki igrajo glasbo različnih kulturnih prostorov, so v mursko-soboški kinodvorani postregli z izvirnostjo in s slovenskimi, keltskimi, judovskimi, irskimi, balkanskimi, makedonskimi in ciganskimi napevi popeljali na različne konce sveta. Z zanimivim uro in pol dolgim nasto-pom je kvartet dokazal odlično formo, nad katero je bila publika vidno in slišno navdušena. Množica obiskovalcev se je na koncertu lahko nasmejala spontanemu nastopu in posebni energiji, ki je vključevala tudi obrazno mimiko in skakanje po odru. Uživanje v dobri glasbi in zabava sta bila razloga, da je bil koncert, ki ga je organizirala Zveza kulturnih društev Murska Sobota, zelo hitro razprodan.
Krstna izvedba Neishinega novega albuma

Tanja Zrinski
Murskosoboška kinodvorana je pokala po šivih energije, saj so bili obiskovalci priča prvi in zelo domači predstavitvi Neishinega novega albuma »Nor je ta svet«. Koncerta se je udeležilo veliko število ljudi, ki so dvorano zapolnili skoraj do zadnjega sedeža. Neisha je poleg novega albuma v repertoar vključila tudi pesmi z njenega debitantskega albuma, kot sta »Malo tu, malo tam« in »Planet za zadet«, ki pri poslušalcih še vedno vžgeta. Organizatorji pa že načrtujejo božični koncert Jana Plestenjaka, ki bo potekal 25. decembra ob 20. uri pravtako v mur-skosoboški kinodvorani.
Koncert kontroverznih
LET 3
MIKK je z nastopom hrvaške glasbene skupine LET 3, ki so na odru kot vedno postregli s kontroverznim izgledom in provokativnimi besedili, pripravil pravo decembrsko poslastico. Provokativnost je prepoznavni znak skupine, ki je najbolj razvpita prav zaradi atraktivnih nastopov, kjer pogosto pokažejo svoje intimne dele in se poigravajo s seksualnostjo. V Murski Soboti se je zasedba mudila v okviru promocije leta 2005 izdanega albuma Bombardiranje Srbije i Čačka, ki je bil v letu izida na Hrvaškem izbran za ploščo leta.
21
KULTURA
Letos
»dvojna« večernica
Aleksandra Grah
V kavarni Hotela Diana so letos podelili že enajsto nagrado za najboljše mladinsko leposlovno delo.
Nagrado večernico tradicionalno podeljuje-jo v Murski Soboti v okviru srečanja sloven-skih mladinskih pisateljev Oko besede pri Casopisno-založniškem podjetju Večer od leta 1997. Srečanje poteka v organizaciji za-ložniškega podjetja Franc-Franc, na njem pa z vsakoletnim simpozijem na določeno temo sodeluje tudi revija Otrok in knjiga. Letošnje, že trinajsto tradicionalno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede 2007 je bilo edinstve-no tudi zaradi rekordnega števila udeležencev srečanja. Simpozij z naslovom Jezikovno-slo-govne uresničitve tem sodobne slovenske mladinske književnosti, ki ga je kot vsa leta doslej pripravila revija Otrok in knjiga, je končno ugledal luč sveta. Letos je v okviru srečanja bila prvič podeljena večernica, ki je šla v roke kar dvema avtoricama, saj je komisija obema namenila enako število točk. Pozdraviti pa velja tudi odločitev CZP Večer, da denarno nagrado s 3.500 evrov poviša na 4.000 evrov, tako da je vsaka nagrajenka prejela polovico končne nagrade.
Pet nominirancev
Na slavnostni podelitvi je presenetil nastop gimnazijske skupine Hair, ki je zbrano družbo popeljala v čas 70-ih let. Za večernico so bili nominirani še Miklavž Komelj (Zverinice), Janja Vidmar (Uspavanka za mladega očka) in Marko Kravos (Trst v žepu, pogled na zgo-dovino od popka dol), po pregledu strokov-ne žirije v sestavi Vide Medved Udovič, Ide Mlakar, Darke Tancer Kajnih, Petre Vidali in s predsednikom Tonetom Partljičem na
čelu sta bili kar dve knjigi izenačeni, zato se je žirija odločila, da bo letos večernica zasijala kar dvema avtoricama, in sicer Ireni Velikonja za mladinski roman Poletje na okenski poli-ci in Majdi Koren za zbirko zgodbic Eva in kozel. Zbirka dvajsetih kratkih zgodbic je še posebej primerna za začetniške bralce, govori pa o deklici Evi, ki ima prav posebnega prija-telja, ki jo razume, zato mu lahko tudi lahko zaupa. Knjigo s 86 stranmi je uredil Andrej Ilc, ilustrirala pa Suzi Bricelj. Avtorica kratkih zgodbic je povedala: »Nagrada je veselje za opravljeno delo za nazaj in hkrati obveza za naprej, da se potrudiš, da delaš čim bolje.« Druga dobitnica nagrade Irena Velikonja je prepričala z romanom Poletje na okenski poli-ci, ki govori o najstniškem doživljanju ljubezni, sanjarjenju in seveda premišljevanju deklice o sosedovem fantu. Poletje na okenski polici je tudi prvenec avtorice in hkrati neke vrste »problemski roman z neproblematično« junakinjo, saj glavna junakinja ni upornica, temveč zgolj opazovalka z okenske police. Prvoosebna izpoved junakinje preseneča in deluje sila avtentično. In kot je povedala Irena Velikonja, je » nagrada je velikanska potrditev preteklega dela in glede na to, da je to največja nagrada za mladinsko književnost, zdaj čutim velikansko odgovornost, da mora biti moje naslednje delo vsaj tako dobro.«
22
KULTURA
Knjižno darilo prvega predsednika
in zahvala novoizvoljenega za zaupanje
Brigita Bavčar
Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti podaril knjige in fotografsko gradivo iz svoje mladosti ter iz časa, ko je vodil dr-žavo. Slovesnosti ob uradni predaji so se udeležili avstrijski predsednik Heinz Fischer in novoizvoljeni slo-venski predsednik Danilo Turk s so-progama, podžupan Mestne občine
Murska Sobota Jože Casar, direktor mestne uprave Bojan Petrijan ter ostali številni povabljenci.
