0 20 40 60 80 ...........- 0 20 40 60 ' ■ i F'-4" TH 0 20 40 60 m-itl ....... »—tja ime vvvv-mm-dd hh:rrm:ss.-1 rriv | /km t»a 2002-06-02 i 3:37:28.3; 3.71 1 17 dDb .2002-06-02 l 3:37:27..1: 3.E | 119 oes :2002-06 02 13.37:27.Oj 3.9| 111 ! i L J 2002-06-02 ¡3:37:&.8|3®1'05$ o^V 2002-06-02 ! 3:36:58.6: 3.81021 Vb/ :2002 06 02 13:37:U5 088 COLJU 4Sjkm JUGO-ZAHOD MLV:3,8 !!ll mmdd uumn - 2002 6 2 1337 LOKACIJA 14.204 45.668 I '-»IT* B- ^ A* "" .rVsi-fc'' - V LETU ■ j AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA POTRESI V LETU 2002 EARTHQUAKES IN 2002 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE URAD ZA SEIZMOLOGIJO IN GEOLOGIJO ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA SEISMOLOGY AND GEOLOGY OFFICE Ljubljana 2004 POTRESI V LETU 2002 EARTHQUAKES IN 2002 IZDALA IN ZALOŽILA - PUBLISHED BY Ministrstvo za okolje in prostor Ministry of the Environment and Spatial Planning Agencija RS za okolje (ARSO) - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Urad za seizmologijo in geologijo - Seismology and Geology Office GENERALNI DIREKTOR AGENCIJE - DIRECTOR GENERAL OF AGENCY dr. Silvo Žlebir UREDNIK - EDITOR - IN - CHIEF mag. Renato Vidrih RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE - COMPUTER DESIGN Peter Sinčič UREDNIŠKI SVET - EDITORIAL BOARD dr. Silvo Žlebir mag. Renato Vidrih mag. Ina Cecic Matjaž Godec dr. Andrej Gosar Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčic TISK - PRINTED BY Formatisk, Bobenčkova 4, Ljubljana CIP - Kataložni zapis v publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 550.34.100 »2002« ISSN 1318 - 4792 Potresi v letu 2002/ur. R. Vidrih - Ljubljana Agencija RS za okolje, 2004 NASLOVNICA: Slika kaže zapis vertikalne komponente najmočnejšega potresa v letu 2002 (2. junija ob 15. uri 37 minut po lokalnem času na območju Koritnic z magnitudo 3,8 in največjimi učinki V. stopnje po EMS) na šestih potresnih opazovalnicah državne mreže (BISS Bistriški jarek, DOB Dobrina, CES Cesta, LJU Ljubljana, CEY Cerknica in VBY Bojanci v Beli krajini) in avtomatski izračun osnovnih potresnih parametrov, kot so čas nastanka potresa, koordonati epicentra in magnituda. Na zapisu potresa sta označena avtomatsko določena prihoda P (rdeča črta) in S (zelena črta) potresnih valov, na podlagi katerih avtomat oceni podatke o moči in oddaljenosti potresa od potresne opazovalnice. Avtomatski izračun je narisan na zemljevidu (rdeča zvezdica). Sistem avtomatskega izračuna je bil razvit na Uradu za seizmologijo in geologijo in se še dopolnjuje. Ozadje kaže potresno opazovalnico na Knežjem dolu (1024m) nad Ilirsko Bistrico. COVER PAGE: The six seismograms of vertical components recorded on six seismic stations of the Slovenian seismic network (BISS Bistriški jarek, DOB Dobrina, CES Cesta, LJU Ljubljana, CEY Cerknica and VBY Bojanci in Bela krajina) show the record of the strongest earthquake in 2002 (2 June at 15.37 local time; its magnitude was 3.8 and maximum intensity observed V EMS-98) with epicentre near Koritnice. On each recording the arrival of P (red line) and S (green line) waves was automaticaly denoted and the earthquake's parameters such as the origin time, coordinates of epicentre and magnitude were calculated. The epicentre was then marked with red star on map sketch. Software for automatic epicentre location was developed in Seismology and Geology Office and is still improving. On the background the seismic station Knežji dol (1024m) above Ilirska Bistrica is shown. VSEBINA PREDGOVOR.........................................................................................................................................I Peter Sinčič, Renato Vidrih, Matjaž Gostinčar in Mladen Živčic POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 2002........................................................1 Ina Cecic, Mladen Živčic, Tamara Jesenko in Janko Kolar POTRESI V SLOVENIJI LETA 2002................................................................................................12 Tatjana Prosen AKCELEROGRAFI DRŽAVNE MREŽE POTRESNIH OPAZOVALNIC V LETU 2002.........28 Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Andrej Gosar in Tatjana Prosen KARTA POTRESNE MIKRORAJONIZACIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA...................32 Jure Bajc, Mladen Živčic in Matjaž Gostinčar SEIZMIČNA AKTIVNOST V ŠALEŠKI DOLINI SPOMLADI 2002...........................................55 Vanja Kastelic in Andrej Gosar SEIZMIČNE REFRAKCIJSKE RAZISKAVE LITOSFERE NA PROFILU ALP02 PROJEKTA ALP 2002........................................................................................................................71 Izidor Tasič SEIZMOMETER V VRTINI..............................................................................................................85 Bojan Uran ZNAČILNOSTI IN DELOVANJE KOMUNIKACIJSKIH POVEZAV V OMREŽJU POTRESNIH OPAZOVALNIC..........................................................................................................94 Tamara Jesenko in Renato Vidrih MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2002.............................................................................106 Matjaž Godec in Renato Vidrih POTRES NA SICILIJI 6. SEPTEMBRA 2002................................................................................116 Andrej Gosar PRVI SLOVENSKI GEOLOŠKI KONGRES.................................................................................125 Izidor Tasič in Peter Sinčič OTVORITEV CONRADOVEGA OBSERVATORIJA..................................................................127 Ina Cecic, Izidor Tasič in Mladen Živčic XXVIII GENERALNA SKUPŠČINA ESC......................................................................................131 CONTENTS PREFACE.............................................................................................................................................III Peter Sinčič, Renato Vidrih, Matjaž Gostinčar and Mladen Živčič SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 2002..................................................................................1 Ina Cecič, Mladen Živčič, Tamara Jesenko and Janko Kolar EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 2002........................................................................................12 Tatjana Prosen STRONG MOTION NETWORK IN SLOVENIA IN 2002..............................................................28 Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Andrej Gosar and Tatjana Prosen SEISMIC MICROZONATION MAP OF THE MUNICIPALITY OF LJUBLJANA...................32 Jure Bajc, Mladen Živčič and Matjaž Gostinčar SEISMIC ACTIVITY IN THE ŠALEK VALLEY IN THE SPRING OF 2002..............................55 Vanja Kastelic in Andrej Gosar SEISMIC REFRACTION INVESTIGATIONS OF THE LITHOSFERE ALONG ALP02 PROFILE OF THE ALP 2002 PROJECT.............................................................71 Izidor Tasič BOREHOLE SEISMOMETER...........................................................................................................85 Bojan Uran CHARACTERISTICS AND PERFORMANCE OF COMMUNICATIONS IN THE SEISMIC NETWORK...........................................................................................................94 Tamara Jesenko and Renato Vidrih WORLD'S LARGEST EARTHQUAKES IN 2002.........................................................................106 Matjaž Godec and Renato Vidrih THE 6 SEPTEMBRE 2002 EARTHQUAKE IN SICILY...............................................................116 Andrej Gosar THE FIRST SLOVENIAN GEOLOGICAL CONGRESS.............................................................125 Izidor Tasič and Peter Sinčič CONRAD OBSERVATORY OPENING..........................................................................................127 Ina Cecič, Izidor Tasič and Mladen Živčič THE XVIII ESC GENERAL ASSEMBLY......................................................................................131 PREDGOVOR Dvanajsta zaporedna publikacija »Potresi v letu...« obravnava potresno dejavnost v letu 2002. Uvodni članek bralce seznani s stanjem potresnega opazovanja v Sloveniji. V okviru projekta modernizacije državne mreže potresnih opazovalnic je bilo zgrajenih in vključenih v omrežje sedem novih opazovalnic. Konec leta 2002 je na ozemlju Slovenije delovalo štirinajst stalnih potresnih opazovalnic, opremljenih z različnimi vrstami analognih in digitalnih seizmografov. Seizmografi so zabeležili 4514 seizmičnih dogodkov, od tega 1786 lokalnih potresov, 928 regionalnih in 611 oddaljenih. Seizmografi so zapisali tudi 1189 umetnih potresov. Osrednji članek nam predstavlja potresno dejavnost Slovenije. Leto 2002 je bilo srednje dejavno. Prebivalci različnih območij Slovenije so čutili 47 potresnih sunkov, vendar vsa žarišča niso bila na slovenskem ozemlju. Najmočnejši potres je bil 2. junija ob 13. uri 37 minut UTC v bližini Koritnic. Njegova magnituda je bila 3,8, največja intenziteta pa V. stopnje po EMS lestvici (evropska potresna lestvica). Najmočnejši potres z žariščem zunaj Slovenije, ki pa so ga čutili tudi prebivalci celotne zahodne Slovenije, je bil 14. februarja ob 3. uri 18 minut UTC na območju Moggio Udinese v Furlaniji. Imel je magnitudo 4,5. Največjo intenziteto V. stopnje po EMS je doseglo sedem potresov, med IV. in V. stopnjo tudi sedem, največjo intenziteto IV. stopnje pa enajst potresnih sunkov. Magnitude potresov so bile večinoma manjše od 2,0. Petnajst potresov je imelo magnitudo med 2,1 in 2,4, šest med 2,5 in 2,8, trije med 2,9 in 3,2, dva med 3,3 in 3,6 in eden 3,7. Največ žarišč je nastalo v globini manjši od 10 km, veliko manj v globinah med 10 in 20 km, le dvajset potresov pa je imelo globlja žarišča, do 33 km. V letu 2002 je bila povečana potresna dejavnost v okolici Šoštanja, vendar so prevladovali potresi umetnega izvora. Naslednji prispevek nas seznanja z mrežo akcelerografov v Sloveniji. V letu 2002 je delovalo 13 akcelerografov, ki so namenjeni predvsem beleženju močnih potresov. Sledi članek o potresni mikrorajonizaciji Mestne občine Ljubljana, ki so jo v letu 2002 izdelali strokovnjaki Urada za seizmologijo in geologijo. Karta je bila narejena na podlagi klasifikacije tal, evropskega standarda EC8 in karte potresne nevarnosti Slovenije in je namenjena izključno uporabi v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Mikrorajonizacija temelji na obstoječih geoloških, geofizikalnih in seizmoloških podatkih. Za izdelavo boljše karte pa bi potrebovali več meritev hitrosti strižnega valovanja na območju mesta. Članek o povečani seizmični aktivnosti Šaleške doline v obdobju 2000 - 2002 nas seznanja o najpomembnejših značilnostih tresenja tal. Najmočnejši potres je dosegel največjo intenziteto med IV. in V. stopnjo EMS. Sodelavci Urada za seizmologijo in geologijo so v okolico aktivnega območja namestili več seizmografov. Na podlagi analiz podatkov je bilo ugotovljeno, da so vsa žarišča nastajala v območju velikosti 2 x 2 km, med kraji Šoštanj, Gaberke, Hrastovec in Velenje, v globini med pol in enim kilometrom, vendar je nenatančnost pri določanju teh parametrov lahko nekaj kilometrov. Za točno določanje lokacije in globine (napaka ne presega nekaj sto metrov) pa ne zadoščajo standardne metode seizmološkega opazovanja v regionalnem merilu, ampak je potrebna gosta lokalna mreža inštrumentov in natančen tridimenzionalni hitrostni model. Sledi opis postavljanja seizmometrov v vrtino. Na nekaterih opazovalnicah državne mreže je bilo potrebno izvrtati vrtino, ki je segala v seizmogeološko dovolj ugodno kamnino. Za I tovrstne opazovalnice so bili uporabljeni posebni seizmografi, katerih namestitev je mnogo zahtevnejša od postavitve klasičnih inštrumentov. Članek o značilnostih in delovanju komunikacijskih povezav v državni mreži potresnih opazovalnic opisuje teoretične značilnosti TCP/IP protokolnega sklada in delovanje komunikacije v praksi. Opisuje ugotovitve spremljanja komunikacij treh inštrumentov vrste Quanterra z observatorija na Golovcu s središčem za obdelavo podatkov na Dunajski 47 in tipične napake, ki se pri tem pojavljajo. Med močnejšimi svetovnimi potresi v letu 2002 je v preglednici predstavljenih 78 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 oz. povzročili večjo gmotno škodo ter zahtevali človeška življenja. Od teh je natančneje opisanih 35 potresov. Potres z največ smrtnimi žrtvami je bil 25. marca v Afganistanu. V njem je umrlo najmanj 1000 ljudi. Potres 22. junija v zahodnem Iranu je zahteval vsaj 261 žrtev. Največ energije se je sprostilo pri potresu 3. novembra v osrednji Aljaski. Imel je navorno magnitudo 7,9. Najgloblji potres je bil 19. avgusta blizu otočja Fidži in je imel žarišče v globini 675 km. Potresi v letu 2002 so zahtevali 1711 smrtnih žrtev. Posebej smo opisali potres 6. septembra na Siciliji, ki je bil zanimiv predvsem zaradi posledic v naravi. Potres z magnitudo 5,6 in največjimi pospeški 0,13 g je v kraju Cerda povzročil nastanek velikega zemeljskega plazu. Na koncu publikacije je predstavljenih nekaj zanimivejših domačih in tujih konferenc ter srečanj, kjer smo sodelovali tudi sodelavci ARSO, Urada za seizmologijo in geologijo. Tudi ob izidu publikacije »Potresi v letu 2002« se sodelavci ARSO, Urada za seizmologijo in geologijo zahvaljujemo 4600 prebivalcem različnih območij Slovenije, ki so nam z odgovori na makroseizmične vprašalnike pomagali pri boljši oceni potresnih parametrov. Renato Vidrih urednik II PREFACE The twelfth annual publication »Earthquakes in year ...« discusses earthquake activity in year 2002. The first article introduces readers to the current state of the seismic monitoring in Slovenia. In the grame of the seismic network modernization project, 7 new station were built and installed into the network. By the end of the year 2002, fourteen permanent seismic stations were operating equipped with different analog and digital seismographs. Seismic stations recorded 4514 seismic events. 1786 of them were local earthquakes, 928 regional and 611 distant events. Seismographs also registred 1189 artifical earthquakes. The main article introduces readers to seismic activity in Slovenia. The activity in 2002 was average. At least 47 earthquakes were felt in different parts of Slovenia, but not all of them had epicentres on Slovenian territory. The strongest earthquake occured on 2 July at 13:37 UTC near to Koritnice. Its magnitude was 3.8. The maximum intensity was V EMS. The strongest earthquake outside Slovenian borders, but felt by the residents in the west of Slovenia, occured on the 14 February at 3:18 UTC in the Friuli in the Moggio Udinese area. Its magnitude was 4.5. There were seven earthqakes with maximum intensity V EMS, seven with IV - V EMS and eleven with IV EMS. The most of the magnitudes were below 2.0. Fifteen earthquakes have had a magnitude between 2.1 - 2.4, six between 2.5 - 2.8, three between 2.9 - 3.2, two between 3.3 - 3.6 and one 3.7. Most of the hypocentres were shallower than 10 km, and the minority in between 10 - 20 km. Only twenty earthquakes had hypocentres deeper than 33 km. In the year 2002 there was also an increase in earthquake activity in the Šoštanj area. Most of them were artifical. The accelerographs network in Slovenia is described in next article. It consists of 13 accelerographs and is intend for measurement of strong earthquakes. The next article is about seismic microzonation of Ljubljana. This study was made in 2002 by the experts of The Seismology and Geology Office. The map was made on the base of the ground classification, by the European EC8 standard and official seismic hazard map of Slovenia. The purpose of the map is strictly the usage in system from natural and other disasters. Microzonation is based on known geological, geophysical and seismic data. In order to improve the map more shear velocity and other geophysical measurements are necessary in the city area. The article about thev increase of the seismic activity in Šalek valley in period between 2000 - 2002 introduces the most important characteristics of ground motion. The strongest earthquake had maximum intensity IV - V on the EMS scale. The Seismology and Geology Office installed a number of seismographs in the region of activity. Data analysis showed that all of the hypocentres occured inside the area of size 2 x 2 km2 among Šoštanj, Gaberke, Hrastovec and Velenje, in the depths between 0.5 - 1 km. The accuracy of determination of these parameters could be larger than 1 km. For the exact determination of depth and location (error less than 100m) standard methods of seismic observations on a regional scale are not enough. For obtaining this a dense local seismic network and an accurate 3-D velocity model would be necessary. The following paper is a description of installation of the borehole sismometers on some seismic stations of the national seismic network. Boreholes were drilled up to the depth in which the characteristics of the rocks were favorable. For this type of stations special III seismometers were used. The instalation of these instruments is far more complex than the instalation of freefield instruments. The article about characteristics and operation of the communication connections in the national seismic network described theoretical characterictics of the TCP/IP protocol and the process of comunications in real life. An overwiev of the results of monitoring comunications of three Quanterra type instruments from the Golovec observatory to the centre for data analysis in Head Office and typical errors is given. In the following paper 78 of the strougest earthquakes that reached or exceeded magnitude of 6.5 or caused significant damage and took human lifes are described. 35 of them in detail. Earthquake with the largest number of victims was on 25 March in Afghanistan. It killed at least 1000 people. Earthquake on 22 June in West Iran took at least 261 lives. Most energy was released by the earthquake on 3 November in Central Alaska. Its magnitude was 7.9. The deepest earthquake happened on 19 August near Fiji Islands and its hypocenter was 575 km. Earthquakes in the year 2002 took more than 1700 lives. Special attention was given to the earthquake on 6 September on Sicily, Italy. This was interesting event because of the effects observed in nature; the event with the magnitude of 5.6 and maximum acceleration of 0.13g caused a big landslide in the city of Creda. Some of the most interesting meetings and conferences inSlovenia and abroad are represented at the end of the publication. On behalf of the authors (all employees of the Environmental Agency - Seismology Office) I hope that every reader will find something to one's taste in this publication. On this occasion we would like to thank 4600 voluntary observers throughout Slovenia for their co-operation, which helped us to assess the earthquake effects and estimate the intensities. Renato Vidrih Editor - In - Chief IV POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 2002 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 2002 Peter Sinčič, Renato Vidrih, Matjaž Gostinčar in Mladen Živčic Izvleček. Konec leta 2002 je na ozemlju Republike Slovenije delovalo štirinajst stalnih potresnih opazovalnic, opremljenih z različnimi vrstami analognih in digitalnih seizmografov. Omrežje potresnih opazovalnic z digitalnimi seizmografi, s katerih poteka avtomatski prenos podatkov v središče za obdelavo podatkov Urada za seizmologijo in geologijo v Ljubljani, sestavljajo potresne opazovalnice v Ljubljani na Golovcu (LJU), v Bojancih v Beli krajini (VBY), Dobrini na Kozjanskem (DOBS), v Goričicah pri Cerknici (CEY), Cesti nad Krškim (CESS), v Robiču v zgornjem Posočju (ROBS), na Pernicah (PERS) in v Braniku nad Muto (BISS), Grobniku na Pohorju (GROS), v Podkumu (PDKS), Črešnjevcu na Gorjancih (CRES), na Golišah na Bizeljskem (GOLS) in na Legarjah na Dolenjskem (LEGS). Stalna opazovalnica na Vojskem (VOY) ter začasna v Brezjah pri Senušah (KBZ) na obrobju Krško - Brežiškega polja sta opremljeni z analognimi seizmografi. V okviru projekta modernizacije mreže potresnih opazovalnic je bilo zgrajenih in vključenih v omrežje sedem novih opazovalnic. Na območju cele Slovenije smo postavili več začasnih potresnih opazovalnic in akcelerografov. Zaradi povečane seizmične aktivnosti v Šaleški dolini smo postavili potresni opazovalnici v Gaberkah (GABR) in Velenju (VELE) ter akcelerograf v Šoštanju. Po potresu na območju Koritnic smo postavili akcelerograf v Koritnicah (KRTS). Začasno smo postavili inštrumente še v Biljah pri Novi Gorici (BILJ), Horjulu (HORJ), Lukovici (LUKO), Lipah (LIPE), Brežicah (BREZ), Novem mestu (NOME), Rakičanu pri Murski Soboti (RAKI) in na Lisci (LISS). Abstract. Fourteen permanent seismic stations were working within the Republic of Slovenia at the end of 2002. The stations were equipped with different types of analogue and digital seismographs. The oldest and central monitoring station of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia, located at the observatory Golovec in Ljubljana, is equipped with three-component analogue long-period and short-period seismographs with optical recording on photographic paper, a short-period seismograph with ink recording and with broad band digital seismographs. A seismic station was built in Goričice near Lake Cerknica in 1975. A broad band digital seismograph was supplied in 1997 to supplement the existing three-component short-period analogue seismograph. In 2001 the Quanterra Q730 high resolution acquisition system with Guralp CMG 40T broadband seismometer was installed for testing purposes with real time data transmission to data centre in Ljubljana. At the beginning of 2002 three-component short-period analogue seismograph stopped recording. In January 1985, the third seismic station in Slovenia, located at Vojsko near Idrija, started to operate. It was initially equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. The horizontal components were added in January 1991. During the following year the seismic station in Bojanci, Bela krajina, was installed. Similarly, it was equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. In 1996, a broadband digital seismograph was added together with a facility to transmit data to the main office in Ljubljana using dial up line. In order to monitor seismic activity in the Krško - Brežice area, a temporary seismic station was set up in 1990 in Brezje (Senuše area). It was equipped with a vertical component portable analogue seismograph. A seismic station was set up at Cesta near Krško in 1996. Originally, a portable broadband digital seismograph recording data on magnetic tape was installed there. In 1998, this was replaced with a seismograph, transmitting data to the main office using the governmental communication network. Because of the possibility of induced seismic activity caused by accumulation lake in neighbouring Austria, a temporary seismic station was installed at Branik near Muta in 1991. It was equipped with a vertical component portable analogue seismograph. A shaft was built and a broad band digital seismograph was installed, transmitting data to the main office using dial up lines in 1996. In the same year, a seismic station at Dobrina in Kozjansko area started to operate. It was equipped with the same type of digital seismograph as at Branik. From time to time a portable digital seismograph recording data on hard disk operates also in Horjul. Within the scope of 1 2 P. Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar in M. Živčic modernization of the national seismic network, new data centre was set up in Ljubljana in 2001 consisting of two UNIX-based host computers running Antelope system software. Host computers provide command and control of remote seismic stations. The same year new broadband Quanterra Q730 acquisition systems were installed in seismic stations in Ljubljana, Goričice, Dobrina and in Nuclear Power Plant Krško with real-time data transmission in to data center using TCP/IP protocols over an Ethernet-based Wide Area Network. In the 2002 the project "Modernization of the Seismic Network of the Republic of Slovenia" was continued. Seven new seismic stations were built up in Pernice (PERS), Grobnik (GROS), Podkum (PDKS), Goliše (GOLS), Črešnjevec (CRES), Legarje (LEGS) and Robič (ROBS). Q730 data loggers and CMG 40T broadband sensors were installed in seismic shafts. The data acquisition systems are recording continuous time-series sampled at 200 sps, 20 sps and 1sps. The data is transmitted using TCP/IP protocol over the governmental communication network. Five temporary seismic stations with the same type of instruments and data transmission were set up in Novo Mesto, Bilje, Rakičan, Velenje and Lisca. Because of increased seismic activity temporary stations equiped with digital seismographs or accelerographs were set up in Šoštanj, Gaberke, Horjul, Lipe, Brežice, Lukovica and Koritnice. Uvod Najstarejša in osrednja opazovalnica Agencije RS za okolje se nahaja na observatoriju na Golovcu v Ljubljani (LJU) in je opremljena s trikomponentnim analognim dolgoperiodnim seizmografom in trikomponentnim analognim kratkoperiodnim seizmografom z optičnim zapisom na fotografski papir, s kratkoperiodnim seizmografom z vidljivim zapisom ter s širokopasovnimi digitalnimi seizmografi. Leta 1975 je bila zgrajena potresna opazovalnica CEY v Goričicah pri Cerkniškem jezeru. Opremljena je bila z analognim trikomponentnim kratkoperiodnim seizmografom, ki mu je bil leta 1997 dodan digitalni širokopasovni seizmograf. Januarja 1985 je na Slovenskem začela delovati tretja potresna opazovalnica VOY, ki smo jo postavili v Vojskem nad Idrijo (Trnkoczy in Vidrih, 1986). V začetku je bila opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento, januarja leta 1991 pa sta bili dodani še horizontalni komponenti. Leta 1986 je bila zgrajena potresna opazovalnica VBY v Bojancih v Beli krajini, ki je bila prav tako opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento. Leta 1996 smo ji dodali širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v ljubljansko centralo. Za opazovanje seizmičnosti Krško - Brežiškega polja je bila leta 1990 postavljena začasna potresna opazovalnica KBZ z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Brezju pri Senušah, leta 1996 pa še opazovalnica CESS v Cesti nad Krškim. Tu je bil na začetku nameščen prenosni širokopasovni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni trak, ki smo ga leta 1997 zamenjali s seizmografom s prenosom podatkov po državnem računalniškem omrežju v centralo. Zaradi možnosti povečanja seizmičnosti ob polnjenju akumulacijskega jezera v sosednji Avstriji je bila leta 1991 postavljena začasna potresna opazovalnica BISS z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Braniku nad Muto. Leta 1996 ji je bil dodan jašek in postavljen širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v centralo. Leta 1996 je začela delovati potresna opazovalnica DOBS v Dobrini na Kozjanskem. Opremljena je z enakim digitalnim seizmografom kot v Braniku nad Muto. V Horjulu občasno deluje prenosni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni medij (Sinčič in Vidrih, 1993, 1995). V okviru projekta modernizacije državnega omrežja potresnih opazovalnic smo v Ljubljani vzpostavili novo središče za zajem in analizo podatkov. V opazovalnice v Ljubljani, Goričicah, Dobrini in jedrsko elektrarno v Krškem smo namestili nove digitalne seizmografe. Začeli smo z gradnjo novih opazovalnic, najprej na območju Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2002 3 Krškega, nato pa tudi drugod po Sloveniji, tako da smo v letu 2002 vključili v omrežje sedem novih potresnih opazovalnic: Goliše (GOLS), Črešnjevec (CRES) in Legarje (LEGS) na širšem območju Krškega, Podkum (PDKS) na Dolenjskem, Grobnik (GROS) na Pohorju, Pernice (PERS) na Kobanskem in Robič (ROBS) v zgornjem Posočju. Začasno smo postavili inštrumente na meteoroloških opazovalnicah v Novem mestu, Biljah, Rakičanu in na Lisci. Zaradi povečane potresne aktivnosti smo postavili mrežo začasnih opazovalnic v Šaleški dolini: 2 v Šoštanju, Gaberkah in Velenju. Prenosni inštrumenti so bili zaradi povečane potresne aktivnosti postavljeni tudi v Koritnicah, Lukovici in Brežicah. Opis potresnih opazovalnic V Ljubljani (LJU) so inštrumenti za beleženje potresov postavljeni v observatoriju na Golovcu. Opazovalnica je zgrajena v karbonskih peščenjakih, ki v seizmogeološkem smislu pomenijo srednje ugodna tla. Opazovalnica ima koordinati 46,04° N in 14,53° E, leži pa na nadmorski višini 396 m. Spada med potresne opazovalnice prvega reda, kar pomeni, da beleži kratkoperiodne in dolgoperiodne potresne valove na velikih razdaljah ter je del svetovnega omrežja. Da bi bili podatki zanimivi za svetovno mrežo, morajo ustrezati svetovnim standardom. Enako velja za opremo in njeno delovanje. Dolgoperiodni sistem sestavljajo vertikalni in dva horizontalna seizmometra Sprengnether, galvanometri Lehner & Griffith pa zapisujejo signale s svetlobnim žarkom na fotopapir na pisaču Sprengnether. Povečava sistema je 1300 pri periodi 1 s (vertikalna komponenta). Poleg njiju deluje tudi kratkoperiodni sistem Lehner & Griffith z zapisom na fotopapir. Povečava tega sistema je 12000 pri periodi 1 s (vertikalna komponenta). Zapis poteka samo na vertikalni komponenti. Sistem z vidljivimi zapisi sestavljajo seizmometri Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki S0-01, ki so jih razvili strokovnjaki Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje ter pisači Gunter Volk z galvanometri Astromed. Največja povečava vidljivega sistema je 46 700 pri periodi 0,4 s (vertikalna komponenta). Vsi zapisi so opremljeni s časovnimi signali, ki jih beleži natančna elektronska ura UK-03. To so prav tako skonstruirali in izdelali strokovnjaki Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje, njeno natančnost pa nadzorujemo s sprejemnikom časovnih signalov DCF 77. V potresni opazovalnici na Golovcu je leta 1990 začel delovati šestkomponentni digitalni seizmograf SSR-1 s tremi enokomponentnimi širokopasovnimi seizmometri WR-1 in trikomponentnim akcelerometrom FBA-23 Kinemetrics. Seizmograf ima 16-bitno analogno -digitalni pretvornik analognega signala in deluje v prožilnem načinu delovanja in s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi. Leta 1996 postavljeni digitalni seizmograf Nanometrics sestavljajo širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 16-bitni analogno - digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačenjem RD 1603 in osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo s centralnim računalnikom. Programska oprema na centralnem računalniku zbira podatke iz oddaljenih opazovalnic (Vidrih in Sinčič, 1997). V marcu 2001 smo namestili še nov širokopasovni digitalni sistem, ki ga sestavljajo širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, akcelerometer EpiSensor in šestkanalni širokopasovni zajemalni sistem Quanterra Q730. Sistem ima na vhodu šest neodvisnih 24-bitnih analogno-digitalnih (A/D) med seboj galvansko ločenih pretvornikov, vgrajen DSP (procesor digitalnega signala), GPS sprejemnik točnega časa in RAM pomnilnik za začasno 4 P. Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar in M. Živčic shranjevanje podatkov. Komunikacijski protokol omogoča paketni prenos podatkov v središče za zajem in obdelavo podatkov. Slika 1. Potresne opazovalnice v Sloveniji leta 2002 Figure 1. Seismic network in Slovenia in 2002 Potresna opazovalnica v Cerknici (CEY) stoji na spodnjejurskih apnencih, ki so ugodna seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 45,74° N in 14,43° E, nadmorska višina Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2002 5 pa je 579 m. Analogni merilni sistem so sestavljali en vertikalni in dva horizontalna seizmometra Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-01 in pisači Günter Volk z galvanometri Astromed ter uro UK-03. Povečava je bila zaradi mirnejše lokacije večja kot v Ljubljani in je znašala 82200 pri 0,5 s (vertikalna komponenta). Januarja leta 2002 smo analogni merilni sistem izklopili. V začetku leta 1997 postavljeni digitalni seizmograf podjetja Nanometrics sestavljajo širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 16-bitni analogno - digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačenjem RD 1603 in osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo s centralnim računalnikom. Leta 2000 smo seizmograf vključili v državno računalniško omrežje, po katerem teče prenos podatkov na centralni računalnik na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Marca 2001 smo na tej opazovalnici začasno vključili v omrežje nov digitalni sistem, ki ga sestavljata seizmometer Guralp CMG-40T in zajemalna naprava Quanterra Q730 z neprekinjenim prenosom podatkov po računalniškem omrežju v središče za obdelavo podatkov. Opazovalnica na Vojskem (VOY) leži na seizmogeološko zelo ugodni podlagi, ki jo sestavlja zgornjetriasni dolomit, na koordinatah 46,03° N in 13,89° E. Nadmorska višina opazovalnice je 1073 m. Opazovalnica je opremljena z vertikalnim in dvema horizontalnima seizmo-metroma Willmore MK-II, s seizmografskimi ojačevalniki SO-03, pisači Kinemetrics VR-2 in uro UK-03. Povečava seizmografa na Vojskem je 557000 pri 0,1 s (vertikalna komponenta). Četrta opazovalnica v Bojancih (VBY) je bila do leta 1996 analogna z eno komponento. Zgrajena je na krednem apnencu, ki je zelo dobra seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 15,26°E in 45,50°N, nadmorska višina pa je 252 m. Seizmograf sestavljajo vertikalni seizmometer Vegik, seizmografski ojačevalnik SO-03, pisač Kablar I z galvanometrom Astromed ter ura UK-03. Sistem deluje s povečavo 116600 pri 0,5 s. Opremo opazovalnice smo leta 1996 dopolnili s trikomponentnim digitalnim seizmografom Nanometrics s širokopasovnim trikomponentnim senzorjem Guralp CMG-40T. Pošiljanje podatkov iz opazovalnice v centralni računalnik v Ljubljani je potekalo po klicni telefonski liniji na zahtevo centralnega računalnika. V juniju 1999 smo zamenjali opremo opazovalnice, in sicer 16-bitni analogno - digitalni pretvornik RD3-1605 s 24-bitnim HRD24-2432 z vgrajenim GPS sprejemnikom, klicno telefonsko linijo pa z najeto linijo do Geodetske uprave v Črnomlju, kjer smo se vključili v državno računalniško omrežje. S tem je zagotovljen hitrejši in kvalitetnejši prenos podatkov do centralnega računalnika na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Potresna opazovalnica v Braniku nad Muto (BISS), ki beleži seizmične pojave v bližini jezu HE Golica, je bila leta 1990 nameščena v objektu, zgrajenem v metamorfnih kamninah, ki so v seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15,13°E in 46,65°N, nadmorska višina pa je 480 m. Na travniku nad objektom smo zgradili jašek in vanj postavili seizmometer Vegik, leta 1996 pa še seizmometer Guralp CMG-40T. Vertikalni kratkoperiodni seizmometer Vegik je priključen na prenosni analogni pisač PS-2 Kinemetrics. Trikompo-nentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T je sestavni del digitalnega seizmografa Nanometrics, ki ga sestavljajo še analogno-digitalni pretvornik RD3-1605 in osebni računalnik s programsko opremo za zajem in posredovanje podatkov in z dodatno vgrajenimi moduli: vhodno enoto, GPS sprejemnikom točnega časa in nadzorno enoto delovanja sistema. Seizmograf smo leta 2000 vključili v državno računalniško omrežje, po katerem teče prenos podatkov na centralni računalnik na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. 6 P. Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar in M. Živčic Potresna opazovalnica v Dobrini na Kozjanskem (DOBS), zgrajena leta 1996, je opremljena z digitalnim seizmografom Nanometrics in tudi ta opazovalnica je zaradi zanesljivejšega in hitrejšega prenosa podatkov ter nastavljanja parametrov leta 2000 vključena v državno računalniško omrežje. Seizmometer je nameščen skupaj z analogno - digitalnim pretvornikom v jašku, osebni računalnik z GPS sprejemnikom točnega časa pa je nameščen v hišici. Opazovalnica je zgrajena na laporjih, ki prehajajo v apnenec in dolomit ladinijske starosti (srednji trias). Njeni koordinati sta 46,15° N in 15,47° E, nadmorska višina pa 425 m. Aprila 2001 smo namestili novi sistem s seizmometrom Guralp CMG-40T in zajemalno napravo Quanterra Q730 z neprekinjenim prenosom podatkov po računalniškem omrežju v središče za obdelavo podatkov. Slika 2. Nova potresna opazovalnica Podkum (PDKS) Figure 2. New seismic station Podkum (PDKS) Potresna opazovalnica CESS je bila zgrajena leta 1996 v vasi Cesta nad Krškim. V drugi polovici leta 1997 je prenosni digitalni seizmograf 72A-07/DAT Reftek s shranjevanjem podatkov na DAT-kasete zamenjal digitalni seizmograf Nanometrics. Sestavljajo ga širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 24-bitni analogno - digitalni pretvornik HRD-2432 z vgrajenim GPS sprejemnikom točnega časa in modemom za prenos podatkov po najeti telefonski liniji do vozlišča državnega računalniškega omrežja na Geodetski upravi v Krškem. Tu je nameščen osebni računalnik s programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo s centralnim računalnikom v Ljubljani. Seizmograf je nameščen v omarici, postavljeni na podlago iz svetlo sivega neplastnatega dolomita ladinijske starosti (zgornji trias). Napajanje seizmografa je avtonomno s sončnimi celicami. Koordinati opazovalnice sta 45,97° N in 15,46° E. Opazovalnica leži na nadmorski višini 382 m. Leta 2001 smo začeli v okviru projekta posodobitve državne mreže potresnih opazovalnic z gradnjo novih opazovalnic. Osnovni namen posodobitve je vzpostavitev takega državnega potresnega opazovalnega omrežja, ki bo omogočilo za vse potrese na ozemlju Slovenije Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2002 7 obveščanje o osnovnih parametrih z ustrezno natančnostjo in zanesljivostjo v realnem času. V letu 2002 so bile zgrajene in vključene v državno mrežo tri opazovalnice mreže potresnih opazovalnic okrog Krškega polja: Legarje (LEGS), Črešnjevec (CRES) in Goliše (GOLS). Do konca leta pa so bile dokončane in vključene v omrežje še potresne opazovalnice Podkum (PDKS, slika 2) na Dolenjskem, Robič (ROBS) v zgornjem Posočju, Pernice (PERS) na Kobanskem in Grobnik (GROS) na Pohorju (preglednica 1) (Vidrih in sod., 2002). Preglednica 1. Podatki o potresnih opazovalnicah, zgrajenih v letu 2002 Table 1. Data about seismic stations installed in 2002 opaz. ozn. zem. šir. zem. dolž. n. višina [m] geološka podlaga začetek delovanja oN oE station code latitude longitude elevation [m] local geology operational oN oE Goliše GOLS 46,0113 15,6239 550 plastovit dolomit / bedded dolomite 26. 