^ Ровашсазд ttmfBu Bil (Д# ИагашпкпБо^ Uprava IDagenfart, Foetfaoh 116 / Uredništvo т Klageofurtu / Naro&ljui (me plaSa naprej) meeeCno s dostavo na dom РШ 1,— (vključno RM 0,20 za donaSaloe) / Odjavo naročb* ___tega llrta za prihodnji meeec »prejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec etev. 18. KraMmrg, 25. februarja 1942 Leto 2. Od 1. januarja do 20. februarja je bilo topov - Razdejali smo 1189 Berlin, 24. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je nemški poročevalni službi »poročilo: Odkar je nastopilo zimsdco vreme in odkar emo v tej zvezi ustavili naše napadalne operacije, so boljdeviki poekudali, da bi ne oziraje se na izgube na ljudeh in materialu Ж neprestanimi napadi v masah porušili našo fronto na vzhodu. Kljub ogromnim krvavim žrtvam se jim je ta namen izjalovil. Ob neupogljivi trdoti nemških čet in ob izboimem sodelovanju skupin vojske In mračnega brodovja so izpodleteli številni sovranžHcovi napadi pred našimi zimskimi postojankami, ki smo jih načrtno zavzeli. Kjer pa je mogel nasprotnik zaradi prostra-nUi frontnih odsekov vdreti na posamičnih krajih, je nemškemu vodstvu vedno znova uspelo, da je z odločnim protinapadom potegnilo zakon dejanja nase in prizadejalo Bovražnihu uničujoče udarce. Nadaljnje podrobnosti prinaša včerajšnje poročilo vrhovnega poveljstva oborožene sile, ki je dne 23. februarja sledeče naaianilo: Na vzhoda j# sovražnih na več odsekih fronte z brezobzirno In izgub polno uporabo svojih sil ponovil svoje brezuspešne napade. V zračnih napadih v ozemlju Doneča ki ▼ vevemem delu vzhodne fronte smo težko zadeli 26 sovjetskih želemiških vlm&ov. Sovražnih je včeraj na vzhodni fronti izgubil 44 letal. V času od 1. januarja do 20. februarja 1942. leta smo na vzhodni fronti privedli 56.806 ujetnikov. Sovražnikove krvave izgube pa znašajo mnogokratnik tega števila ujetnikov. V istem času smo uplenili ali uničili 960 oklopnjakov, 1789 topov in več nego 8000 vozil vsake vrste. Številne nadaljnje pamike, topove, železniške vlake itd. smo za sovražno fronto uničili z napadi iz zraka. Sovjetsko zračno brodovje je v istem času izgubilo v zračnih bojih 699 letal, po ube liolBeuiKotf privedenih 56.806 ujetnikov - Uplenili ali uničili smo 960 oklopnjakov In 1789 letal, 8170 vsakovrstnih vozil, 59 lokomotiv In 43 železniških vlakov Ttdi zimski boji aavzhodni fronti Neka nemSka udarna četa je s smelim bliskovitim dejanjem opravila s 5 članskim moStvom neke sovjetske strojnice. Medtem ko so tovariSi na straii, razbije vodja udarne čete vse sovražno orožje, da postane nesposobno za boj in vzame s seboj torbo za zemljevide, ki vsebuje važne prijave. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Lachmann, PBZ., Z.) protiletaWiem topništvu pa 159 letal; 331 letal je bilo razdejanih na tleh. Tej izgubi 1189 ktal stoji naeproti izguba 127 nemških letal. V severni Afriki м vrši v ozemlju E1 Mechili delovanje opazovalnih čet. Itali-jan«&i lovci eo X velikim uspehom napadli neko sovražno letališče v vzhodnem d^u Kirenajke in pri tem razdejali 15 britanskih letal. Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemška bojna letala podnevi v ponovnih smelih napadih vkljub močni obrambi lovcev in protiletalskega topništva uničila na morju severno od Sidi Baranija nek britanski konvoj, ki 8o ga varovali rušilci. Potopila so dve tovorni ladji s skupno 16 tisoč brt in z bombnim zadetkom poškodovala tudi tretjo ladjo konvoja tako težko, (fodmownite no zapađu Vdoru nemških podmornic v smerikan-sko vodovje, o čemer nam dne 24. januarja vrhovno poveljstvo prvikrat poroča, po pomirjujočih besedah gospoda Roose-veha, ni pripisovati velikega pomena in posamične podmornice ne predstavljajo noben« nevarnosti za ameriško plovbo. Slično muziko smo slišali pred enim letom, ko so v Franciji prodrli nemški oklopnjaki proti jugu in so se potem — okrenivši se na zapad — nenadoma pojavili v Abbeville in ob Kanalu. Tudi tu so bili »posamični oklopnjaki^, ki so blodili naokrog med frontami, kakor izgubljeni otroci in baje niso mogli uiti uničenju. Kmalu nato se je izkazalo, da so ti oklopni oddelki pripravili kot prednji oddelek pot številnim divizijam, da So lahko osnovale kotel, ki je dovedel do 'uničevanja angleške ekspedicijske vojske v Diinkirchen-u ter belgijske in najboljših delov francoske armade v Flandriji. •— Nemške podmornice so ie po štirih tednih potopile v amerikanskem vodovju več kot pol milijona brt. sovražnega ladijskega prostora, med drugim veliko število cisternskih ladij, ki so posebno velikega pomena za vojno. Naše hrabre podmornice ne operirajo samo v Atlantiku in pred New Yorkom, temveč so ie dosegle velike uspehe v Karibskem morju in so celo obstreljevale s topovi, torej med nadvodno vožnjo, Curacao in Arabo. Uničenje temolnjih rafinerij olja je posebno težak udarec; srednje- in juž- noameriSke države se bodo počasi zavedle neumnosti, ki so jo naredile s prekinitvijo diplomatskih odnošajev s silami trojnega pakta. Ogromne razdalje kažejo, da seže roka nemškega podmor-niškega orožja zelo daleč. Otoki, ki so bili napadeni, so oddaljeni 7000 km od eoco^soio, OusA- jarnMAS $r6TzrenKTt '^МАПШНЛ 5и>исл MTI Анпвил^ VLN« £Дв Л SMTA iveu /^UfTIHMDAO izhodnih luk in amerikanski vojni umetniki so si lahko v svesti, da naši podmor-niški komandanti niso samo v stanu tako daleč voziti, temveč imajo še zadosti gonilnih snovi, da postanejo lahko zelo nevarni ameriški plovbi, kakor nam to v dovoljni meri