6) Ra ven po sa mez ni ka:
• Pre bi val ce je tre ba na raz ličnih rav neh spod bu di ti k ak tiv ni vlo gi in prev ze mu svo je ga dela od go -
vor no sti za po sle di ce na rav nih ne sreč ter v raz ličnih si ste mih po večati stop njo na Arn stei no vi Les tvi ci
držav ljan ske ga nad zora (an gleško Ladderofparticipation).
• Pre nos od go vor no sti do po sa mez ni kov mora sprem lja ti pre nos sred stev ozi ro ma moči, kar po meni
fi nančno spod bu ja nje sa mo zaščit nih ukre pov in za va ro vanj. Tre nut no je v Slo ve ni ji brez za va ro val -
niškega krit ja večina (90 %) pod jet niške in fra struk tu re in sko raj po lo vi ca (40 %) gos po dinjstev.
• Spod bu ja ti je tre ba sa mo zaščitno rav na nje po sa mez ni kov v smi slu ve de nja in oprem lje no sti nji ho -
vih do mov.
• Kot prob le ma tično se je iz ka za lo ko mu ni ci ra nje ob na rav nih ne srečah, ki po gosto ne do seže vseh
pra vočasno. To je tudi po sle di ca pre ve li ke teh ni za ci je ozi ro ma od vi sno sti od di gi tal nih me di jev, ki
te me lji jo na elek trični ener gi ji, do ba va ka te re pa je ob večjih ne srečah po go sto pre ki nje na. Me di jem
pri po ročamo ozi ro ma jih opo zar ja mo na ne pra vil no upo ra bo be se de alarm v po ve za vi s si ste mom
Meteoalarm, ki je v re sni ci na me njen opo zar ja nju ozi ro ma ob veščanju, ne pa alar mi ra nju.
Ude leženci pos ve ta so pre je li četr to mo no gra fi jo iz knjižne zbir ke »Na rav ne ne sreče« z na slo vom
»Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče« (glej pred sta vi tev v  ru bri ki Književ nost te šte vil ke
Geograf ske ga vest ni ka). Knji ga je pro sto do stop na na splet nem na slo vu: https://za loz ba.zrc-sazu.si/sl/
pub li ka ci je/traj nost ni-raz voj-mest-in-na rav ne-ne sre ce#v.
Več in for macij o pre te klih in pri hod njih srečan jih lah ko pre be re te na splet nem na slo vu pos ve tovanja:
http://giam.zrc-sazu.si/nns.
Blaž Ko mac, Ma ti ja Zorn
19. srečanje De lov ne sku pi ne za ek so ni me, v po ve za vi z De lov no sku pi no za ro ma ni za ci jo
Pra ga, Češka, 6.–8. 4. 2017
To krat no srečanje De lov ne sku pi ne za ek so ni me (WorkingGrouponExonyms) pri UNGEGN-u (Uni-
tedNationsGroupofExpertsonGeographicalNames), slo ven sko Sku pi na iz ve den cev Združenih na ro dov
za zem lje pi sna ime na, je bilo po srečan jih v le tih 2003 in 2007 že tret jič or ga ni zi ra no v češkem glav -
nem me stu Pra gi, kjer sta ga go sti la Češki urad za geo de zi jo in ka ta ster (Českýúřadzemĕmĕřický
a katastrální) in tam kajšnji Geo det ski urad (Zemĕmĕřickýúřad). Ob tem se je na pos ve to va nju zbra -
la tudi De lov na sku pi na za ro ma ni za ci jo (WorkingGrouponRomanizationSystems), ka te re člani so
v pre cejšnjem šte vi lu tudi člani De lov ne sku pi ne za ek so ni me, med ude leženci pa je bil tudi skli ca telj
de lov nih sku pin za za ložništvo in skla de (WorkingGrouponPublicityandFundings) ter za to po nim -
ske tečaje (WorkingGrouponTrainingCourses), Da nec Pe der Gam mel toft.