02. 2002 Črešnjevec CRES 45.8260 15.4578 433 triasni dolomi / triassic dolomitet 07. 03. 2002 Legarje LEGS 45,9485 15,3177 391 sivi dolomit / gray dolomite 02. 09. 2002 Podkum PDKS 46,0791 14,9976 705 dolomit / dolomite 11. 11.2002 Robič ROBS 46,2450 13,5103 280 apnenec / limestone 20. 11. 2002 Pernice PERS 46,6359 15,1167 795 filiti / phyllite 11. 12. 2002 Grobnik GROS 46,4608 15,5017 930 tonalit / tonalite 12. 12. 2002 Na vseh opazovalnicah razen v Robiču je nameščena oprema v dveh jaških (slika 2). V seizmičnem jašku sta nameščena seizmometer Guralp CMG-40T in zajemalna enota Quanterra Q730 (slika 3). V pomožnem jašku sta napajalna enota za napajanje aparatur z električno enegijo v primeru izpada omrežne napetosti in komunikacijska oprema za prenos podatkov v središče za obdelavo podatkov v Ljubljani po državnem računalniškem omrežju, ki jo sestavljata usmerjevalnik in modem (slika 4). V zračniku je skrita antena GPS sprejemnika točnega časa. Na opazovalnicah Legarje, Goliše in Podkum je seizmometer nameščen v vrtino. Na potresni opazovalnici Robič je vsa oprema nameščena v skalni votlini. Urad za seizmologijo in geologijo ima že dalj časa dve začasni potresni opazovalnici. Prva je postavljena v Brezjah pri Senušah (KBZ). Opremljena je s prenosnim analognim enokompo-nentnim seizmografom Kinemetrics Ps-2. Postavljena je v objektu, ki je zgrajen na krednih apnencih v izmenjavi z laporji, kar je dovolj ugodna seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 45,94° N in 15,44° E, nadmorska višina pa je 215 m. Druga začasna opazovalnica je v Horjulu (HORJ). V njej beležita potrese digitalni prenosni seizmograf 72A-07/DAT s shranjevanjem podatkov na trdi disk ali akcelerograf SSA-2. Opazovalnica leži na lapornatem apnencu, ki ponekod prehaja v dolomit in peščen skrilavec skitske starosti (spodnji trias). Njeni koordinati sta 46,02° N in 14,30° E, nadmorska višina je 350 m. 8 P. Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar in M. Živčic Slika 3. Seizmični jašek s seizmometrom in zajemalno enote Figure 3. Seismometer and acquisition unit are set up in seismic shaft Slika 4. Napajalna enota in komunikacijska oprema sta nameščeni v pomožnem jašku Figure 4. Power supply and communication equipment are placed in auxiliary shaft Na širšem območju Ljubljane sta nameščena dva prenosna akcelerografa Etna s prenosom podatkov v središče za zajem in obdelavo podatkov po klicni telefonski liniji. Prvega smo namestili 25. julija 2001 na Rudniku, drugega pa dan kasneje v Podgorici. Inštrument, postavljen na Rudniku, smo v aprilu prestavili v Šoštanj zaradi občasnega tresenja tal. Na območju Šaleške doline se je opazovalnici v Zavodnjah, ki smo jo postavili leta 2001, Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2002 9 pridružila še ena začasna opazovalnica in akcelerograf v Šoštanju ter začasna opazovalnica v Velenju. Seizmograf smo 16. maja prestavili iz Šoštanja v Gaberke. Opazovanje seizmičnosti v Šaleški dolini je opisano v posebnem članku. Po potresu 2. junija v okolici Koritnic smo še isti dan postavili akcelerograf Etna v Koritnicah za beleženje popotresne aktivnosti. Inštrument je deloval do 7. julija 2002. Za meritve v okviru projekta Alp2002 smo začasno postavili seizmografe Q730 s seizmometri CMG40T v Škofji Loki, Cerkljah na Gorenjskem in v Brežicah ter Reftek 72A-07/DSK v Lipah. Oktobra smo zaradi povečane potresne aktivnosti na Ljubljanskem Barju začasno postavili akcelerograf Etna v Lukovici. Začasno smo namestili seizmografe Q730 s seizmometri CMG40T na meteoroloških opazovalnicah Urada za meteorologijo v Biljah pri Novi Gorici, Novem mestu, Rakičanu pri Murski Soboti in na Lisci. Te opazovalnice so vključene v državno računalniško omrežje. Urad za seizmologijo in geologijo upravlja tudi z mrežo opazovalnic za beleženje močnih potresov v katerih so nameščeni akcelerografi. Opazovalnice so v Ljubljani (na observatoriju na Golovcu in na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo - FGG), v Dolskem, Ilirski Bistrici, Bovcu, Kobaridu, na gradu Bogenšperk in Gotenici. Poleg tega imamo dostop do akcelerografa v Nuklearni elektrarni Krško. Akcelerograf na observatoriju na Golovcu sestavljata akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem 1 g in zajemalna aparatura SSR-1 s 16-bitno analogno digitalno pretvorbo. Akcelerograf na FGG tvorita akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem 1 g in zajemalna aparatura SSA-2 z 12-bitnim analogno digitalnim pretvornikom. Enak akcelerograf je nameščen v Dolskem. Akcelerografa v Ilirski Bistrici in v jedrski elektrarni v Krškem imajo občutljivejši senzor FBA-23 z merilnim območjem 0,25 g. Akcelerograf SSA-2 v Nuklearni elektrarni Krško je bil decembra 1999 zamenjan z akcelerografom Etna in je vključen v državno računalniško omrežje, po katerem teče prenos podatkov na observatorij. V Gotenici je nameščen akcelerograf Etna z vgrajenim senzorjem FBA-23 z merilnim območjem 1 g in z 18-bitno analogno digitalno pretvorbo, prenos podatkov na observatorij pa poteka po klicni telefonski liniji. Na gradu Bogenšperk je prav tako postavljen akcelerograf Etna z vgrajenim senzorjem FBA-23 s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji. V opazovalnicah v Bovcu in Kobaridu sta nameščena akcelerografa Etna s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji. Podatke z ostalih akcelerografov zbere delavec s pomočjo prenosnega računalnika ob obisku opazovalnice. Potresne opazovalnice so v letu 2002 zabeležile 4514 seizmičnih dogodkov, od tega 1786 lokalnih potresov, 928 regionalnih in 611 oddaljenih. Seizmografi so zapisali tudi 1189 umetnih potresov (preglednica 2). Prebivalci Slovenije so čutili 41 potresov z žarišči na območju Slovenije in 6 potresov z žarišči v sosednjih državah. 10 P. Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar in M. Živčic Preglednica 2. Potresi v letu 2002, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah. Table 2. Earthquakes in 2002 recorded at Slovenian earthquake stations. mesec oddaljeni potresi regionalni potresi lokalni potresi umetni potresi potresi dogodki Month Distant earthquakes Regional earthquakes Local earthquakes Artificial Earthquakes Events januar January 63 62 70 32 195 227 februar February 24 71 98 61 193 254 marec March 55 47 122 62 224 286 april April 38 90 103 112 231 343 maj May 56 62 141 145 259 404 junij June 65 97 183 190 345 535 julij July 44 66 154 168 264 432 avgust August 66 52 173 79 291 370 september September 45 89 164 120 298 418 oktober October 47 94 220 92 361 453 november November 56 135 141 86 332 418 december December 52 63 217 42 332 374 skupaj Total 611 928 1786 1189 3325 4514 Oddaljeni potresi / Distant earthquakes A > 10° (> 1.100 km) Regionalni potresi / Regional earthquakes 1,5° < A < 10° (< 1.100 km) Lokalni potresi / Local earthquakes A < 1,5° (< 160 km) 250 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 2002 □ ODDALJENI POTRESI □ REGIONALNI POTRESI □ LOKALNI POTRESI □ UMETNI POTRESI Slika 5. Število naravnih in umetnih potresov po mesecih Figure 5. Monthly distribution of earthquakes and artificials Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2002 11 > O (/) m tt i— O Q_ > m 400 350 300 250 200 150 100 50 0 I JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 2002 □ ŠTEVILO POTRESOV Slika 6. Skupno število potresnih dogodkov po mesecih Figure 6. Distribution of all seismic events by months Literatura Sinčič P., Vidrih R., 1993: Mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma 7, 130-137, Ljubljana. Sinčič P., Vidrih R., 1995: Gradnja potresne opazovalnice. Ujma 9, 185-189, Ljubljana. Trnkoczy, A., Vidrih R., 1986: Seizmološka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iugoslavica 12, 17-34, Beograd. Vidrih R., Sinčič P., 1997: Potresne opazovalnice v Sloveniji. Povzetki referatov; 13. posvetovanje slovenskih geologov, 39-40, Ljubljana. Vidrih R., Gosar, A., Sinčič P.,2002: Omrežje potresnih opazovalnic okoli jedrske elektrarne Krško. Življenje in tehnika, letnik 53/11, 59-67, Ljubljana. Vidrih R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič P., Tasič, I., Živčic, M., 2002: Omrežje potresnih opazovalnic okoli NEK. Knjiga povzetkov, 1. slovenski geološki kongres, 100-101, Črna na Koroškem. POTRESI V SLOVENIJI LETA 2002 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 2002 Ina Cecic, Mladen Živčic, Tamara Jesenko in Janko Kolar Izvleček. Leto 2002 je bilo potresno srednje dejavno. Prebivalci so čutili več kot 47potresnih sunkov, vendar vsa žarišča niso bila na slovenskem ozemlju. Najmočnejši potres je bil 2. junija ob 13. uri 37 minut po svetovnem času (UTC) oziroma ob 15. uri 37 minut po srednjeevropskem poletnem času z žariščem v bližini Koritnic. Njegova lokalna magnituda je bila 3,8 (ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2002-2003), največja intenziteta pa pete stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98). Štirinajstega februarja ob 3. uri 18 minut po svetovnem času (UTC) oziroma ob 4. uri 18 minut po srednjeevropskem času se je močno zatresel Moggio Udinese (v Furlaniji). Ta potres je bil po lokalni magnitudi (4,5) najmočnejši potres, ki so ga v letu 2002 čutili prebivalci Slovenije. Abstract. Year 2002 was a year of moderate seismic activity in Slovenia. The inhabitians of Slovenia have felt more than 47 earthquakes, but all of them didn't have their foci in Slovenia. The strongest earthquake in Slovenia in 2002 happened on June 2, at 13h 37 m UTC (15h 3m local time) near Koritnice. Its local magnitude was 3,8 (ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2002-2003) and the maximum intensity observed was V EMS-98. The strongest earthquake outside our borders felt in Slovenia occurred on 14 February at 3h 18m UTC. The epicentre was in Italy in Moggio Udinese (in Friuli) and its local magnitude was 4,5. Uvod Leto 2002 je bilo potresno srednje dejavno (Slika 1). Po januarskih potresih pri Zagorju ob Savi, Soči in Lepeni se je februarja močno zatresel še Moggio Udinese (v Furlaniji), dober teden pozneje pa še enkrat zgornje Posočje. Potres v Furlaniji je bil po svoji lokalni magnitudi (ki je znašala 4,5) tudi najmočnejši potres, ki so ga v letu 2002 čutili prebivalci Slovenije. Temu je marca sledil potres pri Žirovskem Vrhu, aprila so se ponovno tresli v Zagorju ob Savi. Maja so se tresla tla v okolici Črnomlja. Junija so prebivalci Slovenije čutili potrese z žarišči pri Muti in Koritnicah. Najmočnejši potres leta 2002 z žariščem v Sloveniji je bil 2. junija ob 13. uri 37 minut po svetovnem času UTC (oziroma ob 15. uri 37 minut po srednjeevropskem poletnem času) z žariščem v bližini Koritnic. Njegova lokalna magnituda je bila 3,8 (ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2002-2003), največja intenziteta pa V EMS-98. EMS je okrajšava za evropsko potresno lestvico (Grunthal, 1998a, 1998b). Julija se je dokaj močno tresel še Tolmin. Septembra se je po potresu pri Stregni (v Furlaniji) ponovno močno stresel Bovec. Oktobra so potrese čutili prebivalci zgornjega Posočja, kot tudi Ljubljanskega barja in Hrastnika. Novembra smo zbirali podatke za potrese pri Ravenni (v Italiji), Pivki, Hajdini in Hrastniku. Decembra se je treslo pri Žužemberku, pri Brežicah in večkrat v Beli krajini. Na različnih območjih Slovenije so prebivalci čutili 41 potresnih sunkov z žarišči v Sloveniji in šest potresov z žarišči na sosednjih ozemljih. Sedem potresov je doseglo največjo intenziteto V EMS-98. Karta nadžarišč (epicentrov) potresov leta 2002, ki so jih prebivalci čutili, je na sliki 2. 12 Potresi v Sloveniji leta 2002 13 V letu 2002 smo zabeležili večje število dogodkov v okolici Šoštanja, od katerih so mnoge čutili tudi prebivalci. Ker ne gre za naravne potrese, ti dogodki tukaj niso obravnavani. Slika 1. Nadžarišča potresov leta 2002, ki smo jim določili žariščni čas, inštrumentalni koordinati epicentra in globino žarišča; krogi različnih velikosti ponazarjajo vrednosti lokalne magnitude MLV. Figure 1. Distribution of epicentrs in 2002, whose focal times, epicentral co-ordinates and focal depths were calculated; circles of varying sizes give information on local magnitude Mlv Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so leta 2002 zapisali več kot 2600 lokalnih potresov. Da bi določili, kje je bilo žarišče potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, je nujno imeti zapise najmanj štirih. V preglednici 1 smo podali 32 lokalnih potresov, za katere smo lahko določili lokalno magnitudo in je bila večja kot 1,5, ter 22 šibkejših, ki so jih čutili prebivalci Slovenije. Za opredelitev osnovnih parametrov potresov podanih v preglednici 1 smo uporabili vse razpoložljive analize zapisov potresov na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji ter v Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskemi. Žariščni čas, to je čas, ko je potres nastal, koordinati nadžarišča in žariščno globino smo opredelili iz časov prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in sod., 1988, Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, opredeljen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in sod., 1998) in model za površinsko valovanje (Živčic in sod., 2000). Pri 14 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar potresih, za katere smo lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli 7 km. Lokalno magnitudo MLV potresov smo opredelili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal (A/T v nm/s) na slovenskih opazovalnicah po enačbi: Mlv = log (A/T) + 1,52 * log D - 3,2, kjer je D oddaljenost nadžarišča v kilometrih. Slika 2. Intenzitete potresov, ki so jih leta 2002 čutili prebivalci Slovenije. Figure 2. Earthquakes felt in Slovenia in 2002. V preglednici 1 je dana povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Magnitudo MD smo opredelili iz trajanja zapisov potresov na opazovalnicah v Sloveniji in v Furlaniji. Pri tem smo uporabili enačbo: Md = 2,22 log (t) - 1,465, kjer je t trajanje zapisa potresa v sekundah (Rebez in Renner, 1991). Največja intenziteta, ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je opredeljena po evropski potresni lestvici (EMS-98). Kadar podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo dali razpon možnih vrednosti (npr. IV-V). V stolpcu "potresno območje" smo podali ime naselja, ki je najbližje določenemu nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995). Potresi v Sloveniji leta 2002 15 V preglednici 1 smo poleg datuma (dat), žariščnega časa (h:min:s UTC), koordinat nadžarišča (šir °N, dolž °E) in žariščne globine (h km) podali tudi število opazovalnic (nst), ki so prispevale podatke in vrednost srednjega kvadratičnega pogreška (RMS) v sekundah. Preglednica 1. Seznam potresov leta 2002, ki so imeli lokalno magnitudo 1,5 ali več in smo jim lahko izračunali žariščni čas, inštrumentalni koordinati nadžarišča (epicentra) in globino žarišča. Pri nekaterih potresih je navedena še največja intenziteta. V preglednici je tudi 22 potresov manjše lokalne magnitude, ki so jih čutili prebivalci Slovenije. Table 1. Earthquakes with MLV > 1.5 in 2000 for which the hypocentral time, co-ordinates of epicentre and focal depth were calculated; the maximum intensity of some earthquakes is also provided. Information about 22 earthquakes with lower magnitude, that were felt by inhabitants of Slovenia, is also included. št. dat. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS MLV Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h nst RMS MLV Md Imax epicentral area UTC oN oE km s EMS 98 1 7. 1. 20:30:30,5 46,16 15,01 13 8 0,3 0,9 1,3 III-IV Zagorje ob Savi 2 7. 1. 20:37:56,7 46,15 15,01 7 5 0,4 0,7 III Zagorje ob Savi 3 22. 1. 15:56:27,7 46,40 13,71 8 34 0,6 2,3 2,6 IV-V Trenta - Bovec 4 23. 1. 21:08:17,7 46,23 13,77 16 18 0,3 1,4 2,4 IV Tolmin 5 24. 1. 08:29:22,4 46,40 13,69 11 11 0,5 1,4 2,1 čutili Lepena 6 22. 2. 14:16:24,4 46,24 13,56 3 20 0,6 1,8 2,4 IV Sužid - Kobarid 7 8. 3. 21:49:53,5 46,23 15,66 8 14 0,5 2,1 2,3 Ježovec, Hrvaška 8 11. 4. 17:56:05 46,16 15,02 19 10 0,4 1,1 1,6 IV Zagorje ob Savi 9 27. 4. 16:08:09 46,07 14,18 7 16 0,5 1,6 2,3 III-IV Brebovnica 10 10. 5. 14:44:43,5 45,56 15,11 1 7 0,3 1,5 2,7 III Črnomelj 11 1. 6. 18:22:11,9 46,65 15,06 13 26 0,5 2,3 2,5 IV-V Mlake, meja Slovenija -Avstrija 12 2. 6. 13:19:17,4 45,64 14,22 8 44 0,5 2,5 3,0 IV-V Zagorje 13 2. 6. 13:37:18,1 45,62 14,22 13 96 0,5 3,8 3,7 V Ratečevo Brdo -Koritnice 14 2. 6. 13:40:06,1 45,63 14,24 9 8 0,3 2,0 Knežak 15 2. 6. 13:41:1,2 45,64 14,24 10 11 0,3 2,3 Zagorje 16 2. 6. 13:42:7,7 45,64 14,23 2 61 0,5 2,8 3,3 IV Zagorje 17 15. 7. 9:04:53 46,29 13,69 7 77 0,5 3,2 3,5 V Lepena - Tolmin 18 19. 7. 0:17:6,5 46,04 15,70 12 17 0,5 2,1 2,7 Bukovje - Bizeljsko 19 2. 9. 11:42:39,7 46,46 14,38 7 18 0,5 2,0 2,1 Gorski Kotar, Hrvaška 20 12. 9. 9:12:22,1 46,44 14,74 0 10 0,4 2,0 1,9 Koprivna, meja Slovenija - Avstrija 21 30. 9. 2:48:31,4 46,35 13,65 7 68 0,5 3,5 3,8 V Soča - Bovec 22 30. 9. 2:51:7,5 46,32 13,63 8 18 0,3 2,0 čutili Bovec 23 30. 9. 2:52:46,9 46,33 13,59 7 13 0,2 1,8 čutili Bovec 24 30. 9. 2:55:56,5 46,34 13,62 7 56 0,5 2,9 3,1 čutili Kal-Koritnica 25 30. 9. 9:47:54 46,33 13,61 8 17 0,4 1,5 2,2 čutili Bovec 26 30. 9. 13:58:13,7 46,33 13,61 6 26 0,5 2,4 2,3 čutili Kal-Koritnica 27 1. 10. 2:39:3,3 46,32 13,56 7 7 0,4 1,6 III-IV Mala Vas - Bovec 28 1. 10. 18:10:59,1 46,34 13,62 7 36 0,5 1,8 2,4 IV Bovec 16 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar št. dat. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS MLV Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h nst RMS MLV Md Imax epicentral area UTC oN oE km s EMS 98 29 8. 10. 22:24:38,8 46,34 13,62 7 42 0,5 2,0 2,8 IV Kal-Koritnica 30 20. 10. 17:42:55,6 46,03 14,42 11 36 0,6 2,5 2,7 V Brezovica pri Ljubljani 31 20. 10. 17:44:12,7 46,02 14,41 11 37 0,5 2,7 3,0 V Brezovica pri Ljubljani 32 20. 10. 17:46:0,9 46,02 14,41 7 34 0,6 2,4 2,9 IV Lukovica pri Brezovici 33 20. 10. 17:49:19,2 46,03 14,40 9 17 0,5 1,8 2,2 III Lukovica pri Brezovici 34 20. 10. 18:21:54,3 46,01 14,40 7 79 0,5 3,1 3,5 V Podplešivica 35 23. 10. 16:30:11,9 46,01 14,38 3 5 0,1 0,6 0,4 čutili Log pri Brezovici 36 23. 10. 21:21:38,2 46,02 14,41 8 40 0,5 2,6 3,1 IV-V Lukovica pri Brezovici 37 30. 10. 7:20:37,4 46,14 15,06 0 12 0,7 1,1 1,8 III Hrastnik 38 8. 11. 1:31:26,7 46,09 14,23 14 21 0,4 2,1 2,4 Rovt 39 10. 11. 14:19:1,2 45,70 14,16 1 37 0,5 2,4 2,7 IV-V Slavina - Pivka 40 15. 11. 9:15:40,2 46,13 13,55 16 14 0,2 2,1 2,3 Ukanje, meja Slovenija -Italija 41 15. 11. 23:36:19,7 46,40 15,82 10 15 0,3 2,1 2,0 IV Njiverce - Kidričevo 42 22. 11. 12:06:1,1 45,65 14,41 16 22 0,5 2,0 2,6 Škodovnik 43 25. 11. 9:51:38,1 46,14 15,06 0 8 0,3 1,5 III Hrastnik 44 4. 12. 5:46:57,8 45,90 15,02 14 23 0,5 2,1 2,5 Repče 45 11. 12. 18:39:17,6 45,59 15,21 0 11 0,5 1,6 2,3 IV Vojna vas - Bedenj 46 11. 12. 19:30:42,2 45,59 15,26 0 6 0,5 1,2 1,2 III Bedenj 47 11. 12. 19:53:36,9 45,59 15,25 0 5 0,5 1,4 1,7 čutili Sadež 48 11. 12. 20:22:52 45,58 15,20 0 7 0,3 1,3 1,8 IV Bedenj 49 17. 12. 20:5:36,7 45,86 14,92 7 27 0,5 2,2 2,6 IV-V Vrtače - Žužemberk 50 22. 12. 15:09:53,8 45,72 15,63 13 23 0,4 2,1 2,6 Japetič, Hrvaška 51 23. 12. 18:58:43 45,57 15,24 7 17 0,4 1,8 2,3 III-IV Čudno selo - Črnomelj 52 24. 12. 12:05:45,2 45,58 15,23 2 15 0,5 2,1 2,2 IV Dolenja vas pri Črnomlju Preglednica 2. Seznam potresov z žarišči v drugih državah, ki so jih čutili prebivalci Slovenije. Potresi so na kratko opisani v besedilu. Table 2. Earthquakes with origins in other countries that were felt by the inhabitants of Slovenia. Short descriptions of the events are given in the text. zap. št. mesec dan čas (UTC) h:min največja intenziteta v Sloveniji (EMS-98) nadžarišče no. month day time (UTC) h:m maximum intensity in Slovenia (EMS-98) epicentre 1 02 14 03:18 V Moggio Udinese, Italija 2 02 14 03:36 III Moggio Udinese, Italija 3 02 14 04:45 III Moggio Udinese, Italija 4 09 20 12:19 IV Stregna, Italija 5 11 02 10:58 II Ravenna, Italija 6 18 12 09:04 IV-V Samobor, Hrvaška Potresi v Sloveniji leta 2002 17 Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih prebivalci čutili 22. januar 2002 ob 15. uri 56 minut UTC. Zmerno tresenje tal z intenziteto IV-V EMS-98 so čutili prebivalci kraja Soča (slika 3). Od tam so poročali celo o manjših poškodbah na stavbah, kot tudi o manjših zdrsih zemljin v hribovitih predelih. Potres je spremljalo bobnenje, podobno močni podzemski eksploziji. 23. januar 2002 ob 21. uri 08 minut UTC. O zmernem tresenju tal z intenziteto IV EMS-98 so poročali prebivalci Lepene. O bobnenju so poročali iz Kamnega, Idrskega, Žabč, Volarij, Selišč, kot tudi iz približno 15 km oddaljenega Tolmina. 14. februar 2002 ob 3. uri 18 minut UTC. Najmočnejši potres s žariščem v tujini, ki so ga čutili prebivalci Slovenije v letu 2002, je na Valentinovo prebudil in dodobra prestrašil ljudi v celotni zahodni polovici naše države (slika 4), kot tudi v Furlaniji, Reziji in na avstrijskem Koroškem. Lokalna magnituda tega potresa je bila po izračunih slovenske mreže 4,5. To je bil najmočnejši potres v Furlaniji po rušilnih potresih leta 1976. Močno tresenje tal z intenziteto V EMS-98 so čutili v krajih Volarje, Kobarid, Breginj, Bovec, Vodenca in Soča. Čutili so ga tudi posamezniki v bolj oddaljenih krajih, kot so Velenje, Krško, Brežice, Celje itd. Povzročil je premike na kakšnih 40 km oddaljenem plazu Koseč nad Kobaridom, čeprav hujših posledic ni bilo. Italijanskih makroseizmičnih podatkov za ta potres žal nimamo. Nekaj popotresov so šibko čutili tudi prebivalci na naši strani meje. 22. februar 2002 ob 14. uri 16 minut UTC. Zmeren potres z intenziteto IV EMS-98 so čutili prebivalci zgornjega Posočja, in sicer v krajih Volarje, Mlinsko in Vrsno. V Vrsnem so opazili tudi vznemirjenost domačih živali. 11. april 2002 ob 17. uri 56 minut UTC. Potres so najmočneje (z intenziteto IV EMS-98) čutili v Zagorju ob Savi. Poleg tresenja tal in škripanja pohištva so nekateri prebivalci slišali tudi zvok podoben eksploziji. Bobnenje so slišali tudi v Trbovljah. 1. junij 2002 ob 18. uri 22 minut UTC. Zmerno tresenje tal z intenziteto IV-V EMS-98 so čutili na Muti (slika 5). Posamezni prebivalci so zapuščali domove, predvsem zaradi strahu pred morebitno poškodbo jezu HE Golica. V Podvelki in Slovenj Gradcu so slišali bučanje, podobno oddaljenemu grmenju. Potres so čutili tudi ponekod v Avstriji. Podatke o tem nam je posredoval Edmund Fiegweil iz Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) na Dunaju. 2. junij 2002 ob 13. uri 19 minut UTC, 13. uri 37 minut UTC in 13. uri 42 minut UTC. Tla v južni Sloveniji so se ta dan večkrat stresla. Prvič ob 13. uri in 19. minut, ko so o tresenju tal z intenziteto IV-V EMS-98 poročali iz Velike Bukovice. Dobre četrt ure kasneje, ob 13. uri in 37 minut, je sledil močen sunek, ki so ga čutili v celotni jugozahodni Sloveniji, pa tudi v Italiji in na Hrvaškem (slika 6). Podatke o tem sta nam posredovala Calvino Gasparini iz Nacionalnega instituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) v Rimu in Ivi ca Sovič iz Seizmološke službe Republike Hrvaške (SSRH) v Zagrebu. Potres je intenziteto V EMS-98 dosegel v naslednjih krajih: Loško, Planina pri Rakeku, Sabonje, Jasen, Novokračine, Velika Bukovica, Zabiče, Zarečje, Bač, Knežak, Koritnice, Šembije, Gradec, Klenik, Nadanje Selo, Palčje, Petelinje, Pivka, Šmihel in Trnje. Temu je sledilo še nekaj šibkejših popotresov, od katerih so prebivalci čutili tistega ob 13. uri in 42 minut. Po terenskem ogledu epicentralnega območja smo ugotovili, da potresi niso povzročili gmotne škode, le veliko preplaha v širšem 18 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar epicentralnem območju. Potres ob 13. uri in 37 minut je bil najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji v letu 2002. 15. julij 2002 ob 9. uri 4 minute UTC. Ta potres so najmočneje (V EMS-98) čutili v krajih Volarje, Srpenica, Trnovo ob Soči in Soča (slika 7), kjer so se na posameznih hišah pokazale lasaste razpoke. Sunek je spremljal močan pok in zamolklo hrumenje, podobno miniranju. Veliko prebivalcev je pohitelo na prosto. Potres so čutili tudi v Italiji, v Avstriji pa ne. Podatke o tem sta nam posredovala Calvino Gasparini iz Nacionalnega instituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) v Rimu in Edmund Fiegweil iz Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) na Dunaju. 20. september 2002 ob 12. uri 19 minut UTC. Zmerno tresenje tal z intenziteto IV EMS-98 so čutili prebivalci Kanala. Žarišče potresa je bilo v Furlaniji pri kraju Stregna. Italijanskih podatkov za ta potres nimamo. 30. september 2002 ob 2. uri 48 minut UTC. Žarišče potresa je bilo v Zgornjem Posočju. Povzročil je nekaj manjših poškodb na slabše zgrajenih hišah. Čutili so ga prebivalci severozahodne Slovenije (slika 8). Najmočnejše učinke (V EMS-98) je potres imel v naslednjih naseljih: Idrsko, Kred, Srpenica, Bovec, Čezsoča, Kal-Koritnica, Mala vas, Vodenca in Lepena. Iz Soče so poročali o plazenju kamenja iz hribov. Ta dan so prebivalci Posočja čutili še pet šibkejših potresov iz istega nadžariščnega območja. 1. oktober 2002 ob 18. uri 10 minut UTC. Tudi ta potres je imel žarišče v Zgornjem Posočju. Čutili so ga najbolj v Kobaridu in Soči, kjer je dosegel intenziteto IV EMS-98. Ljudje so zaznali tudi rahlo hrumenje in bučanje ob tresenju tal, ki je trajalo manj kot 10 sekund. 8. oktober 2002 ob 22. uri 24 minut UTC. Potres so čutili le v sedmih naseljih, od tega najmočneje (IV EMS-98) v Bovcu, Vodenci in Soči. Posamezniki so se prebudili iz spanja in čutili sunek, ki ga je spremljalo škripanje sten in postelj. 20. oktober 2002 ob 17. uri 42 minut UTC, 17. uri 44 minut UTC, 17. uri 46 minut UTC, 17. uri 49 minut UTC in 18. uri 21 minut UTC. Pet potresov na južnem obrobju Ljubljanskega barja, ki jih je spremljalo močno bobnenje, je povzročilo veliko preplaha med prebivalci, in posledično tudi ogromno število telefonskih klicev na Urad za seizmologijo in geologijo. Trije potresi (17:42, 17:44 in 18:21) so dosegli največjo intenziteto V EMS-98 (slika 9). Najmočnejši je bil zadnji potres, ki je dosegel intenziteto V EMS-98 v štirinajstih krajih. Ponekod so se v ometu starejših hiš pokazale lasaste razpoke. Prebivalci so množično zapuščali hiše in na prostem čakali, da se tresenje umiri. 23. oktober 2002 ob 21. uri 21 minut UTC. Seizmična aktivnost na Barju se je nadaljevala tudi tri dni po glavnem potresu. Tresenje tal z intenziteto IV-V EMS-98 so čutili prebivalci Vnanjih Goric (slika 10). Prebivalci kraja so v paniki zapustili domove, potres pa ni povzročil trajnih posledic. 2. november 2002 ob 10. uri 58 minut UTC. Rahlo, komaj občutno tresenje tal z intenziteto II EMS-98 so čutili redki prebivalci visokih nadstopij ljubljanskega naselja Fužine. Žarišče potresa je bilo v Italiji v bližini kraja Ravenna. Potresi v Sloveniji leta 2002 19 10. november 2002 ob 14. uri 19 minut UTC. Zmerno tresenje tal z intenziteto IV-V EMS-98 so najmočneje čutili v krajih Gradec, Šmihel in Zagorje (slika 11). Iz Pivke so poročali o močnem, 2-3 sekunde trajajočem hrupu, ki mu je sledilo kratko tresenje. Prebivalci Slavine so mislili, da je to eksplozija na strelišču Poček. 15. november 2002 ob 23. uri 36 minut UTC. Potresi v okolici Ptuja niso prav pogosti. Tokratno tresenje tal z intenziteto IV EMS-98 je prebudilo in nekoliko prestrašilo prebivalce Spodnje Hajdine, Dravinjskega Vrha in Stogovcev. Čeprav je bilo žarišče potresa blizu meje s Hrvaško, od tam ni poročil, da bi ga prebivalci čutili. Podatek za Hrvaško nam je posredoval Ivica Sovič iz Seizmološke službe Republike Hrvaške (SSRH) v Zagrebu. 11. december 2002 ob 18. uri 38 minut UTC. Tresenje tal z intenziteto IV EMS-98 in spremljajoče bobnenje so čutili le prebivalci Lokev in Tribuč v Beli krajini. Na Hrvaškem potresa niso čutili. Podatke za Hrvaško je posredoval Ivica Sovič iz Seizmološke službe Republike Hrvaške (SSRH) v Zagrebu. 17. december 2002 ob 20. uri 05 minut UTC. Potres z intenziteto IV-V EMS-98 so čutili v krajih Dvor pri Žužemberku in Lašče (slika 12). Iz Dvora so učenci in učiteljice poročali, da so z omar padle igrače, zažvenketalo je steklo in slišalo se je, kot bi minirali v bližnjem peskokopu. 18. december 2002 ob 9. uri 4 minut UTC. Dokaj močno tresenje tal so z intenziteto IV-V EMS-98 čutili prebivalci krajev Bukošek, Gabrje in Velike Malence ob slovenski vzhodni meji (slika 13). V Brežicah, Dobovi in številnih drugih krajih so ob tresenju tal prebivalci slišali še močno bobnenje. Žarišče potresa je bilo na Hrvaškem, v bližini Samobora. Potres je v šestih hrvaških krajih (Grdanjci, Konjščica, Molvice, Plešivica, Sječevac in Sveti Martin pod Okičem) dosegel intenziteto V EMS-98. Podatke za Hrvaško nam je posredoval Ivica Sovič iz Seizmološke službe Republike Hrvaške (SSRH) v Zagrebu. 24. december 2002 ob 12. uri 5 minut UTC. Zmerno tresenje tal z intenziteto IV EMS-98 so čutili v Tribučah v Beli Krajini. Ponekod so prebivalci slišali zamolkel pok. Slike 3-13. Na slikah 3-13 so prikazani učinki nekaterih potresov, ki so jih v letu 2002 čutili prebivalci Slovenije. Na nekaterih kartah, ki kažejo učinke na manjših območjih, je uporabljena Gauss-Krugerjeva mreža oz. kilometersko merilo, ki olajša ocenjevanje medsebojne oddaljenosti prikazanih krajev. Figures 3-13. The effects of some earthquakes that were felt by the inhabitants of Slovenia are given. EMS-98 was used for estimating the intensities for all earthquakes. Translation of map legends: bobnenje, zvok = sound; čutili = felt; niso čutili = not felt. 20 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar 5160- 5155- 5150- 5145- 5140- 5135- 5130- 5125- 5120- 5115 5110 _|IV-V EMS-9 8 Hiv I "Alčutili [Jniso čutili 22.01.2002 15:56 UTC 5375 5380 5385 5390 5395 5400 5405 5410 5415 5420 5425 Slika 3. Intenzitete potresa 22. januarja 2002 ob 15. uri 56 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 3. Observed intensities of the earthquake on 22 January 2002 at 15.56 UTC 5200- 5120- 5100- 504 0- 5020- 14.02.2002 03:18 UTC • 1 1 ^H ■ • ill 1 ^^H III-IV • 1 ^^H ■ ii-III • ii 1 ^^H ★ zvok 1 ★ čutili niso čutili 5380 5400 5420 5440 5460 5480 5500 5520 5540 5560 5580 5600 5620 5180 5140 5080 Slika 4. Intenzitete potresa 14. februarja 2002 ob 3. uri 18 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 4. Observed intensities of the earthquake on 14 February 2002 at 03.18 UTC Potresi v Sloveniji leta 2002 21 5185- 518 0- 5175- 5170- 5160- 5150- 514 5- 514 0- 1.06.2002 18:22 UTC St. Oswald ob Eibiswald Soboth Grossklein Arnfels Mislinja ■IV-V EMS- 9 8 BIII-IV rjiJ ^ zvok ^ čutili Hniso čutili 5480 5485 5490 5495 5500 5505 5510 5515 5520 5525 5530 5535 5540 Slika 5. Intenzitete potresa 1. junija 2002 ob 18. uri 22 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 5. Observed intensities of the earthquake on 1 June 2002 at 18.22 UTC Slika 6. Intenzitete potresa 2. junija 2002 ob 13. uri 37 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 6. Observed intensities of the earthquake on 2 June 2002 at 13.37 UTC 22 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar 5160515051405130512051105100- 5090- 5080- 5360 5370 5380 5390 5400 5410 5420 5430 5440 5450 Slika 7. Intenzitete potresa 15. julija 2002 ob 9. uri 4 minute po UTC v posameznih naseljih Figure 7. Observed intensities of the earthquake on 15 July 2002 at 09.04 UTC 5160H-1-1-1-1-1-1-1-h 5150- 5140- - 5130- -Bheginj 5120- - 5110- - 5100- - 5090- - M EMS-98 ■llV-V I ^Bl 5080- ■ III-IV - čutili 5070^--| -- 5370 5380 5390 5400 5410 5420 5430 5440 5450 Slika 8. Intenzitete potresa 30. septembra 2002 ob 2. uri 48 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 8. Observed intensities of the earthquake on 30 September 2002 at 02.48 UTC Ročinj 60 5370 5380 5390 5400 5410 5420 5430 5440 54 30.09.2002 02:48 UTC Breginj [IV EMS-98 _TpV-V □ IV | III-IV □pi ^ čutili rjniso čutili Potresi v Sloveniji leta 2002 23 5130-- 5125-- 5120-- 5115-- 5110-- 5105-- 5100-- 5095-- 1 5090-- Kamnik Kot Grosuplje pod Krimom 5085- - Logatec • • V 5080- - ll i!!! • IfcJ poškodbe Rob 5075||LJv EMS-98 - ii Iiv-v i ■ n v | 5070~ ■ III-IV P t, * -HIII Postojna Grahovo _ 5065 H ii-iii 20.10.2002 Jj nitilč|i1i • 18:21 UTC 5060H i i i i i i i i i i i i i 5420 5425 5430 5435 5440 5445 5450 5455 5460 5465 5470 5475 5480 5485 5490 Slika 9. Intenzitete potresa 20. oktobra 2002 ob 18. uri 21 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 9. Observed intensities of the earthquake on 20 October 2002 at 18.21 UTC 5115-1 - 5110- 5105- 5100- 5095- 5090- 5085- 5080- 5075^ | | | | | | 5440 5445 5450 5455 5460 5465 5470 5475 Kamnik Kot pod Krimom Grosuplje Logatec ^poškodbe [JV EMS-98 I IV-V □ iv I III-IV □ III ~I II-III čutili niso čutili ★ Postojna ■ • Grahovo 20.10.2002 18:21 UTC Škofljica Preserje 23.10.2002 21:21 UTC IV-V EMS-98 □ IV ■■ III-IV K m I "Ajzvok 'Ajčutili LjIniso čutili Slika 10. Intenzitete potresa 23. oktobra 2002 ob 21. uri 21 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 10. Observed intensities of the earthquake on 23 October 2002 at 21.21 UTC 24 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar Slika 11. Intenzitete potresa 10. novembra 2002 ob 14. uri 19 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 11. Observed intensities of the earthquake on 10 November 2002 at 14.19 UTC Slika 12. Intenzitete potresa 17. decembra 2002 ob 20. uri 5 minut po UTC v posameznih naseljih Figure 12. Observed intensities of the earthquake on 17 December 2002 at 20.05 UTC Potresi v Sloveniji leta 2002 25 46- 45.95- 45.9- 45.85- 45.8- Krško Šutna Bukošek Rakovec Brezina Brežice Velike ^ Malence Dobo egana Sječevac Grdanjci Smerovišce Samobor 18.12.2002 09:04 UTC Orešje Rakitje Konšcica Molvice ZAGREB 45.75- 45.7- 45.65- Sv. Martin pod Okicem Galgovo Plešivica P V EMS-98 ■ IV-V Miv III-IV n zvok "fa čutili P niso čutili 15.4 15.45 15.5 15.55 15.6 15.65 15.7 15.75 15.8 15.85 15.9 15.95 16 Slika 13. Intenzitete potresa 18. decembra 2002 ob 9. uri 4 minute po UTC v posameznih naseljih Figure 13. Observed intensities of the earthquake on 18 December 2002 at 09.04 UTC 5200n 5140- 5120- 5060- 5040- ★ poškodbe V EMS-98 ■ -1 ^H • III-IV IIII ^H ■ II-III • ii 1 ^H ★ zvok 1 ★ čutiliB H 5380 5400 5420 5440 5460 5480 5500 5520 5540 5560 5580 5600 Slika 14. Intenzitete vseh potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili v letu 2002 Figure 14. All intensities for earthquakes felt in Slovenia in 2002 5180 5080 5020 5620 26 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar Sklep Med potresi, za katere smo razposlali makroseizmične vprašalnike ali opravili terenske raziskave, jih je največjo intenziteto IV EMS-98 doseglo 12, intenziteto IV-V EMS-98 7 in intenziteto V EMS-98 7 potresov. Ostali potresi (21) so imeli največjo intenziteto nižjo od IV EMS-98 ali pa so jih ljudje le čutili in stopnje ni bilo mogoče opredeliti (sliki 2 in 16). Prebivalci so skupno čutili 47 potresov. 200 160 > o <8 120 o o. = 80 o in a ^ o Op -IV IV največja intenziteta EMS-98 6 0 Slika 16. Porazdelitev potresov glede na največjo intenziteto EMS-98 v Sloveniji Figure 16. Distribution of earthquakes with respect to maximum EMS-98 intensity in Slovenia Potresi v Sloveniji leta 2002 27 0,0 - 3,0 3,1-6,0 6,1-9,0 9,1-12,0 "Ê 12,1-15,0 ra >o "(5 15,1-18,0 21,1 -24,0 24,1 -27,0 27,1-30,0 30,1-33,0 50 □ N=804 100 150 200 250 število potresov Slika 17. Porazdelitev potresov glede na globino žarišča (v kilometrih) Figure 17. Distribution of earthquakes with respect to focal depth (in km) Tudi v letu 2002 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov uspešno sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav. Za poslane makroseizmične podatke pa se posebej zahvaljujemo Calvinu Gaspariniju iz Nacionalnega instituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) v Rimu, Edmundu Fiegweilu iz Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) na Dunaju in Ivici Soviču iz Seizmološke službe Republike Hrvaške (SSRH) v Zagrebu. £ 18,1-21,0 13 9 0 Literatura Grunthal, G. (ur.), 1998a: European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe. Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie Volume 15, 99 str, Luxembourg. Grunthal, G. (ur.), 1998b: European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). http://www.gfz-potsdam. de/pb1 /pg2/ems_new/INDEX.HTM Lienert, B.R., Berg, E. in Frazer, L.N., 1988, HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B.R., 1994, HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, 70 str, Honolulu. Michelini, A., Živčic, M. in Suhadolc, P., 1997: Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2(3), 257-265. Rebez, A. in Renner, G., 1991: Duration magnitude for the northeastern Italy seismometric network. Boll. Geof. Teor. Appl., Vol. XXXIII, N. 130-131, 177-186. RGU (Republiška geodetska uprava), 1995: Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Urad za seizmologijo in geologijo, Agencija RS za okolje, 2002-2003. Preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 2002. Arhiv ARSO, Ljubljana. Živčic, M., Bondâr, I. in Panza, G.F., 2000: Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. AKCELEROGRAFI DRŽAVNE MREŽE POTRESNIH OPAZOVALNIC V LETU 2002 STRONG MOTION NETWORK IN SLOVENIA IN 2002 Tatjana Prosen Izvleček. V letu 2002 smo imeli na Uradu za seizmologijo in geologijo trinajst akcelerografov, od tega deset akcelerografov Etna in tri SSA-2. Nekaj jih je ostalo na lokacijah iz prejšnjih let, nekaj pa smo jih v skladu s potrebami premestili na nove lokacije. Akcelerografi so namenjeni predvsem beleženju močnih potresov. Te izberemo iz zbirke vseh zabeleženih potresov in jih obdelamo s primernimi programskimi orodji, da iz njih pridobimo različne parametre potresa (npr. največji pospešek tal ob potresu) in spektre odziva. Abstract. In the year 2002 Seismology and Geology office had thirteen accelerographs, ten of them of type Etna and three of type SSA-2. Some of accelerographs remained at the same locations they occupied as in previous years and some of them were moved to the new locations, according to new needs. Accelerographs are instruments that register strong motion events in seismology. This strong events are chosen from the complete base of registred events and then processed with suitable software, to gain different parameters of an earthquake (for instance PGA) and earthquake response spectra. Uvod Urad za seizmologijo in geologijo ima več opazovalnic opremljenih z akcelerografi za beleženje močnih potresov. Postavljeni so v objektih. Lokacije opazovalnic so izbrane glede na pogostnost močnejših potresov na določenem območju. V letu 2002 je bilo v uporabi trinajst inštrumentov (akcelerografov) za beleženje močnih potresov. Na desetih opazovalnicah so bili postavljeni akcelerografi tipa Etna: v Bovcu, na gradu Bogenšperk, v Nadgorici, Drežnici, Kobaridu, Gotenici in v jedrski elektrarni v Krškem Te potresne opazovalnice so delovale vse leto. Začasno so bili akcelerografi tipa Etna postavljeni v Koritnicah, Brežicah, na Barju (Galjevica), v Lukovici in Šoštanju. V Ljubljani (FGG in observatorij na Golovcu), Dolskem in Ilirski Bistrici so stalno delovali akcelerografi SSA-2. Vse potresne opazovalnice za beleženje močnih potresov so označene na karti (slika 1). Akcelerograf Etna je inštrument za beleženje pospeškov močnih potresov. Vsebuje notranji trikomponentni senzor, ki je pri starejših inštrumentih tipa FBA-23, pri novejših pa EpiSensor. Na Uradu za seizmologijo in geologijo imamo inštrumente Etna z merilnim območjem senzorjev 1 g, 2 g in 4 g. Inštrument Etna zajema in beleži podatke z 18 bitno resolucijo. Notranja ura se usklajuje z GPS sistemom točnega časa. Podatki s treh senzorjev se na podlagi kriterijev, ki jih določimo, lokalno shranjujejo, kasneje pa jih lahko prenesemo prek modema (avtomatsko ali ročno), prek osebnega računalnika ali neposredno s prenosom PCMCIA pomnilniške kartice. Prenešene dogodke pregledamo, izberemo potrese in jih shranimo. Zapise potresov kasneje obdelamo z različnimi programskimi orodji za obdelavo močnih potresov. Ponavadi uporabimo podatke z akcelerografov, kot bi bili postavljeni na prostem površju. Zato za lokacije akcelerografov poskušamo izbirati čim nižje in čim lažje stavbe, da 28 Akcelerografi državne mreže potresnih opazovalnic 29 čim manj vplivajo na zapisane pospeške, z geološkega stališča pa so najbolj ugodne lokacije, pri katerih je kamnita podlaga čim bolj na površju. Slika 1. Akcelerografi v Sloveniji v letu 2002 Figure 1. Accelerographs in Slovenia in the year 2002 Inštrumenti in njihove lokacije Sledi predstavitev lokacij z nameščenimi akcelerografi Etna. Podrobnejši podatki o opazovalnicah, pa so zbrani v preglednici 1. V Nadgorici pri Ljubljani je vse leto delovala Etna s serijsko številko 2133 in senzorjem EpiSensor, ki ima obseg delovanja 2 g. Podatki z opazovalnice so prihajali avtomatsko po klicni telefonski povezavi. Inštrument je bil postavljen v kletne prostore stanovanjske hiše. V letu 2002 je inštrument zabeležil 14 potresov. V gradu Bogenšperk je ves leto deloval akcelerograf Etna s serijsko številko 1245 in senzorjem tipa EpiSensor, katerega območje delovanja sega do 1 g. Podatki z opazovalnice so prihajali avtomatsko po klicni telefonski povezavi. V letu 2002 je ta opazovalnica zabeležila 17 potresov. V Bovcu je 9. 1. 2002 inštrument Etna s serijsko številko 1476 zalila voda iz počene vodovodne cevi. V prostoru takrat ni bilo elektrike. 13. 3. 2003 so bili v prostoru zopet pogoji za postavitev inštrumenta in prejšnji inštrument smo zamenjali z akcelerografom Etna s serijsko številko 2134, ki ima merilni obseg 2 g. Inštrument Etna SN 1476, ki je bil v tem obdobju na popravilu smo 17. 7. 2002 zopet postavili v klet knjižnice v Bovcu. V Bovcu sta inštrumenta v letu 2002 zabeležila 26 potresov. 30 T. Prosen V Drežnici smo 13. 3. 2002 ponovno postavili akcelerograf Etna SN 811 v pritličju stavbe mrliških vežic. Priključena je bila na klicno telefonsko linijo in povezana z Ljubljano. 15 .5. 2002 smo inštrument ponovno ozemljili, ker so podatki z inštrumenta kazali na morebitno slabo ozemljitev. 24.9.2002 smo akcelerograf Etna s/n 811 zamenjali z inštrumentom Etna s/n 2134 in merilnim obsegom 2g. Inštrumenta sta v letu 2002 skupno zabeležila 24 potresov. V Gotenici je bil vse leto postavljen inštrument Etna s serijsko številko SN 1246 s senzorjem FBA-23 in merilnim obsegom 1 g. Podatke z akcelerografa Etna v Gotenici smo prenašali prek telefonske povezave, vendar avtomatski prenos ni deloval. Inštrument je v letu 2002 zabeležil 14 dogodkov. Na Ljubljanskem barju je bil inštrument Etna s serijsko številko 810, s senzorjem FBA-23 in merilnim območjem 1 g postavljen v pritličju stanovanjske hiše. Do ukinitve opazovalnice 10. 4. 2002 je akcelerograf zabeležil 1 potres. V Kobaridu je bil vse leto inštrument Etna s serijsko številko 1477, ki vsebuje senzor FBA-23 z merilnim območjem 4 g. Inštrument stoji v pritličju občinske stavbe in je bil 15. 5. 2002 ponovno vključen. V letu 2002 je zabeležil 13 dogodkov. V Krškem stoji akcelerograf Etna v sklopu Nuklearne elektrarne Krško (s/n 1334, 2 g). Inštrument je last elektrarne, vendar je vključen v državno mrežo potresnih opazovalnic in priključen na državno računalniško omrežje, prek katerega prejemamo podatke s te opazovalnice. Inštrument v Krškem je v letu 2002 zaznal 1 dogodek. V Šoštanj smo inštrument Etna postavili na predlog občine zaradi tamkajšnjega rudnika. Inštrument Etna s/n 810 z merilnim območjem 1 g (prej na Ljubljanskem barju) smo postavili v klet stanovanjskega bloka 10. 4. 2002. Inštrument je do 20. 6. 2002, ko smo inštrument odstranili, zabeležil 218 prej opisanih dogodkov. V Koritnice smo inštrument Etna namestili po potresu 2. 6. 2002 ob 15:37 uri po lokalnem času, ki je imel nadžarišče v bližini Knežaka. Inštrument smo namestili v garažo v pritličju stanovanjske hiše. V obdobju delovanja opazovalnice od 2. 6. 2002 do 1. 7. 2002 je inštrument zabeležil 6 potresov. V Lukovico smo inštrument Etna s/n 810 namestili po močnejšem potresu 20. 10. 2002 z nadžariščem v okolici Brezovice. Opazovalnica ni bila priključena na telefonsko omrežje, zato je bilo treba v času delovanja podatke zajemati ročno. Opazovalnica je bila ukinjena 2. 11. 2002 in je v času svojega delovanja zabeležila 7 potresov. V Brežicah smo postavili začasno potresno opazovalnico po močnejšem potresu 18. 12. 2002. Inštrument Etna SN 810 je stal v kletnih prostorih stanovanjske hiše in je do ukinitve opazovalnice 7. 1. 2003 zapisal 1 potres. Akcelerografi tipa SSA-2 so bili v letu 2002 v Ljubljani pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, v Dolskem in Ilirski Bistrici. Akcelerografe SSA-2 sestavljata senzor FBA-23 in zajemalna naprava SSA-2 z 12-bitnim analogno digitalnim pretvornikom. V Ljubljani in v Dolskem imata senzorja FBA-23 merilno območje 1 g, v Ilirski Bistrici pa je nameščen bolj občutljiv senzor FBA-23 z merilnim območjem 0,25 g. Inštrumenti SSA-2 niso več vezani na Akcelerografi državne mreže potresnih opazovalnic 31 sistem točnega časa, zato uporabljamo le podatke o pospeških in časovno razliko prvih vstopov faz potresnih valov. Podatke, ki se na podlagi vpisanih parametrov lokalno shranjujejo, ob rednih obiskih opazovalnic prenesemo na osebni računalnik prek kabelske povezave (podatki o opazovalnicah so v preglednici 1). Preglednica 1. Podatki o akcelerografih v Sloveniji v letu 2002. Table 1. Information on accelerographs in Slovenia in the year 2002. opaz. ozn. zem. šir. zem. dolž. n. viš. [m] tip inšt. ser.št merilni obseg čas delovanja št. potr. oN oE station code latitude longitude elev. [m] instr. type S/N full scale range operational no. earthq oN oE Nadgorica BAJC 46,1006 14,5578 293 Etna 2133 2 g 1. 1. - 31. 12. 14 Bogenšperk BOGE 46,0237 14,8572 422 Etna 1245 1 g 1. 1. - 31. 12. 17 Bovec BOVC 46,3382 13,5543 455 Etna 1476 4 g 1-9.1./17.7.-31.12. 26 Bovec BOVC Etna 2134 2 g 13. 3. - 17. 7. Drežnica DRZN 46,2586 13,6126 544 Etna 811 1 g 13. 3. -24. 9. 24 Drežnica DRZN Etna 2134 2 g 24. 9. -31 .12. Gotenica GOTE 45,6095 14,7464 670 Etna 1246 1 g 1. 1. - 31. 12. 14 Lju. barje GOSA 46,0310 14,5279 290 Etna 810 1 g 1. 1. - 10. 4. 1 Kobarid KOBR 46,2474 13,5786 234 Etna 1477 4 g 1. 1. - 15. 5. 13 NEK NEK0 45,9391 15,5185 156 Etna 1334 2 g 1. 1. - 31. 12. 1 Šoštanj SOSE 46,3774 15,0515 360 Etna 810 1 g 10. 4. -20. 6. 218 Koritnice KORI 45,6192 14,2877 643 Etna 1476 4 g 2. 6. - 1. 7. 6 Lukovica LUKO 46,0206 14,3921 290 Etna 810 1 g 20. 10. - 2. 11. 7 Brežice BREZ 45,9019 15,6000 160 Etna 810 1 g 18. 12. -7. 1. 1 FGG FGG 46,0459 14,4944 295 SSA-2 1 g 1. 1. - 31. 12. 2 Dolsko DOLA 46,0938 14,6781 265 SSA-2 1 g 1. 1. - 31. 12. 2 Ilirska Bistrica ILBA 45,5638 14,2445 404 SSA-2 0.25 g 1. 1. - 31. 12. 0 Literatura Altus Etna High Dynamic Range Accelerograph Operations Manual, 1995. Kinemetrics, Passadena, ZDA KARTA POTRESNE MIKRORAJONIZACIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA SEISMIC MICROZONATION MAP OF THE MUNICIPALITY OF LJUBLJANA Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Andrej Gosar in Tatjana Prosen Izvleček. Po naročilu Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana (MOL) smo izdelali karto potresne mikrorajonizacije na območju MOL. Karta je namenjena izključno uporabi v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potresna mikrorajonizacija MOL je predstavljena s pospeškom tal (PGA). Pospešek na trdnih tleh smo privzeli iz Karte potresne nevarnosti Slovenije in ga pomnožili z ustreznim faktorjem tal in faktorjem povratne dobe. Tla smo klasificirali po evropskem standardu Eurocode 8, za območje Ljubljanskega barja pa smo faktor tal določili z modeliranjem. Abstract. The Municipality of Ljubljana seismic microzonation map was made for the Disaster Management Department of the Municipality of Ljubljana, for exclusive use in the system ofprotection from natural and other disasters. The seismic microzonation is represented with a peak ground acceleration map. Ground acceleration for rock was adopted from the official Seismic hazard map of Slovenia and multiplied with the appropriate soil coefficient and return period coefficient. The soil classiffication was prepared in accordance with the European standard Eurocode 8, and the soil coefficient for the Ljubljansko barje area was determined by modelling. Uvod Poznavanje potresne zgodovine ter geologije in tektonike ozemlja je podlaga za ocenjevanje potresne nevarnosti na raznih območjih in v državi kot celoti. Karte potresne nevarnosti so sestavni del predpisov o potresno odporni gradnji in so poleg podatkov o ogrožencih (prebivalci, gradbeni objekti, kulturni spomeniki, proizvodnja ipd.) in njihovi potresni ranljivosti tudi osnovni podatek za ocene potresne ogroženosti, na katerih temeljijo ukrepi civilne zaščite. Civilna zaščita in potresno odporna gradnja pa sta glavni sestavini potresne preventive oz. zaščite. Vpliv lokalne geološke zgradbe na nihanje tal in na poškodbe zgradb ob potresu je že dolgo znan, vendar se je v preteklosti obravnaval predvsem kvalitativno ali s pomočjo empiričnih enačb. Razvoj inženirske seizmologije in prenosnih digitalnih potresnih opazovalnic pa je omogočil razvoj modernih kvantitativnih metod za oceno tega vpliva. Potresna (mikro)rajonizacija oziroma (mikro)coniranje je izraz za postopke, ki razdelijo območje na manjše dele z enakimi ali vsaj podobnimi lastnostmi in parametri. Na območju Ljubljane se srečujemo z zelo različnimi seizmogeološkimi pogoji, od zelo dobrih na obrobju, kjer izdanjajo permski in karbonski peščenjaki in skrilavci prek srednje dobrih na območju, ki ga prekrivajo prodni nanosi reke Save, do najslabših na območju, kjer so na površini barjanski sedimenti. Poleg podatkov o litološki zgradbi območja in geomehanskih lastnostih kamnin, ki smo jih dobili iz literaturnih virov, smo pri izdelavi karte potresne mikrorajonizacije MOL (Zupančič in sod., 2003) upoštevali naslednja dva dokumenta: 32 Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 33 • Eurocode 8 (EC8, 2003): Design of structures for earthquake resistance. Part 1: General rules for seismic actions and rules for buildings (Draft No. 6 - Version for translation, 2003). • Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal in Tolmač (Lapajne in sod., 2001): karta za povratno dobo 475 let je izdelana za trdna tla v skladu z zahtevami evropskega standarda EC8. Uporablja se skupaj s slovenskim predstandardom Eurocode 8 -Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, ki ga je izdal Slovenski inštitut za standardizacijo (2001). Slovenski predstandard EC8, Karta projektnega pospeška tal in Tolmač skupaj dopolnjujejo predpise o potresno odporni gradnji v Sloveniji. Geodetska osnova Karte projektnega pospeška tal je pregledna karta Slovenije v merilu 1 : 500.000. Potresna zgodovina Potresi nastajajo pretežno na stikih velikih tektonskih plošč. Največ potresov se zgodi v pasu okoli Tihega oceana, kjer se Tihooceanska in nekatere manjše oceanske plošče stikajo z Indoavstralsko, Evrazijsko, Severnoameriško in Južnoameriško ploščo. Tu so zabeleženi tudi potresi z največjimi magnitudami. Drugo veliko območje nastajanja potresov je Azijsko-evropski pas, ki poteka od Indonezije in Kitajske prek osrednje in južne Azije do Alp in prek Sredozemlja. Ta pas je za nas posebej pomemben, saj se Slovenija nahaja na njegovem severozahodnem koncu. Tektonske razmere v alpskem in sredozemskem predelu, ki so pomembne za potresno dejavnost na ozemlju Slovenije, so precej zapletene. "lil H-K^UT U---»™ Slika 1. Karta nadžariščpotresov z magnitudo > 3 za obdobje od leta 567 na širšem območju MOL. Lokacije predvsem starejših potresov so manj zanesljive, zato so koordinate zaokrožene. Figure 1. Map of earthquake epicentres with magnitude > 3 from 567 AD to nowadays, originated in the area of Municipality of Ljubljana. The locations of historical earthqakes are uncertain, so their coordinates are rounded up. 34 P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen Največja globina potresnih žarišč pri nas je okoli 40 km, večina pa je plitvejših od 10 km. To pomeni, da so vsi potresni pojavi v vrhnjem delu Zemljine skorje, ki je na ozemlju Slovenije debela od 28 do 43 km. V Evropi so najpogostejši in najmočnejši potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Velika potresna dejavnost pa je še v nekaterih balkanskih državah. Slovenija sodi med potresno srednje dejavna območja Evrope. Približno velja, da je potresna dejavnost v srednji, severni, zahodni, jugozahodni in deloma vzhodni Evropi manjša kot v Sloveniji, v južni, jugovzhodni in deloma vzhodni pa večja. Potresi, ki so bili v preteklosti na slovenskem ozemlju, so zbrani v katalogu potresov avtorja V. Ribariča (1982) in zajemajo dogodke od leta 792 dalje. Katalog je bil dopolnjen s podatki iz katalogov sosednjih dežel, kjer so zajeti potresi od leta 567 dalje (Živčic, 1994) ter v zadnjih letih s podatki iz biltenov in letnih poročil o potresih. V dopolnjenem katalogu so nekateri potresi na novo locirani, na novo pa so preračunane tudi magnitude. V tem približno 1500-letnem obdobju je zabeleženih prek 4900 dogodkov, ki so jih prebivalci čutili, od katerih ima magnitudo 3,0 ali več okoli 2960 potresov. Številki bi morali biti v resnici nekajkrat večji, saj mnogih potresov ni nihče zabeležil. Močnejši potresi na območju Mestne občine Ljubljana od leta 567 dalje so prikazani na sliki 1. Opise močnejših potresov povzamamo po Vidrihu (2002). Najmočnejši zabeležen potres v okolici Ljubljane je bil veliki ljubljanski potres 14. aprila 1895 ob 22. uri in 17 minut po svetovnem času. Žarišče je nastalo v globini 16 km, njegova magnituda pa je ocenjena na 6,1. Največje učinke, VIII.-IX. stopnje po EMS-92, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja, do Vodic na severu. Potresni sunek so čutili v oddaljenosti približno 350 km. Najhujše poškodbe so nastale od Iga do Vodic, manjše poškodbe pa tudi v oddaljenosti do 50 kilometrov. Njegovo moč ponazarjajo tudi podatki, da so potres čutili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria. Ljubljana je imela takrat približno 31000 prebivalcev, ki so živeli v okoli 1400 zgradbah. Potres je huje poškodoval približno 10 % zgradb, ki so jih kasneje večinoma porušili. Na srečo mrtvih ni bilo veliko. V Ljubljani naj bi pod ruševinami umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa je zasulo tri otroke. Smrtne poškodbe so večinoma povzročili odpadli deli dimnikov in strešnikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi. Nekaj jih je umrlo med reševanjem. V Posavju so potresni sunki sprožili zemeljske in skalne plazove. Tresljaje so močno čutili v rudnikih Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Ojstro. V Dolenjskih Toplicah se je neposredno po potresu temperatura vode znižala za 2,5 stopinje. Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 popotresov, ki so prebivalce še bolj begali, občasno pa so se potresi pojavljali še več kot dve leti. Potres je povzročil veliko gmotno škodo. Posledice niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanistični in arhitektonski obnovi Ljubljane je nastala tudi raziskava o gradbenotehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresno odporno gradnjo. Velike učinke na Ljubljano in okolico so imeli tudi naslednji potresi: • Najmočnejši potres na Slovenskem je nastal 26. 3. 1511 ob 14. uri po svetovnem času. Nekateri avtorji menijo, da sta bila v kratkem časovnem razmiku dva močna sunka. Prvi naj bi ob omenjenem času nastal na Idrijskem, drugi pa okoli 21. ure v Furlaniji. Magnituda prvega je ocenjena na 6,8, za drugega pa nekateri avtorji ocenjujejo vrednost magnitude med 7 in 7,2. Globina prvega je bila 15 km, drugega pa okoli 20 km. Na obsežnem epicentralnem območju, ki je segalo od Čedada (Cividale) do Humina Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 35 (Gemona) pa tja do Idrije, so najmočnejši učinki potresa dosegli IX.-X. stopnjo EMS. Po nekaterih avtorjih so ponekod lokalni učinki dosegli X. stopnjo EMS. Potres je imel pomembne družbene in politične posledice, saj je pospešil zamenjavo lesenih hiš z zidanimi. Tudi zasnova ljubljanskega gradu je dobila takrat današnji obseg. Ocenjena intenziteta v Ljubljani in okolici je bila VIII-IX EMS. • Potres 19. 5. 1963 na litijskem so močno čutili tudi prebivalci Ljubljane. Magnituda potresa je bila 4,9, največja intenziteta pa VII. stopnje po EMS. Čutili so ga do 140 km daleč. Na območju mesta Ljubljana so učinki dosegli VI.-VII. stopnjo po EMS lestvici. • Potresna sunka 6. 5. ter 15. 9. 1976 v Furlaniji sta imela magnitudo 6,4 in 6,1. Prvi je dosegel največje učinke IX.-X. stopnje EMS (ponekod z dodatnimi lokalnimi učinki celo X. stopnjo), drugi pa IX. stopnjo EMS (skupni učinki so dosegli X. stopnjo). Globina žarišč je bila med 10 in 15 km. Na srečo pri nas smrtnih žrtev ni bilo (v Italiji 987), nastala pa je ogromna gmotna škoda tako v Posočju kot tudi drugod v severozahodni Sloveniji. Na območju mesta Ljubljana so učinki dosegli V. stopnjo po EMS-98 lestvici. • Potres 12. 4. 1998 v Zgornjem Posočju je imel magnitudo 5,7 in največjo intenziteto VII-VIII. stopnje EMS-98. Žarišče potresa je bilo v Krnskem pogorju, v globini okoli 8 km. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi. Na območju mesta Ljubljana in okolice je po EMS-98 dosegel naslednje učinke: V: Center, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Dravlje, Koseze, Podutik, Srednje Gameljne; IV-V: BTC, Zalog, Zgornje Gameljne, Polje, Novo Polje; IV: Šiška, Stanežiče, Šentvid, Brod, Tacen, Spodnje Gameljne, Šmartno pod Šmarno Goro, Črnuče, Zgornji Kašelj, Dobrunje. Tektonske značilnosti Potresno dogajanje v tem delu Evrope opredeljujeta Afriška in Evropska (Evrazijska) plošča, med njima pa leži še manjša Jadranska plošča. Nedeformiran del Jadranske plošče obsega približno območje celotnega Jadranskega morja, obdajajo pa ga večje gorske verige, ki so vzdignjene zaradi medsebojnega vpliva plošč (Helenidi, Dinaridi, Alpe, Apenini). Raziskave kažejo, da se Jadranska plošča vrti v nasprotni smeri urinega kazalca, kar povzroča gubanje in narivanje na vzhodni in severni strani plošče ter deloma na severozahodni strani. Večji del Slovenije (njen južni in zahodni del) predstavlja severni del Jadranske plošče, ki je zelo deformiran in narinjen na osrednji, manj deformiran del Jadranske plošče. Premikanje plošč ustvarja na ozemlju Slovenije napetostno polje, ki kaže kompresijo približno v smeri sever-jug. Napetost se sprošča vzdolž prelomov in tako povzroča potrese. Prelomi imajo v Sloveniji več značilnih smeri. Potresno dejavni so prelomi dinarske (severozahod-jugovzhod) in prečnodinarske smeri (severovzhod-jugozahod), pa tudi narivi, ki potekajo približno v smeri vzhod-zahod (Poljak in sod., 2000). Raziskovano ozemlje leži v Zunanjih Dinaridih, ki obsegajo večji del jugozahodne Slovenije. Severno od Ljubljanske kotline mejijo Zunanji Dinaridi na Južne Alpe. Kamniško-Savinjske Alpe so proti jugu narinjene na Posavske gube, ki ležijo zahodno od Ljubljanske kotline. Južni del Posavskih gub spada že v Zunanje Dinaride. Prelomi na tem območju imajo v glavnem smer SZ-JV (dinarska smer) ter SV-JZ (prečnodinarska smer). Najizrazitejši regionalni prelom je Žužemberški prelom (slika 2). Prelomi potekajo po Ljubljanski kotlini ali po njenih robovih in so v kotlini prekriti s kvartarnimi sedimenti. Ljubljansko barje predstavlja kotlino, ki je pliocenske do kvartarne 36_P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen starosti in se je pogreznila ob prelomih dinarske smeri SZ-JV. Z vrtinami in geofizikalnimi raziskavami je dokazano, da je skalna podlaga pod Barjem valovita in razrezana v številne kotanje in globeli, ki so zapolnjene s prodom in rečnimi sedimenti. Zanesljivo je ugotovljeno, da je vzhodni del Barja pogreznjen globlje kot zahodni del (Mencej, 1989). Slika 2. Tektonski strukturni elementi na področju Mestne občine Ljubljana in okolice (prirejeno po Poljaku, 2000) Figure 2. Tectonic structural elements within the area of Municipality of Ljubljana (after Poljak, 2000) Vpliv lokalnih tal Vpliv lokalne geološke zgradbe na nihanje tal in na poškodbe zgradb ob potresu je že dolgo znan, vendar se je v preteklosti obravnaval predvsem kvalitativno ali s pomočjo empiričnih enačb. Razvoj inženirske seizmologije in prenosnih digitalnih potresnih opazovalnic je omogočil razvoj modernih kvantitativnih metod za oceno tega vpliva. Učinki potresa na izbrani lokaciji so odvisni od: • žariščnih lastnosti potresa (magnituda, globina, oddaljenost, smer preloma in smer premika ob prelomu), • regionalne geološke zgradbe (hitrost širjenja valovanja, dušenje), ki vpliva na pot potresnega valovanja med žariščem in bližino lokacije, • lokalne geološke zgradbe (mehanske lastnosti, debelina in oblika sedimentacijskega bazena ter relief površja). V strokovni literaturi je vpliv teh dejanikov znan pod imenom »site effects«, mi pa ga imenujmo »vpliv lokalnih tal«. Kvantitativno ga upoštevamo s faktorjem tal S (soil coefficient), s katerim pomnožimo vrednosti, ki veljajo za referenčno trdno kamnino (včasih namesto faktorja tal uporabljajo tudi prirastek intenzitete). Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 37 Vpliv lokalne geološke zgradbe lahko ocenimo z modeliranjem, z meritvami seizmičnega šuma ali s primerjavo zapisov potresov na različnih tleh. V primeru, ko so na voljo bolj podrobni geološki podatki o plastoviti zgradbi podpovršja, lahko odziv tal pri različnih frekvencah izračunamo z modeliranjem. Večinoma se uporablja enodimenzionalno modeliranje, pri katerem predpostavimo vodoravno plastovitost. V zadnjem desetletju je razvoj računalnikov omogočil dvodimenzionalno modeliranje učinkov z upoštevanjem oblike podlage sedimentnih bazenov in topografije površja. Razvoj pa gre še naprej v smeri pravih tridimenzionalnih modelov. Z meritvami naravnega in umetnega seizmičnega šuma in analizo spektra navpične in vodoravnih komponent lahko neposredno merimo odziv tal pri različnih frekvencah, ne da bi podrobneje poznali zgradbo podpovršja. Povečanje amplitude nihanja tal (ojačenje) najbolj realno ocenimo s primerjavo zapisov potresov in njihovih spektrov na lokaciji, prekriti s sedimenti, in na lokaciji, kjer podlaga teh sedimentov izdanja na površju. Redkeje se uporablja primerjava z zapisi seizmometra, nameščenega v vrtini, ki je dosegla podlago. Iz spektralnega razmerja med zapisi na površju sedimentov in tistimi na podlagi lahko izračunamo vpliv sedimentne plasti. Eurocode 8 Preglednica 1. Vrste tal in faktor tal po Eurocode 8. Vrsta tal faktor tal S Opis stratigrafskega profila Parametri Vs,30 (m/s) (hitrost strižnega valovanja) Nspt (standardni penetracijski preizkus) (udarci / 30 cm) cu (strižna trdnost tal) (kPa) A 1,0 Skala ali druga skali podobna geološka formacija, na kateri je največ 5 m slabšega površinskega materiala >800 - - B 1,2 Sedimenti zelo gostega peska, proda ali zelo goste gline, debeli vsaj nekaj 10 m, v katerih se mehanske lastnosti izboljšujejo z globino 360-800 >50 >250 C 1,15 Globoki sedimenti gostega ali srednje gostega peska, proda ali zbite gline z debelino od nekaj 10 m do več 100 m 180-360 15-50 70-250 D 1,35 Sedimenti rahle do srednje nevezane (z ali brez posameznih mehkih vezanih plasti) ali večinoma mehke do trdne vezane zemljine <180 <15 <70 E 1,4 Profil zemljine sestoji iz površinskega aluvija, ki ima vrednost Vs,30 tipa C ali D in debelino med 5 in 20 m pod tem pa leži trdnejši material z Vs,30 > 800 m/s S1 Sedimenti sestavljeni iz (ali pa vsebujejo plast debelo vsaj 10 m) mehkih glin/muljev z visoko vrednostjo plastičnosti (PI > 40) in veliko vsebnostjo vode <100 - 10-20 S2 Sedimenti zemljin in glin, dovzetnih za utekočinjenje ali katera koli druga zemljina, ki ni bila vključena v vrste tal od A do E ali S1 38_P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen Table 1. Ground types in EC8. Parameters Ground type Soil factor S Description of stratigraphic profile vs,30 (m/s) Nspt (Standard Penetration Test) (blows/30cm) cu (kPa) A 1.0 Rock or other rock-like geological formation, including at most 5 m of weaker material at the surface >800 - - B 1.2 Rock or other rock-like geological formation, including at most 5 m of weaker material at the surface 360-800 >50 >250 C 1.15 Deep deposits of dense or medium -dense sand, gravel or stiff clay with thickness from several tens to many hundreds of m 180-360 15-50 70-250 D 1.35 Deposits of loose-to-medium cohesionless soil (with or without some soft cohesive layers), or of predominantly soft-to-firm cohesive soil <180 <15 <70 E 1.4 A soil profile consisting of a surface alluvium layer with Vs,30 values of type C or D and thickness varying between about 5 m and 20 m, underlain by stiffer material with Vs,30 > 800 m/s S1 Deposits consisting - or containing a layer at least 10 m thick - of soft clays/silts with high plasticity index (PI □ 40) and high water content <100 - 10-20 S2 Deposits of liquefiable soils, of sensitive clays, or any other soil profile not included in types A -E or S-i Z raziskavami na podlagi omenjenih metod so vpliv lokalnih tal na učinke potresa ocenili za nekatere značilne vrste tal in faktor tal predpisali v evropskem standardu EC8 (2003). EC8 določa sedem vrst temeljnih tal: A, B, C, D, E, S1 in S2, ki so opisane s stratigrafskim profilom in tremi parametri: hitrost strižnega valovanja, rezultat standardnega penetracijskega preizkusa in strižna trdnost tal. Za vrste tal B, C, D in E je vpliv lokalnih tal na potresne učinke predpisan s faktorjem tal S glede na tla vrste A (preglednica 1). Za posebni vrsti tal S1 in S2 faktor tal ni podan in ga je potrebno določiti z raziskavami. Povprečna hitrost strižnega valovanja vs,30je izračunana po enačbi vs ,30 y ht ¿^ vi , i=1,N kjer hi in vi označujeta debelino (v metrih) in hitrost strižnega valovanja i-te formacije ali plasti, od skupno N, ki obstajajo v zgornjih 30 metrih. Vrsta tal na lokaciji je določena glede na vrednost vs,30, če to ni mogoče, pa uporabimo vrednost standardnega penetracijskega preizkusa. Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 39 Klasifikacija tal MOL po EC8 Na območju Ljubljane se srečujemo z zelo različnimi seizmogeološkimi pogoji, od zelo dobrih na obrobju, kjer izdanjajo permski in karbonski peščenjaki in skrilavci, prek srednje dobrih na območju, ki ga prekrivajo prodni nanosi reke Save, do najslabših na območju, kjer so na površini barjanski sedimenti. Geološko in litološko zgradbo Mestne občine Ljubljana smo povzeli po Osnovni geološki karti 1:100.000 (OGK 100), listi Kranj, Ljubljana, Postojna in Ribnica (Buser, 1965, 1969; Buser in sod., 1967; Grad in Feijančič, 1968, 1974; Pleničar, 1963; Premru 1980, 1982). Območje občine je geološko precej razgibano: Ljubljansko polje je zapolnjeno s kvartarnimi sedimenti (konglomerat, prod, pesek), Ljubljansko barje v globini s prodom in peskom, na površini pa z jezerskimi sedimenti, obrobno hribovje pa v veliki meri sestavljajo permokarbonski skrilavi glinovci, peščenjaki in konglomerati ter mezozojske karbonatne kamnine. Ker so geološke karte (OGK 100) nastajale v daljšem časovnem obdobju, so metodološko zelo različne in jih težko primerjamo. Pri samem delu smo uporabili računalniške verzije omenjenih geoloških kart, ki jih je pripravil Geološki zavod Slovenije. Karti Ljubljana in Kranj imata med seboj usklajene robove, Postojno in Ribnico pa smo prilagodili za potrebe projekta. Ob upoštevanju EC8 smo na podlagi geološke karte OGK 100 klasificirali kamnine, kot je navedeno v preglednici 2. Združevanje oziroma klasifikacijo tal smo naredili na digitaliziranih kartah OGK 100, ki jih je izdelal Geološki zavod Slovenije v letih 1997 do 2003. Ker je tiskana karta OGK narejena na slabi geodetski podlagi, je tudi njena natančnost v digitalni obliki slabša. Zato smo se odločili, da bomo na končni karti privzeli natančnost tematskega sloja 50 m. Preglednica 2. Klasifikacija tal na podlagi OGK 100 in EC8. Litostratigrafska enota Starost OGK list vrsta tal EC8 nanosi rek in potokov Hc Kranj C melišča Hc Kranj D deluvij Hc Kranj D jezerski in barjanski sedimenti Qi, Q2 Kranj Si, E prod, pesek - prodni zasip Qi Kranj C konglomerat, slabo sprijet prod, glina - konglomeratni zasipi Qi Kranj C glinast lapor, plastovit apnenec, apnenčeva breča Ki,2 Kranj A debeloskladovit apnenec, dolomitiziran apnenec, ponekod dolomit T3, J Kranj A plastovit in pasovit dolomit, redko apnenec - glavni dolomit t2+3 T3 Kranj A pisan peščenjak, argilit, tufit, apnenec, ponekod z rožencem t3 Kranj A svetlo siv neplastovit apnenec 2 T22 Kranj A neplastovit dolomit T2 Kranj A laporni apnenec, dolomit, peščen skrilavec, oolitni apnenec Ti Kranj A groedenski skladi - rdeč peščenjak, meljevec, prehodi v skrilavec in konglomerat P2 2 Kranj A 40 P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen Litostratigrafska enota Starost OGK list vrsta tal EC8 glinast skrilavec, meljevec, peščenjak in konglomerat C, P Kranj A aluvij v splošnem Q Ljubljana C proluvij-vršaj in spralina s pobočij Q Ljubljana C deluvij-ilovica in jerina Q Ljubljana D glinast prod, peščena glina in glina Q Ljubljana D glina in peščena glina Q Ljubljana D mlajši prodni zasip Q Ljubljana C konglomerat, peščenjak, lapor, glina, apnenec Ol2 Ljubljana D fliš: glinasti skrilavec, lapor, peščenjak, breča, konglomerat K12 Ljubljana A apnenec T, J Ljubljana A apnenec, dolomit, glinasti skrilavec, oolit in tuf t3 Ljubljana A dolomit T2 2 Ljubljana A lapor, meljevec, skrilavec, apnenec, roženec, dolomit, tuf in tufit t1,2 T2 Ljubljana A dolomit, lapor, apnenec, oolit, skrilavec, meljevec in peščenjak T1 Ljubljana A peščenjak, meljevec, skrilavec P2 Ljubljana A peščenjak, meljevec, skrilavec z vložki dolomita P2 Ljubljana A peščenjak, meljevec, skrilavec in konglomerat C, P Ljubljana A glinasti skrilavec C, P Ljubljana A kremenov peščenjak C, P Ljubljana A kremenov konglomerat C, P Ljubljana A jezerski in barjanski sedimenti Hc Ribnica S1, E pasast in zrnat dolomit t2+3 T3 Ribnica A glinavec, peščenjak, breča, ooliten boksit, tuf; v zgornjem delu dolomit s plastmi laporja T3 Ribnica A svetlo siv apnenec 2 t2 T2 Ribnica A bel zrnat dolomit z vložki apnenca 2 T2 2 Ribnica A belo siv dolomit T1 Ribnica A dolomit s plastmi sljudnatega skrilavca; skrilavec in peščenjak z oolitnim apnencem T1 Ribnica A rdeč peščenjak, argilit in meljevec P2 2 Ribnica A glinast skrilavec, peščenjak in konglomerat C, P Ribnica A jezerski in barjanski sedimenti Q1, Q2 Postojna S1 Table 2. Classification of soil according to OGK (Basic Geological Map of SFRY 1:100000) and EC8 ground types. Lithostratigraphic unit Age OGK sheet Ground type EC8 Alluvium: river and stream deposits Q2 Kranj C Scree (talus) Q2 Kranj D Deluvium Q2 Kranj D Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 41 Lithostratigraphic unit Age OGK sheet Ground type EC8 Lacustrine and paludal deposits Qi, Q2 Kranj Si, E Gravel, sand - gravel dams Qi Kranj C Conglomerate, weekly cemented gravel, clay - conglomerate dams Qi Kranj C Clay marl, stratified limestone, limestone breccia K12 Kranj A Thick-bedded limestone, dolomitized limestone, partly dolomite T3, J Kranj A Bedded and banded dolomite, rarely limestone t2+3 T3 Kranj A Variegated sandstone, argillite, tuffite, limestone, partly with chert T1 Kranj A Light - grey unstratified limestone 2 T2 Kranj A Unstratified dlomite T2 Kranj A Marly limestone, dolomite, sandy schists, oolitic limestone Ti Kranj A Groeden layers - red sandstones, aleurolites, schist and conglomerate P2 2 Kranj A Clay schist, aleurolite, sandstone and conglomerate C, P Kranj A Alluvium in general Q Ljubljana C Proluvium: fan, talus slope Q Ljubljana C Deluvium: loam and terra rossa Q Ljubljana D Clay gravel, sandy clay and clay Q Ljubljana D Clay and sandy clay Q Ljubljana D Younger gravel dam Q Ljubljana C Conglomerat, sandstone, marl, clay and limestone Ol2 Ljubljana D Flysch: clay shale, marl, sandstone, brecciaconglomerat Kl,2 Ljubljana A Limestone T, J Ljubljana A Limestone, dolomite, clay shale, oolite and tuff T1 Ljubljana A Dolomite T2 2 Ljubljana A Marl, silstone, shale, limestone, chert, dolomite, tuff and tuffite T1>2 Ljubljana A Dolomite, marly limestone, oolite, shale silstone and sandstone Ti Ljubljana A Sandstone, silstone, shale P2 Ljubljana A Sandstone, silstone, shale with interbeds dolomite P2 Ljubljana A Sandstone, silstone, shale and conglomerate C, P Ljubljana A Clay shale C, P Ljubljana A Quarty sandstone C, P Ljubljana A Quartzy conglomerate C, P Ljubljana A Lacustrine and paludal deposits Q2 Ribnica Si, E Banded and grained dolomite T2+3 Ribnica A Argillite, sandstone, breccia, oolitic bauxite, tuff; in the upper part dolomite with beds of marl T3 Ribnica A Light-grey limestone 2 T22 Ribnica A White grained dolomite with limestone intercalations 2 T22 Ribnica A White-grey dolomite T1 Ribnica A 42 P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen Lithostratigraphic unit Age OGK sheet Ground type EC8 Dolomite with micaceous slate; slate and sandstone with oolitic limestone Ti Ribnica A Red sandstone, argillite and alevrollite P2 12 Ribnica A Clay schist, aleurolite, sandstone and conglomerate C, P Ribnica A Lacustrine and paludal deposits Qi, Q2 Postojna Si Mikrorajonizacija tal na območju MOL temelji na uporabi obstoječih geoloških, geofizikalnih in seizmoloških podatkov, ki so bili večinoma pridobljeni za druge namene ali pa za uporabo drugačne metode izračuna prirastkov intenzitete. Obsežna zbirka podatkov je nastala z raziskavami »Seizmična mikrorajonizacija Ljubljane«, ki so potekale od leta 1960 do 1971 in so zajele ožje območje mesta Ljubljana (manjši del današnje Mestne občine Ljubljana). V okviru te dolgoletne naloge so v več poročilih raznih avtorjev zbrali mnoge podatke iz plitvih vrtin, gradbenih razkopov, geofizikalnih meritev ter hidrogeološke podatke. Za nas so bili predvsem zanimivi podatki meritev plitve refrakcijske seizmike, ki jih je izvedel Geološki zavod Ljubljana v letih 1969-70 (Lapajne, 1970). V okviru teh raziskav so izmerili 441 refrakcijskih seizmičnih profilov z registracijo vzdolžnih (longitudinalnih) valov vp in 70 geoelektričnih sond. Za izračun prirastkov seizmične stopnje (prirastek intenzitete) so uporabili metodo Medvedeva (1965). Na žalost so od študije leta 1971 ohranjene le karte z vrednostmi prirastkov za privzeti globini 10 in 20 m in izrisane izolinije, ne pa tudi rezultati refrakcijskih meritev (seizmične hitrosti in debeline plasti). Zato smo se odločili, da bo mikrorajonizacija slonela predvsem na litoloških lastnostih enot, v manjši meri pa pa so nam pomagale tudi iz seizmičnih prirastkov izračunane hitrosti vs. Za natančnejšo in boljšo mikrorajonizacijo bi vsekakor potrebovali več meritev hitrosti strižnega valovanja. Določitev faktorja tal za območje Ljubljanskega barja Večina tal na območju MOL spada v vrste A, C, D in E. Južno obrobje Ljubljane pa leži na jezerskih in barjanskih sedimentih, ki po EC8 spadajo v vrsto tal Si, zato smo faktor tal določili s posebno raziskavo. Za analizo vpliva lokalnih tal na odziv med potresom smo uporabili računalniški program Shake oz. Shake 91 (Schnabel in sod., 1972; Idriss in Sun, 1992). Program računa odziv za poljuben paket vodoravnih, idealizirano neomejenih plasti (1D modeliranje) na strižno valovanje, ki izhaja navpično iz skalnate podlage - polprostora pod podanimi plastmi. Vsaka plast je določena z vrednostmi geomehanskih parametrov (strižni modul oz. hitrost strižnega valovanja, faktor dušenja, gostota in debelina). Strižno valovanje podamo z vhodnim akcelerogramom, kjer so vrednosti pospeška zapisane v enakomernih časovnih intervalih. Izbrali smo tri lokacije na južnem delu Ljubljane, ki ležijo na jezerskih in barjanskih usedlinah: Mestni log - Mali graben (ML), Pot na Rakovo jelšo (RJ) in Športni park Svoboda (PS). Za določitev sestave tal na teh lokacijah smo uporabili podatke iz literature. Uporabili smo predvsem podatke iz plitvih vrtin in gradbenih razkopov, ki so bili zbrani v raziskavi »Seizmična mikrorajonizacija Ljubljane« od leta 1960 do 1971. Podatke o geomehanskih in geofizikalnih lastnostih tal smo povzeli tudi iz naloge »Geofizikalne raziskave lokacij monitoringa močnih potresov na območju mesta Ljubljane« (Živanovic in Stopar, 1995). Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 43 Za izbrane tri lokacije (ML, RJ in PS) smo določili geomehanske profile, t.j. parametre, ki jih zahteva program Shake (preglednica 3). Oznake CL (glina / clay), S (pesek / sand) in R (kamnina / rock) pomenijo vrsto materiala, za katerega so uporabljene dinamične relacije. Preglednica 3. Geomehanski profili izbranih lokacij na Ljubljanskem barju. Table 3. Geotechnical profiles for three selected locations on the Ljubljansko barje. tip globina [m] debelina [m] vs [m/s] P [g/cm3] type depth [m] thickness [m] vs [m/s] P [g/cm3] Mestni log - Mali graben CL 0 3 100 1.3 CL 3 13 180 1.6 S 16 64 700 1.7 R 80 2000 2.2 Pot na Rakovo jelšo CL 0 3 110 1.3 CL 3 10 370 1.5 CL 13 15 550 1.6 CL 28 2 370 1.5 S 30 30 550 1.6 R 60 2000 2.2 Športni park Svoboda CL 0 2 110 1.5 CL 2 14 180 1.6 S 16 74 1000 1.8 R 90 2000 2.2 Akcelerogrami Za izračun odziva tal potrebujemo akcelerogram, s katerim simuliramo gibanje tal na skalnati podlagi pod navedenimi plastmi opazovane lokacije. Idealen akcelerogram za vzbujanje je zapis močnega potresa, ki je nastal blizu potresne opazovalnice. Zaželeno je, da je opazovalnica na trdnih tleh, saj le tako dobimo verodostojne podatke o pomikih tal med potresom. Če tla niso trdna, lahko pride do močnih ojačitev posameznih frekvenc potresa, ki v akcelerogramu povzročijo vrhove. V programu Shake potrebujemo akcelerogram po ničelni korekciji in korekciji zaradi vpliva inštrumenta na zapis potresa, ne smemo pa odstraniti seizmičnega šuma. Za analizo odziva tal smo izbrali štiri zapise potresov z dvema vodoravnima komponentama. Osnovne lastnosti izbranih akcelerogramov in potresov so opisane v preglednici 4. Podana je tudi največja vrednost pospeška tal (PGA - peak ground acceleration), vzorčna frekvenca DT, magnituda M, razdalja med nadžariščem in opazovalnico R ter odsek originalnega akcelerograma, ki je bil uporabljen pri izračunu tal. Zaradi omejitve števila opazovanj n (točk akcelerograma) v programih je bilo namreč potrebno večino zapisov skrajšati. Akcelerogrami 44 P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen so zbrani v Slovenski bazi močnih potresov (SSMD) (Fajfar in Lapajne, 2000) in v Evropski bazi močnih potresov (ESMD) (Ambraseys in sod., 2000) ter v arhivu ARSO. Preglednica 4. Osnovni podatki o akcelerogramih in potresih. Table 4. Basic data about accelerograms and recorded earthquakes. opazovalnica E N potres datum E N M R [km] opazovalnica opazovalnica potres potres station E station N station earthquake date E N M R [km] earthquake earthquake Lepena 13,677 46,308 Krn aft. 06.05.98 13,696 46,280 4,4 3,4 Valle 13,394 46,158 Krn 12.04.98 13,632 46,309 5,7 24,9 Ljubljana, Golovec 14,528 46,044 Trebnje 31.08.98 14,875 45,929 4,2 29,6 Tolmezzo 12,982 46,382 Furlanija 06.05.76 13,320 46,320 6,5 26,9 opazovalnica komp. DT [/s] n čas [s] vir odsek PGA [g] inštrument station comp. DT [/s] n time [s] source section PGA [g] instrument Lepena EW 0,004 3751 15 SSMD 10 s-25 s 0,115 Kinemetrics NS 0,311 ETNA Valle EW 0,008 4087 32,688 ESMD 10s-42,7s 0,025 GURALP NS 0,024 CMG-5T Ljubljana EW 0,005 4061 20,3 ARSO 9,7s-29,7s 0,005 Kinemetrics NS 0,005 SSR-1 Tolmezzo EW 0,02 752 15,04 ESMD ves 0,315 RFT-250 NS 0,348 Faktor tal na Ljubljanskem barju Na izbranih treh lokacijah Ljubljanskega barja (ML, PS, RJ) smo s programom Shake izračunali odziv tal na 8 akcelerogramov (4 opazovalnice, obe vodoravni komponenti): opazovalnica v Tolmezzu je zapisala furlanski potres (1976), opazovalnica v Ljubljani potres v Trebnjem (1998), opazovalnica Valle je zapisala krnski potres (1998), v Lepeni pa njegov popotres. Na vsak akcelerogram smo izračunali štiri odzive tal glede na štiri različne nivoje normiranja. Največji pospešek tal vhodnega akcelerograma smo normirali na 0,1 g, 0,25 g (kar v Ljubljani ustreza povratni dobi 475 let), 0,3 g (1000 let) ali pa 0,55 g (10,000 let). Za vsako od štirih normiranj smo izračunali faktor tal kot razmerje med največjim vhodnim in izhodnim pospeškom tal, nato pa še povprečno vrednost faktorja tal ter njegovo mediano (srednjo vrednost) glede na osem vhodnih akcelerogramov. Razlike med akcelerogrami so precejšnje, zato je prav, da jih v izračunu upoštevamo več. Končna vrednost faktorja tal za Ljubljansko barje je povprečna vrednost treh median vseh treh lokacij. V preglednici 5 je prikazan največji izhodni pospešek tal ter pripadajoč faktor tal za vse tri lokacije in vsa štiri normiranja (največji vhodni pospešek). Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 45 Preglednica 5. Največji vhodni in izhodni pospešek tal ter faktor tal na treh lokacijah Ljubljanskega barja. Odziv tal je izračunan z normiranimi zapisi obeh vodoravnih komponent štirih potresnih opazovalnic. Table 5. Maximum input and output ground acceleration and soil factor for three locations on Ljubljansko barje. Ground response on normalised horizontal components is calculated from four seismic stations. Mestni log pospešek tal (acceleration [g] FAKTOR TAL za PGA (PGA SOIL FACTOR) normiran 475 let 1000 let 10000 let 475 let 1000 let 10000 let akcelerogram 0.1 0.25 0.3 0.55 normalised 475 years 1000 y. 10000 y. 475 years 1000 y. 10000 y. accelerogram 0.1 0.25 0.3 0.55 TOEW 0.438 0.928 1.09 1.71 4.38 3.71 3.63 3.11 TONS 0.352 0.692 0.8 1.157 3.52 2.77 2.67 2.10 LJNS 0.439 0.819 0.933 1.364 4.39 3.28 3.11 2.48 LJEW 0.329 0.686 0.796 1.274 3.29 2.74 2.65 2.32 VAEW 0.305 0.677 0.776 1.175 3.05 2.71 2.59 2.14 VANS 0.298 0.519 0.578 0.905 2.98 2.08 1.93 1.65 LEEW 0.218 0.383 0.429 0.741 2.18 1.53 1.43 1.35 LENS 0.233 0.446 0.488 0.78 2.33 1.78 1.63 1.42 Povprečje (average): 3.27 2.58 2.45 2.07 Mediana (median): 3.17 2.73 2.62 2.12 Športni park Svoboda pospešek tal (acceleration [g] FAKTOR TAL za PGA (PGA SOIL FACTOR) normiran 475 let 1000 let 10000 let 475 let 1000 let 10000 let akcelerogram 0.1 0.25 0.3 0.55 normalised 475 years 1000 y. 10000 y. 475 years 1000 y. 10000 y. accelerogram 0.1 0.25 0.3 0.55 TOEW 0.361 0.828 0.966 1.569 3.61 3.31 3.22 2.85 TONS 0.341 0.676 0.751 1.053 3.41 2.70 2.50 1.91 LJNS 0.27 0.568 0.655 0.998 2.70 2.27 2.18 1.81 LJEW 0.265 0.511 0.587 0.929 2.65 2.04 1.96 1.69 VAEW 0.249 0.496 0.595 0.924 2.49 1.98 1.98 1.68 VANS 0.23 0.49 0.567 0.861 2.30 1.96 1.89 1.57 LEEW 0.318 0.625 0.703 0.92 3.18 2.50 2.34 1.67 LENS 0.316 0.62 0.699 0.975 3.16 2.48 2.33 1.77 Povprečje (average): 3.27 2.58 2.45 2.07 Mediana (median): 3.17 2.73 2.62 2.12 46 P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen Pot na Rakovo jelšo pospešek tal (acceleration [g] FAKTOR TAL za PGA (PGA SOIL FACTOR) normiran akcelerogram 475 let 1000 let 10000 let 475 let 1000 let 10000 let 0.1 0.25 0.3 0.55 normalised accelerogram 475 years 1000 y. 10000 y. 475 years 1000 y. 10000 y. 0.1 0.25 0.3 0.55 TOEW TONS 0.293 0.316 0.653 0.605 0.718 0.707 1.017 0.993 2.93 3.16 2.61 2.42 2.39 2.36 1.85 1.81 LJNS LJEW 0.435 0.428 1.035 0.951 1.246 1.096 1.954 1.752 4.35 4.28 4.14 3.80 4.15 3.65 3.55 3.19 VAEW VANS 0.384 0.325 0.768 0.617 0.856 0.72 1.332 1.318 3.84 3.25 3.07 2.47 2.85 2.40 2.42 2.40 LEEW LENS 0.283 0.268 0.546 0.573 0.604 0.664 0.867 1.039 2.83 2.68 2.18 2.29 2.01 2.21 1.58 1.89 Povprečje (average): Mediana (median): 3.42 3.21 2.87 2.54 2.75 2.40 2.33 2.14 povprečje treh povprečij (average of three averages): 3.21 2.62 2.50 2.09 Končni faktor tal za PGA je povprečje treh median: Final soil factor is an average of three medians: 3.10 2.55 2.42 2.00 Potresna mikrorajonizacija MOL Poenotena karta tal na območju MOL Večino tal na območju MOL smo uvrstili v vrsto A, C, D ali E. Jezerski sedimenti Ljubljanskega barja spadajo v vrsto tal S1; kar smo posebej opisali. Severno obrobje Ljubljanskega barja smo obravnavali kot posebno enoto in jo uvrstili v vrsto tal E zaradi literaturnih podatkov o globini do podlage (Mencej, 1989; Prestor, 1988). Podlago v tem primeru sestavljajo skrilavi glinavci, peščenjaki in konglomerati permokarbonske starosti (ocenjene hitrosti vs so 2000 m/s). Vrednosti globine do podlage smo interpolirali in zrisali karto izohips podlage (slika 3). EC8 za tla vrste E predvideva do 20 m slabšega materiala, pod njim pa leži trdnejši material. Na severnem robu Ljubljanskega barja je povprečna nadmorska višina površja približno 290 m, zato smo upoštevali izohipso podlage 270 m in z njo omejili območje vrste tal E. Faktor tal za vrste A, C, D in E je določen v EC8, faktor tal za vrsto S1 pa smo ocenili sami. Poenotena karta tal MOL s pripadajočim faktorjem tal je prikazana na sliki 4. Temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega standarda EC8. Uporablja se skupaj s slovenskim predstandardom EC8 - Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, ki ga je izdal Slovenski inštitut za standardizacijo (2001). Slovenski predstandard EC8, Karta Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 47 projektnega pospeška tal in Tolmač skupaj dopolnjujejo predpise o potresno odporni gradnji v Sloveniji. Slika 3. Nadmorska višina podlage (permokarbonski glinovci in peščenjaki, triasni in jurski apnenci in dolomiti) pod Ljubljanskim barjem. Podatki so povzeti po Menceju (1989) in Prestorju (1988). Figure 3. The elevation of the bedrock (Carboniferous-Permian shale and sanstone, Triassic and Jurassic limestone and dolomite) under the Ljubljansko barje (after Mencej,1989, and Prestor, 1988). Projektni pospešek tal na trdnih tleh Karta projektnega pospeška tal ima na območju Mestne občine Ljubljana tri različne vrednosti. Severozahodni del občine spada v območje, kjer so ocenjeni pospeški do 0,250 g, vzhodneje pa sta coni s pospeški do 0,225 g in 0,200 g. Omenjeni pospeški so izračunani za trdna tla, ki so definirana kot skala ali druga geološka formacija z največ 5 metrov slabšega površinskega materiala. Faktor za različne povratne dobe V EC8 je priporočena povratna doba 475 let, kar ustreza verjetnosti 90 %, da vrednosti projektnega pospeška tal v 50 letih ne bodo presežene. Privzeto je, da je 50 let predvidena življenjska doba običajnih objektov, medtem ko za objekte posebne pomembnosti (npr. zdravstvene ustanove, šole, vrtci,...) zahtevamo izračun nevarnosti za povratno dobo 1000 let ali (npr. za jedrske objekte) celo 10000 let. Povprečno razmerje med projektnim pospeškom P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen 48 tal na karti Slovenije za povratno dobo 1000 (oz. 10000) let in 475 let je 1,25 (oz. 2,50), kar privzamemo za faktor ustrezne povratne dobe. Slika 4. Klasifikacija tal po EC8 Figure 4. Map of EC8 ground types Karta potresne mikrorajonizacije Končne vrednosti pospeška tal na območju MOL so zaokroženi zmnožki projektnega pospeška tal na trdnih tleh z ustreznim faktorjem tal in faktorjem povratne dobe. Vrednosti so prikazane v preglednici 6 in na slikah 5a in 5b. Sklep Na podlagi klasifikacije tal, evropskega standarda EC8 ter Karte potresne nevarnosti Slovenije smo izdelali karto potresne mikrorajonizacije Mestne občine Ljubljana. Po EC8 so tla razvrščena glede na geomehanske lastnosti, predvsem glede na hitrost strižnega valovanja v vrhnjih 30 m tal. Ker so neposredni podatki o strižnih hitrostih na območju MOL zelo redki, smo v izračunih uporabili podatke iz nekaterih drugih raziskav in iz njih posredno izračunali želene parametre. Tla smo klasificirali na podlagi geološke karte OGK 100. Združevanje tal smo naredili na digitaliziranih kartah OGK 100. Upoštevali smo napako digitalizacije ter slabo geodetsko podlago originalnih OGK 100 in se odločili, da bomo na končni karti privzeli natančnost tematskega sloja 50 m. Faktor tal smo določili po EC8, za območje Ljubljanskega barja pa smo izvedli posebno raziskavo. Tla na območju MOL smo razdelili v pet območij z ustreznim faktorjem tal: Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 49 • vrsta tal A: faktor tal 1,00; • vrsta tal C: faktor tal 1,15; • vrsta tal D: faktor tal 1,35; • vrsta tal E: faktor tal 1,40; • vrsta tal Si: faktor tal 2,55. Preglednica 6. Faktor tal, faktor povratne dobe in končne vrednosti pospeška tal. Table 6. Soil factor, return period factor and final ground acceleration values. projektni pospešek tal na skali [g] design ground acceleration on rock [g] vrsta tal ground type faktor tal soil factor faktor povratne dobe return period factor 0.250 0.225 0.200 POSPESEK TAL [ g ] GROUND ACCELERATION [ g ] A 1.00 475 let, years 0.250 0.225 0.200 C 1.15 0.285 0.260 0.230 D 1.35 1.00 0.340 0.305 0.270 E 1.40 0.350 0.315 0.280 Si 2.55 0.635 0.575 0.510 A 1.00 1000 let, years 0.315 0.280 0.250 C 1.15 0.360 0.325 0.285 D 1.35 1.25 0.420 0.380 0.340 E 1.40 0.440 0.395 0.350 Si 2.40 0.750 0.675 0.600 A 1.00 10000 let, years 0.625 0.565 0.500 C 1.15 0.720 0.645 0.575 D 1.35 2.50 0.845 0.760 0.675 E 1.40 0.875 0.790 0.700 Si 2.00 1.250 1.125 1.000 Glede na povratno dobo smo upoštevali naslednji faktor: • povratna doba 475 let: faktor 1,0; • povratna doba 1000 let: faktor 1,25; • povratna doba 10.000 let: faktor 2,50. Potresno mikrorajonizacijo smo predstavili s karto pospeška tal (PGA) in je namenjena za izključno uporabo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poleg pospeška tal je vpliv lokalnih tal pomemben tudi pri spektralnih vrednostih pospeška oz. hitrosti, predvsem ko nas zanimajo določene vrste objektov. Za potrebe projektiranja ali ko preučujemo potresno varnost že zgrajenega objekta, pa je potrebno natančneje analizirati njegovo lokacijo. Mikrorajonizacija območja MOL temelji na uporabi obstoječih geoloških, geofizikalnih in seizmoloških podatkov, ki so bili večinoma pridobljeni za druge namene ali pa za uporabo drugačne metode izračuna prirastkov intenzitete (študija iz let 1960 - 1971). Za natančnejšo in boljšo mikrorajonizacijo bi potrebovali več meritev hitrosti strižnega valovanja na območju MOL. V zadnjih tridesetih letih so metode potresne rajonizacije zelo napredovale, ker je v seizmologiji in potresnem inženirstvu vedno bolj prevladovalo spoznanje o pomembnosti 50 P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen vpliva lokalne geološke zgradbe na učinke potresa oz. poškodbe objektov. V nadaljevanju zato podajamo nekaj možnih smeri nadaljnjih raziskav za izboljšanje mikrorajonizacije območja MOL z metodami, ki smo jih v okviru različnih študij uporabili tudi že v Sloveniji. Slika 5a. Karta potresne mikrorajonizacije na območju Mestne občine Ljubljana Figure 5a. Seismic microzonation map of the Municipality of Ljubljana Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 51 Slika 5b. Karta potresne mikrorajonizacije na območju Mestne občine Ljubljana. Območja PGA so prikazana glede na vrste tal. Figure 5b. Seismic microzonation map of the Municipality of Ljubljana. The PGA values are shown with respect to the ground type. V okviru UNESCO-vega projekta Mednarodnega geološkega korelacijskega programa (IGCP) z naslovom Realistično modeliranje potresne nevarnosti v velemestih in velikih urbanih 52 P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen območjih (IGCP 414) smo osvojili eno od trenutno vodilnih numeričnih metod za modeliranje lokalnega valovnega polja. Gre za hibridno metodo, ki združuje sumacijo modov za enodimenzionalni regionalni model in metodo končnih elementov za dvodimenzionalni model sedimentnega bazena. Zaradi zelo izrazite topografije skalne podlage sedimentov Ljubljanskega barja in njihove heterogenosti, lahko namreč za potresne izvore, ki ležijo južno od Ljubljane, pričakujemo velik vpliv tega bazena na potresne valove (Gosar in sod., 1999). S to metodo bi lahko izračunali tudi vpliv na drugih območjih MOL (Ljubljansko polje), vendar ne poznamo dovolj dobro geološke podlage pod sedimenti in bi zato potrebovali dodatne geofizikalne raziskave (npr. refrakcijska seizmika). Neposredno oceno vpliva lokalnih tal lahko dobimo s primerjavo zapisov potresov, zabeleženih na lokaciji, prekriti s sedimenti, z zapisom na skalni podlagi doseženi v vrtini, kar je redko izvedljivo, ali z zapisom na čim bližji točki, kjer se skalna podlaga nahaja na površju. Če primerjamo zapise dovolj oddaljenih potresov, lahko majhno razliko v poti zanemarimo. Manjša študija (Gosar in Živčic, 1998) ojačenja nihanja tal zaradi vpliva lokalnih tal je bila izvedena leta 1998 s primerjavo zapisov močnejših regionalnih potresov v Grčiji in Italiji, zapisanih na dveh potresnih opazovalnicah na Rakovi jelši (barjanski sedimenti) in observatoriju na Golovcu (permokarbonski skrilavci, peščenjaki in konglomerati). Pomanjkljivost te sicer zelo zanesljive metode je, da moramo postaviti akcelerografe na različne lokacije za daljši čas in čakati na primerne zapise potresov. Zato bi bilo smiselno, da bi v prihodnosti postavili več stalnih opazovalnic za močne potrese na različnih geoloških podlagah na širšem območju mesta Ljubljana. V zadnjih 15-ih letih so se zelo uveljavile analize seizmičnega nemira (mikrotremorjev), predvsem Nakamurina metoda razmerja spektrov zapisa vodoravne in navpične komponente, ki je povezana s spektrom ojačenja tal. Čeprav je fizikalno ozadje metode nekoliko nejasno in predmet številnih diskusij, je uspešnost metode pri določanju frekvenčnih območij ojačenja dokazana, bolj vprašljivi pa so sami koeficienti ojačenja. Metodo smo uspešno uporabili pri študiji, ki smo jo opravili po potresu leta 1998 v Posočju (Gosar, 1999; Gosar in sod., 2000). Prednost metode so predvsem relativno enostavne in kratkotrajne meritve, ki ne zahtevajo trajnejše postavitve inštrumentov, zato bi bila zelo primerna tudi za območje MOL. Za izračun vpliva lokalnih tal je še vedno najbolj razširjeno enodimenzionalno modeliranje s programi, kot je Shake (Idriss in Sun, 1992), pri čemer je sestava tal podana s paketom vodoravnih plasti z različnimi fizikalnimi lastnostmi. Ključni so dobri vhodni podatki, ki zahtevajo geofizikalne raziskave, predvsem z metodo refrakcijske seizmike in meritvami hitrosti seizmičnih valov v vrtinah. Na območju Ljubljane je bilo nekaj takšnih raziskav opravljenih za izbor lokacij monitoringa močnih potresov (Živanovic in Stopar, 1995), vendar bi za boljšo mikrorajonizacijo vsekakor potrebovali več takšnih meritev. Pri nadaljnjih študijah za izboljšanje mikrorajonizacije območja Ljubljane bi bilo koristno uporabiti večino od opisanih metod v ustreznem razmerju. S tem bi namreč močno zmanjšali nezanesljivost ocen in pomanjkljivost posameznih metod, obenem pa bi ostali stroški študije dovolj nizki. Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana 53 Literatura Ambraseys N., Smit P., Berardi R., Rinaldis D., Cotton F., Berge-Thierry C., 2000: ESMD, European Strong Motion Database, 2000: Dissemination of European Strong Motion Data. CD-ROM collection. European Council, Environment and Climate Research. (http://www.isesd.cv.ic.ac.uk/) Buser, S., 1965: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Ribnica. Zvezni geološki zavod, 60 str., Beograd. Buser, S., 1969: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Ribnica. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S., Grad, K., Pleničar, M., 1967: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Postojna. Zvezni geološki zavod, Beograd. Eurocode 8, 2001: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - Del 1-1: Splošna pravila - Potresna obtežba in splošne zahteve za konstrukcije (SIST ENV 1998-1-1) in 5. del: Projektiranje konstrukcij na potresnih področjih: Temelji, oporne konstrukcije in geotehnični vidiki (SIST ENV 1998-5), Slovenski inštitut za standardizacijo. Eurocode 8, 2003: Design of structures for earthquake resistance. Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings (Draft No. 6, Version for translation, January 2003), European Committee for Standardization. Fajfar P., Lapajne J., 2000: Projektni parametri za potresno odporno projektiranje gradbenih objektov po EUROCODE 8, Vzpostavitev baze podatkov močnejših potresov v Sloveniji. Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo in Uprava RS za geofiziko, Ljubljana. Gosar, A., Živčic, M., 1998: Ojačanje nihanja tal zaradi lokalne geološke zgradbe na južnem obrobju Ljubljane (Rakova jelša). Potresi v letu 1997, 59-66, MOP - Uprava RS za geofiziko, Ljubljana. Gosar, A., 1999: Rezultati raziskav o vplivih lokalne geološke zgradbe na poškodbe objektov (Potres 12. aprila 1998 v Krnskem pogorju). Ujma 13, 102-106, Uprava RS za zaščito in reševanje - Ministrstvo za obrambo, Ljubljana. Gosar, A., Živčic, M., Suhadolc, P., Marrara, F., 1999: Seismic ground motion modelling for the Ljubljana basin (Slovenia). XXII General Assembly of the IUGG, Abstracts, B.186, Birmingham. Gosar, A., Stopar, R., Car, M., Mucciarelli, M., 2000: The earthquake on 12 April, 1998 in Krn mountains (Slovenia): ground motion amplification study using microtremors and modelling based on geophysical data. Journal of Applied Geophysics, 47/2, 153-167, Elsevier, Amsterdam. Grad, K., Ferjančič, L., 1968: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Kranj. Zvezni geološki zavod, 70 str., Beograd. Grad, K., Ferjančič, L., 1974: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Kranj. Zvezni geološki zavod, Beograd. Idriss I. M., Sun J., I., 1992: User's Manual for Shake91, a Computer Program for Conducting Equivalent Linear Seismic Response Analysis of Horizontally Layered Soil Deposits. Center for Geotechnical Modeling, Department of Civil & Environmental Engineering, University of California, Davis, California. Lapajne, J., 1970: Seizmična mikrorajonizacija Ljubljane. Geofizikalne raziskave 1969-1970. Tipkano poročilo. Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2001: Karta potresne nevarnosti Slovenije - projektni pospešek tal in Tolmač. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava RS za geofiziko oz. Agencija RS za okolje, Ljubljana. Medvedev, S. V., 1965: Inženjerska seizmologija (prevod v srbohrvaščino), Gradevinska knjiga, 268 str., Beograd. 54_P. Zupančič, B. Šket Motnikar, A. Gosar in T. Prosen Mencej, Z., 1989: Prodni zasipi pod jezerskimi sedimenti Ljubljanskega barja. Geologija 31, 32, 517-553, Ljubljana. Pleničar, M., 1963: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Postojna. Zvezni geološki zavod, 62 str., Beograd. Poljak, M., 2000: Strukturno tektonska karta Slovenije v merilu 1:250.000, Tiskana karta. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Poljak, M, Živčic, M., Zupančič, P., 2000: The seismotectonic characteristics of Slovenia, Pure and Applied Geophysics 157, 37-55., Basel. Premru, U., 1980: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Ljubljana. Zvezni geološki zavod, 75str., Beograd. Premru, U., 1982: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Ljubljana. Zvezni geološki zavod, Beograd. Prestor, J., 1988: Hidrogeološka zgradba kvartarnega zasipa južnega območja Ljubljane. Diplomska naloga, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 46 str., Ljubljana. Ribarič, V., 1982: Seizmičnost Slovenije - Katalog potresov, Seismicity of Slovenia - Catalogue of earthquakes. Seizmološki zavod SR Slovenije, Ljubljana. Schnabel P., Lysmer J., Seed H. B., 1972: Shake, a computer program for earthquake response analysis of horizontally layered sites, Report No. EERC 72-12, College of Engineering, University of California, Berkeley, California. Vidrih, R., 2002: Potresi. Zbornik Nesreče in varstvo pred njimi (urednik B. Ušeničnik), Uprava za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, Ljubljana. Zupančič P., Šket Motnikar B., Gosar A., Prosen T. (2003), Karta potresne mikrorajonizacije Mestne občine Ljubljana, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Živanovic, M., Stopar, R., 1995: Geofizikalne raziskave lokacij monitoringa močnih potresov na območju mesta Ljubljane, Tipkano poročilo, arhiv Geoinženiringa. Živčic M., 1994: Katalog potresov (1992), Priloga k: Fajfar P., Lapajne J., Breška Z. in sod. Verjetnostna ocena potresne nevarnosti na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško, Revizija 1, Končno poročilo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, Ljubljana. SEIZMIČNA AKTIVNOST V ŠALEŠKI DOLINI SPOMLADI 2002 SEISMIC ACTIVITY IN THE ŠALEK VALLEY IN THE SPRING OF 2002 Jure Bajc, Mladen Živčic in Matjaž Gostinčar Izvleček. V letih 2000 in 2001 smo zaradi vključitve novih potresnih opazovalnic v državno mrežo potresnih opazovalnic Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje zabeležili več dogodkov na relativno majhnem geografskem območju vzhodnih Savinjskih Alp. Septembra 2001 smo zato postavili dodatno začasno potresno opazovalnico blizu Zavodenj, spomladi 2002 pa še nekaj potresnih opazovalnic v in okoli Šoštanja in Velenja. V prispevku povzemamo najpomembnejše značilnosti izmerjene seizmične aktivnosti od aprila do junija 2002. Abstract. Seismic activity in the small area of the eastern Savinjske Alpe has been detected in the years 2000 and 2001, mainly as an additional effect of the setting up of new seismic stations in the framework of the modernization of the Seismic network of the Republic of Slovenia, carried out by the Seismology and Geology Office at the Environmental Agency of the Republic of Slovenia. In September 2001 an additional temporary station has been set up close to Zavodnje. In the spring 2002 a few temporary stations have been set up in and around Šoštanj and Velenje. The most significant characteristics of the recorded seismic activity in the period from April to June 2002 are reported. Uvod Motivacija za meritev seizmične aktivnosti v širši okolici Šaleške doline1 izvira iz dveh razlogov. Prvič smo s posodabljanjem državne mreže potresnih opazovalnic v Uradu za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje dosegli večjo občutljivost in začeli beležiti večje število šibkih potresnih dogodkov, med drugim tudi na območju vzhodnih Savinjskih Alp oziroma Šaleške doline. Število in oddaljenost naprav državne mreže potresnih opazovalnic pred letom 2002 ni omogočalo dovolj natančne opredelitve lokacij teh dogodkov. Najbližja je bila opazovalnica Bistriški Jarek (BISS), ki je od nadžarišč zabeleženih potresov oddaljena približno 30 km proti severu. V letih 2000 in 2001 smo s podatki državne mreže potresnih opazovalnic v območju med 46,25°N in 46,55°N ter 14,85°E in 15,30°E (približno 33 km x 34 km) zabeležili približno 100 dogodkov. Najmočnejši je imel lokalno magnitudo 2,4 in so ga zabeležile tudi potresne opazovalnice v Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji. Porazdelitev teh potresov po magnitudi kaže slika 1. In drugič, v začetku leta 2002 so prebivalci Šoštanja opazili (po njihovem mnenju) pogostejše tresenje tal in izrazili sum, da je tresenje povezano z delovanjem Premogovnika Velenje. Na Urad so se obrnili s prošnjo po strokovnem opazovanju teh dogodkov. Po razgovorih med občino Šoštanj, Premogovnikom in Uradom za seizmologijo in geologijo smo zato poleg začasne opazovalnice v Zavodnjah postavili dodatne začasne potresne opazovalnice v Šaleški dolini. Podatki meritev v času delovanja teh začasnih opazovalnic so predstavljeni v prispevku. 1 Kadar bomo želeli poudariti, da nas zanimajo lastnosti, ki so povezane z bazenom, napolnjenim s sedimenti, bomo uporabili izraz " Velenjska udorina" (Brezigar in sod., 1987), ki dejansko obsega le del Šaleške doline. 55 56 J. Bajc, M. Živčič in M. Gostinčar 16 -i 14 -- v 12 -- o (A er 10 -- O 8 -- a. o iv 6 -- et >w 4 -- 2 -- 0 -- - 0,7 0,8 - 0,9 1,0 - 1,1 1,2 - 1,3 1,4 - 1,5 1,6 - 1,7 1,8 - 1,9 2,0 - 2,1 2,2 - 2,3 2,4 - 2,5 2,6 - interval magnitud Slika 1. Porazdelitev dogodkov v okolici Šoštanja v letu 2000 po lokalnih magnitudah MLV. Figure 1. Local magnitude (MLV) distribution of the events around Šoštanj in the year 2000 Po dostopnih podatkih je videti, da so v obdobju 2000-2001 na tem področju čutili 5 potresov, najmočnejšega z intenziteto IV-V EMS-98. Podrobnosti so zbrane v preglednici 1. Preglednica 1. Dogodki v okolici Šoštanja, ki so jih prebivalci čutili v letih 2000-2001. Lokacije nadžarišč potresov so izražene z zemljepisno širino (Lat) in dolžino (Lon). Dodani sta lokalna magnituda (ML) in magnituda na podlagi časa trajanja zapisa potresa (MD), kraj, kjer so dogodek najmočneje čutili (Kraj), ter največji opaženi učinki oziroma intenziteta potresa (Imax EMS-98). Table 1. Events that have been felt near Šoštanj during the years 2000-2001 by the inhabitants. The coordinates are expressed in geographic latitude (Lat) and longitude (Lon). The local (Ml) and duration (MD) magnitudes are added, as well as the locality, where the event has been felt (Kraj) and the maximum intensity for the event (Imax EMS-98). leto mesec dan ura UTC minuta širina dolžina ML Md kraj Imax EMS-98 year month day hour UTC minute lat lon ML Md locality Imax EMS-98 2000 5 31 23 42 46,40 15,12 2,2 Gotovlje čutili (felt) 2000 6 2 15 28 46,37 15,07 0,6 2,2 Gotovlje čutili (felt) 2001 1 18 15 4 46,35 15,12 2,4 2,4 Galicija IV-V 2001 2 11 20 42 46,44 15,04 2,2 2,1 Sele IV-V 2001 7 24 1 0 46,39 15,07 1,0 1,8 Šoštanj III Začasne opazovalnice na območju Šaleške doline Natančnost določanja lege nadžarišča iz zapisov državne mreže potresnih opazovalnic v večjem delu Slovenije ni boljša od nekaj kilometrov. Določanje žariščne globine je še manj natančno. Z namenom natančneje opredeliti območje znotraj Šaleške doline, kjer potresi nastajajo, je Urad za seizmologijo in geologijo 12. septembra 2001 postavil začasno opazovalnico v zasebni hiši v vasi Zavodnje severozahodno od Velenja. Do 31. maja 2002 je prenosni inštrument na opazovalnici zabeležil več kot 700 dogodkov na območju Šaleške doline. Seizmična aktivnost v Šaleški dolini 57 Po pogovorih v Premogovniku Velenje in na občini Šoštanj je Urad za seizmologijo in geologijo 4. aprila postavil prenosno opazovalnico v kleti zgradbe občine Šoštanj, 10. aprila 2002 pa še eno potresno opazovalnico v kleti stanovanjskega bloka na Cankarjevi 19 v Šoštanju. V prostorih Carinske izpostave Velenje je 16. maja začela delovati potresna opazovalnica, priključena na državno računalniško omrežje, ki je podatke sproti pošiljala na centralni računalnik v Ljubljano. Zaradi boljšega določanja lokacij morebitnih dogodkov znotraj Velenjske udorine je bila istega dne začasna opazovalnica iz kleti zgradbe občine Šoštanj prestavljena v klet gasilskega doma v Gaberkah (slika 2). t— Ihw M. "MH1. J^r-^ .1 —"j . < V.-".-" ■ t. ■■j-1 ■ ■ Vi m s - ■■ seizmometer - CMG-40T + Q730 seizmometer - CMG-40T + REFTEK ■ akcelerometer - FBA23 + ETNA ■ ---7 PF- ^ ._ ■I H-HI-t . . ' '■ jaz — Y% 11 ; - ■..........■ ~ . -VELENJE ■ - . .......... a .¡¡Y* .' ■ Ti_____—?jj ' k-4 4 : ..... ■H- J' .._..'.[ 1 Vir^ - - . / ^2 km □M Slika 2. Pregledna karta lokacij začasnih opazovalnic. Za vsak tip opazovalnice je pripisana vrsta senzorja in zajemalnega sistema. Časi delovanja in kratice posameznih oštevilčenih začasnih opazovalnic so zbrani v preglednici 2. Figure 2. Locations of the temporary stations. For every type of the station, the sensor type and the acqusition system is written as well. The times of operation and the abbreviations for each enumerated temporary station are given in table 2. Potresna opazovalnica v Zavodnjah Začasna potresna opazovalnica je delovala od 12. septembra 2001 do 20. junija 2002. 58 J. Bajc, M. Živčič in M. Gostinčar trdi disk hard disk zajemalna enota acquis ition unit seizmometer CMG-40T seismometer CMG-40T GPS antena Slika 3. Začasna potresna opazovalnica v Zavodnjah: seizmometer in zajemalna enota (levo) ter GPS antena (desno), ki zagotavlja točnost merjenega časa. Figure 3. The temporary seismic station in Zavodnje: the seismometer and the acqusition unit (left) and the GPS antena (right), providing the accurate time marking. 13450,0 0,0 -9568,4 t 13450,0 1 Ê 0,0 -9568,4 13450,0 0,0 -9568,4 E-W III S \ I I I II I 7 0,0 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I N-S I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 10,0 15,0 čas [s] 20,0 25,0 Slika 4. Tipičen zapis dogodka iz Šaleške doline na seizmografu v Zavodnjah. Dogodek se je zgodil 17. 4. 2002 ob 00:41 po UTC. S puščicama sta označena časa prihoda longitudinalnih (P) in transverzalnih (S) potresnih valov. Figure 4. A typical seismogramrecorded at the Zavodnje temporary station for the event in the Šaleška valley. The origin time of the event is: 17 April, 2002 at 00.41 UTC. Arrows show the arrival times of longitudinal (P) and transversal (S) seismic waves. Opremljena je bila s 24-bitnim analogno digitalnim pretvornikom in trikomponentnim širokopasovnim seizmometrom Guralp CMG 40T, ki beleži hitrosti nihanja tal. Uporabljeni seizmograf RefTek je sestavljen iz trikomponentnega širokopasovnega seizmometera Guralp CMG 40T, 24 bitnega analogno digitalnega pretvornika, GPS sprejemnika in antene, trdega diska kapacitete 2,1 Gb ali 0,5 Gb, kamor se shranjujejo podatki, 12 V akumulatorja kapacitete 14 Ah in usmernika, ki izmenično omrežno napetost 220 V pretvori v enosmerno napetost (slika 3). Inštrument je deloval v prožilnem načinu - beležil je dogodke, pri katerih je razmerje kratko-časovnega in dolgo-časovnega povprečja amplitude signala večje od določene vrednosti. Tako doseže večjo občutljivost kot pri inštrumentih, ki se prožijo, ko je presežena točno določena vrednost amplitude hitrosti nihanja tal. Hkrati to pomeni, da je občutljivost Z 1,8 s Seizmična aktivnost v Šaleški dolini 59 potresne opazovalnice pogojena z nivojem šuma in je praviloma večja ponoči, ko je šum v okolju manjši kot podnevi. Opazovalnica v Zavodnjah je med 12. septembrom 2001 in 31. majem 2002 zabeležila prek 700 dogodkov iz Šaleške doline. Tipičen zapis dogodka iz Šaleške doline je podan na sliki 4. Potresna opazovalnica v stavbi Občine Šoštanj Slika 5: Prenosna opazovalnica s seizmometrom v šoštanjski občinski stavbi Figure 5: The temporary station with a seismometer in the town hall in Šoštanj 4305700 0 -6084846 4305700 in Ü 0 ê 3 -6084846 4305700 -6084846 1-1-1—I-1-1-1—I-1-1—I-1-1—I-1-1-h 0,0 ■I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—h 5,0 10,0 čas [s] 15,0 20,0 Slika 6: Tipičen zapis dogodka iz Šaleške doline na seizmografu v mestni hiši v Šoštanju. Dogodek se je zgodil 17. 4. 2002 ob 00:41 po UTC času. S puščicama sta označena časa prihoda longitudinalnih (P) in transverzalnih (S) potresnih valov. Figure 6: A typical seismogram recorded at the temporary station in the town hall in Šoštanj for the event in the Šalek valley. The event origin time is: 17 April, 2002 at 00:41. UTC. Arrows show the arrival times of longitudinal (P) and transversal (S) seismic waves. 0 60 J. Bajc, M. Živčič in M. Gostinčar Potresna opazovalnica je delovala od 4. aprila do 16. maja 2002. Opremljena je bila podobno kot opazovalnica v Zavodnjah, z RefTekovim seizmografom s senzorjem Guralp CMG-40T in 24 bitnim analogno digitalnim pretvornikom. Inštrument je bil postavljen v kleti občinske stavbe v Šoštanju, Trg svobode 12 (slika 5). V času med 4. aprilom in 16. majem 2002 je opazovalnica v občinski stavbi zaznala okoli 400 dogodkov z žarišči v razdalji do nekaj kilometrov. Tipičen zapis tresenja kaže slika 6. Občutljivost opazovalnice je bila med delovnim časom zelo zmanjšana, ker je bil senzor postavljen v samem središču mesta, v stavbi s pisarniškim poslovanjem. Zato je opazovalnica večino dogodkov zaznala v poznih popoldanskih in nočnih urah (slika 7). 50 45 ._ 40 3 > 35 > ° 30 "O £ 25 TO O TJ 20 O > 15 35 10 5 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 čas UTC [h] Slika 7. Porazdelitev dogodkov, ki jih je zaznal inštrument v mestni hiši v Šoštanju, preko dneva (po univerzalnem času UTC). Lokalni poletni čas dobimo tako, da UTC času prištejemo dve uri. Figure 7. Event distribution over a day (universal time UTC) for the events that have been detected by the instrument in the town hall in Šoštanj. The local daylight saving time is the UTC time plus two hours. Potresna opazovalnica na Cankarjevi ulici v Šoštanju Potresna opazovalnica je delovala od 10. aprila 2002 do 20. junija 2002. Postavljena je bila v kleti stanovanjskega bloka na Cankarjevi 19 v Šoštanju (slika 8). Opremeljna je bila z 18-bitnim analogno digitalnim pretvornikom ETNA in trikomponentnim širokopasovnim akcelerometrom FBA23, ki beleži pospeške nihanja tal. Inštrument deluje v prožilnem načinu - beleži dogodke, pri katerih pospešek preseže določeno vrednost. To pomeni, da se, ko enkrat določimo optimalne nastavitve, občutljivost potresne opazovalnice ne spreminja z nivojem šuma v okolici. Opazovalnica na Cankarjevi ulici 19 je med 10. aprilom in 20. junijem 2002 zaznala približno 200 dogodkov v neposredni bližini. Tipičen zapis tresenja tal kaže slika 9. Hr-p Seizmična aktivnost v Šaleški dolini 61 Slika 8. Akcelerograf ETNA v zasebni kleti na Cankarjevi 19 v Šoštanju Figure 8. The accelerograph ETNA in a private cellar at Cankarjeva 19 in Šoštanj 75325 i E-W 0 i 1 AlüU-dJLn,^__ -49245 ^ 75325 1 S N-S 1 1 M o A >ca 0 O ¿ú ! 1 l/l & -49245 75325 Z 0 \ JbJJ lil i« -49245 0,0 -1,0 s 5,0 10,0 čas [s] 15,0 Slika 9. Tipičen zapis dogodka iz Šaleške doline na akcelerografu v kleti bloka na Cankarjevi 19 v Šoštanju. Dogodek se je zgodil 17. 4. 2002 ob 00:41 po UTC. S puščicama sta označena časa prihoda longitudinalnih (P) in transverzalnih (S) potresnih valov. Figure 9. A typical waveform recorded on the accelerometer in Šoštanj (basement of the apartemnt building at Cankarjeva 19) for the event in the Šalek valley. The origin time of the event is: 17 April, 2002 at 00.41 UTC. Arrows show the arrival times of longitudinal (P) and transversal (S) seismic waves. Potresna opazovalnica v Gaberkah Začasna potresna opazovalnica je delovala od 16. maja 2002 do 20. junija 2002. 62 J. Bajc, M. Živčič in M. Gostinčar Slika 10. Prenosna opazovalnica s seizmometrom v kleti gasilskega doma v Gaberkah Figure 10. The temporary station with a seismometer in the cellar of the Firebrigade station in Gaberke 0,42495 -0,46409 0,42495 > g tu & s= -0,46409 0,42495 -0,46409 0,0 P -fulfil 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Z —-———- 1 1 1 1 1 1 —h