dokazujejo potopitve zadnjih tednov. Junaški prodori v zapadno vodovje nam potrjujejo Fiihrerjevo besedo, da je bilo naše podmorniško orožje občutno ojačeno. »Bitka v Atlantikutu se je z napadi pred vrati Severne in Srednje Amerike izvanredno razSiriia, nam v korist, ameriškim vojnim hujskačem pa v strah. F. H. da se je nagnila na stran in obetala. Na otoku Malti so sile nemških bojnih letal uspešno bombardirala letališča kakor tudi ladjedelniške naprave in ladijske cilje v luki La Valetta. Britaneko zračno brodovje je ■ slabimi silami priletelo v pretečeni noči nad severno nemško obrežno ozemlje. Dva britanska bombnika smo sestrelili. Poročilo oborožene sile z dne 21. februarja javlja, da so čete Generala der Panzer-truppen Modela uničile boljševiSko armado, ki so jo v štiritedenskih težkih bojih ob najtežavnejših vremenskih prilikah obkolile in razbile. Kakor izhaja iz tega poročila vrhovnega poveljstva oborožene sile, Modelo-va armada ta veliki uspeh ni dosegla na enkrat, ampak gre tukaj za odlomek iz gigantskega obrambnega boja, v katerem se nahaja cela vzhodna fronta od poziie jeseni preteklega leta. Žilava vztrajnost nemških vojakov in nemški protinapadi so povsod zelo težko zadeli boljševiško bojno moč. Ti uspehi so tem dragocenejši, ker so jih večkrat priborili ob vremenskih neprilikah, ki se jih ne da popisati. Gornji pregled posname podatke vseh teh junaških obrambnih bojev in kaže, da se je izvršil prehod od napada do obrambe s pričetkom izvanredno ostre zime tako, da so jasno in nedvomno ovržene vse trditve o velikih operativnih uspehih, ki jih sovjetska agitacija trobi v svet. • 24. februar 1920 Krainburg, 24.februarj% F. H. Moč velikega naroda se najbolj jasno pokaže v najnesrečnejših urah njegove narodne zgodovine. 2e večkrat je nem# ški narod ležal na tleh, redko kedaj pora* žen, ampak največkrat opeharjen za pribom jeno zmago. Toda vedno znova se je dvigk nil in se prikazal po porazu v novem sijaju« Ko je nemška vojska v novembru 1918, leta morala položiti orožje, je njeni nasprot* niki niso premagali v odkritem boju, am« pak notranji sovražniki, židje in mai-ksist^ so jo izdali. Kaj je nato sledilo, spada med najbolj grozna poglavja nemške zgodovine. Na znotraj: narodna nesloga, razvrednote* nje denarja, stavke, izpori in brezposelnost Na zunaj: brezpravnost Nemčije kot držav# in naroda, zadrgnjenje nemškega gospodar* stva, ponižanja vsled vedno novih zahtev, ki jih je končala zasedba Porenja in rurske# ga ozemlja po zavezniških četah. Stiska, beda in lakota so zagospodovale nad Nemčijo. Sredi teh ur največje nemške sramote ea je Adolf Hitler odločil, da postane politik. J^emški narod je izgubil zaupanje do samega sebe. FUhrerjeva naloga je bila, da vrne svojemu narodu to vero in da ustvari na; boj pripravljen pokret, s katerim je lahka pričel z obnovo države. To priliko si je Fiihrer ustvaril z vstopom: v »nemško delavsko stranko*, predhodnice NSDAP. Prvo veliko manifestacijsko zborovanje množic je Adolf Hitler, takratni vodja propagande, določil za 24. februar v dvomi pivovarni v Miinchenu. Takrat io bile na dnevnem redu ustanovitve novih društev in strank in zato ni bilo baš lahkdii pridobiti še ljudi za kak nov pokret. večer je široka javnost prvikrat slišala 6 notranje- in zunanje političnih ciljih »naJ* rodnosocialistične nemške delavske stran* ke, ki so bili določeni v 25 točkah. Na kratko povedano je pokret postavil sledeče zahteve: Zunanje politično: združitev vseh Nemcev v Veliko Nemčijo, ravno-pravnost nemškega naroda napram drugim narodom in razveljavo versajskih in st. žer-menskih pogodb, vrnitev kolonij. Notranje politično: nemško vodstvo države ob izključitvi židovstva, ureditev narodnega gospodarstva, ustvaritev življenjskih možnosti za vse državljane, odpravo obrestnega hlapčevstva. Nadalje temeljiti podvig na« rodne prosvete, dvig narodnega zdravja, ustvaritev narodne vojske. Ustanovitev nemškega tiska in s tem boj proti laži, svobodo vseh verskih izpovedi, v kolikor ne ogrožajo obstoja države ali se ne pregrešijo proti nravstvenim in etičnim čutom germanskega plemena. Kot najvišji zakon velja: korist občestva stoji pred lastno koristjo. Za dosego tega cilja je bila potrebna ustvaritev močne centralne oblasti. »Strankini vodje morajo obljubiti,« tako se glasi na koncu programa, »da bodo, ako treba, Zračno orožje je anitilo nad 200 sovražnih vozil Težki bombni zadelici na angleški tovarni — Ispeiii podmornic pri Solnmv ЧР Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22. februarja naznanilo: Na vzhodni fronti smo odbili številne sovražnikove napade. V srednjem odseku fronte je samo tekom včerajšnjega dneva zračno orožje uničilo nad 200 sovražnikovih vozil. N^aljnji težki napadi iz zraka so bili naperjeni proti sovjetskim železniškim napravam, prevoznim vlakom, letališčem in zasedenim naselbinam. Na angleški vzhodni obali so bojna letala podnevi z bombami težkega kalibra zadela neko tovarniško napravo. VseverniAfrikise vrši obojeetran-. »ko izvidnišbo delovanje. Strmoglave! so metali bombe na ladijske cilje in naprave za natovarjanje v tobruški luki. Lovci so napadali motorizirane britanske kolone т Vzhodno od Solluma je neka nemška podmornica dvakrat zadela neki pamik in neki rušilec. Nek pamik s 4.000 brt, ki je bil torpediran pri Raz Azzazu, se je prevrnil. Na letališčih na otoku Malti so sile bojnih letal z bombami uničile odstavljena bri« tanska letala in razne vojaške naprave. Sovražnik je v pretekli noči podi^zel brez načrta motilne napade na zapadno in jugo-zapadno nemško ozemlje. Sestrelili smo dva britanska bombnika. Na vzhodni fronti smo uničili celo sovjetsko armado Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21. februarja naznanilo: Na srednjem odseku vzhodne fronte je armada Generala der Panzertruppe i r. M & Btran 2. — 9tev. 18. K A H A W A N K E N - B 0 T B Sreda, 25. februarja 1942L Misli V zvezi z rloiMsIdiM procesom S Tretlo RepDbllko procesiralo W. K. Proelula Madame Genevieve. Ta-bouie je nameravala 11. Junija 1940 priobčiti v časopisu »France-Magazlne« nek čla-nek, ki pa »iz tehničnih vzrokov« (večina pariških časopisov je pobegnila že 10. junija iz glavnega mesta) ni prispel nikoli pred javnost. Nekateri odstavki tega članka BO vredni, da jih citiramo: »Napad, ki ga je Hitler započel v jutru 6. junija proti Parizu, se ni pričel pod pričakovanimi pogoji... Velik pesimizem se je polastil nemških vojaških toogov. Nemški generalni štab glede te ofenzive ni preveč optimističen. Nemške čete niso več sto procentni napadalni vojaki od Sedana: veliki del teh je uničen... Lepe uniforme, ki bi jih naj oblekli, da bi marSirali v padamem koraku pod slavolokom, bodo molji razžrli, ne da bi jih rabili.« Te vrste ,napl8ane po ženi, ki je prodala svoje pero, nimajo prav za prav ničesar opraviti 8 procesom v Riomu. Kljub temu so karakteristične za mišljenje onih krogov, ki so odgovorni za francoski poraz. Daladier, Blum, Gamelin In pajdaši, da govorimo samo o nekaterih izmed obtožencev, ki sedijo sedaj v auvergnatičnem sodnem mestu pred sodniki, so ravno tako, kakor Madame Tabouls mislili, da je vojna dobljena, če se ima Anglijo za partnerja in če se puhlo širokousti. Kljub usodi Poljske, Norveške in ne oziraje se na poraze v maju in juniju, so mislili ti krogi uspešno dokončati tisto vojno, ki so jo tako slabo pripravili. Ker je Anglija hotela to vojno, so zašli v njo, in ker Anglija ni hotela svojega kontinentalnega meča vtakniti v nožnico, so bili pripravljeni naprej se boriti. Lahkomiselni politiki so se udajall nadam, da Nemčija samo blufa in da bo ob Magi-notovl črti izkrvavela. iPovrŠni politiki sO se zadovoljili s pojasnilom francoskega generalnega štaba, da je na razpolago zadosti tankov, letal in topov, in nešpo6obnl, lahko jih imenujemo kriminelni politiki, so bili mnenja, da na tako imenovani demokratični podlagi vladana država lahko vzdrži pred moči prekipevajočim mladim narodom, kateremu so odrekali zastopniki prav iste demokracije vsako pravico do življenja. Čeprav se glasi obtožba v Riomu na »nezadostno pripravo na vojno* in zaradi tega zadeva direktno samo one, ki so neposredno pred in med vojno delovali proti interesom Francije, se vendar vodi proces proti celemu sistemu, in sicer proti parlamentarnemu, prostozidarskemu in demokratičnemu, ki je vladal skozi desetletja pod oznako Tretje Republike v Parizu. DfUadier, Blmn, Guy la Chambre in enaki so mogli stopiti v akcijo, ker jim je ustava omogočila priti kvi&ku. Oni so otroci konstitucije, ki jih je moči obtožiti šele danes, ko je Republika že mrtva. Ce francoski časopisi pišejo, da se bo novi režim vrednotilo po tem, kako bo prelomil s starim, tedaj Je to prepričevalen dokaz tega, da v Riomu ne sedijo na zatožni klopi možje, temveč ves sistem. In če je Petain dal preiskati dejanska stanja zadnjih desetih let, nam to lahko služi kot dokaz, da* je bila tudi predzgodovina razvoja, ki je pripeljal do katastrofe, podvržena preiskavi. Te dni se odigrava v Riomu proces, ki je stavil potrpljenje francoskega naroda na dolgo preizkušnjo. Devetnajst mesecev je trajala preiskava, da so lahko sestavili 30 tisoč s strojem pisanih strani obsegaločo obtožnico in pozvali 900 prič. Obteženih je šest mož, onih šest mož, ki predstavljajo sistem, ki je na veeh črtah sramotno odrekel. Močan porast boljševistične agitacije v Angliji Vigo, 24. februarja. NeJci portugalsiki trgovec, ki se je te dni vrnil iz Anglije, poroča, da je zavzela boljševistična agitacija v Angliji v zadnjih tednih tak porast, kakršnega ne bi nikoli preje smatrali za mogočega. Po obisku sovjetske delavske misije v Londonu, je bilo mogoče ugotoviti rapiden raamah boljševistične agitacije v vseh delavskih krogih. V velikih londonskih oboroževalnih podjetjih visijo plakati z napisom: »Delajte, kajti tudi vaše delo koristi našemu sovjetskemu sodrugu!« Ali; »Potrudite se dvakrat, bol j, to orožje bo koristilo vašim eovjetakim eodrugomi« brezobzirno žrtvovali svoje lastno življenje za iayrSitev predstoječih točk.« S 24. februarjem 1920. leta se je pričel trd boj za oblast. Izrečene so bile prepovedi, toda nihče nI mogel preprečiti, da je Adolf IHtler vendar zadobll veljavo in postal iz vodje stranke vodja vsega nemškega naroda. O poteku tega prvega znamenitega zborovanja množic piše FUhrer v svoji knjigi »Mein Kampf« sledeče: »In sedaj sem vzel v roke program in ga piTikrat pričel razlagati. Vsake četrt ure so se mesto medklicov vedno bolj in bolj čuli pohvalni vzkliki. In ko sem končno točko za točko predložil 25 tez in zborovalce prosil, naj sami izrečejo sodbo o njih, takrat so ob vedno narašča-jo|či radosti soglasno in vedno znova soglasno sprejeli drugo za drugo in ko je tako zadnja teza našla pot do src množic, je stala pred menoj dvorana polna ljudi, ki so bili strnjeni v novem prepričanju, v novi veri, v novi volji. Ko se je po skoraj štirih urah začela dvorana izpraznjevati in se je masa zgne-čena kakor počasni veletok valila, prerivala in- potiskala proti izhodu, sem vedel, da bodo sedaj ponesli načela pokreta med nemški narod in da ta načela ne bodo več pozabljena. Prižgan je bil ogenj iz čegar žerjavice je moral nekoč priti meč, da je zopet priboril germanskemu Siegfriedu svobodo, nemškemu narodu življenje. Cutll sem pa tudi, da je poleg bodočega podviga korakala boginja neizprosnega maščevanja za krivoprisežniški čin dne 9. novembra 1918. Tako se je počasi izpraznila dvorana. Pokret se je pa razvijal naprej.