Skupaj smo pozorno prisluhnili pri-povedi o kralju Jonašu v interpretaciji pravljičarke Vesne Radovanovič, pri-ložnostnemu pozdravnemu nagovo-ru direktorice knjižnice Suzane Szabo Pahič in darovalcu 2300 knjižnih enot ter slikovnega gradiva, ki bo od-
slej na ogled obiskovalcem knjižnice v Murski Soboti, Milanu Kučanu. Prve knjige je rojak knjižnici poda-ril pred desetimi leti, ko je še bila utesnjena v Hartnerjevi vili, drugi komplet pred petimi leti in tretjega v letošnjem novembru pred decem-brskim pospravljanjem svoje pisarne v Ljubljani. Tako bo domača knjižni-ca hranila več kot 2300 podarjenih knjižnih enot in slikovnega gradiva. Radodaren je bil tudi avstrijski pred-sednik, ki je poleg izbranih besed daroval knjižni paket, novoizvolje-ni predsednik Slovenije dr. Danilo Turk pa ni prezrl pravljične simbo-like, čeprav je bila povedana v prek-murskem narečju, sam pa je po rodu Mariborčan. Obenem se je dolgoletni diplomat in profesor prava, ki zdaj živi v prestolnici, v priložnostnem nagovoru zbranim zahvalil svojim volivcem. Obljubil pa je tudi, da se
bo trudil pri ohranjanju tradiciji dobrega sodelovanja z avstrijskin predsednikom, ki ga je vzpostavi prvi predsednik naše države. Prireditev v najlepšem kulturnen hramu našega mesta - Pokrajinsk in študijski knjižnici, kjer je v predd verju podarjena zbirka na ogled, ji popestril nastop cimbalista Andij; Sobočana.
23
Brigita Bavčar
Tri knjižne novi
V okviru dnevov založbe Franc-Franc, ki letos praznuje petnajstletnico delovanja, je bil prvi literarni večer, na katerem se je Franci Just ob izidu pesniške knjige Retuše pogovarjal z Milanom Vincetičem. Avtorje uvodoma pre-bral tri izbrane pesmi iz treh od svojih desetih pesniških zbirk.
Urednik in publicist Franci Just je ob jubileju založbe povedal, da so doslej v svojih zbirkah izdali 115 knjižnih naslovov.
Vincetičeve pesmi iz pesniške knjige Retuše, ki sta ji dala podobo akademski slikar Sandi Cervek in akademska kiparka Irena Brunec, je interpretiral Beno Horvat, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Kristijan Majcen in Blaž Sčavničar. Prisotni smo pozorno pri-
sluhnili pogovoru založnika z vidno ganjenim avtorjem, ki živi na Goričkem in se je pred kratkim srečal z Abrahamom, poznamo pa ga tudi kot predavatelja in izvrstnega publicista ter literarnega kritika.
Tako kot literarni večer v murskosoboškem gradu je bila zanimiva in predvsem odmev-na tudi predstavitev knjige Sobota nekoč in danes, ki po besedah avtorjev Janeza Mataja, Saša Štravsa in Ernesta Bransbergerja nastala iz ljubezni in spoštovanja do našega mesta. Številnim prisotnim je na predstavitvi knji-ge dobrodošlico izrekel Anton Stihec, župan Mestne občine Murska Sobota in eden do-natorjev, ki so omogočili izid publikacije. Ta lahko služi tudi kot darilo v mesecu obdaro-
vanj. Predstavljena je bila prav na predvečer Miklavža, gotovo pa bodo zadovoljni tudi vsi, ki jo bodo našli pod božično-novoletno jelko, saj jo lahko prineseta tako Božiček kot Dedek Mraz. Oba ustanovitelja in lastnika založbe Franc-Franc (Franci Just in Feri Lainšček) sta zbranim namenila nekaj izbranih besed. Znan pisatelj, ki živi v Murski Soboti in ima letos izjemno knjižno bero ter je ponovno tudi kre-snikov nagrajenec, je ob jubileju založbe izdal pesniško zbirko Nikdar ne boš znala. V knjigi je objavljen izbor Lainščkove narečne poezije in njegovi doslej še neobjavljeni fotografski motivi Prekmurja, njena predstavitev pa je bila v Monoštru med porabskimi Slovenci.
Trinajsta slikarska kolonija
V Klubu Pac je slikarska kolonija Primož Trubar - Moravske Toplice tokrat že trinaj-stič gostila sodobne likovne umetnike različ-nih generacij in specifičnih likovnih izrazov.
Slikarska kolonija deluje v organizaciji mur-skosoboške podružnice Protestantskega dru-štva Primož Trubar.
Vsi sodobni likovni umetniki so sodelovali pod umetniškim vodstvom akademskega slikarja Nikolaja Beera. Na akademiji so sodelovali Jerneja Smolnikar, ki se je tokrat odločila za konstruktiven likovni izraz, Veljko Toman, ki velja za izrazito temperamentnega slikarja, Milena Gregorič, ki jo je navdihnila pred-vsem panonska krajina v žgočem soncu, in Dubravko Baumgartner, ki je slikal strukturo razpadajočega zidu stare zidanice. Predstavila sta se še slikar ekspresivne figuralike Lucijan Bratuš in Huiqin Wang, ki je svoj likovni iz-raz zgradila v okviru sakralne vsebine, tako je
Aleksandra Grah
znamenita romanska rotunda v Selu postala slikarkina tema za razmišljanje o duhovnih vrednotah človeštva. Pomursko okolje je oči-tno mamljivo za sodobne umetnike, ki v njem iščejo ustvarjalen navdih. Dokaz za to je že trinajsta slikarska kolonija, ki pa nikakor ni nesrečna, saj s svojo kakovostjo in bogatim zanimanjem obiskovalcev potrjuje, da so bili organizacijski napori poplačani.
Večer pri Dobrayu
V nabito polnem salonu Murske republike v Hotelu Zvezda je bila v novembrskem večeru predstavitev romana Dušana Šarotarja Biljard v Dobrayu. S piscem petih knjig in avtorjem številnih filmskih portretov, ki izvira iz Murske Sobote, z družino pa zdaj živi v Ljubljani, kjer je urednik študentske založbe Beletrina, se je pogovarjal urednik zbirke Mitja Čander.
Dušan Sarotar, ki je roman Biljard v Dobrayu posvetil svojemu staremu očetu Francu Svarcu, je bil oseben v povedanem in zapisanem tako o zaspanem varašu kot hotelu s kazinojem in bordelom ob koncu druge svetovne vojne. V ospredju opisa je biljard, ki ga je v noči pred prihodom Rdeče armade igrala takratna so-boška smetana. Med znanimi osebami izstopa Josip Benko, sicer pa je zapisano o njem plod avtorjeve umetniške ustvarjalnosti in ne le zna-nih dejstev o tem najbogatejšem Prekmurcu, ki so ga, da bi se polastili njegovega boga-stva, po osvoboditvi ustrelili na soboškem
Brigita Bavčar
pokopališču.
Večer pri Dobrayu je popestril nastop šanso-njerke Vite Mavrič, ki je navdušila z izborom judovskih pesmi.
24
KULTURA
Dobrodelnost
ne pozna meja
Aleksandra Grah
V Stolni cerkvi svetega Nikolaja se je odvijal do-brodelni koncert, ki je bil hkrati uvod v Teden Karitas.
V Župnijski Karitas Murska Sobota se leto za letom soočajo s stiskami družin, otrok, posa-meznikov, invalidnih oseb in posameznikov, ki trpijo zaradi pomanjkanja in socialne iz-ključenosti. Vsako leto poteka tudi osrednja dobrodelna akcija - Teden Karitas, ki skuša na različne načine pomagati pomoči potreb-nim. Na letošnjem dobrodelnem koncertu so svoj del dobrodelnosti z glasbeno umetnostjo primaknili Mešani pevski zbor sv. Nikolaja,
Žarek, pevski zbor medicinskih sester, Mešani pevski zbor Stefan Kovač, Chorus ter pevki vokalne skupine Bel Canto. Letošnji Teden Karitas poteka pod geslom »Ah me imaš kaj rad?«, ki pa je lahko tudi aktualno geslo našega vsakdanjika, saj je to vprašanje, ki se dotakne vsakega posameznika. Namenjeno je tudi glavnima stebroma družine, in sicer očetu in materi. Družine so v današnjem sve-tu postavljene pred veliko preizkušenj, ki jih prevečkrat same ne morejo prebroditi, zato nujno potrebujejo pomoč čutečega sočloveka. Murskosoboški stolni župnik Martin Horvat si je ob dobrodelnem koncertu zaželel, da bi letošnji teden dobrodelnosti povezal dobre ljudi s trpečimi in vsemi pomoči potrebnimi.
Slovenski oktet v
Evangeličanski cerkvi
Lions klub Murska Sobota je s svojo dobro-delnostjo dejaven tudi v božičnem času, in tako so prvo decembrsko soboto organizirali koncert Slovenskega okteta v Evangeličanski cerkvi.
Lions klubi so nepolitična in nereligiozna združenja mladih med šestnajstim in tride-setim letom, ki so pripravljeni pomagati po-moči potrebnim. Po svetu deluje več kot pet tisoč takih klubov s prek 140.000 člani v 139 državah. Eden izmed njih je tudi Lions Klub Murska Sobota. V preteklih letih so v klubu izvedli vrsto dobrodelnih akcij in organizirali številne dogodke ter vzpostavili pristne stike z lokalnimi organizacijami, podjetji in me-diji. Eden zadnjih dobrodelnih dogodkov je bil nastop Slovenskega okteta, ki je zbranim ljudem dobrega srca polepšal večer z ljudski-mi in božičnimi pesmimi. V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo ponesel na vseh pet celin sveta z ljubeznijo in predanostjo. Majhen delček lju-bezni in predanosti je oktet na decembrsko soboto pustil tudi v Evangeličanski cerkvi.
25
KULTURA
10 let Foto kluba Murska Sobota
Geza Grabar
Z odprtjem lastne pregledne razstave ter del nekaterih gostujočih fotografov so v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska
Sobota počastili 10. obletnico kluba.
Na razstavi - vsak je prispeval po dve fotogra-fiji, je sodelovalo 20 članov.
Po prvih petih letih zelo aktivnega dela in sodelovanja na številnih domačih in medna-rodnih natečajih in razstavah je s prehodom z analogne na digitalno fotografijo prišlo do nekaterih prelomnih sprememb. S težavami klubskih prostorov je nastopila tudi siceršnja kriza v delovanju.
Potem ko so člani kluba digitalno fotografijo vzeli za svojo osnovo in z izvedbo vrste teča-jev digitalne fotografije pridobili široko bazo
za krepitev članstva, se vrzel počasi odpravlja. Člani, ki v klubu vztrajajo že od začetka, in šte-vilni novi - skupaj jih je 25, tvorijo pisano dru-ščino izraznih in amaterskih fotografov. Vse od začetka dobro sodelujejo s Fotografsko zvezo Slovenije in sorodnim fotografskim klubom Schanzer iz partnerskega mesta Ingolstadt v Nemčiji.
Delovanje v fotografskem klubu je v zadnjem obdobju povezal in mu dal nove vsebine seda-nji predsednik Miran Rojko.
Pesniška zbirka za literarne sladokusce
Geza Grabar
V murskosoboškem gradu je potekala predsta-vitev nove pesniške zbirke Milana Vincetiča s pomenljivim naslovom Retuše.
Zbirka Retuše je bila izdana ob petnajstletnici založbe Franc-Franc in hkrati ob avtorjevem petdesetem rojstnem dnevu. Na predstavitvi v gradu sta se pogovoru z avtorjem pridruži-la Franci Just in Beno Horvat z umetniško interpretacijo izbranih pesmi iz najnovejše Vincetičeve pesniške zbirke. Za boljše poču-tje in še večji užitek ob literarnih interpreta-cijah sta poskrbela Kristjan Majcen in Blaž Sčavničar z glasbeno spremljavo. Vincetičevo pesniško zbirko Retuše oklepata dve samostoj-ni in medsebojno povezani pesmi - uvodna Dnevna in sklepna Nočna, med njima pa se zvrti še šest ciklov, ki vsebujejo vsak po osem pesmi. Naslovi ciklov so še pomenljivejši kot
sam naslov zbirke: Prizori, Kopije, Ponatisi, Naslovi, Lekture in Prevodi. Po previdnem branju pesmi bralec opazi, da je začetni verz vsakega cikla hkrati končni verz tega cikla. Retuše predstavljajo zbirko, v kateri avtor zre tudi v preteklost, v mitične, arhaične prosto-re. Avtor si je ob koncu predstavitve knjige zaželel: »Upam, da bo vsem bralcem pri bra-nju knjige zelo lepo, tako kot je bilo meni, ko sem pesmi pisal. Kot je rekel Kajetan Kovič v povedi, ki jo vedno omenjam in uporabljam: »Je muka in je strast.« Ampak mislim, da se splača mučiti, da prideš do strasti.«
Predstavitev romana Karoline Kolmanič Pesmi odljubljenih
Klub PAC je novembra pripra-vil predstavitev romana z naslo-vom Pesmi odljubljenih avtorice Karoline Kolmanič. Osnovni motiv romana, ki se sicer dogaja v sodobnem času, je osamljenost, želja po bližini in družini. Roman govori o študentki Heli, ki se je iz podeželja odpravila študirat v Ljubljano. Avtorica Karolina Kolmanič, rojena 29. septembra 1930 v Lomanošah pri Gornji Radgoni, v romanu mnogo pozor-nosti posveča ljubezni, zaljublja-
nju ter odljubljanju. Pogovor z avtorico romana je vodila Norma Bale, za glasbeno popestritev pa je poskrbela učenka Glasbene šole iz Murske Sobote, ki je navdušila občinstvo Pomurskega akadem-skega centra.
26
GOSTILNA GORICA
Pridite in doživite s svojimi najbližjimi, poslovnimi partnerji, prijatelji, nepozabne trenutke ob izbrani odlični ponudbi!
ŠPORT
Zavarovalnica Triglav verjame Muri 05
Karlo Vrataric
Mura 05 je jesenski del prvenstva v drugi slovenski ligi končala na šestem mestu, kar ni zadovoljilo apetitov pri-stašev kluba in tudi vodstva. Nad ekipo pa niso obupali v Zavarovalnici Triglav, ki je v upanju na svetlejšo prihodnost s klubom podpisala novo sponzorsko pogodbo v vrednosti 60 tisoč evrov.
»Brez sponzorskih sredstev dru-štva v Sloveniji skoraj ne bi mo-gla delovati. Sponzorski vložek Zavarovalnice Triglav predsta-vlja 7,5-odstotni delež proračuna ND Mura 05 in je eden največjih v našem društvu,« je ob podpi-su sponzorske pogodbe povedal predsednik ND Mura 05 Dejan Kološa ter se zahvalil predstavni-kom zavarovalnice, ki so po njego-vih besedah še enkrat več pokazali občutek za okolje. Zavarovalnica, ki ima v pomurski regiji največji tržni delež, z Muro 05 sodeluje že od leta 2004, in to je že tretja pogodba, vrednosti pa naraščajo
iz leta v leto. Za sezono 2007/08 so Muri namenili 60 tisoč evrov. »Za Muro 05 smo se odločili, ker gre za dejavnost, ki je perspektiv-na, in ker si želimo rezultatov, kot so bili nekoč,« je povedal mag. Andrej Kočič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav.
»V prvem moštvu je bilo pet, šest igralcev, ki so prišli od drugod. To so večinoma igralci iz obrambnih vrst, saj ugotavljamo primanjkljaj teh igralcev v regiji. Vsi verjetno niso upravičili zaupanja, zato pri-čakujem trenerjevo analizo, pa ka-teri bomo storili določene korake. Kar se tiče same igre kluba, le-ta ni dobra, to je treba priznati. Želimo si bolj tekoče in prepoznavnejše igre, na domačem igrišču želimo biti nepremagljivi, z gostovanj želimo prinesti čim več točk. Po mojem osebnem mnenju se je ob-stoječi kader sposoben v drugi ligi uvrstiti med prve štiri ekipe, ne pa na sam vrh,« je pokomentiral prvo polovico prvenstva predse-dnik Kološa. Mura je štirinajstih tekmah dosegla 19 točk, kar pa ob zelo izenačeni konkurenci po-meni šest točk do prvega mesta in pet točk do predzadnjega mesta. »Vsekakor bi bili bolj zadovoljni, če bi osvojili kakšno točko več in
na nekaterih tekmah uspeli prika-zati boljše igre,« pravi trener Edin Osmanovič.