Srečanja se je ude ležilo 26 stro kov nja kov iz 16-ih držav. 19 pred stav lje nih pris pev kov je bilo raz -
vrščenih v tri sek ci je: Splošni pri sto pi, Raba ek so ni mov po državah (pred stav lje ne so bile iz kušnje iz
Av stri je, Hr vaške, Ja pon ske, Južne Ko re je, Ka ta lo ni je, La tvi je, Madžar ske, Nor veške in Taj va na) ter Splošna
raz pra va in ob li ko va nje pri po ročil za rabo ek so ni mov. V ok vi ru De lov ne sku pi ne za la ti ni za ci jo je bila
v os pred ju obrav na va arab ske pi sa ve ozi ro ma nje ne ga prečrko va nja v la ti ni co. Po dol go let nih us kla je -
va njih je prešla v za ključno fazo in je bila pred la ga na v spre jem z re so lu ci jo OZN.
Slo ven ska ude leženca Mat jaž Geršič in av tor tega za pi sa sva pri pra vila pris pe vek Bar ve v slo ven -
skih ek so ni mih (ColourinSlovenianExonyms), v ka te rem sva iz Sez na ma slo ven skih ek so ni mov
(http://giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zemljepisna-imena#v) izločila vse ti ste, v ka te rih so ne po sred no ali
po sred no vse bo va ne raz lične bar ve, ter pred sta vi la nji ho ve re gio nal ne in dru ge značil no sti. Naj bo
zgolj kot za ni mi vost na ve de no, da med 163-imi obrav na va ni mi ek so ni mi pre vla du je jo ti sti, ki v ime -
nih vse bu je jo črno, ze le no, rdečo, mo dro in ru me no bar vo, s tem, da je črna močno v os pred ju. Naj več
jih je v Evro pi, Azi ji in Afri ki, to rej v tako ime no va nem Sta rem sve tu. Gle de na po men ski tip pre -
vla du je jo ko pen ski hi dro ni mi, ko pen ske re lief ne ob li ke in na sel binska ime na, gle de na je zik pa ti sti
ek so ni mi, ka te rih en do nim ske raz ličice spa da jo v ger man sko, ro man sko, slo van sko in al taj sko je zikovno
153
Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja
154
Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017
Slika1:UdeležencisrečanjamedpredstavitvijoprispevkahrvaškekolegiceIvaneCrljenkov Pragi.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK
Slika2:KutnaGora:poglednajezuitskikolegijingotskokatedralosv.Barbarev ozadju.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK
sku pi no. Prib ližno pet šes tin to vrst nih slo ven skih ek so ni mov je na sta ja lo s pre va ja njem ori gi nal nih
imen.
Na so bot ni ce lod nevni ek skur zi ji smo obi ska li Kut no Goro (Kutná Hora), do bro ohra nje no sred -
nje veško me sto z ne kaj več kot 20.000 pre bi val ci, ki leži 70 km vzhod no od Pra ge. Kot ru dar sko na se lje
je bilo us ta nov lje no v 12. sto let ju, pro ti kon cu 13. sto let ja pa je za ra di rudarje nja sre bra in kov ni ce zna -
me ni tih sre br ni kov po sta lo eno najživah nejših in na jus pešnejših mest na Češkem. Do leta 1420 je bilo
za Pra go dru go naj večje tam kajšnje me sto. Raz voj so zau sta vi le husitske vojne, ko je bilo ve li ko pre bi -
val cev ubi tih. Od leta 1995 je Kut na Gora s svo ji mi šte vil ni mi cerk ve ni mi in pos vet ni mi zna me ni tost mi
vpi sa na na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.
Na sled nji se sta nek De lov ne sku pi ne za ek so ni me je bil av gu sta 2017 v ok vi ru 11. kon fe ren ce Združenih
na ro dov o stan dar di za ci ji zem lje pi snih imen v New Yor ku.