« Na vzhodni fronti smo uničili celo sovjetsko armado (Nadaljevanje s 1. strani.) Modela v trdih bojih, ki so trajali štiri tedne, ob najteijih vremenekih prilikah obkolila In uničila maso neke sovražne armade ter razbila močne dele neke druge armade. Sovražnik je izgubil pri tem okroglo 5.000 ujetnikov, 27.000 inrtvih, 187 oklop-njakov, 615 topov, 1150 metalcev granat in strojnic kakor tudi številen drug vojni, m^rial. Hkrati Je ta armada odbila ne-pr^tane najtežje sovražnikove razbreme-nilne napade in tudi pri tem prizadejala nasprotniku velike izgube. Na ostalih delih vzhodne fronte so Љи-pine vojske, ki so jih podpirale močne skupine zračnega orožja, prizadejale težke izgube sovjetom, ki so brezuspešno napadali. Viaofeo na severu so strmoglave! metali bombe težkega kalibra na dele murmanske železniške* proge. Y severni Afriki in v vzhodni Ki-rcnajki smo zavrnili britanske izvidniške Bile. Na otoku Malti so nemška bojna letala z bombami zadela bivališča čet in letalske naprave. Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice v Atlantiku potopile 17 ladij s 102.000 brt. S tem РЕУКЈША^ NOVć'LA . SPISAL WiLJtM HAUff Tako je nesrečni Bolnau govoril sam pri sebi; njegov strah je postal še večji, ko je premišljeval o kočljivem vprašanju zaradi bližnje redute. »Gotovo meni, da se zaradi Blabe vesti ne bom upal v bližino pevkinje; to^a moram iti tja, moram: mu ovreči ta sum! In vendar, ali me ne bosta v njeni bližini lapreletavala drget in trepetanje, že zaradi tega, ker bo laliko mislil, da se tre-sera, ker me grize vest in ker me je strah!« S takimi mislimi se je trapil cele dni; spomnil se je, da je nek slavni pisatelj v svoji knjigi dokazal, da je človeka lahko strah pred strahom ,in takšen se mu je zdel njegov primer. Toda čutil je, da se mora ohra-briti in iti nevarnosti nasproti. Poslal je k posojevalcu Sem po krasno obleko janin-skega paše; oblekel jo je vsak dan in se pred velikim zrcalom vadil, da bi bil čim manj zavzet v svoji šemi. Jx svoje hišne halje je napravil lutko in jo posadil na en Btol: predstavljala je pevkinjo Fiamettije-vo. Našemljen kot paša je hodil okrog nje in govoril; »Neizmerno me veseli, ko vas vidim tako zdravo.« Tretji dan je svojo lekcijo že lahko povedal, ne da bi se količkaj tresel; zato si je naložil Se težjo stvar. H9W je biti prav yljndm tn sesavzet ter se je dosedanji tibpeh naših podmornic pred amerikaneko obalo povečal na 80 ladij s skupno 532.900 hrt. Nadaljujoč operacije v Karfbekem morju je neka naša podmornica prodrla v zaliv Paria zapadno od Trinidada in v pristanišču britanske luke Port of Spain potojHla dve ladji med tema enega tankerja. У času od 11. do 20. februarja je.britan-sko zračno brodovje izgubilo 99 letal, med temi 38 nad Sredozemskim morjem in severno Afriko. V istem času smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 28 lastnih letal. Visoke krvave Izgnbe sovjetov Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 20. februarja nastanilo: Na vzhodu je sovražnik pri svojih ji ponuditi na krožniku bonbone in punš. Vadil se je s kozarcem vode, ki ga je postavil na krožnik. Začetkoma je to v njegovi trepetajoči roki žvenketalo; toda tudi to težkočo je premagal ,na koncu je čisto veselo k temu rekel: »Milostiva, morda izvolite tudi nekaj punša in bonbonov?« Slo je prav dobro, nihče ne bo mo^el trditi, da se trese. Ali-paša iz Janine se je ojunačil, da bo Sel na reduto, čeprav ga je bilo strah pred njegovim strahom. Zdravstveni svetnik Lange se je rade-voljno ponudil, da vodi ozdravelo pevkinjo zopet med ljudi; to mu je tudi obljubila; saj mu je pa bila tudi skrajno hvaležna za njegovo zvesto nego in za očetovsko skrbnost, s katero se je zavzel za njo. Tako je prišel z njo na reduto In si je lahko nekaj domišljal, da je hodil z lepim, zanimivim, dekletom. Ljudje v R. so čudni. Prve dni so v najimenitnejših salonih kakor v najbolj zakotnih pivotočih govorili o njej le slabo. Ko pa so se zavzeli za njo veljavni možje, ko so ugledne dame javno stopile na njeno stran, se je obrnila zastava po vetru in B.. čahi so tekali po ulicah, ginjeni zaradi usode ubogega otroka, in se neizmerno veselili, da je okrevala. Ko je vstopila v dvorano redute, se je zdelo, kakor da je vse čakalo na njo kot kraljico veeelloe; veselili so se, vriskali, ploskali In ji klicali bravo, kaJior da bi bila izvedla kakšno najtežjo rulado. Tudi zdravtvenl mveWk Je bil de- brezuspešnih napadih zopet utrpel visoke krvave l^ube. V srednjem odseku fronte so izpođleteli ponovni poskusi sovražnikovih sil, da bi predrle obkolltev. V bojih dne 18. in 19. februarja je bilo uničenih ali uplenjenih 79 sovražnikovih oklopnjakov. Sovjetsko zračno orožje je včeraj izgubilo 59 letal. Mi pogrešamo 4 letala. V severni Afriki ni nobenih večjih bojnih dejanj. Nemška bojna letala so vkljab težkim vremenskim prilikam U4>eš-no napadala britaneke oddelke v vzhodni Kirenajki. Posamični britanriii bombniki eo y pretekli noči prileteli nad zapadno Nemčijo, toda niso mogli daleč prodreti. ležen odobravanja. »Lejte,* so rekli, »ta je tisti spreten mož, ta jo je rešil!