Medtem so se treningi na umetni travi, ki so po koncu jesenskega dela bili trikrat tedensko, končali 7. decembra, priprave na spomla-danski del prvenstva pa se bodo pričele 14. januarja. Kar se tiče sprememb v igralskem moštvu, je še ogromno neznank, zagotovo pa bo Fazanerijo zapustil Marko Kramberger. »Zaenkrat je zago-tovo, da nas zapušča Kramberger, kar pa se tiče prihodov, pa še ni nič dorečeno. Nekaj treningov z nami je opravil v lanski sezoni igralec Mure Gorazd Šunko, ki je dokazal, da bi nam lahko ko-ristil v nadaljevanju prvenstva. Drugih sprememb pa zaenkrat še ni,« pravi Osmanovič. Klub pa se bo 5. in 6. januarja na povabilo Združenja prvoligašev udeležil ali stars dvoranskega prvenstva Prve lige Telekom Slovenija v malem nogometu na odboj, ki bo pote-kalo v mariborski dvorani Lukna. Na prvenstvu bodo sodelovala vsa prvoligaška moštva in povabljeni Mura 05 in Olimpija Bežigrad. Nagradni sklad na prvenstvu znaša 10 tisoč evrov.
28
ŠPORT
30 let rokoborbe
v Murski Soboti
Karlo Vratarič
Rokoborba je ena najstarejših borilnih veščin, na olimpijskih igrah je prisotna že vse od leta 1896, dolgoletno tradicijo pa ima tudi v Murski Soboti.
Čeprav je bila rokoborska sekcija pri mur-skosoboškem klubu Sokol ustanovljena že leta 1936 in je delovala dve ali tri leta, se za začetek rokoborbe v Murski Soboti šteje leto 1977. Pobudnik ponovne ustanovitve roko-borske sekcije je bil Blažo Davidovski, prvi predsednik pa Janez Pučko. Ob ustanovitvi je bilo v rokoborsko sekcijo murskosoboškega Partizana vključenih 50 pionirjev in mladincev iz Beltincev in Murske Sobote.
30 let kasneje je v Klubu Pac potekala svečana proslava, kjer je bila predstavljena knjiga z na-slovom 30 let rokoborbe v Murski Soboti, ki so jo izdali rokoborski delavci in kjer so predsta-vljeni največji državni in mednarodni uspehi murskosoboških rokoborcev, njihove osebne predstavitve in vrsta fotografij. Prireditve so se udeležili mnogi nekdanji odlični tekmovalci, trenerji, nekdanji predsedniki in povabljeni gostje, med njimi tudi župan Murske Sobote Anton Stihec in puconski župan Ludvik Novak. Prireditev je vodil športni novinar Tonček Gider, ki je tudi prejel nagrado za ži-vljenjsko delo.
Predstavljena sta bila kandidata za olimpijske igre v Pekingu leta 2008 Jure Kuhar in Mitja Sedmak, podelili pa so svečane plakete za dose-danje rezultate in delo v društvu. Prejeli so jih Franc Podlesek, Rade Bačič, Jure Kuhar, Mitja Sedmak, Slavko Zec, Ludvik Miholič, Stanislav Sernek, Janez Pučko, Vlado Miloševič, Bela Banfi, Blažo Davidovski, Tomo Strbad, Boris Barač in Jožef Kranjec. Zahvalne plakete so prejeli Mestna občina Murska Sobota, Športna zveza Murska Sobota, DSR Murska Sobota in Rokoborska zveza Slovenije. Ob tem jubileju je potekala donatorska razstava pomurskih akademskih slikarjev. Svoja dela so prispeva-li Sandi Červek, Jože Denko, Franc Mesarič, Dare Birsa, Mirko Rajnar, Marjan Gumilar, Mitja Ficko in Robert Černelč.
29

ŠPORT
OK Galex-Mir gradi
na lastnem kadru
Geza Grabar
Vrhunska odbojka je v Murski Soboti prisotna že vse od osamosvojitve Slovenije, po številu gledalcev pa se. čeprav je rezultatsko uspešnejša, še zdaleč ne more primerjati z nogometom. Odbojkarski klub Galex-Mir tudi v tej sezoni cilja med prve štiri, priožnost pa so ponudili domačim igralcem.
Pred sezono 2006/07 se je odbojkarski klub Galex-Mir kot odbojkarska sekcija priključil Nogometnemu društvu Mura 05, poglavitni razlog za priključitev pa so nekateri skupni pokrovitelji. Z združitvijo je zbiranje sredstev lažje, saj nekateri pokrovitelji želijo izrecno vlagati v odbojko, ne pa v nogomet. Sezona se je kasneje izkazala tudi za rezultatsko uspe-šno, saj so se odbojkarji v slovenskem pokalu uvrstili na zaključni turnir, kjer so izgubili v polfinalu, prvenstvo pa so končali na petem mestu, čeprav jim je po rednem delu kazalo še bolje. Na slabše rezultate v končnici je vplivala prekratka klop, osvojeno mesto pa je bila tudi realna zmožnost kluba. »Poudarek smo dali tudi na mlajše selekcije, ki smo jih prej neko-liko zapostavili. Za začetek je bilo v redu, pod okriljem smo imeli okrog 50 mlajših igralcev, v prihodnje pa se bo to število še povečalo in bo zagotovilo kvalitetne igralce iz domačega okolja,« pravi 39-letni Dejan Fujs, igralec, trener in športni direktor kluba.
In prav na domačih igralcih klub gradi priho-dnost, edini tuji igralec pa je Dragan Perišič iz Srbi j e. »Želimo vedeti, ali lahko gradimo na domačih igralcih ali pa bo potrebno igralce poiskati drugje. S tem so dobili priložnost, da se izkažejo in si pridobijo izkušnje, ki jim bodo v prihodnosti prišle še kako prav. Načrtujemo, da bi ponovili lanskoletne rezultate ali jih celo presegli. Konkurenca je letos zelo močna, zato se bo potrebno boriti na vsaki tekmi, še posebej v končnici. Moštva so zelo izenačena in zelo težko je napovedati, kdo bo zasedel pozicije od prvega do četrtega mesta,« pravi Fujs. V mlaj-
ših selekcijah ima klub že okrog 100 igralcev in se bo v kratkem združil z beltinškim klubom, odbojko skušajo popularizirati še v Radencih, Tišini in po osnovnih šolah v Murski Soboti, za centra pa se dogovarjajo še s Puconci in Odranci.
Člansko moštvo po 12. odigranih krogih držav-nega prvenstva zaenkrat zaseda četrto mesto, medtem ko so iz pokalnega tekmovanja izpadli v osmini finala. In kako so v klubu zadovoljni z obiskom tekem? »V zadnjem obdobju se je na nekaterih naših tekmah nabralo večje število ljudi, kar dokazuje, daje zanimanje za odbojko v Murski Soboti precejšnje. Klub tradicijo že ima, saj v prvi ligi igra praktično od osamo-svojitve naprej, kar je povzročilo zanimanje v lokalnem okolju. V prihodnje lahko postane še bolj zanimivo, veliko pa je odvisno od re-zultatov, saj je publika zelo zahtevna, zato se boljši ali slabši rezultati takoj poznajo na obi-sku. Športna kultura je taka, da obisk temelji na odrazu rezultatov, ne pa na sami podpori domači ekipi,« je zaključil Fujs.
Dvoranski hokej
Geza Grabar
50 let hokeja na travi v Murski Soboti
Društvo za šport in rekreacijo je po tradiciji v decembru tudi letos pripravilo mednarodni turnir v dvoranskem hokeju, ki je bil obenem tudi IV. memorial v spomin na nekdanjega igralca in funkcionarja Milana Bratca, posvečen pa je bil tudi 50. obletnici hokeja na travi v Murski Soboti. Uradna svečanost ob tej obletnici bo v teh dneh.
V dveh skupinah je nastopilo šest ekip, od tega tudi dve ekipi Mladosti iz Zagreba. Prva ekipa slednjih je na koncu prvič osvojila turnir. Drugi so bili igralci iz Moravskih Toplic, tretja pa Pliva iz Lipovcev. Domača ekipa DSR Murska Sobota, ki jo že vrsto let vodi sekretar murskosoboške športne zveze in dolgoletni igralec Ludvik Zelko, je v tekmi za 3. mesto izgubila s Plivo.
30
GASILCI
PGD Černelavci z novim GVC 16/25
Geza Grabar
Gasilci tega primestnega društva so 82. leto delovanja sklenili z izjemnim organizacijskim podvigom na podro-čju opremljanja: v posebej preurejeno garažo so namreč že septembra po-stavili novo in sodobno opremljeno gasilsko avtocisterno, ki po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije nosi oznako GVC 16/25.
Vozilo, katerega vrednost je brez opreme ocenjena na 170 tisoč evrov, poseduje najsodobnejšo opremo za gašenje in reševanje po tipizaciji GZS, ima pa tudi nekaj dodatne opreme: večji (50-litrski) industrijski vodni sesalec, montažno vitlo, ki jo je mogoče namestiti spredaj ali zadaj, poli-valno napravo...
Kot sta dejala predsednik Marjan Horvat in poveljnik Branko Lončar, si je društvo z natanko 99 člani, od tega jih je skoraj polovi-ca operativcev, za zamenjavo stare avtocisterne prizadevalo že nekaj let, sedanje vodstvo pa je omenje-no investicijo uvrstilo tudi v svoj petletni mandat dela, ki se izteka z letošnjim letom.
Pri pokritju te zahtevne finančne konstrukcije najpomembnejši de-lež odpade na mestno občino, ki bo v enakih deležih v štirih letih zagotovila polovico celotne vre-dnosti investicije, sodelovali pa so tudi GZ MO Murska Sobota, murskosoboška območna enota Zavarovalnice Triglav in doma-ča krajevna skupnost. V obliki prostovoljnih prispevkov so 10 tisoč evrov prispeval tudi krajani Cernelavcev in društvo samo, ne-kaj sredstev pa so si preskrbeli tudi v obliki posojila.
Kot ugotavljajo odgovorni, se je z omenjenim vozilom požarna var-
nost v kraju in okolici še izboljšala, saj ima društvo - v skladu s kate-gorizacijo GZS je II. kategorije - s potrebno osebno zaščitno opremo na voljo kar 24 operativcev. Ti niso v skladu s predpisi samo opremlje-ni, pač pa tudi usposobljeni. Trenutno sta v PGD Černelavci dve članski tekmovalni enoti - čla-nice B (s 1. mestom na letošnjem regijskem tekmovanju so se uvr-stile na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto) in člani A ter kar štiri enote mladih. Na pregledu društva in na občinskem tekmo-vanju so namreč nastopili s kar šestimi tekmovalnimi enotami, z dvema pa tudi na regijskem kvizu gasilske mladine.
Kot predvideva vodstvo, naj bi novo vozilo namenu svečano pre-dali ob koncu prve polovice pri-hodnjega leta.
V zadnjem obdobju černelavski gasilci dajejo pomemben impulz
tudi znotraj GZ MO. Društvo že več kot desetletje (od leta 2001 s podpisom listine), odlično sode-luje tudi z gasilci iz PGD Slivnica pri Celju. Leta 2003 so se uspešno prijavili na razpis projekta čez-mejnega gasilskega sodelovanja PHARE Slovenija-Madžarska, kjer so k sodelovanju pritegni-li tudi gasilce iz Rakičana ter Monoštra na Madžarskem. Leto zatem so sodelovanje v tem pro-jektu nadgradili s PGD Slivnica in sorodnimi društvi iz Bednje (Hrvaška), Monoštra in Gornjega Senika (Madžarska).
Njihova operativna enota redno sodeluje na različnih skupnih za-ščitno-reševalnih vajah gasilske zveze, nenehno se izobražujejo in usposabljajo, velik poudarek pa dajejo tudi delu z mladimi. Svojo pripadnost utrjujejo z različnimi izleti, med mladimi pa s počitni-škimi tabori.
31
GASILCI
Regijski kviz gasilske mladine v Černelavcih
Geza Grabar
Gasilci iz PGD Černelavci so bili ob pomoči Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota sredi novembra odlič-ni gostitelji četrtega regijskega kviza pomurske gasilske mladine.
V	treh starostnih skupinah - mlaj-ši in starejši pionirji ter mladinci, je znanje v dvorani krajevno-gasil-skega doma in veščine s področja gasilstva v gasilskih garažah in ob njih preizkušalo kar 24 ekip, sku-paj torej 72 mladih. Čeprav so pri-šli samo iz gasilskih zvez Murska Sobota in Puconci, je bila udeležba nad pričakovanji. Mislimo si lah-ko, kaj bi šele bilo, če bi mlade po-slale vse gasilske zveze v Pomurju, ki jih je blizu 20!
V	teoretičnih znanjih s področja požarne preventive, gasilski abe-cedi in preverjanju splošnih znanj ter praktičnem preizkusu vezanja vozlov in spoznavanju gasilskega orodja so mladi tudi letos pokazali presenetljiv visok nivo znanja, kar samo dokazuje, da se za dobre ga-silske operativce ni bati.
Med najštevilčnejšimi ekipami na kvizu so bili tudi letos iz PGD Bodonci in Rakičan: oboji so na kvizu nastopili s po kar petimi ekipami. Med društvi iz GZ MO velja omeniti še PGD Satahovci in PGD Černelavci s po dvema eki-pama, sodelovali pa so še mladi iz PGD Veščica.
Mladi iz društev gasilske zveze me-stne občine so bili tudi tekmoval-no uspešni, saj sta se kar dve ekipi iz Rakičana - 1. med mlajšimi pionirji in mladinska, uvrstili na
državni kviz, ki bo v Črnomlju. Obe sta namreč osvojili drugi me-sti, pravico nastopa na zaključnem kvizu pa imata prav prvouvrščeni ekipi v vsaki kategoriji.
Ostale uvrstitve enot iz GZ MO: mlajši pionirji: 3. Černalavci I, 7. Rakičan II., 9. Satahovci in 10. Černelavci II; starejši pionirji: 5. Rakičan II, 7. Satahovci, 9. Rakičan I in 10. Veščica.
Alojz Vuk, predsednik komisije za delo z mladimi pri Pomurski (ga-silski) regiji, je bil na koncu zado-voljen tako z organizacijo kakor s pokazanim znanjem. Kot je dejal, iz leta v leto mladi pokažejo višjo raven znanja in praktične usposo-bljenosti, kar po drugi strani po-trjuje tudi kakovostno in načrtno delo njihovih mentorjev. Pravi, da se njihovo število povečuje, vseeno pa nekatera društva in zveze pri tem posebej izstopajo. Ne bomo se zmotili, če izpostavimo tudi GZ MO Murska Sobota.
Komisija, ki jo vodi, naj bi priho-dnje leto dvema ustaljenima re-gijskima tekmovanjema za mlade - praktično tekmovanje rokovanja z gasilsko opremo in kviz znanja, predvidoma v septembru doda-la še orientacijski pohod. Tudi slednji, ki je na državni ravni že ustaljena oblika druženja, naj bi bil tekmovalnega značaja. Po zagotovilu regijskega gasilskega poveljnika Antona Rančigaja, ki
prihaja iz Černelavcev, ima za to vso podporo.
Z uspehi in znanjem mladih iz društev svoje zveze sta bila zado-voljna tudi predsednik GZ MO Stefan Barbarič in poveljnik Franc Olaj. Kot sta dejala, bo zveza, ki jo vodita, tudi v prihodnje moralno in materialno posvečala veliko po-zornosti gasilski mladini, s katero v obliki rednih izobraževanj, tek-movanj usposobljenosti in sedaj tudi pri preverjanju znanj gradijo temelje za prenos gasilskega znanja in tradicije na mlajše generacije. Ne smemo namreč pozabiti, da je prihodnost sleherne dejavno-sti toliko uspešna, koliko mladih ima včlanjenih v svoje vrste, sta poudarila. Če kje, potem je za prostovoljno gasilstvo s pomemb-nim humanim poslanstvom njena prihodnost zagotovljena.
32
CIVILNA ZAŠČITA
Zaščita in reševanje v letu 2007
Stanislav VVOLF
Službe in organi s področja zaščite in reševanja (služba za ZiR, OŠCZ, GZ MO MS) skozi vse leto spremljajo stanje na svojih področjih in usmerjajo nadalj-nje delovanje z namenom zagotavljanja največje možne stopnje varnosti ljudi in njihovega premoženja v Mestni obči-ni Murska Sobota. V ta namen urejajo evidence vseh sodelujočih v sistemu ter usmerjajo usposabljanja sodelujočih za iz-
vajanje nalog zaščite in reševanja. Pri tem je posebej pomembno usposabljanje vseh, ki so organizirani za zagotavljanje pomoči prizadetim. V letošnjem letu je bil izve-den tudi poskus usposabljanja občanov za izvajanje samopomoči ob usposabljanju enot in služb Civilne zaščite ter ostalih sil sistema ZRP (gasilci, kinologi idr.)
Za vse aktivnosti sistema zaščite, reševa-nja in pomoči pa so navedene vodstvene strrukture dolžne zagotavljati tudi pogoje za njihovo delovanje. Tako se v skladu s srednjeročnim programom nabav in usposabljanja skozi proračun MO MS zagotavljajo sredstva za osebno in sku-
pno opremo vseh sodelujočih v sistemu. Program opremljanja in usposabljanja se posebej učinkovito izvaja na področju ga-silstva. Župan MO MS je v letih do 2010 zagotovil še dodatna sredstva za opremlja-nje gasilstva v višini cca. 250.000,00 € za nujna vlaganja v posodobitev voznega parka, ki so glede na oceno ogroženosti naše občine nujna. Že v letošnjem letu pa je župan MO MS prižgal zeleno luč k vodenju aktivnosti za iskanje ustreznih rešitev za zamenjavo obstoječe avtolestve, kateri po tehničnih podatkih poteče rok uporabnosti v letu 2011. Naloga sodelu-jočih je, da zagotovijo čim več možnih virov za njeno financiranje glede na to, da je ta projekt skupnega pomena za širšo pomursko regijo.
Skozi leto so bile izvedene vse aktivno-sti, ki so bile planirane v srednjeročnih in letnih programih dela. Posebej je potrebno izpostaviti zaključno skupno usposabljanje vseh sil ZRP na Lendavski ul. v Murski Soboti, kjer so sodelujoče sile ZRP opravile veliko nalogo preverjanja
možnosti delovanja na takšnem bloko-vskem naselju, kot je Lendavska ul. 19-25. Aktivnosti sil ZRP ter podjetij in zavodov so bile izvedene v skladu s programom usposabljanja. Da bi lahko bili v celo-ti zadovoljni, pa je treba najti način za sodelovanje občanov in stanovalcev na objektih, v katerih se aktivnosti izvajajo in ki ga v primeru zadnjega usposabljanja ni bilo. Izgledalo je, kot da je usposabljanje sil ZRP namenjeno samo in izključno sodelujočim silam. Pri reševanju je zelo pomembno, da sodelujejo reševalci in reševani. Predvsem ogroženi stanovalci bi lahko s sodelovanjem pridobili zna-nje za samoreševanje. V usposabljanju je bil ugotovljen še problem neustrezne urejenosti objekta za reševanje, kar je posledica neustreznih posegov v objekt (evakuacijske poti), katere bi po našem mnenju morali zagotavljati, skupaj s sta-novalci, predvsem upravljavci objektov. Zato bomo v bodoče stalno opozarjali upravljavce večstanovanjskih objektov na nujnost stalnega zagotavljanja pogojev za
varno reševanje stanovalcev.
Ne glede na rezultate sistema ZRP in za-gotavljanja pogojev za njegovo delovanje je treba opozoriti, da se v sorazmerju z rastjo ogroženosti v naši občini ne zago-tavljajo zadostna sredstva in ne polaga ustrezna pozornost za usposabljanje in opremljanje enot in služb Civilne zaščite. To povzroča postopno zaostajanje teh sil za povprečjem opremljenosti in usposo-bljenosti sil Civilne zaščite primerljivih občin v RS. Tako bo nujno iskati rešitve za povečanje sredstev za enote in službe Civilne zaščite in povezovanje sil mestnih občin v RS.
Sistem ZRP v MO MS je po mnenju in-špekcijskih organov eden najbolje orga-niziranih v državi, so pa pomanjkljivosti, o katerih je treba govoriti in jih reševati v največji možni meri. Vse aktivnosti so namenjene naši varnosti in razvoju.
33
KRIŽANKA
NAGRADNA
KRIŽANKA
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite dc 5. januarja 2008 na naslov:
Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko
Nagrada za križanko je:
IZLET V BUDIMPEŠTO ZA DVE OSEBI.
Nagrado poklanja turistična agencija Sonček.
Nagrajenec križanke iz prejšnje številke:
SANJA SEČKO, Lendavska ulica 17 B, 9000 Murska Sobota Žreb je po tekal javno v studiu Kanala 10.
glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,
9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, 
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ, 
DANIJELA ŽITEK
naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ 
oblikovanje: INQUA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. 
naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno.


34
TRADICIONALNO SILVESTROVANJE NA PROSTEM
Prireditveni prostor: mestno središče - Trg zmage Organizator: Mestna občina Murska Sobota
Glasbeni program bo izvajala skupina ROCK PARTYZANI. Skupino sestavljajo člani: Aleš Klinar, - Klinči, Robert Sršen - Srš, Franci Zabukovec - Zabukovvski, Janez Nared - Giovani, Vojo Djuran - Vojo in Darja Drobnič -Didi.	j
»V ekipi so sami preverjeni mački in mačka slovenskega pop rocka, ki so se kalili v mnogih popularnih slovenskih skupinah: Botri, Martin Krpan, Agropop, Magnifico & Pismejkerski, Don Mentony Band, She itd. Lahko rečemo, da gre za nekakšno slovensko super skupino, ki jo združuje ljubezen do dobre glasbe.« (www.rockpartyzani.com)
Skupina igra pop rock uspešnice, yugo uspešnice, evrosong mix, disco uspešnice, balade, narodni mix, slo rock mix, domače skladbe, evergreene, zato smo prepričani, da bo uspela v Murski Soboti s svojim nastopom narediti odlično silvestrsko zabavo.
PROGRAM PRIREDITVE:
22:00
23:40
00:00
23:45

02:00
glasbeni program skupine Rock Partyzani       nagovor župana mestne občine Antona Štihca novoletni OGNJEMET 
nadaljevanje glasbenega programa
VABLJENI!
Srečno!
Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih aparatov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model aparata ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Akcija traja do odprodaje zalog. Informacije o cenah in pogojih nakupa so na voljo na vseh prodajnih mestih in na brezplačni številki za Mobitelove uporabnike 041 700 700.