Dra go Klad nik
Dru gi slo ven ski kon gres o vo dah
Podčetr tek, 19.–20. 4. 2017
V Ter mah Oli mia je v dru gi po lo vi ci apri la po te kal Dru gi slo ven ski kon gres o vo dah. Prvo to vrst -
no srečanje je po te ka lo mar ca 2012 v Ljub lja ni (več: http://ksh.fgg.uni-lj.si/kon gres vo da/). To krat ni kon gres
je soor ga ni zi ra lo kar pet najst stro kov nih združenj, ki s svo jim de lo va njem po se ga jo na po dročje voda,
tudi Zve za geo gra fov Slo ve ni je, ob koor di na ci ji Društva vo dar jev Slo ve ni je (DVS) in Slo ven ske ga na -
cio nal ne ga ko mi te ja za ve li ke pre gr de (SLOCOLD). Or ga nizator ji so ob pri pra vi kon gre sa za pi sa li: »Voda
jeosnovnielementpotrebenzaobstojživegasveta.Razpoložljivost,prisotnostinkakovostvodaimajoodločilen
vplivnadružbeno-gospodarskirazvoj.Tudiv Slovenijisledimoglobalnimtrendomširjenjaurbanihob-
močij,migracij,povečevanjapotencialnihonesnaževanj,pretiranienergetskirabiinizkoriščanjunaravnih
dobrin.Skupajz dinamičnimivremenskimidogodkivsetovplivananašenaravnevodnevireinjihogroža.
Vodev vsehsvojihpojavnihoblikahsonašajavnaoziromaskupnadobrina.Prigospodarjenjuinuprav-
ljanjuz vodamijetrebauskladitinasprotujočesiinteresevsehvpletenihdeležnikov,predvsempamoramo
upoštevatizakonitosticelotnegahidrološkegacikla,ekološkelastnostivodnegaprostora,obstoječdružbeni
ingospodarskistandard,razvojnovarstvenecilje,kismosijihzačrtalitersleditiznanjuinnaprednim
tehnološkimrešitvam.NaDrugemslovenskemkongresuo vodahsmoizpostavilipomenvodnihekosistemov,
pretehtaliuspešnostiinpomanjkljivostinašegaupravljanjaingospodarjenjaz vodo,ustreznostinkako-
vosttehničnihrešitev,načinetrajnostnerabevodaternašoodpornostprednevarnostmi,povezanimiz vodo.«
Kon gres je po te kal v ob li ki vab lje nih pre da vanj, pred sta vi tev udeležen cev, okro gle mize o ure ja nju
vo do to kov in vars tvu voda ter pred sta vi tve raz ličnih hi dro-geo morf nih mo de lov za mla de (sli ke 1–3).
S kon gre som so počas ti li se dem de set let ni co or ga ni zi ra ne vo dar ke jav ne službe v Slo ve ni ji ter dvaj set
let ni co na tečaja »Vodni de tek tiv«, s ka te ro spod bu ja jo ra zi sko val na, li te rar ne ali li kov na dela os novnošol -
cev o vo dah.
Vse bin sko je bil kon gres raz de ljen na štiri sklo pe: var nost ob jek tov na vo dah in var nost lju di pred
ne var nim de lo va njem voda, uprav lja nje z vo da mi in dejav no sti v vod nem pro sto ru, raba voda in vod -
ni eko si ste mi, ter vode in par ti ci pa ci ja jav no sti pri od ločanju. V pr vem sklo pu so bila tri, v os ta lih pa
po dve vab lje ni pre da va nji. V vseh sklo pih sku paj pa se je zvr sti lo sko raj osem de set pred sta vi tev udeležen -
cev. Za ra di šte vilčnost so se or ga ni za tor ji od ločili, da bodo pred sta vi tve združili v sklo pe z naj več šes ti mi
pris pev ki, av tor ji pa so ime li na vo ljo zgolj dve pro soj ni ci in štiri mi nu te za pred sta vi tev. Geo gra fi ni -
smo ime li no be ne ga vab lje ne ga pre davanja, smo pa bili (so)ude leženi pri prib ližno šes ti ni pris pev kov
ude ležen cev (14). Ta jan Tro bec (Fi lo zof ska fa kul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni) je pred sta vil hu dour niške
po pla ve, Blaž Ko mac in pod pi sa ni (oba Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) pre grade na
vo do to kih in po sle dične geo morf ne pro ce se, Ma te ja Breg Va lja vec (Geo graf ski inšti tut An to na Me li -
ka ZRC SAZU) s so de lav ko pa ne var nost, ki jo za pit no vodo pred stav lja jo z od pad ki za su te vr tače.
Ma tej Blat nik in Na taša Rav bar (oba Inšti tut za ra ziskova nje kra sa ZRC SAZU) sta bila sou de ležena
155
Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja