Razne novice. Godovi prlKoflnJega te3na». 19. Nedelja. 1. po teliki noči (bela), Ema. Jezus se prikaže učencem, Jan. 20, 19—81. 20. Pondeijek, Marcelim škof. 21. Torek. Anzelm, škof 22. 8reda. Soter in Kaj, p. m. 23. Četrtek Adal^ert (Vojteh), škof. 24. Petck, Jurij, m. 25. Sobota. Marko, ev. Iz učlteljske službe. Na šestrazrednici v Sevnici je razpisano mesto učiMjice rocnih del; proŠnje do dne 28. aprila. — Na dvorazrednici pri Sy. Duhu v Halozah je razpisano mesto učiteljice rocnih del; prošnje je vlagati istotaEo do dne 28. aprila. * Rdeč teden. Poleg »veUkega" tedna imamo sedaj tudi ,,rdc66" in ,,bele" tedjie. "Sooialni demokratje določajo po 1 tedcn za agitacijo za svojo stranko in svoje časnikc; te tedne imGnuJGJo ,,rdeee" tedne. En tak teden so dobili v Nemčiji 110,000 pristašev m 68 tisoS narofinikov, RdGČim tednom nasproti so katoliSke stranke vpeljale - ,,bele" tedne. Slovenci pac imamo ,,belo nedGljo", o belem tGdnu, ki bi bil tudi potreben, pa Še ne vGtno veliko. Dobro bd bilo, ako bi naši somišljeniki vGekrat v letu vpeljali belc tGdne za razširjenje ,,Slovenskega Gospodarja". * Nadvojvoda Franc Ferdinand in niegova sopcoga kot vzgled zavednega katoličana. PrejSnji teden se"je mudil prestolonasliGdnik Franc Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Holienberg v Gorici, kjer jo tudf prenoCeval. Ob tcj prlliki &ta visoka gosta obiskala vee cerkev in tam poboz.no molila, Nato pa jg nadvojvoda s svojo soprogo šei v razno trgovine kupovat pirliG za svojo dru^ino. In glejte! Visoki clan cesarske liiše je kupoval edino v trgovinah, o katerih jg izvedel, da so gospodarji vtieti katolifiani. To [•ove dovolj! — Vojvodinja Holienberg je dne 10. t. m, obiskala božji grob pri Sv. Justu v Trstu. Prestolon<',slGdqikova rodbina je zapustila Mirajnar dne 14. t. m. Nadvojvoda prcstolonas!lednik namerava v jescni zopGt bivati v Mirama.ru. — Te dni se bo mudilFranc Ffidinand na obiskn bavarske Kraljeve rodbinevMonakovera. * -Hvaljen hodl Jezus Krlstus" hočeio pdpra_vlt|. Doggttaf Je" rvftjrfin- v .nagili Uudskih šolah prclc^"navada, da so Šolski odtroci morali pozdravljati s starim krš^anskim pozdravom: ..Hvaljen bodi Jezus Kristu^!" Vzadnjem tfasu pavpeliujejo druge pozdravo, Obče znano je, da so nedavno po vseh šolah na Slovenskem KoroSkem vpGljali pozdrav: ,,GriiB Gntt!" Nadzorniki zahtevajo, da otrocl povsod tako pozdravliajo. Ker pozdrav ,,kiiten tak1" ni vlekel in je dajal povod za zasmehovanje, zavili so nemško-naclonalni nadzorjiiki in uCitelji svoje o5i proti jiebu, vzdihnili, povih se v plašc pobožnosti ter sklenili: Upeljimo pozdrav: ,,GruB Gott!" Nad tem se pobožno slovensko liudstvo ne bo toliko zgražalo iji naš namGn jg vcndar dosežGn: ponemcevati otroke in lzpodrivati stare slovenske in Igpg domačG pozdrave: ,,HvalJ6n bodi Jezms Kristus!", ,,Dobro jutro!", ,,Dober večer!", ,,Lahk' noc Bog daj!", ,,Z Bogom!", ,.Bog te sprimi!" itd. To je veiidar vrhuncc hinavšcine in dokaz, da tem ljudem nobeno srodstvo ni preslabo, da 1g pomaga pono.mCevati, Mi pa učimo otroke pozdravljati s starimi In lepimi slovenskiml pozdrav:), od uSiteljstva pa zahtovaono, naj jih lcpo pusti pri .miru. Poscbno opozarjamo starišG, da se je v šulferajnskih šolah že skoro povsobt zavrgGl pozdrav: ,,HvaliGn bodi Jezus Kristus!" * Laudonova pobožnost. Slavni gGnGral Laudon io bil poklican k cesarici Mariji TerGziji. Ravjio v tre.notku, ko bii bil moral vstopiti v vsprGJemno dvorano, je zaSelo zvoniti po dunajskih cerkvah poldan, GfiiGrai, ki ni imel toliko casa, da bi opravil svojo molitev, se je vsaj prekrižal prl vhodu v dvorano.. To je pa opazila cesarica, ki se je takoj z Laaidonom pošalila, rckoc: ,,Ali sg me tako bojite, Ijubi general? Vidim namreS, da se križatG, kakor pred hudobo!" — ,,'OprostitG, VeliSanstvo", odgovori Laudon, ,,ravno je zazvonilo in' moja mati m':: je globoko v STce vsadila .•ia<5elo: NajprGj Bog in Mati božja, potGm angGli in Ijudje ..." — ,,To jg jako Icpo", poihvalila jg CGsarica hrabrega genGrala. ,,Kakor oogumno branite moj prostol, tako izborno branite tudi svojega Boga, ki je tu'di moj Bog." * Katoliški zavodi v Skadru. SkadGr, za katei'6ga so Crnogoroi toliko žrtvovali, ne da bi si ga bili prisvojili, štGje 30,000 prcbivaloGv, Od teh je 3000 katoličanov, 2000 pravoslavjiih in 25,000 albanskih moliamedanoev. Avstrija je lmela po prejšnji pogodbi varstvo nad katoliSani,. Ustajiovila je razne katoliške zavode v mestu, S pomoSjo A-vstrije jg bila sezidana stolna cerkev, v katero lahko gre do 5000 ljudi, franciškanska cerkev s šolo, bolnišnica in hišG veS redov, Jezuiti imajo v Skadru sGmenišiJe in misijonsko hišo, Z zidanjGm semeniŠSa so zacGli že 1, 1848., toda nestrrmi mohamedanci so jim sproti podrli, kar so s težavo i.n ogromjiimi stroški sezidali.t L, 1854. sc je vnovifi lotil tega dela msgr, Guzlielmi, liotec sezidati semenišge za vse albanske škofiJG. Vodstvo semenišča Sd lioteli prGvzeti jGzuiti iz Benetk, ki so bile takrat Se avstrijske1. Z zidanjem se jg zaeelo sporaladi 1, 1856. Toda inGSGca junija je bilo za6eto dGlo zopet od Turkov uniceno, Takrat je poslala Avstrija prGd Skader vojno ladjo, in to je pomagalo. Drugo leto je stavba leno napredovaJa in že 1. 1859. so bili v semenišce sprejeti prvi gojenci, Na željo avstrijske vlade študirajo skadrski bogoslovci nekoliko semeslrov tudi v Inomostu, K sGmenlšču spada tudi tiskarna, v kateri jc izšel L 1911, laško-albanski besednjak, ki ga je spisal jeziut p. Busetti. — Zavod Franfiiška Ksav, daje skadrski katoliški mladini priliko, obiskiovati trojno §olo: ŠestrazrGdno Ijudsko, trirazredno strokovno In iTirazrGdno trgovsko šolo, jia katGri se pou^uje v Štirih jezikih: neraškem, laškGm, francoskem \n albansžem. * Liberalci za svobodno šolo in za ločitet zabona! NaCvetno nedGljo sg je vVipavi na Kranjskem vršil velfkanski shod kmetov, katerlm se je predstavil kajididat S. L. S., dr. Pogačnik, ki kandidira v državiu zbor namGstu rajtnGgai dr. Zitnika. Na sLod je prišlo tudi par liberalcev pod vodstvom nekega Štude.nta Lekana, ki je polGg drugih gGnfiarij povedal tudi, da je on in njGgova slranka za idSitev zakona in za svobodno (brezversko) Šolo. NavzoSega Ijudstva se jg polastilo veliko razburjGnje. Liberalci pa naj si šg kedaj upajo trditi, da niso proti veri! * Slovenci na Koroškem se zelo gibljGjo. V ilzobraževalnem smislu najve8 stori za napredek Slovencev na Koroškem S. K. S. Z. V četrtek, djie 2. aprila, je imGla koroška S. K. S. Z. občni zbor. Iz poroSila posnamGmo, da je Imela Zveza vClanjenih 50: društev, Na novo sg je ustanovilo dvoje društev, Zveza jG priredila lanako leto 10 vGlikili slavnosti in 11 poučnih teCajev, Tudi ženskemu vprašanju je posvetila Zveza svojo skrb. Priredila jg 8 ženskih ali dekliških shodov. Zveza je p^slala svojg govor.nike na 171 sriodov. Vseh govorov v Zvezini organizaci.ji je bilo 262. Izmed Stajcrcev je govoril na Koroškem naš dobro znani organizator dr. Holinjec, Po porofiilih je; živahno pozdravljen povzGl besedo prcdsednik Hrvatsko-slovenskega kluba, g. dr, Korošec. Orisal je v ži\ih, navduševalnih potezah pomen ustolifienja koroŠkih vojvod in pokaaal, kako je blla ravno organizirar;a moŠ nekdanjih slovenskih zadmg, vir ne samio gospodarskG, ampak tudi državne mofti, tako, da je zbor žnpanov kot zastopnik Ijudske volje prosto volil svojega vojvodo. Obre'd ustoliCenja dokazuje, da so bili Slovenci trezen narod, da je Ijubil neodvisnost, da je zahtGval od svoiih vojvod, da so varuhi svGtG vere In pravioe in da je visok^o cenil delo. Sovražnik pa je zanescl v naše ljudstvo .alkobol, da ga zastrupi, naredil je iz enega 'dela naSega prej tako svobodoljubnega naroda ponižne hlapce tujega naroda, ubijal je pn našili predjiikih misel skiipnosti ?n zanesel v naSe dežele gibanje proc od Rima.. S, K. S. Z. si jg stekla žo mjiogo zaslug, da je skušala pridobiti narodu zoppt te fzgubljene svetinje, V na® je fie dovolj volje in poguima za življenje, trGba je samo trez.nosti, dela Tji edinosli * Spodnještajerska ljudska posojilnlca v Mariboru je imela dne 14. t. m. obgni zbor, kateri je pokazni. da ta naš zavod trezno hi vzgledno deluje. Svoie, somišljenike opozarjaimo na ta naš zavod, ki je vsled svoje varnosti in gmotne močl vrode.n jiajvečjega priporočila in uvaževanja, Zavod se naliaja v Stolni ulici, Št. 6. Podpirajmo svoje zavode! * Bazdlralel skupnega dela. Nekaj let j& minilo, odkar so liberalci odklonili v Ciril-iMetodovi družbi sodolovanje našili somišljenikov. Mi smo morali, ker sg nismo hoteli in mogli odpovedati iiarodno-obra,mbnemu delu, ustanoviti svojo družbo ,,Slov 'Straža", In ko je skupno i» složjio delo na narodno-obrambuem polju razdrto, so storili l.beralci korak naprej. Scdaj pometajo pri SlovenskL Matici. Leto za letom vržejo ^ekaj naših odbornikov ven in letos jih je moralo iti cftlo ve&je Število, Pr.edsednik dr. Ilešifi, ki si s svojim plitvim znanjem in velikim zaslužkom pri Matici r,» dobil priznanja, si hoce sedaj s strankarskim naRtopom nabrati lavorik \n si utrditi dobro placano staliSče. Za to mora trpeti skupna stvar. Naši pristaši seveda ne morGjo biti veS člani tega društva, razven tisti, ki si Štejejo v &ast, da laliko nosijo vsaj pljujike r.asprotiiikov na svoji obleki, * Nas ne boll. V M.ariboru se bo vršila slavnost v spomin ustoličenja koroških voivod v slovenskem ieziVa. Za prlprave na to slavnost so se poklicala vsa drušha, toda .nobeno naše, Zakaj tako strankarstvo, nara je neumevno, tem bolj, ker liberalci brez naše firniG vendar ne morejo jfSesar prirediti, Za to se je moralo izposoditi pokrovitGljstvo od Zgodovijiskega društva in se napravlti dr, Medveda za slavnostnega govornika. Nekdaj, ko smo bili Se šibki, bi nas tako prGziranje bolelo, danes, ko arao močni, se smejimo takemu postopanju, Spomina na ustoličenje med narodom vendar-le ne bodo mogli razširiti liberaloi, ampak to bomo morali storiti mi, in siccr z istmi društvl, katera Uščijo liberalci v. Mariboru bojazljivo ob s.ran, in to so: Kršfc. Socialna Zveza s 160 društvi, j,o'družnice Slovenske Straže, telovadna organizacija Orel s svojimi številnimi odsoki, niladinske organiza. oije in Slov, Kme&ka Zveza, Toda liberalci naj ne tiovore vec o tem, da so za slogo in skui)no delo. Dgjauja govorG drugače. * Madžarski -vltezP. V Berolinu je ponevenl Janos p.l. Ujvary nad 100.000 K m pobegnil. - V Novera Jorku se je ustrelil grof Evgen Aponnyi, bližnji sorodnik madžarskega polltika Apponyia. Ponujal se je za jiatakarja In ker ni mogel dobiti službe, se je usmrtil, * Liberalec poneveril četrt miliiona. V Parizu so zaprli svaka linančnega, ministra, Renaulta, ker je poncveril čctrt milijona Irankov, * Slovanl povsod napredujejo. Pri volitvah v okrajni zastop v Plznu na Ceškem so v skupini veleposGstva zmagali-Cehi s 105 proti 56 glasovom Neimeev. V tej skupini so imeli doslcj Nemci vedno v.efii- no. * Cesarski manevri bodo letos na ozGimju med vzliodno štajersko mejo in reko Raab. Središče t&m laanevrom bo SobotišSe (Steinamanger). ,,Bojno polje" se bo raztezalo do Radgone. Svet, na katerem se bodr, vršile vojaške vaje, je večinoraa liribovit. Letošnji glavni naborl. LGtošnji gla,vni nabori se bodo vršfili in sicer: za mesto Maribor dne 27. in 28. majnika, v Račjem dne 8., 9, in 10. junija, pri Sv. Lenartu v Slov.. gor. dne 4., 5. in 6. junija, v Slov. Btistricj dne 12., 13. in 15. junija, v Cmureku dne 16., 17. in 18. junija, v Radgoni dne 19. in 20. junija. V celjskGm dopolnilnGm okraju štev.. 87 pa v Celju dne 22. maja, 15., 16., 17. in 18. junija, v LaSkcm trgu dne 3., 4. in 5. junija, v Smarju dne 19. in 20, junija,' na Vranskem dne 12. in 13. junija, v Mozirju flne 9. in 10. junija, na LjubnGm dne 8. junija, v Konjicah dne 18., 19, in 20. maja^, v Ljutomeru-dne 2 in 4, maja,' v Gornji Radgoni dne 30. aprila in 1. maja, na Ptuju dne 7., 8., 9., 11., 12. in 13. maja, v Ormožu dne 5. in 6. maja, v Rogatcu dne 15. in 16. maja, v Sevnici dne 2. junija, v KozjGm dne 29. in 30. maja, v Brežicali dne 25., 26. in 27. majai, v Soštanju dne 22. in 23 aprila, v Slovenjgradcu d;.e 24. in 25. aprila in v Marenbergu dne 27. in 28. auri'a. * Kako je. v Ameriki? Prijatelj nam pišG iz mesta Milvauke 15. maroa: Tudi nri nas je minula dolga sibirska zima. Gorki jug je za6el piliat' in razgrevati zmrzla tla, Tiudi parniki, ki so bili ccle 3 mese^e zanirznjeni v pristanišCih, so že odplali jia širokio Mlšigansko jezero. Sg težje kot zamrznjeni parniki v pristamišeih, smo si mi dela,vci zaželeli vesele sporaladi. Mislili smo, da se jiaše staniG na spomlad izdatno izboljSa. Ali motili am,o se, našG razraere so čira dalje slabše. Uradno pprocilo pišc, da je bilo meseoa januarja okoli 1 milijoji brezposclnih in scdaj jih jg žo nad VA milijona, katerl nimajo nobcnega zashižka, Tudi v našcm anestu Milvauki se jg stanje dolavcev na slabo obrnilo; brezppselnih je že .nad 48 t'so2; dcla se prav malo In nekatere tovarne so popolnoma ustavilo obrat, druge pa Še delajo, toda zelo malo, nekatere samo po 3—4 dni na teden. In šg fstim delavcem, ki še delajo, se je zaslužek okrajšal, tako, da človek komaj toliko zasluži, da se poštcno prGŽivi. Ali pomislite, kako živijo tisti, ki že celo zimo nic ne delaja Na tisofce jili bcdi vsaki dan za delom od jutra do nofii, od tovarne do tovarnc, ali vse zastonj, dela ni dobiti nikjer. Enkrat se jo braio v nckcm casniku, da se dobi v nekem kraju delo za 400 mo2 tega in tega dne. Tn na isti dan je priSIo na tisto mosto 8000 delavcev, katerili se je pa delodajalGc tako prestraSil, da so je skrlvaj odpeljal. I.n niti edeji delavec ni dobil dela. Toroj, dragi rojaki, bodite providni in Tiikar se no selite sem v Ameriko, da r.o bosto tudi vi tako nesrofini kot smo ml tukaj, in uživajte srefio doma v svoji doinovlni. No poslušajtc t'stili, ki v.am hvalijo Ameriko, ker oni vas hočeio presleplti. Poslušajte rajG časoplse, katerl vam pojasnjujejo aDiorikaaski položaj. — Sporocim tudi vam rojakom, da smo izročili dne 11, maroa 2 vrla tSlovenca matori zemlji. Delala sta v rudokop,ih v Mranm mure, In tam jih je podsula plast zemlje. Dioina sta iz Savlnjske doline: Jakob Sfglio Iz Spodnjo RGfiice in Matevž Golob iz Rečice^ Bodi jima lahka zemljica amerikanskal — KonCno pozdravljam vse Sitatelje ,,'SI. Gospodarja" in jiin želim vesele velikonocne praznike, da bi jih veselejši obliajali kot ml tukaj v obljubljeni (?) deželi. ,,Slovenskemu Gospodarju" pa želim velik uspeb. in tiso6 novih nuročjiikov! — S pozdravom! Vaš rojak J. Pojškr.uh, doma iz Savinjske doline. * Zivlnoreicem! Osr&dnja zadruga za vnovcenie živine v Mariboru naznajija, da je s 1. aprllom t. 1. razširila svojg delovanje i.n bo v bodoče na svojo roko kup&evala z živino. Mogoce ji bo torej vse stransko ustreči svojim članom zlasti pri prodaji in rakupu vseh vrst živine. Kor imenovana vnovcGvalmca ne bo iskala pri kupčevanju nobenega dobička in bo v zvezi z drugimi vnovčevalnicami in veČjimi odJGmalci, zaonogla bo torej živino svojih člapov na najceneji nafiin vnovčiti in tako varovati iste predpriti.skanjem oen od strani raznili špekulantov. Živinorejci! V v.ašo lastno korist vam kiifiemo: Oklenite se do zadnjega naŠG Zadr. vnovževalnice, ker 1g tako združenim nam bo mogoče' doseei zažGljene cilje v prospeli naše trgovine z živino. Vsakdo, ki želi kuplti ali prodati kakoživinOj naj se zaupno obrne na podpisano zadrugo, katora mu bo v vsakem oziru šla n'a roko in mu najboljšo prodajo ali nakup izposredovala. — OsrGdnja začlruga za viiovSevanje živino v Mariboru, katora ima svojo pisar.no v Zadružni Zvczi, Koroška ulica, št, 5 (pritličjG). * Dobava kolekov. FijiajnSno ravnatGljstvo nam naznanja, da se razni koloki (štGmpGljni) od 1, maja t. i. naprej ne bodo veS dobivali pri c. kr. glavncm cannskem uradu, ampak prl c. kr. davkariji. Trafikajitoni se ie toroj od tega časa naprej obračati radi iiobave kolekov, tovornih listov in menic, na ta urad. * Orožniki podpirali agente. V Galiciji so zad• nji 8as zaslel li, da jG več orož.nikov pomaga-lo izseIje.niškim agGitorn vojaScini podvržene osebe spravljati 6ez mejo. Par orožnikov se je žg postrelilo, nckaj ffo jih pa žg arGtirali In zaprli. Sumijo se tudi na Oj-Tsk&m podobni škandali. * Vol napadel gospodarja. Janez Golob iz VgI. J^odljubna jc kupil vola broz vsakcga pogreška, Dne 8. t. m liofie istega uporabiti pri oranju1 in ga pripcijG Iz hleva, Vol pa sg vržc na novega gospodarja tGr p,a z rogovi obdelava. NabodGl ga je v zadnji del tGle?a tet* mu razparal trebuli in ranil ereva. Na poRioe prihitGlt sosedje so vola z vilami in kopačicaini odgnali, * Nepričakovana smrt. Dne 8. t. m. sta orala P.ogeJj in njegova ŽG.na v Kandiji na Kranjskem Sajetovo njivo. Domov grede so žena vsede na voz in n«>. strajnoe. Konja potGgncta, žena se jg pa z\rnila v' znak proti cest.nemu jarku. Udarila je ob rob ceste 7. glavo. Pri tem udarcu ji jg poSila lobanja in je bi1h zdravniška pomoč brezuspešna. Po 12urni nozavesti jg nmrla. Rogelj jg znan prekupcevalGC kojij iji ima vedjio iskre in lcpe konjiee. * Na znanje! Radi tehnI6.nlh ovir v tiskarni jg iz":el današnji ,,81ovenski Gospodar" samo na 8 straisoh. Izpustiti smo morali ve&iaoma vsg inscrate. Naj nam Inserentje oprostijo. PrihodnjiS bo zopet vse v redu. IiiseratG, ki smo jih dobili v torek popoldne in ?T-edo, bomo uvrstili v prihodnjo Stevilko. * Za Slovensko Stražo je poslal župnik gospod A. Zamuda iz Črešnjevca veliko število obrabljenih poštnih znamk. Bog plati! * Nov strokovni list, namenjen slovenskim obrtnikom in naslovljen ,,Obrtni Vestnik", je začel izhajati v Ljubljani. Obrtniki, ki se za list zanimajo, a se jim ni poslal na ogled, naj zahtevajo od upravništva v Ljubljani, da se ^im ga dopošlje' na ogled. List izhaja meseCno dvakrat in stane celoletno 5 K. * Mlekarskl tečai na Vrhniki se prične dne 4. maja t. 1. Termin za vlaganje prošenj za vsprejem v tečaj se je podaljšal do dne 24. aprila t. 1. Prošnje je vlagati pri deželnem odboru v Ljubljani. * Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje ,v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek, dne 24. aprila 1914, ob 8. uri zjutraj, v uradnih prostorih: Koroška cesta št. 5, z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo naCelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev naCelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Potrdilo računskega zaključka za leto 1913. 6. Slučajnosti. K mnofrobrojni udeležbi vabi odbor. Božji mlini meljejo počasi, a  gotovo. ¦-——^ Mater in sestre liotel zastrupiti. Sv. Juri] v. Slovenskih gorlcah. Zadnji dan mGSGca sušca t. 1. je bil položen k vpcnemu počitku v 45, lGtu svoje starostl umrli veleposestnik in prejšnji nam zgIo nasprotni župan v Sp. Ga&teraju, Doinijiik Koscr. Sveti mu vcčna luč! Ni pa šg mimil tedGn dni po pogrebu oScta, že je njegov sin Dominik kot vojak na dopustu, radi kalerega so je rajni oce pred kratkim pr! sodniji v tožbi proti g. kaplanu Boslni z vso vnemo potegoval za njegovo poštenost in pravičnost — razsajal jiad svojo bolno materjo in sestrami, ji grozil v svoji razbnrjenosti, ker jo odklonila podpls za njegovo vojaško oproSCenjo, — Kor se mu nGVarnagrožnja ni posreMa, uporabil je v ta namen brž drugo sredstvo. Sestra, prTpravIjajoc kosilo, ga je zasafiila, ko je trosil v pripravljeno jed neki prah. Ko je uvidol, da jo pri tem svojem dejajiju, zasafton, pograbil je dotieno posodo z jedjo in jo vrgol po tleh, SluSaino prihitevša domalca psa hlastueta po raztroseTil jodi in groza — pri priči so streseta in pogineta. Dokaz, da ie bila jed zastrupIjena. Mati In njGgova sestra sta takoj poslali na tiIiom i-o orožnike, Prišcdša orožnika sta vtak.nila nesreSiie^a sina v verigo in ga odgnala v varno zavetLje. To je tisti Dom.iik Koscr, radi katerega jg B, g. Bosina toliko pretrpel. Zastopnik in prijateli Koserja je bil še.ntlo.iar&ki dr.. 'MiPan Gorišek. Cesarjev brat na poti v smrt. Dne 14. aprila je mimilo 50 let, kar se jg brat rašega cesarja, nadvojvoda Maksijnilijan, kot cGsar mclukanski, odpeljal s svojega gradu ,,MiramarM v Mohiko — v smrt. Odpeljal se je In se ni veC živ vrnil. Vcrjel je besedara Iran<x»skega cesarja Napoleona III. in sg je dal zvabiti v tujo, di-vjo deželo. Prij.vtolji so mu odsvctovali, a Maksimilijan je slodil žeIj; svoje soproge Karlote, katera je želela postati ce.•i.irica. Sprejel je oesarjevokrono, ki mu jo je ponudilo mohikansko odf>oslaiistvo, Avstrjjska boina ladja -Novara" je pripeljala Maksimilijana v Rim, kjer je papež Pij X, Ig najprej blagoslovil ccsarski par. j">ae 29. maja je stopil na zemljo svoje nove države. Toda naSrti, kako bode osrefieval svoj narod z ustavno svobodo, z duševno prosveto in gmotnlm blagostanjem, vse Ig Iope sanje so se kmalu razpršilG, V Mehiki ni bilo nobenega rcda; Cerkev je ozn'an]6vala vero v enega samega Boga, surovi Indijanci pa so še niolili stare malike, Prišli so sicer z Maksom in pa za nj.iin 7000 avstrijskih in 3000 belgijskili prostovoljcev, a glavna podpora njegova je bila francoska vojska z raaršalom Bazalnam, oliolim, ošabnim n nGpoštenim laožem, ki je bil pravzaprav gospodar v dežGli, koder S!) biii njegovl vojaki, Ni pa bilo denai^a, ni bilo uradnikov, zanGsljivih mož, da bi lzvedel ž njimi svoje na^rte Maks ni mogel premagati svojili nasprotnikov, fjrista^ev ljudovlade, katerim je bU vodjŁ Indijaneo Juarcz. Pa šg Fra.ncozi so se jeli r.nnkat: iz dežele v začelku L 1867, Umikajocim se FraiH-o/nn so takoj ;:ovso;i sledili pristaši ljudovlaclj. Kmahi se je le šg in.-iio 7CmIje pokorilo Maksu; da bo pa tudi to v kratkcm i cplavil vodja republik)xnco•/, Juarcz, bilo je jasno, ali Maks sg ni liotel umakniti iz dežcle in se vrniti v Evropo. Ostal jo i.n se umaknil v trdno ni'"!5f> OuerGtaro; tu se je branil, dokler ga ni proda! rrlkovnik Lopez — zares iopov — sovražtiikom zi: 30.000 unč zlata (t. j. za 1,200 000 goldijiarjev), 15. naja 1. 1867. Da je bilo življGnjG pleme.iil.v,'! ccsarja zdaj v novan.osti, to je bilo jasno. TaKoiž'storll eesarFrano Jožef vse, kar je bilo mogoČG, i-i n>ši brata, tegar sop]'Oga je bila že zblaznGla vsled proliiidih duševnili rauk zndnjili let. CgIo nekdanje pravice kot nadvojvoda av.-lrijski, katGrim sg je bil ;Ja'.s odrekel, polnioe \- 'Mphiko, liotel mu je cesar vrnit', .nadojajoo se. da tiodo sovražniki potGm prcprigani, da se ug povrne Maks- nikoli vgč v Mehiko. 1:udi druge oblusti potcgnilo so «e zanj. toda zaiiiai:; JuarGZ ga je obsodil na sm>'(. ¦/•<.> MaksŁ ni bilo veČ rešitve. Pripravljal sg je, <!a nnirjo kot veren krittan; spisal jg pisma sorodnikom ln prijateljem, kaferlni sg, ,,idoS ncdolžeji v preiM-\i grob", priporo?'a, da t>e ga naj spominjajo v raolitvi. in se zahvr.ljujc žo \sakemu posebej za vse, ka.- ie bil storil zanj. JVno Vj. junija so krogle iz indiuinski':i pušk unieile pic'ivat'o življenje Maksu in zveKtima njegovhna generaKina, Miramonu \i\ MGji, Žele/ m ograja obdaja niesto, kjer jc izdahnil svojo bla^o dušo, in kjer je pocVval Maks, dokler ni prišGl dragi rnn lovanš iz lepih n-'adeniškiii let, admlral Te^ctfln.if, iji nirtvep> svojGga pbveljnika sprGmil v Tirst in od tam v tiho rakev pod dirjiajsko kapuclnsko cerkvijo. Liberaloi zoper ži^inorejce. Da so liberalci res nasprotniki našGga kmetažirinorejoa, so žg večkrat pokazali. LiberalGc gre vp.dno na roko onim, ki bi radi kmeta izkorišcali, Prcjšnjo srcdo so se zbrali v Ijubijanskem Mcstnem Domu izvestni mesarji i.n so pod zašgito libGraliiih poslancGv dr. Ravniharja i.n Reisnerja nastopili zoper kmGta. PritožGvali so se zopGr kmeta-živinorejca, da živlno koljc doma in dGla škodo mesariu — to ?e pravi, pritoževali so se zoper to, da se semtGrtja dobi vendar Še kos cenenega mesa in da kmet-živinorojec vendar-Ie SGmintje ni popolnoma izrofien na miiost in nGmilost izvGstnim mesarjem in prekupcem. In Mboralna stranka takoj trobi v ta rog zopcr kmeta. Cerca živini je v zadnjem' letu silno padla. To :stoji. Ve?ina mcsarjev ]>a kljub tennu s ceno mesu ni t.Ja doli. Kaj sdedi iz tGga? Da sg mora placcvati za meso veliko vcfijo ceno, nego je utemGljGna v narav^ nih razmcrali trga. A liberalna strajika na Kranjskcm drži s tcmi mesarji in sg ]jr<<iv nifi ne zmGni za o<rromiio večino svojih somišljGnikov, ki jiiso mesarji. Ne zmeni se prav ^ič za drugG obrtnMce, ki morajp meso kupovati, ne za urad.nikc in drugG, s trdno j.lačo nastavljene, ne zu delavoe itd. Iji kar je pri tera šo najlepSe: Gro se pravzaprav le za bisagopar magnatov-bogatašcv, ki so pravz(aprav bolj prekupoi kot mcsarji, med tP-rn Vo so mali mesurji reveži, usnŽnjeri vcliklm izkorišževalcera, A ti veliki izkori&čevalci so stcbri liberalne stranke in kadar pride v poštev žpp toL ljudi, prezlra liberalna stranka koristi vseti svojlh ostalih somišljenikov. Da pokažc pri taki priliki tudi odkriio svoje nasprotstvo proti kmetu, je samoobeebi umevno. Po mnenju tch ,,neodvisnih kmetov" imi bi kmet-živinor«jec ue imel prav jvobene pravice. on naj bi bil snžGnj prekupca in mu mora dati živijio po slepi ceni. Edino orožje, katcro ima danes lanet zoper nerazmGrno pizke živinske cene, je, da doma kolJG in da živuio zadruzifim potom (Osrednja zadruga) spravi v denar, Na ta naein sg osvobodi pritiska prekupcev. In še to orožje hoče liberalna stranka vzeti kmetn, kljnb temu, da je pravica za domace kla.nje žaliLog zelo omejena in da še polGg tega žalibog razna okrajna glavarstva na jiepotreben način kraeta oviraJo. Kranjski liberalci, očetje naših štajerskih, zalitevajo sedaj od vlade, naj prepove kunctu klanje živino na domu iji prodajo mcsa, Seveda bo Slove.nska Ljudska Stranka storila vse, da sc želje liberal.nih mesarjev ne uresnlcijo. A iz postopanja mesarjev in Uberalnih veljakov se vidi, kako bi liberalci radi do bili kmcčko ljudstvo popolnoma pod sg in ga izžema- Mariborski okraj. m Maribor. Pri obitelji g. dr, Pivko j& dne 9. t m. od kapl zadet umrl g, Ivan Strelec, naducitelj o^l Sv, Audraža v Slov. gor. RUjnl je bil v najlepši inoški dobi, ko ga je zalotila bela žena. Pogreb se jg všil na Veliko soboto ob obilni udelcžbi stanovskih tovarišev in drugili prijateljev, Svetila pokojniku ve&na luC! Marlbor. _ZadnjiSas se je Sudmarka vrgla tudi na TTSSo^JarenTno, pGsniški agent obiskuje zadolŽGne posestnike I.n obljublja visoke, prefirane ceiiG, za posestva. Navadno pa ostano sajno prl ari; agent zasluži svojo provizijo, a prodajalci sg navad.no jočejo. PosGstniki, pamet! Ne prodaiajtG domace zemljG tujcu! m Jarenina. Občinski odbor jareninski je im6noval č. g. JožGla Cižeka svojim častnim obcanom, Iskreno čestitaimo! m Sv. Trojica v Slov. gor, Iz naše SonarskG, dragi ,,Slovenski Gospodar", dobiš malokdaj kak dopis, a danes ti pa moram poroSati. kako jg pri nas vzela enega temna noS, ali bolje receno, kako so ga vzeli možje postave, orožniki iz daljne Ptujsbe gore. Ta nesrecnož, kateremu, orožnika niti po noci ne dado liiiru, je nek nGmškutar, ppsestnik v Spodnji Senarski, Po imGnovanega so prišli orožniki in ga peliali v Ptuj, ričct jest, ker je na sumu, da jg nGkoe na Ptujski gori pod uplivom jiGkG drugG osGbe zakrivil liudodelstvo požiga, Imenovani \e bil, dokler je v/ival zlato svobodo, strastGn braloc nemškutarskega plujskega Gvangelija ,,Stajerca", in nekoc je vžival iudi izredno 'čast, da je bil desna roka znanega Franca Schiitza, reci: Suca, lastnika z-nane svetotrojiškG slatine. No, ,,ŠtaJGrc" pravi, da se v Lurdu na FrancoskGin ne godijo čudeži, pri Sv, Trojici v Slov. gor;cali se pa godijo. Ljudje božji, povojtG ml, «ali ni to čv.dež, da sta letos kar dva naša ,,ŠtajerČ6va" prifctaša obliajala vGlikonočnG praanike v kajhi, Gden v Mariboru, drugi pa v Ptuju. m Sv. Benedikt v Slov. gor. DiiG 15. sušca t. 1. jG imeia naša posojilnica svoj občni zbor. Načelnik je pcdal povoljno izjavo, da je posojilnloa v prGtečenGm letu vkljub slabim denar.nim razniGram lopo tiapredovala. Vložilo se jg precej več denarja kakor prGJšnja l.eta, kar kaže jasiio, da uživa zavod popolno zaupanje med našim ljudstvom, Odbor je izvolJGli stari, in bicer načGlnikom Zupe Franc, posestnik pri Sv. Bgiiediktu, njegovim naanGstnikora vle. g. Franc Zmazek, odbornikom pa Franc Caf iz Sv. Benedikta, Janoz Ploj iz Drvanje, Janez Kraner iz ŠSavnice, Fr. Vrb.njak in Tomaž Kralj iz Iliove. Za rač. pregledovaloa sta sg izvolila c, g, kaplan Petcr Pavlic In F. Senekovifi, To so možjG, katerim sme ljudstvo popolnoma zaupati. Tudi domaeG hranilnike ali šparovfike Tma posojilnioa; stariši, poslužitG se jih, ker s tem najložje vadite svoio otroke hraniti. m Sv. Benedikt v Slov. gor. V radgonski bolmšniei jo umrla članica tukajšnje Marijme družbe, 211etna Marija Ernst iz Šča.vaice. Ko se je bolrra poslavljala od doraa v bolnišnico, ]g naračila: ,,Ako umrjem, pokopana bi bila rada doma. In ta njona žgIja se ji je uresniSila. N. v m. p.! m Kuše. BauernsclirGck (kmGČki strah) jg torej ubit. Naši nagajivi Zaplanci sl šcpGtajo: ,,Ta beštja jG pri svoJGm ropu ,,špecialkarto" zgubil in vsled tGga zgrešil svoj ,,terajn", Mi Rušani, kakor Smolni6anji, stari, mladi, suhi, debeli., lovci in iiGlovci, smo si poiskali svojg rujave mušketG in šli z božjo pomofijo nad to nebodijetrGba zvGrino. MGd potjo sem se muzal (gotovo tudi tako tovariši), 2gš, 6e ti bo usoda mila, dobi^ lepo nagrado 400 K. J>az sem, žg računal, kaj si bom vsega nakupil, in mod drugim odlofiil, nabavitisi: pcreaa za klobuke, pridjal mu bom volcjih dlak in tako postaiiGm lx>gat m tudi slovit mož. Sedaj pa jg ..fuc". Mastno plačilo nam jg splavalo po Dravi. m Sv. Lovrenc nad Mariborom, Ko grem neko soboto v ju.tro v Mariboru čez Glavni trg, me srcča ured.nik ,,SlovenskGga Gospodarja". Videti je bilo, da se rau jako mudi. Po obifiaj.nem. pozdravu me vpraša: ,,Zakaj pa nic nG pišeš? Napiši kaj za ,,Slov. Gospodarja", zdaj moraimo dopolniti, kar smo ob Sasu štrajka zamudili!" — ,,Ka.i pa naj pišcm, da bi ti bilo po volji?" ga vpraŠain, — ,,Kar IioGgS!" mi odvrne in jo reže po ledenem tlaku proti tiskarjii. — Vso pot proti domu sem tulital, kaj bi jiaj iiai>isal, da ])i imelo vsaj npkaj ppmena. Da so baje voiaki in žandarjl po selniškGm borovju lovili svetovnoznanega ,,Hcrrenschreka", o tem so mi ni zdelo vredno pisati; Bog ve, a)i bi ga ti ljudje sploh kedaj dobili, kajti ta zver je bila izvrstno organizirana in v vsoh zvijacah ciobro poducena, da j-e vodila vgs sredjiještajerski ,,kulturvolk" pol lota za nos. Ne da sg tajiti, da so liGmški lovci ljudje prve vrsto; kadar je bil ,,strah" dalcč, takrat hišo se oddahnem iri pogledam tje proti far.ni ccrkvi, katGro tako skrb.no Suva sv. Krištof, naslika.n na sgvorni strani avonika. Glej šmcnta, si mislim al.i !iismo LovrenSani podobni Srednieštajercem! Kakor so oni lovili kmečki strah, tako mi stavimo stolp. Lansko loto jg za to poklicana komisija odločila, da sg mora zgornja polovioa stolpa, ki je bil vgs črviv in pirav, podrcti. Nato jc domafii tesarski mojster napravil okrog stolpa za to potrcbni odGr in gornjo polovico razdrl. Ko jg bila stara ropotija na tleh, smo Š6-Ie zapazili, da nimamo za stavbo novega stolpa ničesar pripravIjGnega. Vsa pripeljana bruna so sg porabila za odor, Nastali sta pa mGd župljani tudi 2 stranki, Ena zahtGva, da sg naj zdaj, ko je najiepSa In najcGnGJša priložnost, zvonik za eno nadstropjo vzdigne, kcr je za sedanjo cerkev, ki je bila v drugl polovici 18, stolctja zdatno razSirjena in povišana, mnogo pronizek, Tudi zvonovi so žg steri (v 1.3', letih sg jim bo že ČGtrtokrat Abraham prikazaPjl in na vseh štirili straneh moSno obtolcenL Gotovo bi b:lo pametno, da bi sg s povišanjem že zdaj za nove zvonovc primernejši prostor oskrbel. Povišani zvonik bi bil lepota za cerkGv, kras za okolico, Cast in ponos cele župnije. Druga stranka pa )e vsemu temu nasprotna; naj le vse pri starGm ostane, ČGmu te novotarijo, tako modrujejo starokopitneži. Monda sg malokjG za vsako dobro stvar najde toliko nasprotnlkov kakor pri nas. Ko je pred 30. leti bogata tržanka. K. K. darovala potrebno svoto denarja za zidanje kapelice iva pokopaliŠSu, se je takoj razkoračilo nekaj možakarjcv In protivilo bogoljubnemu namGnu s tako sllo, surovostjo in tožbami, da se jg stavba kapelicc, ki bi se bila lahko dovršila v 4 mGsecili, v veckratnih presledkih izgotovila še-le v 4 letih. Cg so nasprotovali zidanju kapelice, ki jii stala celo župnljo ne vinarja, ni čuda, da se najdGJo nasprotniki sedaj, ko bi b:lo treba sevoda nokaj veB plačati. In denarja pa tudi za nobeno stvar jii tako škoda, kakor za cGrkev; popolnoma pro5 vržon je. Vrhu tega sg marsikateremu bolj lepo in častno zdi, vele dni zaporedoma v krfimi kruliti, kakor pa v nedclio ali praznik za ejio uro stopiti v CGrkev. — Gotovo jg, da sem se s t6m dopisom enemu ali drugemu zameril; pa naj se ne jezi nad menoj, !->Tnn!).k razlije žolS na urednika, zakaj mi je pa rekcl. da smem pisati, kar hocem. m Fram. Dva važna slioda sta se lepo izvršila na zadnji Marijin praznik, \n sicer ol>6ni zbor Kmečke hranilnice in posojiiniee ter protialkoholrii shod. Dopoldne je polagala raoun naša dGnarnazadruga, ki jG praznovala svoj prvi ijubilej — petletnioo, Z ozirom na kratko dobo delovanja, s pogledom na majhni delokrog ter gledc na trdno, žg 25 let obstoječo nasprotno posojilnico, je uspeli prav vesel. Zavod ima 106 udov, rezervni zaklad znaša 1200 K, tlonarja pa smo imGli prGve'2 30.000 K. Hr^anilnico vodijo kmetje. Neumorno dGlavni nadrevizor g. VI. Pušenjak, nam jg nato v krasnolm, jedrnatem govoru razpravljal o položaju kmeckega stanu tGr o delovanju in cilju orgamzacij, ki slonijo na samopomofii. Popoldne pa je bil drug shod, ki sg jg sijajno obnesGl, bil jg prvi te vrstG VelGC. g. prof. dr, Kovačič j6 z dvcma, Gno uro Irajajooima. govoroma v cerkvi in potem z dolgim predavanjem v društvienih prostarih odvracal ljudstvo, zlasti mladino, od trinoga alkohola. V veliki dvorani se je kar trlo mladine, vs! niso mogli noter. S podoliami, številkami in vzgledi }& g. profesor dokazoval niladini neizmerno nGsreSo in pogubo, ki jo povzroca alkohol. Uspeh shoda jc bil blagoslovljen. Vsi navzoCi so bili odlofino proti žganju, prav lepo število pa ?e jih je vpisalo kot popolni abstinenti.. Solskili otrok jo veeina abstinentov, žganju pa so se odpovedali za vedno vsi, 1g par deckov V. razneda jc izjavilo, da bodo pili fiaj, seveda taki niso za svcto vojsko. Mladina! Profi z alkoholom sploii, zlasti pa v vojsko proti žganju, Hvala Vam, g. prolesor, pridito šg! m Brezie pri Studenicah. Pred kratkim jc pri uas umrl ugleden mož Anton KoflriS, po domače Hrastinski, 011 ig res vvsakem oziru vzgled krščanskega slovenskega gospotlarja, preskrbiiGga oceta in ncumornega razumnGga 'delavca. Na svoiem domu je vse prenaredil, vse je moralo biti vzorno \n v redn, za vsako tgc si je prizadeval tako doTgo, dokler je ni dosegol. Pri tem pa je bil radodarcn l.n dobrotljiv na ^sg strani. Njegovo Ijubeznjivost so poznali dalcč na okoli. Z vsestranskim zanlmanjem in marljivim prebiranJGm kršSanslkih gasnikov io dosegol precejSnjo izobrazbo, in ni ga bilo skoraj drnštva ali kakega odbora, kjor bi no bil zraven. Bil je večkraten vzoren župan, dasl nomškega ni cisto ni"6 znal," je vendar br-ez tajnika obftinske poslG opravljal sam; bil je očg nbogin, o<flx)rnik ktnetijske podružnice, Bralncgadrufitva itd. Skratka, bil je mož vzor, kakoršnih jc dandancs malo. Zato je bil tudi priljubljen povsod. Dasl mirnega znae^ja, vendar jg bil odlocen pristaš naŠG strankc, blizu 20 Iet naroftnik ,.Slovenskega Gospo" darja" in drugih naših listov. 2e pred par leti pa je zacGl hirati vsled žclodciiega raka. Veftkrat previden in pokrcp^an s sv. zakraanenti, nas je, Še n'e 60 let star, zapustil, popolnoma vdan v božjo voljo, ter se presGlil k svojim dragim, kjer npamo, da uživa zasluženo plaPJlo pri najboljŠGm Plačniku, OCetu Bogu. — Oh! da bi spet sg snldli tam v dolgi veCnosti, in ¦66 veselo vid'li v hiši Ocetovl! m Kočno pri Laporju. D.riG 10. t. m. smo Imeli volltve novega obeinskega odbora. Zmagala je Kme^Ska Zveza. Ua Se pod pGpGlom tli štajerfiijanska žcrja^ica, smo opazili še-lG med volilnini vGtrom, Zakunli so kres, pa |g bilo najbrž .nekaj surovega dra?ja vaies, da Šment ni hotGl goreti. Lepa livala volilcGm, ki so zabra.nili, da nam štajercijanski kres nl naprav'l škodo. Boj se je 1g vršii med vasjo Kofino in Verl:ole. V prvMi dveli bitkali so Verholčani izmGd doscdai obstoječ.li mandatov enega lzgubili, katorega jira 4G pa naš kocki I, razred vrnil. Tako jc prav! Zivijo! — Izvoljenl so sledefti odborniki iz III. razreda: Janez Pivec, Jan. Potisk, "Maks Jecl, Stel. Košig; nar.iest. Mastinšek Mart, in Mat. Poto6nikx II. razr. odborniki: Jož. Potisk, Juro Erker, Jan, Pinter, Jož. OtorGpec (po žrebuj); namest. Pušnik Mat. in Kitek Jei?. 1. razr. odborpiki: Uršič Jož., 'Sagadin Fr., Video, Sagadin Jok., Perko Mart.; namGstnika Jug S. n Majer Jan. RazmerjG glasov ie b;io sledečc: III. razred 22 proti 18, II. razred 13 prott 7, I. razred je volil soglasno. Boj je bil vroc kakor še nikdar poj^re;, ker se je skoraj 50% voliloev volitcv udGležilo, kar jo za nas veliko z ozirom na to da so volilci raziresGiii v 6 župnijah. Ptujski okraj. j_Jt_U~Jxaj to pomGni? Nek ptujski liberalni slovienski (?! ?) glavar pridno Iiolli s pekom iji županom Ornigom na izietG. Ali sklepata zvgzo? p Ptujska okolica. Na posestvu ptujsko graščine Iastnika grofa pl. Herbersteina so lansko jesGn kopali in našli ostankc ,,rimsk6ga zidovja", Velike kamenitG stcbrG in druge znaniGnitosti, katGre je vzel lastnik sam, ki je dal igkati in kopati. Sedaj pa so zopet zakopali in poravnali dotičjii prostor, da zopet služi za njivo ta znatniGniti Krčevinski grič, p. d. Konjski brGg. Ali ni tGdaj resnično Ptuj iimeniten in zeodovinski iz davnih starih časov? Ptujska okolica. V mestu Ptuju s& jg preselil medičar in žganjar g. Kropf v novo lastno hišo. In Še nekaj veC, usnjar g. Potočnik jg dobil zopGt na n'ovo žsanjarski toč za vsakovrstno žganJGi Pa čuda — kaj k temu porGčete, še cgIo y KrasnGm poslopju, ki je zelo stara stavba. Žalostno in grdo — v ccrkvenih hišah pa se to6i amrdljivi alkoliol. Pa žalostno in resnicno, Kaj bode s ,,Sv6to Vojsko" ijn ,,Zlato Dobo"! Ja, na Ptuju se širi ,,pijana vojska in pijana doba alkoholizma"! Ubogo slovGnsko ljudstvo, iam plovemo in se potapljamo v tej smrdljivi povodn|i. — Višavski. Sv. Urban pri Ptu/ju. Ker jg bilo v neki številki Vašcga cGnjenega lista mimogrGdG omGnjGna naša bodoSa Šolska stavba, Vas, g. urGdnik, prosimo, da zabeležite še nekaj opazk k tej ločki. Ofmenjeno liovo šolsko poslopje je gotova pogodba in ne bo stala, kakor stc pisali, 75.000 K, ainpak Šg nokaj in neikaj tisočakov vgč. NašG sožalJG ubo^ira trpinom-davkoplačGvalocra. P St. Lovrenc na Dravskem polju. Na VelikonoSni pciedeljek jc imGla naša Posojilnica, kakor tudi strojna zadruga, svoj obC.ni zbor, Iz poročil načGlstva smo posneli velik napredGk obeh zadrug, Posobno je vgsgIo za našo župniio, da je varfievanje pri nas že tako. razširjeno iji sg toliko ljudi poslužujG naše domaCe posojilnice, da pridG povprečno na vsako osebo, ki prebiva v naši župniji, bodisi moškega ali žonskega spola, odraščen ali otrok, 71 K hranilnih vlog. Posojilnica kot starejša zadruga podpira zlasti '•-trojiio zadrngo s tGm, da ji bo omogočila stavbolastno utG, podpira pa tudi vse druge gospodarske napravG m je prispevala Icp znesok za mostno tehtnico t(>r za nafirte glede razsirjGnja našega kolodvora v StGrntalu. Strojna zadruga se od leta do leta lepšG razvija in si bode sedaj, ko se ji jg posrečilo, dobiti drzavno !n dežclno podporo, nabavila tudi ralin, v uatGrem si bodo laliko Clani mleli svoje žito. — Po olneajnGm vsporedu je predaval g. nadrevizor Pnše)ijak o zgodovini in razvoju obrestnc mere tGr podal 3 pravila, po katerih sg iiaj ravnajo kmecke posojiln:c6 glede obrestne mere, Ce žgIg koristiti kmegkemu ljiidstvu. Občni zbor jg bil zelo dobro oblskan in priCa len obisk, da je zanimanje za kmGtijskG zadruge v župniji veliko. 1> Sv. Tomaž. Nesrečno pijanSevanje je zopct zo.htevalo svojn žrtev, Na velikonofi.ni poiiGdeljek so popivali fantjG iz Ternovc v gostilni Skerlec pri Sv. .Tomažn. Med njimi se je naliajal znani prGtepač Afo.;z Bobnar, omnženi pnsestnik in ofte 4 otrok iz Ra>kovc. Sporekli so sg žc v gostilni, ker je Bobnar v pijanosti fantom razlil vino. GostilniČar fikrlec jg preprečil pretep v gostiln; s tcm, 'da ]e poslal po oroznli e, katcri so fante spravili proti domn. Med potjo domov napade iJJobnarja posGstniŠki sin Lovrenc Zcleji,iak iz Ternovc in ga paline z ostrim nožGm v stegno desne noge s tako mofejo, da mu prcreže žilo odvodnico, vslod čcsar je pax:l6l liobnar t nezavest in ker mu i-.ili6e iiG prlde na jiomo^, jm mestu izkrvavi in v teku pol urG umrje. Storilcc, ki ,ie znan radi pijaiičev-mja iri štajor?iijanskega mjšljenja, se je drugi dan sam javil sodniji v Ormožu. O nesr,©'6n: alkoliol, keda! bo koneo tvojih žrtcv? Kcdaj bodo jiaši fantje priSn k pameti ? Namesto, da bi šli v cerkov, gredo v gnstilno, se tani navžijejo strupa alkohola tGr v svoji ;.'janosti pocenjajo stvarl, katere so v sramoto njim, ftariŠGm, celi fari in celetmi slovenskemu. narodu. Ni ?uda, ce nemški listi pišejo o naših slovenskih fanL-h, da so divjaki, cestni pretopači in razbojniki. Ker so to Ie posledice strupa-alkohola, zato le profi ž njim! p St. Vld pri Ptnju. Krajni šolski svet prGdlana pouk v nemškem jeziku v tem-le obsegu: Za II, razred 2 uri na teden; za III. raizred 3 ure na teden; za IV, razred 4 ure Jia teden; za V. razred 5 ur na toden; za VI. razred nGinški pouk. p Ormož. KlGtarsko društvo je oddalo svojo gostilno v Ormožu gospodu Filipu MeŠko, bratu g. poslanoa, v najem. Novi gpstilmcar se preseli z dnem 22. t. m. v iOrmož in prevzame gostilno. Kletarska gostilna slovi mod okoliškim kmieckiin Ijudstvom radi svoje domace izborne kapljice, ki sg bo tudi v prihodnje točila v tej izborni kakovosti kakor dosedaj, Skrbelo se bo tudi za to, da -bodo mrzla jedila ve»dno na razpolago. p Polenšak. 0 naSem novem zupniš&u sg je po časnikili dovolj pisalo. Polenšani smo potrebo novcga župnišča vsi uvideli, Tudi c, kr. okrajjio glavarstvo ti\ nareestnija v Ptuju ter ministrstvo na Dunaju so to priznali. Zgradilo se je. Bodirao ponosni nanj! — HujskaČem in suntariem pa obrnimo lirbet in jim poltažimo vrata; 6e ne bodo šli, pa brezovko v roke, ker conja, ki se uprizarja proti našermi 5. g. župn> ku, preseja že vse meje m se gabi že tudi riašim še tako potrpežljivim sosedom, Duhovniki so zato, da jih ubogamo in spoštujGmo. ne pa, 'da jih preganjamo. ' p Litmerk pri Onnožu. ,,Kjme6ki stan, srecen stan". — Vrednost tega izreka pripoznavajo tudi na~ SJ.sosedje, ormoški ,,birgarji"i, ki sg v zacl :em Casu kar kupoma pokmetujGJo, da bi s tem pokazali nam okoliškim kmetom svojo naklonjenost in ljubczen . . . Ti poglavarji so sklenili, da se posestva nG smejo dati vec pred cerkvijo oklicaiati, ker prilazijo Hrvatjp semkaj med nas in to pa *. ormoški nemški ,,birg" bojda ni dobro. Na Dobravi je^bilo posestvo na prodaj. Kupovali so ga Hrvatje in sosedni kmetje, a načlm ,,birgarcm" to ni bilo prav, saml so ga ra]e> kupili. Oba nemška trgovca, apoteka.r in prvi oštarijaŠ, so postali novi naši sosedje, kmGtje. Imajo še 6uda dosti penez od neke Siidmarke za nakupovanje posestva. S tem penezem hoeejo iz ,,varoša" stirati vse tiste, ki sedaj živijo od naših kmečkih žuljev in nakupiti vsakemu kos posestva, kjer bo pa zato moral delati kot erna živina in vracati penez Siidmarki. Njih deca sg bo pa nauoila med nami slovensko in pošteno cloveško maniro, katere se sedaj ucijo v nemški šoli zabadav ln še povrli pokvarijo slovensko deoo, ki bi se naj med nj'mi naučUa nemške kulture. p Rogatec-Slatina. Za žlvinozdravnikJa je imenovan g. Sirk, doma iz Polskave. Ljufomerski okraj. 1 Ljutomer. Letina utegne biti letos lepa, Žitna polja kažejo sedaj izredno lepo. Vse vrste žita so ufodno prezimile, sadno drevje je polno cvptnih popkov, vi.nograd.niki pravijo, du, bo tudi trta bogato nastavila. — Liberalci, poseb.no ,,tihe" vrste, se giblje}o. Kaj pa Kfliečka Zveza, ali ne bo priredila nič shodo v našem kra^u? 1 Gor. Radgona. Dne 25. p. m. t. 1. je rnii&la tukajš.nja podružnica nemškega Sulferajna v gostiln! g. Kaufmann, prej Kiirbos, predavanje, na katcrem je govoril nek potoval.ni ucitelj te družbe iz Dunaja. — Torej pešSica Nemcev, pravzaprav nemčurjev, v G. Radgoni, ima že svojo podružnico Sulferajna! Kaj pa m\ Slovenoi? Ali imamo mi že podružnico Slovensk© Straže? Ne! Ravno mi, ki smo zadnja straža na slovensko-nemški meji, ki mejimo na nemško dkrajno glavarstvo, na nemški sodni okjraj in nam liočejo olioli Nemci in nemSkutarji vsepovsod gospodariti, ravno itii bi se morali najbolj zavedati naše narodne dolžnosti, si utrditi našo postojanko ter se postaviti z vsemi &ilami v bran za naše narodne pravice, a ne zgatiemo n:ti prsta, — Ustanovimo1 si torej podružnioo Slo\ien- ske Straže! l-4Ua?-~Ila_goHa*»-V-žetrtek, dne 26. p. m. nas je cenadoma zapustil nam Slovencem lako sovražen sodnik dr. Mesonitz. Slovenci se*TwcTerno'""rcs""tKtfKhnili, tbTTrlffieitar^smo dobili v njegovem nasledniku dr. \VatzuLk-u iz Celja pravicnega sodnika, kar pae upainon«ijtnmj§ega" sovfa_t)ika"i'iTtSIh' pfavic, kot ie bil Bjpgov odslovljeni prednik, si pac jie moremo predstavljat:. — Da smo se rešili tega bremena, se imajno pa.S zahvaliti našim vrlim poslancem, kateri so na kompetentuib mestih opetovano razkazovali njegovo ,.delovan.je" ter zabtevali premestitev. — V nedeljo pred odliodom, to je 22. sušca t. I., še je seveda za s!ovo pokazal svojo knlturo, svoj ziiačaj s tem, da je v drnžbi svojih zvestili na knlodvoru v Radincib prepoval nemSke pesmi tRr kri-v-il iz vsega grla ,,He<l!" Tudi mi ti klieemo: ,,Heil!'- la si proft! Slovcnjgraški okraj. Smartno ob Paki. Z veseljem smo citali novico, da ]e' HSHafgRT štrajk ko.nčan in da nag priljubljeni list ,,SIovenski Gospodar" začel izhajati v prejšnii obliki ter zacel zopet prlnašati novice in dopise. Poročati hočejn o cudnem postopanju polit. oblasti. Kmetje so namreč lani pridelali zelo malo krme za živino, vsled tega je cena živini silno padla, da se posebno starejše živine splob ni moglo prodat!, Klali so torej živino sami in mGso prodajali, kar je sploh dovoljeno. Ker pa marsikdo jfmia za to pripravnega prostora, zato so nefltateri klali v nekdanji mesnici Iva.na Bizjak, kjer je lep prostor in se lahko vse napravi snažno. Vsled ovadbe pa sedaj c. kr. okrajno glavarstvo po orožništvu poizveduje za dotiSnimi posestniki, ki so v zgoraj omenjenem prostoru klajli, ker iina takšno klanje v gotovem prostoru že ztiačaj obrti. To pa ni res! Odredba c. kr. trgovinskega ministrstva in c, kr. namestništva v Gradou najnrec nikjer ne pravi, da bi živinorejci morali živino klati na svojem dom-u. Znacaj obrti bi takšno klanje dobilo le, ko bi kak posestnik na gotovem, za to pripravljejiem mestu redno klal živijio. Ne more se pa to smatrati tedaj, ako se živinorejci vrstijo tako, da kolje enkrat eden, drugiČ drugi, ker to še jil obrt, ako živinorejec kolje in prodaja meso v prirneri s svojim Idnetijstvom, to je toliko, kolikor ima živine za prodati,. Samoobsebi se razume', da v slucaju, ako c. kr. okrajno glavarstvo doticne kaznuje, se bo vložil priziv. Kako pa c. kr. okrajno glavarstvo postopa v dru1gib. slučajih, je znano, Tiukaj sta dva trgovoa, katera prodajata Žganje v svojih trgovinali. Ali imata za to koncesijo? Ce ne, potem sta država in dežela prikrajšana na davku in ljudstvo se graotno in moralno ubija. Oba sta bila baje zato c. kr. okrajne-mu glavarstvu ovadena, vendar nam še ni znano, da bi bil do danes kateri kaznovan, ^o^mo^_^Łei_c(.<<J^ji,AŁkr. gIavar_tKaf.iia.l)i.bib^^.Y§e,eaaka mera. s Št. Ilj pri Velenju. "pne 7. t. m, je umrla na jetiki mlada žena Alojzija Ufeen, p. d. Sredenšca, roj. Vranjek. N. v m. p.! s Muta. Bralno društvo pri f-v. Priir.ožu nad Muto je imelo na velikonočni poriedeij^k t. I. v e.Iov. šnli na Muti svoj občni zbor. Po obfi.iiiiili poročilih se je volil deloma stari odbor, izsoi 3i sta sg pa naoovo tndi dve dekleti, ker ravjno dekUtii tako požrtvovalno delujejo pri vseh našili priroditvali, — Vlč. g. Vrzelak iz Mare.nberga je v jedeniet-li besedah ozigv)sa, nekatere narodne grelie, g. Hr«;i pa jo uporainjal k ^kupnemu, vstrajnemu narodnemu delu ter naznanil veselo pridobitGv, da je eden našili hio^ po skoro enoictnem boju vendar e.nkrat dobil gos'1'.'iiško l:oncesi]o v nasem trgu. Hvala vama! Hvala pa tvidi vsein • fcsralkam, ki so tako spretno resile svoje vloge v Ign\i\: ,,Jeza nad petelinom in kes" ri . Plansarica". Pclpg domaclnov so to prireditev cbiskili dragi r,am gostje iz Dravograda, Vuzenice, Mareulievga, Remšmka in od drugod, da je blagajov^ar l;»hko zadovolje:i s svojo, sicer revno blagajno, 13oq daj še več lak-iii prireditev! Konjiški okraj. k Konjice. Na Veliko soboto, dne 11, t. m., je nagloma umrla v tukajšnjem gradu nekdanja vzgojitcljica presvetle kneginje Windisohgratz, Stefanlja Pt. Tarnozi. Pogreb sg je vršil na velikonoCni ponedol;Gk ob udeležbi skoro cele IVindischgratzove rodbine. — Knez Hugo Windiscihgratz je postal cesarjev taj.ni svetnik. — iOkrajni zdraV.nik dr, Haring je pre^tivljen v OeljG. Njegovo miesto ostane baje prazno. — V Tepanju se je Kolaricevemu lantu na njlvi splaš!.ji kobila, Na begu proti domu se je zaletela z glavo v nGko drevo in obležala na mestn mrtva. — Tukaj&nja kmetijska podnvžnica namerava nrediti trsnico', ki bo gotovo velikega pomGna za vmogradnike v konjiškem okraju. c Konjice. Bralno društvo, Dekliška Zveza in Slovenska Straža so imeli na velikonofini' ponedeljek lono zborovanje. Udeležba od stranl udov je bila polnostGvil.na. Mešani zbor je zapel dve mi6ni pesmlci; z lepimi, navdušGnimi govori so nastopili najprej: Ivan Arbeiter, potem Lamut Franoa, Kukovie Hele.na in Bnkovšek Marija. Za Slove.nsko Stražo se je nabralo 20 K 34 vin. Bog živi vso zavedno konjiško mladino, pa tučli vse njene prij^telje! Celjski okraj. c Celje. ,,Narodni List" od 9. t. ra. porofta iz Ž3loa, da je dne 8. t. m. praznoval zupan Josip Širca svojo 601et.nioo ter naštova med drugimi njegovimi zaslugami tudi, da ,,Josip Sirca je špecialist v računsivn, Uvedenje ameriškega knjigovodslva v posojilnici in hiueljarni je njegova zasluga. Vse knjlge in ra&nii, katere vodi Josip Širca, so pa tudi po zunanji obliki vzorni," — Tudi mi bi se tej čestitki pridružili, toda vzornost knjig pri Posojilnici bi nas bolj zanimala v notranji obliki In istotako ameriški sistem, s lcojim se zamore vzorno delati brez kake izgube, kakor z delniško pivovarno' v Žalcu Tji Glavno posojilnico v Ljubljani. c Vransko. V obfiini Sv, Jeronim je bila pred kratkim delitev za lansko pozebo, kojo nam je preskrbel naš poslanec g, dr. KorOŠec. Zalibog pa imarao t(.,kaj liberalnega župana in tako se je zjodilo, da so dobili podporo taki, ki imajo Iepe gozde in še denar v liranilnici, ubožnejši kmetje pa nismo dobili niČ, Iz t3r>a siedl nauk: Ne voli nHkdar liberalca za župana! c Braslovče. Kakor se sporainjamo nazaj nekaj Tet, se pcča ,,Narodni List" s tem, da. napada narodr,o in zaslužne može in zad.nja številka tGga lista je počastila tudi g. Fl. Raka, župana v Braslovčali, Kakor smo izvedeli., se g. Rak jiočo sam niti z bcsedico zagovarjati, kajti prerekati s& s clovekom, oziroma lažnjivcem, kakoršen je dopisnik ,,Narodnega Lista", gotovo ni vabljlvo, zato sino napisali mj v obrambo rp.snioe nastopne vrste, ,,Narodni List" očita g. Ratu, da hlapfiujG dr. KoroŠcu in da mu je dr Korošec obijnbil, da bo g. Rak izvoljen v osrednji odbor C. kr. kmetijske družbe štajerske, Resnlca pa je, da je gospod Rak neodvisen kakor malokdo, bodisi gospodarsko, bodisi politiSno, in da g. Rak in dr Korošec nista nikdar govorila besedo 0 imenova.ni volitvi. TVIirnogrede bodi omenjeno, dla je g. dr. Korošca predla- gal A'L B. iz Pariželj za delogata kmetijske podružni00 in ga tudi sam 0 tcm obvestil. Nadalje podtika ,,N. JJst" g. Raku, da stremi in se zanaša na 6ast poslanca. Da pa pametni Ijudje izvedo, kako malo Castiže]jen je g. Rak, naj povera, da je pri predzadnji volitvi župana, ko ga je hotel občinski odbor izvoliti županom. dejal: Sedaj ne prevzamem, pa drugokrat, in ko se je zadnjic zopet brajiil, je še-le z ozirom na to obljubo prevzel župansko cast. Gospod Fl. Rak je že kot mlad posestnik začel vzorno gospodariti in si kot eden izraed najpraktiCnejših hmeljarjev pridobil veliko premoženje, 011 je pa tudi ustajiovitelj in velik dobrotnik vseh društev. Kot nacelnik Požarne brambe je skrbel, da se je postavil Gasilni dom, bil je ustanovitelj Braslovške posojilnice, v kateri pri rcačelstvu deluje. Kot odbornik okrajnega zastopa vranskega in okrajnega šolskega sveta si je pridobil mnago zaslug. in ko je postal žu.pan, je zažel delati za pripravo in lztoljšanje cest, dosegel je tudi, da bo občina, ki ji županuje, imela 10% manjše doklade. In ker ljublmo in spoštujemo g. Raka, smo napisali v obrambo resni. ce tc vrste, on je lahko ponosen na svoje deio ter se Jahko zadovoljno smelilja raznim liberalaim pritlikavecm, ki mu niti do kolen ne segajo. — Eden v imenu vspIi poštenih Braslovčanov. c Med Rečlco in Pako in Gornjim Gradom se otvori s 1. majejn t. 1, redna avtomobilna vožnja. c Rečica ob Savinjski dolini. Pretečen: mesec je imeio naše Kmetijsko društvo in posojilnica svoja obcna zbora, ki sta bila prav dobro obiskana, Iz računskega zakljucka KmGtijskGga društva posnamemo, da je lsto prejelo okrog 132.000 K za blago, znaša toipj dnevni skupiček nad 300 K, kar priCa 0 tem, da sf3 ^lani v obilni meri poslnžuJGJo dr.uštva, ker dobro vorlo, da društvo prodaja clamom rezano in špecelijsvo blago po najnižjih cenah, Drustvo je plačalo lans' 0 leto 7000 K dolga, in 5e bo 4—5 let tako gospodarilo, bo brez vsakega dolga in bo imelo okrog 50.000 kroo eistega premoženja, kar je pred vsem velikega in koristnega pomena za vse glane društva, V odbor je bilo izvoljenih nekaj novili odbornikov. Upam.o in pričakujemo, da bo tudi setianji odbor delal le v korist in blagor ljudstva, Posojilnica napreduje leto za letom in promet znaša skoraj 1 milijon kron, hranilmh vlog ima za 870,000 K» Posojilnica daje za liranilne vIogG po 4'/2% obresti, za posojjla pa zaliteva 5% obresti, dela torej z 54% dobifeka, a vendar je napravila dobifika nad 1900 K ter ima rezervnega zaklada okrog 18.000 K. Tako delamo mi. c Solčava. Prvi se je preseiil v več^ost v letošnjom leln Luka Havdej na veliko sredo Rajni je dose^ei lepo starost 83 let, Bil je mož samorasiega značoja, Ki si je z lastno pridnostio ii samoučenjem pridobu obširno in temeljito znanje starega Kanizijevepra katekizma, ki je izšel v 3. natisu 1. 1839 v Ljubijaiii. — N. v m. p.! c Sv. Štefan. Leta 1908 je prišel iz Celja v našo mirno občino neki Anton Malgaj; bil je v službi g. Kaulicli. V tem Času je deloval za Narod.no stranko, ki ga je nekoc celo najn SentŠtefanCanom stavila za vzgled. Bil je tudi dopisnik ,,Naro'd.nega Lista", in kakor znano, napada kaj rad duhovščino in tndi naSega obftespostovanega g. župnika. V pomladi I. 1911. je uslanovil tudi javno Ijudsko knjižniico, v kateri pa m dosti kaj dobiti, po najvec nekaj starih narodnih koledarjev; tudi ta bo šla skoraj rakom žvižgat. PrGd kratkim se je Malgaj preselil v. zibiško občino. Sreeno To.na, tako ti klicčmo Se.ntštefajiftani, c Sv. Ema. Dne 1. marca fc. 1. je bil izvoljen za župana obei.ne Roginska garca vrl mož Janez Andorlie, dolgoletni predsednik Izobraževalnega društva in predsednik Ktnetijskega društva. Prejšnji župa.n Stefan Žlof se je vsled hude bolezni odpovedal županstvu, c Sv. Ema. V minulem tednu je Hranilno konzum.no društvo v Gradcu pokupilo izredno veliko dobretm vina v naši okolici. Dobi se ga še več dobrega okoli Sv. Erne, Sv. Urbana i.n Tinskih goric. Želi se, da bi prišli še kaki pošteni vinski kupci od drugod. c Sv. Miklavž nad Laškim, Letos imamo tukaj zelo, nezdravo Ieto. Lansko leto smo imeli celo lGto 13 mrlicev, letos pa že do sedaj 9. Posebno jetika, moriJka mladine, letos nenavadno tukaj zahteva svoje žvtve, Umrli sta 2 vrli mladenki: Marija Deželak in Fi'anft;&ka Ulaga, obevstarosti 20 let. — Dne 21. III., prvi spomladanski dan, pa smo položili k večnemu pofiitku vrlega in pridnega mladeniča Jožefa Dvoršokx Uinrl je ravno na svojega godu dan. Bolelial je poldrugo leto in bil trikrat previden s sv. zakramenti, Star je bil Še-le 27 let. Počivaj v miru, blagi tovariš! c Loka. V soboto, dne 4. aprila t. 1. so je razdelila v naši obftini podpora za \,o toČi m mra.zu jh> ŠKodovanim posestnikom. Ljudje 90 sploSno iz srca iivaležni nafierau marljivemu državnemu poslancu g. dr. PjenkoviŽu, ki iim je to podporo izposloval. Bog ga živ.! Res, da jih je veliko, kl so se tud\ zgl.^ili. ostalo brez podpore, in to zlasti naših pristašev. Cegava je krivda, se Se ne ve. c Dol. Ker se je zarTnji čas mnogo govorilo 0 združilvi onega dela občine Sv, Krištol, kateri je pod dolsko župnijo z obcino Dml. je prlmerno, da se zadeva pojasni tudi v ,,'Slovenskem Gospodarju". Že veP let gojijo kmetje iz podobfciji: Marnega, Sv. Stelana in Sv. Jurija željo, priti v dolsko obcino, In je to vsled krajevnib razmer tndi edino primerno, ker imenovane podobSine se nahajajo v polkrogu občine Dol. Ves promet imenovanih krajev se vTši skozi Dol, zato je tudi naravno praviCno, d^a dosedaj itak premala obCina Dol prevzame tudi te vasi ter skrbi za njili gospodarski napredek, ker dobicek od tega se bo zopot stekal v vas DoL. Pa tudi še- važnejša vprašanja za bodočnost govorijo za združitev. Gotovost je, da se velikanske množine premoga, kateri se nahaja v podobčini Marno (Krištandol), bodo zafiele v prihodnjosti izrabljuti ter se bo vsled prometa davSna moe zelo dvignila, Res se nahaja sedaj dolska obcina v boljšem gospoaarskem položaju kot sosednjo, toda za njen nadaljni razvoj bo neobhodno potrebno, zgraditi vodovod, novo šolo in primerno vozno pot na KaLVse te stroSke pa bi pac ložje pretrpela, Če se poveča, Seveda bi imela tudi s privzetimi kraji stroške, toda nikakor ne vecjih, kot je njih davcna moS. Neumestno pa je, da se v tej važni zadevi toliko neresnice trosi med ljudi. Pribijmo vsaj eno, Zelja gotovili laktorjev, da bi turska šola postala dvorazredna, se ne bo v bližnji prihodniosti še izpolnila, ker Število tam všolanih otrok redno pada, kar je lahko umevno vsled splosnega nazadovanja kmeSkega prebivalstva. iOb pričetku te šole je bilo šoloobveznih učencev 120, sedaj komaj še okoli 70, torej zato ne bo večjih stroškov. Žal, da so nekateri splošno spoštovanja vredni dolski odborniki verjeli ljudem, kateri iz lahkorazvidnih osebnih razlogov hujskajo proti tej, za skupni Dapredek velepomeimbni združitvi, ter so v zadnji seji odkfonili prošnjo gori imenovanin podobcln, za sprejem v dolsko obcino, Toda upamo, da po treznom provdarku pac spoznajo svojo, za razvoi občine v prihodnjosti, precej pamembno zmoto, če le ne bo prepozno.' c Laško. Izobraževalno društvo v Laškem je imelo dne 22, lebruarja 1914 svoj VII. redni občni zbor.. Navzoči so bili do malega vsi clani. Tz porocila poročamo kratko sledeče: Izposodilo se je 638 knjig. Narocenih smo imeli 80 ,,Slov.. Gospodarjev", 15 ,,Domoljubov", 2 ,,KmetovalcaM, 2 ,,Naša D,oma" in 1 ,,Bogoljuba", Prebitek v blagajni znaša K 208'37, Pri volitvi je bil zopet potrjen prejšnji odbor. Na novo se je tzvolil za tajnika 8, g. Vinko Holcman. Vaem prl^ateljem in dobrotnikom društva v lanskem letu Bog plati! Odbor. Brežiški okraj. b Imeno pri Podcetrtku, D.ie 23.. rp^rca je imela naša Požarna brajnba svoj letni obenl zboi* v gostdr.i g. Zupanoa, pri katerem so izvoljonl v odbor sledečl: Albin Pečar st, naičelnikom: Janez Belina, podnaeelnikom; Jurij Seleker, vod;a plezalcov; Janez Seleker, njega namestnik; Jožg Sinkovic, brizg.ilničar; Jakob Počivalšek, njega namost.nik; Albin Pečar ral., blagajničar, in Ivan Cvetko za mjaika. b Bojsno pri BrGžicali. Dine 7, t. iru je umrl tukaj vrl naš pristaš, vecletni obeiiiski svetovalec in sialni naroSnik ,,Slovenskega Gospodarja", g. Franc PŠe.ničjtiik, star 59 let, Rajni je bil vdovec ter zapušca 7 otrok: 3 sinov& in 4 hfeere. Pogrcb se je vršil ob vpliki udeležbi, Blagemu pokojmku svetila večjia luč! b Koprivnica. Sijajno se je obnesel shod volilce.v Slovenske Kmečke Zveze, ki se je vr^il na velikojiočni Ro.nedeljek v hiši obSe sppštovanega župana g. Šerbeca na Velikem Kamtnu. V poldrugournem, krasno zasnovanern govoru, je poroSal g. dr. Janko\ifi o delovanju v držav.nem in deželnerazboru: s svojun spretnim, dobro premišljenim. postopanjera, so naŠi poslanci dosegli v Gradou, da se j.e rešil obstoj 1'metijske šole v Št. Juriju ob juž. žel. in ustanovila gospotiiniska šola istotam; izvojevali so slovanskomeSČansko šolo s sedežem v 'Ž.alcu; leta 1911 ustanovijpna brezobrestnaposojila so se zopet obnovila in dovolila, istotako prispevki za okrajne ceste se zopet rpdno vrsijo, Železniško vprašanje na Spodnjem Staierju so je priSelo resnejše razmotrivati in je tu. zaznaraovali velike uspehe. Z veseljem moramo pozdraviti mirovna sodišča pri obicinah in je želeti, da se naše obfeinG za to z vso vnemo in požrtvovalnostjo zavzaniiejo. Taka sodišča so se na- Kranjskom sijajno izkazala. Toplo je pozdraviti obrt.ne olajšave za naše zidarje in tGsarje. Liberalci naj Tepo molžijo v svojih fcasopisih o nepotrebi slovenske obštrukciie v deželTiem zboru. Krasni uspehi dosedanjega postopanja našili poslancev ovržejo vse njihove pulile in prazne ugovorG. Našim poslancem se je izreklo popolno in neomejeno zaupanje. — Domaci gospod župnik Prešern ;p kon2.no priporočal krSGansido Sasopisje, osobito še ,,Slovenskega Gospodarja", naj oi ga ljudstvp še marlj'vejše naroSalo in citalo. Ko je Še ^npnik g. Krolino iz Podsredo omenjal in priporoSal organizacijo naSe mladine, so jg krasno uspclo zborovanje zakljucilo. Papež, zmagovalec nad Napoleonom. Bilo je ravno pre'd 100 leti, v mar -j in apnlu ic^-14. fitirinajsto leto je bil že na prestoln pipež Pij VTL Od dobe, ko so se kristjani zbirali še v katakombah in so papeži zaporGdoma umirali krvavo smrti za Kristnsa, ni morda pozneje noben glavar' katoli§ke cerkve moral toliko trpeti kakor ravno Pij VIT. Nje<^ov vedni nasprotnik je bil nasilni Napoiooa. Vzel inu je državo in 1, 1809 z vnebKVvpijočo krivioo ukazal zasesti Rim, V svoji lastni hiši je postal papež jetnik, m se inkain.ur ganiti ni imogel; kdor pa je drža! s jtapežem, ta je roraal v gnirt. Pa še hujše je prišlo, Po no6i od 5.-6. julija so Ira.ncoski vojaki na povclje Napoleonovo, ki se je tedaj pri Dunaju born proti Rvstriji vdrli v papeževe prostore, napravlli papo?.njotr.ika ter ga še isto noč odpeljali 5ez Florenco in Ger.ovo čcz visoko alpsko gorovje v Grenoble na Franooskem:. Ker so so pa bali, da bi ga ljudstvo prevofi ne castHo, odpGljali so ga zopet v Italijo v Savono. k\ev se je z vednostjo Napoleonovo ravnalo ž njim kakor se drugačG jiiti s hudodelci ne ravna. Vzeli so mii knjige, papir, poro in crnilo; silonia odprli celo lijegov.o pisalno mizo ter vse prebrskali in preiskali Tako je Napoleon nastopal proti Piju VII,, namestniku Kristusovemu, toda papež se ni hotel udati volji svojega preganjalca. Dne 9. junija 1812 je izdal povelje, da se papeža zopet oilpelje jiti Francosko na grad Fontenblo. V navadnem poštnem vozu so ga odpeljali na Franoosko. Mcd potom je papcž amrtjio zbolel. V zavetišcu v Modt-CenisiL je bil dno 14. junija previden s sv. zak^amenti za umirajoVie in dejan v sv. olje. Toda že naslednjo noČ so nasilniki dirjali dalje ž njim, dokler ga niso skoro mrtvega pripeljali dne 20. junija v kraj, kjer ga je hotel Napoleon imeti v jetništvu. Vse jo b.d Pij VII, izgubil: državo, Riin, prostost, kardlnal^. prijatelje; oropan je bil vsake zveze z verniki in izrooen na milost in nemilost nasiUiemu Napoleonu, ki do glavarja katoliške cerkva ni poznal ne dostojnobti. ne ozirov, ne usmiljenja, :ie pravloe. A priSel je tudi za papeža vstajenja dan! Napoleon je bil jeseni 1. 1812 strahovito tepen na Ruskora. Roiial se je bil sicer Napoleon naDunaju v Senbrunu meseoa junija 1909, ko je lzvedel, da ga ie papc? izobcil, ker mu je državo i.n Rim krivično odvzel, in govoril je tedaj: ,,Radi tega ne bo mojim lirabrJm vojakom padalo orožje iz rok", Toda 3 leta pozneie so ob dogodkih Napoleonove armade na Ruskem francosin listi poročali: ,,Na Rusk&m pada naišim vojakom radi strašnega mraza orožje iz rok". Frišlo je potem 1. 1913 iji Napoleon je bil meseca oktobra pri Lipskem poražen. Tedaj je bil papež ?o vedno jetn:k. A že so se bližale armadG pravohlavnili, luteranskih in katoliških vojakov, da bi Napoieona prisilile k miru in strle njegovo nasilje. Napoieon se je umikal vedno bolj in bolj, In bilo je ravho pred 100 leti. Dno 23. januarja je ukazal, papeža /opet odpeljati v Savono v jltalijo nazaj. Sovražne armadc so se bližale' Parizu, 10, maroa je dal Napoleon papGžu prostost. Za papeža je prišei dan vstajonja. Dne 25. marca so ga avstnjske čete z nepopisn'm navdušenjem pozdravile, Papež se je odpeljal naprej proti Rimu, Povsod so ga neštete ljudske množice sprejemale z nepopisnim navdušenjem. Ravno dne 31. maroa je slavil na tak nacin svoj vliod v Bolonjo; vavno Istega djie pa so zavezniške SetG vkorakale v Pariz. Napoleon jg svoje glavno mesto izgubil, papež'.i pa se je Rim zopet odpiral. Dne 2. aprila je bil Napoleon odstavljen. Dne 11. aprila — bil je tedaj •velikonofini poiiGdcljek — se jg pdpovedal za-se in jsvcje nasled.nike prestolu in Franooski tGr podpisal zadovno listino prav v istem Fonteblo, kjer je papeža še malo Časa prej imel zaprtega. To se je zgodilo pred 100 leti. Velikonočni praznki so bili tedaj res prazniki vstaJGnja za Pija VII., potem ko je toliko moral trpeti, Podali so zopet prGsijaJGii dokaz, kar pomeni v katoliški cerkvi velikanofi! Vplika no5 — praznik zmage nad krivico; praznik nepremagljivGga Kristusa, ki vedno stojji ob strani svoji katoliški cerkvi in svojim do konca sveta. Društvena naznanila. m Maribor. Skupina J. S. Z. za Leiteršperg-Krčevino (okolica Maribor) priredi v nedeljo, dne 26. aprila, ob 549. uri dop. v gostilni Cobl (prej Jerič) na lajteršperški cesti občni zbor. — Agitirajte za obilno udeležbo! m Marlbor. Volika slavnost y proslavo 5001etnice ustoličenja zadnjega koi-otanskega vojvoda, ki se priredi na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldan, v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, bo obsegala obširui vspored: petje, slavnostni govor (govori gospod dr. Anton Medved), ,,Knez Volkun", zgodovinska slika ustoličenja v dveh dejanjih s petjem in plesom, s spremljevanjem godbe pod osebnim vodstvom skladatelja g. dr. Antona Schwaba, živa slika s spremljevanjem godbe. Godbo izvaja mariborsko Glasbeno društvo. Začetek točno ob !44. uri popoldan in konec ob 6. uri. m Sv. Magdalena v Mariboru. V nedeljo, dne 19. aprila, popoldne po večornicah, ima Slovenska Straža mesečno zborovanje. Nato pa gremo skupno k veliki slovesnosti v Narodni dom. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv, Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 19. aprila, bo ob 3. uri popoldne važen gospodarski sestanek, združen z občn. zborom hranilmce in posojilnice v samostanski šoli. Govori gosp. Vladimir Pušenjak. Vstop je vsakem prost. Domačini, udeležite se v obUnem številu! m Sv. Anton v Slov. gor. V nedeljo, dne 26. aprila, priredi štajersko okrožje J. S. Z. shod v gostilni g. (Podgoršeka, takoj po večernicah. Delavci, rokodelci, posli in drugi, pridite vsi na shod! Govorit pride okrožni delavski tajnik gospod V. Zajc iz Maribora. St. Lenart v Slov. gor. Na belo nedeljo, to je dne 19. aprila t. 1., ob 8. uri zjutraj, ima Katoliško politično društvo v prostorih Arnuševe gostilne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svoj občni zbor. Po občnem zboru je političen shod, na katerem porofiata poslanca dr. Korošec in Boškar. Možje in mladeniči, pridite v prav obilnem Stevilu. m Poličane. Prihodnjo nedeljo, dne 19. aprila, dopoldne po rani maši, priredi S. K. Z. političen shod. Poroča poslanec Pišek in drugi. Možje in mladeniCi, pridite! m Smolnik. Rodoljubna soproga g. Luke Hleba ,je darovala za Slovensko Stražo skupiček za razglednice svoje hiše 5 K, in 4500 obrabljenih znamk. Vrli rodoljubki iskrena hvala! m Fram. Izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo lepo igro ,,Sanje." Društvo in igralci prijazno vabijo k prav obilni udeležbi! p CirkoTce. Bralno družtvo priredi na belo nedeljo veselico Z zanimivim sporedora. Predstavljala se bo med drugim tudi veseloigra ,,Crevljar." Za obilno udeležbo se priporoča odbor. p Sv. Troiica v Halozah. MladeniSka in Dekliška Zveza priredita skupni podučni shod na bolo nedeljo, dne 19. aprila t. 1., popoldne po večernieah, v druStvenlh prostorih. Na sporedu je mnogo zanimivega: predavanja, deklamacije, dvogovor in šaljlvi prizor ,,Geta prvič v Ptuju." Središče. Slovensko katoliško izobraževalao društvo v SredlSCu prlredi s sodelovanjem Orlov in Dekliške Zveze na belo nedeljo, to je dne 19. aprila, popoldne po vefiernicah, na vrtu gospoda LončarlCa dve gledališki predstavi in slcer: nPrepirlji- va soseda" in oCvetina Borograjska." lied odmori igra Mat. Kocjanova godba. p Ormož. Obfini zbor Slovenskega katoližkega izobraževalnega društva za Ormož in okolico se vrši v nedeljo, dne 2ti. malega travna 1914, popoldne po večernicah. v prostorih kletarrike gostilne v Ormozu. Udje in prijatelji društva, vabljeni! St. Mlklari pri Onnoiu. Poslanci Ozmec, Meško in M. Brenčifi priredijo na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldiie po večernicah, politični shod. Prva dva poslanca poročata o delovanju v deželnem, slednji o delovanju v državnem zboru. St. Bollenk na Kogu. Na belo nedeljo, dne 19. aprila, priredi Slorenska Kmečka Zveza politiCen shod pjutraj po rani službi božji pred hišo gospoda uMtelja Košarja; pri slabem vremenu pa v gostilni gospoda Matija Goričana na Kogu. Govori poslanec Brenčič o delovanju v državnem zboru. Agitirajte za veliko udeležbo! 1 MaU Nedelja. Kmetijska podružnica priredi r nedelio, dne 26. aprila, po rani sv. maši, v žoli zborovanje, na katerem govori g. ravn. Belle o važnih kmetijskih vprašanjih. iTanJcl. Na belo nedoljo po večerrdcah se vrži pri gosp. Teratenjaku političen shod, na katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar. Šmarhio pri Velenju. Tukajšnje katoliSko slovensko izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo, dne 19. aprlla, dv« gledališki predstavi v Društvenem domy: ,,Trije tički" in ,,Oh ta Polona" in sicer ob tretji nrl popoldne. Vabi se k prav obilni udeležbii s Velenie. V nedeljo, dne 19. aprila, priredi štajersko okrožje J. S. Z. shod za železniCarje pri g. Skaza vj Velenju ob 3. uri popoldne. Shod je velike važnosti za vse slovenske železniCarje, ki delajo na progi od Sp. Dravograda do Celja. Pridite vsi na shod! Govornik pride iz Maribora. k Vlianie. V nedeljo, dne 26. aprila, po rani maši, priredi S. K. Z. političen shod. Govorjta poslanec Pišek in posestnik g. Potnik. Agitirajte za obilno udeležbo! c Celie. Izobrazevalno društvo priredi gledallgko predstavo nVisoko" v dvorani hotela »pri belem volu" v nedeljo, dne 26. aprUa, ob treh popoldne, ne pa dne 19. aprila, kakor je bilo zadnjiS naznanjeno. c Griže pri Celju. V nedeljo, dne 19. aprila, priredi J. S. Z. shod takoj po prvem sv. opravilu pri g. Stefanu Pikl. Rudarji in drugi delavoi ter delavke, vsi na shod! Govori V. Zajc iz Maribora. c BraslOTČe« Vrla mladenka Trezika Šketa je koS pisanko darovala Slovenskl Straži 2175 obrabljenih. znarok. g Mozirje. Izobraževalno društvo Mozirje ponovi na belo nedeljo narodno igro nDomen." Za mnogoštevilni obisk se priporo2a. o Mozirje. Vabimo na redni občni zbor Kmečke hranilnioe in posojilnico v Mozirju. ki se vrši v nedeljo, dne 26. aprila, ob 3. uri popoldne, v zadružnih prostorih. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. 3. Poročilo o izvršeni revizijl. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. SluCajnosti. o Ponikva. Hranilnica in posojilnica na Ponikvl ima v nedeljo, dne 26. aprila, popoldne po večernicah, v stari šoli svoj redni občni zbor. Predava g. nadrevizor VI. Pušenjak. Vabljeni so vsi brez razlike. Pridite v obilnem Stevilu. Če bo udeležba povoljna, priredili bomo več drugih predavanj. b Videm. Naši fantje se vrlo gibljejo, posebno fee na odru gledališkega odseka. To bodo pokazali v nedeljo, dne 26. aprila. Priredili bodo namreč petdejansko igro ,,Repoštev, ali: Duh v krkonoških gorah." Začetek ob Yi4. uri popoldne v društveni dvoranl. Povabljeni so stari in mladi. Buče. Shod Slovenske Kmečke Zveze se bo vršil v nenedeljo, dne 19. aprila na Bučah ob 3. uri popoldne v prostorib. g. poštarja Baha. Govori dr. Jankovič. Najnovejše. Stolni dekan in kanonik. vlč. g. dr. Ivan Mlakar, je vSeraj, dne 15, aprila popoldne nenadoma n ev a r n o o b o 1 e 1. PriporoČa se čč. sobratom v mohtev..