* Pevtinja je bila razigrana zaradi tega odobravanja množice; prevzeta od čestitk bi bila kmalu pozabila, da jo je priveđel resnejši namen v dvorano; toda štirje krepki domini, ki so ji bili vedno za petami in vprašanja doktorja, če že ni videla sivih oči chewaliera, so jo vedno znova oporni-' njali na njen namen. Niti njfej niti doktorju ni ušlo, da se je nek dolgi mršavi Turek (v. B. so nazivali njegovo obleko AH paša) vedno rinil v njeno bližino. Pevkinja je dregnila doktorja in pomežiknila na pašo. Doktor ji je vrnil pogled In rekel: »Tega sem že dolgo časa opazoval.« Paša se je približal z negotovimi koraki. Pevkinja se je trdneje oklenila doktorjevega lakta; paša je bil čisto blizu; srepe, sive oči so pokukale imod krinke in votel glas jI Je govoril: »Neizmerno se veselim, velečislana goepodična, da vas vidim tako zdravo.« Pevkinja se je prestrašena odvrnila, videti je bilo, da je podrhtevala; pri pogledu na njo se je tudi maska od strahu zganila in 'izginila med množico. »Ali je to on?« je vzkliknil zdravstveni svetnik. »Pomirite se vendar; treba je, da ste mirna in da postopate preudarno; mar mislite, da Je bil on?« »Tega Se ne vem za gotovo,« je odvrnila; »toda zdi se mi, da spoznam njegove oči.« Zdravstveni svetnik je naročil onim štirim dombom fmj poartno рмЦе ш t#p IШСАШ ČšiSk II Kakor je objavilo vrhovno poveljstvo oborožene sile v posebnem poročilu, so nemške podmornice pred amerikansko obalo doslej potopile 80 ladij s skupno 532.900 brt. V Karibskem morju je neka podmornica У pristanišču britanske luke Port of Spain potopila dve ladji, med njima enega tankerja. Obstreljevale so tudi Curasao in Arubo. Reichsminister Alfred Rosenberg je govoril v državni operi v Berlinu o priliki spominske slavnosti k obletnici objave strankinega programa. Tudi v drugih Gauih so bile svečane spominske slavnosti. Sef vrhovnega poveljstva nemške oborožene Bile, Generalfeldmarschal Keitel, je prispel v torek v glavno mesto Slovaške. Generalfeldmarschal se je odzval povabilu slovaškega ministra za narodno obrambo, ki ga je ta izrekel v imenu slovaške republike. Obisk Generalfeldmarfchala Keitela v Bratislavi bo trajal dva dni. Pristaniške in ladjedelniške naprave т Gibraltarju se vedno bolj zagačajo. V ladjedelnicah čakajo že več m.esecev popravila številne vojne in trgovske ladje. - Obe zbornici madžarskega državnega zbora sta v skupnem zasedanju izvolili z vzklikom najstarejšega sina državnega upravitelja Horthya, Štefana, za namestnika državnega upravitelja. Veliko število boljševiških uskokov prekorači vsak dan turško mejo. Turška vlada je proti temu že izdala ukrepe. Glavni državni pravdnlk v Taškentu je izdal poziv na prebivalstvo, v katerem pravi, da se veliko ruskih uskokov skriva in zakrivlja raz-bojništva. Fronte na severni in srednji Kitajski so se pričele premikati, potem ko so kitajske čete maršala Cankajšeka, ki je v službi Anglije, vdrle v deželo Tal. Angleške agenture morajo priznati, da so Japonci računali s tem napadom in radi tega vrgli močne enote v severni del dežele Tal., Državni udar v Urugvaju Bumoe Aires, 24. februarja. Državni predsednik v Urugvaju, Alfredo Baldomir, je z državnim udarom razveljavil državno ustavo in vso oblast potegnil nase. Člane senata stražljo vbjakl In Jih Jib рогоПНК la Montevidea držijo ujete v senatnem poslopju. Dogodki v urugvajskem glavnem mestu predstavljajo višek že dolgo latentne notranje krize. General Baldomir in zunanji minister Guani, ki ga je včeraj postavil tudi za vojnega ministra, zagovarjata ozko sodelovanje z Zedinjenimi državamL Glede tega vprašanja so se v zadnjih mesecih pojavila močna nasprotja napram opoziciji desnice, ki jo vodi Herrera. Herrera in njegovi pristaši so zahtevali zbližanje z Argen-tinijo in politiko nevtralnosti. Verla« und DrucK: NS.-Gauverla«c und Druckerel Karaten GmbH , KlaKeiifurt ■ VerlaKsleiter: Dr Emil Heltian. — HauDUchrlftlelter: Dr Otto Schedl, (Webrmacht) I V Hermann Allmayer Zurzeit lat AnzelcenHste Nr 1 cUltie pašo, in šel z damo naprej. Toda jedva je nekajkrat šel skoz dvorano, že se je Turek zopet prikazal; toda ostal je v večji razdalji, kakor da opazuje pevkinjo. Doktor je s svojo damo stopil k bifeji^ da bi ji po prestanem strahu odredil čašo čaja; pogledal je nazaj, in zopet je bil Turek tukaj. In lej, sedaj je imel na krožniku čašo punša in nekaj bombonov; približal se je pevkinji, oči so se mu iskrile, čaša na tresočem krožniku je nekako čudno odskakovala in šklepetala; ko je bil tik nje, ji je ponudil krožnik z besedami: »Milostiva, morda izvolite nekaj punša in bonbonov?« Pevkinja ga je srepo pogledala, obledela, pahnila krožnik nazaj in vzkliknila: »Ha, on je, groaovitež! On je, zastrupiti me hoče!« Paša iz Janine Je obnemel in stal negibno; podoba je bila, da se ne mara niti najmanje braniti; brez slehernega, odpora so ga štirje krepki domini mogli odvesti. Skoraj v istem hipu je nekdo doktorja e močjo potegnil za njegov črni plašč; ko se je ozrl, je stal pred njim oni mali, grba vi mezdni lakaj iz hotela de Portugal, bled in epačen od strahu: »Za božjo voljo, gospod zdravstveni evetnik, izvolite vendar z menoj na sobo št. 53! Baš bo hudič vzel onega francoskega gospoda.« Breiđa, 25. februarja 1942. KARAWANKEN-BOTB stran S. — štev. 1в. (Vpeljava delovne službe na Hrvatskem Prvikrat bodo vpoklicali 4000 mož — po nemškem vzorcu K uresničenju javnih del, ki jih predvideva hrvatska petletka, bodo pritegnili tudi hrvatsko delovno službo. Predvsem so predvidene melioracije, gradnja cest in poti, kakor tudi povečanje poljedelske površine. Organfeatorična dela za pripravo prvih delovnih taborišč so v teku pod vodstvom državnega delavskega voditelja. Po njih bodo sestavili najprej 20 oddelkov po 200 mož. To število pa bodo, kakor hitro bo mogoče in v kolikor bodo to dopuščale vojne razmere, občutno povišali. Prve obveznike bodo vpoklicali spomladi. Po državnem zakonu o vpeljavi obvezne delovne službe z dne 30. julija 1941, so vsi Hrvati med 19. in 25. letom primorani eno leto izrše-vati delovno službo, tako da bodo skupno vpoklicali k delu z lopato 90.000 mož. O ženski delovni službi bo izdan še poseben zakon. Organizacija osnovnih oddelkov bo kmalu zaključena. Pri tem se poslužujejo izkušenj nemške delovne službe. Skupina voditeljev hrvatske delovne službe se šola v taborišču Reichsarbeitdiensta v Milten-tergu. Ko se bodo vrnili iz Reicha na Hrvatsko, bodo tam uredili dve šoli za voditelje. Za rešitev te naloge je dal Poglavnik voditelju hrvatske delovne službe daleko-sežna polnomočja. Ni podrejen kakšnemu ministrstvu, marveč naravnost državnemu voditelju, ki posveča ureditvi te za Hrvat-вко tako važne ustanove največje zanimanje. Roosevelt bo „vrhovni vojskovodja" Bern, 24. februarja. Kakor javlja Exhan-ge iz Washingtona, je sedaj razvrstitev ameriškega vrhovnega poveljstva sledeča: vrhovni poveljnik vseh bojnih sil na kopnem, na morju in v zraku je Roosevelt, šef generalnega štaba vojske je general Mar-chall, poveljnik brodovja USA je admiral King, šef mornariškega generalnega štaba je admiral Stark, šef zračnega brodovja je admiral Arnold. Iz izrecne postavitve Roo-sevelta za vrhovnega poveljnika vseh bojnih sil se mora sklepati, da ima predsednik USA namen, bolj kakor kdaj koli vplivati na vojaške operacije. BJ-Gebielsiiihrer Thimel - komisarlini nadome-sinioif Ganleiler za Karnien Uvedba komlsarlčnega nadomestuločega Ganlelterla GebletsfOhrerla Thlmeia Klagenfurt, 24. februarja. V okviru majhne svečanosti je bil v soboto zjutraj uveden novi koandearični nameetujoči Gauleiter, GebletsfUhrer Fried-rich Thimel. Ob tej priliki so se zbrali v majhni dvorani grbov deželne hiše Kreislelterji, Gauamteleiterji in vodje formacij. Gauleiter Pg. dr. Friedrich R a i-n e r je povdaril v svojem nagovoru, da je ta urad nastal v poteku borbenih let in da je namestni Gauleiter prvi in najožji sodelavec Gauledterja, kateremu stoji ob strani pri izvrševanju njegovih dolžnosti, ki mu jih je naložil Fiihrer, Vendar pa ne stoji med Kreisleiterji in Gauamtsleterji na eni strani in med Gauleiterjem na drugi strani, • temveč so ti njemu, Gauleiterju, neposredno odgovorni; njegov namestn№ je tisti, na katerega se lahko obrnejo s svojimi skrbmi in ki poišče po možnosti kak izhod ali pa predloži zadevo samemu Gauleiterju. V pomenu tega položaja je, da ga upravlja samo najboljši mož, ki ga je bilo moči najti. Tako je zadela izbira Pg. Thi-mela, ki je zrasel s pokretom in je imel tudi z K&rntenom v času borbe najtesnejše stike. Moral je, tako je nadaljeval Gauleiter, priporočiti Fiihrerju takega namestnika, ki bo pozneje enkrat sposoben, da sam vodi Gau. Gauleiter dr. Rainer je opozoril na dosedanje delo Pg. Thimela v stranki in izjavil, da je pač simbol, da ga je došla vest o njegovem imenovanju v prvi bojni črti, ko je stal v težkih bojih pri Taganrogu. »Bodite,« tako je zaključil Gauleiter svoj kratki nagovor, »moj prvi in najboljši in najzvestejši sodelavec, bodite najboljši tovariš Kreisleiterjev in Gauamtsleiterjev.« Nato je predstavil Gauleiter svojemu novemu komisaričnemu zastopniku vsakega posebej navzoče voditelje stranke v Gau Kamten, nakar jih je Pg. T h i m 1 e 1 v nekaj besedah nagovoril. Najprvo se je zahvalil Gauleiterju dr. Rainerju za veliko zaupanje, ki mu ga je s to Izbiro naklonil in ki ga bo v bodoče upravičil. Obrnjen h Kreisleiterjem in Gftuamtsleiterjem je poudaril, da mora počivati sodelovanje na trdni podlagi, in ta je -zaupanje, tovarištvo in disciplina. Zaupanje se mora zaslužiti z delam, tovarištvo se mora živeti in disciplina mu je kot vojaku samoumevnost. Hoče sedaj pričeti svoje delo v Gau Kamten,. ki mu je tako znan in v katerem bi se tudi on rad seznajiil s stranko, njenimi oddelki in и81алоуат1 in s "prebivalstvom. S pozdravom na Fiihrerja je' bila kratika uvedba zaključena. Thimel, ki je bil rojen 27. avgusta 1909. v zapadnoriemškem industrijskem področju v Wuppertal - Elberfeldu, pripada mladi aktivistični vodilni generaciji stranke. Ze leta 1928. je po zrelostnem izpitu na realni gimnaziji v Wuppertalu pristopil po inskripciji na juridično fakulteto kolnske univerze k narodnosocialistični dijaški zvezi in v prihodnjem letu v SA. Leta 1930. ga je sprejela Ortsgruppe Eberfeld v NSDAP. Se istega leta je pristopil k Hitlerjevi mladini te pokrajine. Po njegovem delu v prostovoljni delovni službi, kjer je bil nazadnje vodja taborišča, je postal jeseni 1933. službeni HJ-Fiihrer v pokrajinskem štabu pokrajine Ruhr-Niederrheim s sedežem v Dlisseldorfu. Po nadvse uspešnem delu kot HJ-Fiihrer v tej pokrajini, je odšel kot vodja nemškega mladega naroda v Hitlenjevi mladini (Deutaches Jungvolk der Hitler-Jugend) v letu 1934. na Weatfal-sko. Po enem letu je bil imenovan za vodjo pokrajine Saarpfalz s službenim rangom Oberbannfiihrerja. Na Fiihrerjev rojstni dan leta 1937. je napredoval za Gebits-fiihrerja. Septembra 1938. je bil poklican kot Gebietsfiihrer v Bayrische Ostmark, kjer je do zadnjega , z izjemo njegove vojne službe, odgovorno vodil mladinsko delo v tem Gau-u. Gebietsfiihrer Thimel se je v nekem In-fanteriereglmentu udeležil bojnega pohoda na Poljsko in v Francijo. Po kratkem dopustu je Sel zopet na fronto, in sicer tokrat z Leibstandarte »Adolf Hitler« ter se udeležil težkih bojev proti boljševizmu na jugu vzhodne fronte. Radi njegove izvanredne hrabrosti kot ZugsfUhrer v nekem napadalnem topniškem oddelku je bil v bojih ob Cmem in Azovskem morju odlikovan z železnim križcem EK II. in z oklopnim ju-rišnim znakom ter kmalu za tem z železnim križcem I. Neposredno na fronti je dohitela Thimela, ki je med tei^.že napredoval od Hauptscharfvihrerja za Unterturmfuhrer-ja, vest, da je poklican za komm. nam. Gau^ leiterja v K&mten. Z našim Gau-om je bil že v dobi borbe Pg. Thimel vedno znova v zvezi. On je bil Ш'^4 prvi Hitler-Jugend-FUhrer v Altreichu, ki je imel v ilegalnem času neposredno zvezo s takratno Gauleitung v Kamten. Parteigenosse Friedrich Thimel nosi poleg svojih vojnih odlikovanj srebrno in bronasto službeno odlikovanje NSDAP, Ost-markmedaljo, kakor tudi zlati častni znak HJ in srebrni častni znak NS dijaške zveze. Odnosi med Nemci in čehl Vodja urada za narodno prosveto, minister za šole Moravec, je pred deželnimi, okrožnimi in okrajnimi referenti češke prosvetne službe razvijal smernice svojega bodočega delovanja. Pri tem je označil kot nalogo organov prosvetne službe, da vzbujajo pri Cehih pravilne predstave o položaju njihovega naroda v okviru Reicha in nove Evrope. Tudi danes ni za nobenega Ceha prepozno, je rekel, da se politično na nove preorientira v oni smeri, ki jo zastopa nova vlada protektorata z vsem ' poudarkom. ClS* ško narodno prosyeto in prosvetno eluž^Jf "* čakata po Moravčevih besedah dve Veliki nalogi, in sicer ojačiti v češkem narodu miselnost za Reich in delati za iskreno zbil-žanje med čeeškim in nemškim narodom. чг N a zasneienih deželnih cestah v Movjetski uniji. Vedno znova obtičijo avtomobili v snegu in jih morajo t konji zopet spraviti naprej. (ff-PK-Aufnahme: Kriegsberichter Gayk, HH., Z.) Skupina nemSkih bojnih ladij v Rokavskem prelivu Posnetek oddelka nemSkega brodovja, ki plove skoz Rokavski preliv, kar »nad morjem gospodujoča Anglijaoi ni mogla preprečiti. (PK.Aufnahme: Kriegsberichter TreB. Prehrana mora napršj Navzlic ledenomrzlemu sneinemu viharju prodira kolona na saneh do sprednjih postojank, kjer čakajo tovariši na novo prehrano. Snežni zameti so do metra visoki in vedno znova morajo vojak} stopati s sani, da čuvajo upehane konje ali da skidajo sneg s *ceste*. „ КЕК.-Ли£пв1ипе jrKrlegBberiohtec 1ж karelskega g o uda so javili motajo v kabel u MoStvo neke poročevalne čete je na poti, da popravi to motnjo. Ko se bodo vrnili v svoje xasneiene bvoikerje v gozdu, bodo lahko Javili: Nalog stno izvrSUi, motnjo vzlic sovrainemu ognju odpravili. iPKrAufnahm## IbumoK^ 3K« S&jj Prekomorski boj naSih podmornic V centrali neke nemške podmornice tik pred strelom. Zadnje povelje se je glasilo: »Nobenega giba več « ioInuU Oči vseh so uprte na kentrolne naprave, ki Jca> iejo poloiaj čolna. .(PK..Aufaahnies №Boot-Waf£e, AtL, S5f ^ Btral 4 — SteT. le. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 25. februarja 1942. 3x naše domovine J Tragična nesreča v Klagenfnrtn Zakonca dr. Hackenberger sta se zadušila • svetilnim plinom Dne 14. februarja ob %8. zjutraj so obvestili policijo, da so v hiši Hermanngaase 2, našli mrtva zobozdravnika dra. Hacken-bergerja in njegovo soprogo. ^ Zdravniki so ugotovHi, da sta umrla, ker sta se zadušila s svetilnim plinom. Policijska preiskava je dognala, da sta bili odprti tako glavna pipa, kakor tudi dovodna pipa plinskega voda. Pipa na kuhalniku samem je sicer bila zaprta, vendar •e je ozka plinska cev precej na široko raz-počila. Tako je sama od sebe odstopila in plin je lahko uhajal. Nedvomno gre za nesrečo. Delovanje uradnikov v Oberkralnu Reichsbeamtenfiihrer je zaključil svoje potovanje v Kftrnten Reichsbeamtenfiihrer Hermann Neef je zaključil, kakor smo že na kratko poročali, svoje bivanje v Karaten z dvodnevnim inšpekcijskim in poučnim potovanjem po Oberkrainu (Gorenjskem), kjer ga je spremljal Gauamtsleiter T r o p p e r. Pri tem je obiskal vsa tri okrožja osvobojenega ozemlja. V Radmannadorfu, Krainburgu in Steinu se je razgovarjal s Kreisleiterji I^SDAP, z Landrati in okrožnimi vodji u-rada za uradnike. Reichsbeamtenfiihrer se je zanimal za delovanje uradništVa pri no-voizgradnji uprave in pri tem je priznalno pohvalil njihove povsod vidne in napredujoče uspehe uradniškega dela. Veselje do dela onih uradnikov, ki jih je šef civilne uprave poklical v Oberkrain, se mora ceniti tem višje, ker morajo delati dostikrat pod težkimi osebnimi prilikami. S tem v zvezi se je Reichsbeamtenfiihrer dotaknil ukrepov, ki bodo v bodočnosti prispevali k izboljšanju. Predvsem se je bavil a stanovanjskim problemom in je v .tej zvezi sporočil, da bo tudi v Oberkrainu pričela svoje delo ustanova državne zveze nemških uradnikov za uradniške domove, da se odpravi pconarijkapje stanovanj.. Uradniki so tudi v Ofcerkralnu ,tako je poudaril Reichsbeamtenfiihrer, ravno tako kakor tudi v drugih osvobojenih pokrajinah nosilci strankinega delovanja. — Reichsbeamtenfiihrer se je še kratko mudil v Veldesu in s tem je zaključil svojo vožnjo po Karntnu. Kako nastalalo otroški vrtci Otvoritev dveh nadaljnjih otroških vrtcev ▼ okrožju Stein Ze mnogo je bilo napisanega o vrednosti in pomenu ureditve narodnosocialističnih otroških vrtcev. Prav poseben pomen pa imajo v Oberkrainu. Skoraj si ne moremo predstavljati, koliko dela in priprav je treba, predno je tak otroški vrtec opremljen. Ce obhodimo tako, zaenkrat še tiho hišo, se razveseljujemo ob pogledu na lično pohi- štvo z ljubkimi igračami in jedilnim priborom. Tu vidimo na primer ležalnike, ki jih je izdelala velika tovaraa pohištva pri Steinu. Gauwaltung der NSV mora skrbeti, da dajo otroškemu vrtcu na razpolago potrebni material, kot n. pr. igrače in perilo. Ko vidimo, da je vsak kos perila opremljen z značko NSV in številko, se moramo nehote vprašati, kdo da je vendar opravil to delo vezenja. Okrožna referentinja za otroška bivališča nam je pojasnila ,đa so vaške žene z veseljem naredile po večerih to delo za svoje malčke. Vsi ljubki vzorci In namizni prti so delo kraja in občestva. Ko potem na dan otvoritve starši prvikrat vstopijo v te prostore, lahko vidijo, kako skrbi narod-noeocialistična država in v prvi vrsti narod-nosocialisticSna ustanova za ljudsko blagi- njo (die Natlonalsocialistlache Volkswohl-fart) za najmanjše državljane in odvzame materi z ureditvijo teh otroških vrtcev veliki del skrbi za otroka. Zato pa tudi znajo ceniti delo, ki ga je pri ustvarjenju te ustanove imel okrožni urad NSV, katerega je podpirala pokrajinska uprava. Tako nastajajo v posameznih okrajih domovi, kjer pre-' bivajo naši malčki čez dan. Cilj NSV je, da uredi v vsaki Ortsgruppl, kjer se pokaže potrebno, otroški vrtec. 18. februarja so mogli odpreti zopet dva otroška vrtca, in sicer v Schwarzendorfu in Aichu. Pri njih otvoritvi je govoril v zastopstvu Kreis-leiterja Kreisstabsamtsleiter o pomenu o-troških vrtcev. Razen okrajnega šolskega svetnika, okrajne referentinje za otroške vrtce, okrajnega poverejnika za organizacijo NSV In poedinih Ortsgruppenleiterjev oz. Stlitzpunktleiterjev In občinskih upraviteljev ,so prisostvovali elavnoetni otvoritvi učiteljstvo s šolarji in številni starši. Prešolanje obrliiihov v Oberkraina Peki se učijo peči črni kruli - Tudi druge obrtnike bodo pritegnili Jasen dokaz nad vse nepovoljnih gospodarskih razmer v nekdanji Jugoslaviji so bile razen neizmernega obubožanja celokupnega obrtništva tudi pekariie, ki niso obratovale. Šele potem, ko so vkorakale nemške čete, so mogle te dolgo že mirujoče pekarne zopet zakuriti svoje peči. Dosti pekovskih mojstrov pa ni bilo v stanu speči okusnega črnega kruha iz ržene moke, ker se tega niso učili. Domači kruh so gospodinje večinoma same zamesile doma in so ga samo peč nesle v pekarno. Poslovodja okrožnega obrtništva v Steinu, Pg. H a n s a -S C h m i e d se je trudil, da je s posredovanjem obrtniške zbornice v Klagenfurtu pofi-ii geat pekovskih mo.is^^rov iz Oberkraina (Gorenjskega) na prešolanie v Kla-genfurt, kjer jim je Obermeiater Pg. Anton G a G n e r oskrbel Da bi se prešola i vsi peki v Oberkrainu na izdelavo črnega kruha, je državna cehovska zveza pekovskih mojstrov, okrožni urad Stidmark v Grazu v zvezi z državnim preh"anjevalnim uradom izvedla prešolanje. V ta namen so pomlali nekega nekovskega mojstra iz Grnsša v Oberkrain. Krušni vzorci, ki so jih po-.preteku enega tedna poslali vsi pekovski mojstri iz okraja, so pokazali, da je pripraya črnega kruha v vsem okraju brezhibna. Kruh, ki* ga mesijo gospodinje same in ga nesejo potom samo v pekarne peč, je v mnogih primerih naravnost do neužitnosti slab. Na ta način predstavlja neodgovorno zapravljanje ržene in pšenične moke. NI samo v Interesu p-'cliein-Mltter-dorf in W o C h e 1 n - F e s t r 11 z, ta-mošnje strankine tovariše (orožnike in učitelje) je postavil za Ortsgruppen — oziroma StUtzpunktlelterje NSDAP in jim dal usmerjajoča navodila za njihovo bodoče delo. , Ob tej priložnosti je obiskal Kreisleiter tudi nekatere šole. Pri tem se je mogel prepričati o napredovanju šolarjev v nemškem pisanju in govorjenju. Kreisleiter, razve-seljen in zadovoljen z dosedanjim delom, se je zahvalil učnim močem za njihovo neumorno in gotovo ne lahko delo. Učiteljstvo, skozi mladi učitelji in učiteljice, je obljubilo, da bo še v naprej po svojih najboljših močeh prispevalo k zopetnemu po-nemčenju tega krasnega ozemlja. Ponosni so na svoje naloge in že od prvega dne so smatrali kot posebno odlikovanje, da lahko delujejo v tem področju. Neki deklici v zali noši, ki je pozdravila Kreisleiterja pri njegovem obisku šole z dobrodošlico, je razve-seljen po njeni pridnosti in za nadaljnjo vzpodbudo izročil Kreisleiter knjigo s posvetilom. Gotovo Je občudovanja vredno. Če pomislimo, da je ta deklica, ki še pred nekaj meseci niti besedice ni razumela nemški, d&nes v stanu nemški se razgovarjatL Ta deklica je tudi navdušeno izrazila svojo željo, da bi mogla prav kralu sodelovati v nemškem dekliškem delu in tako postati vredna članica zveze nemških deklet (BdM). Potem, ko so se pojasnila najvažnejša vprašanja, se je Kreisleiter poslovil od svojih sodelavcev in se podal v A Q1 i n g, kjer je prisostvoval pevskemu večeru v Orta-gruppenheimu KVB. Ta pevski večer Je priredila pevska bratovščina iz Villacha pod vodstvom šolskega svetnika Rainerja. O tej prireditvi smo poročali že v naši zadnji številki. V nedeljo je govoril Kreisleiter v W a 1 d a. d. Save zbranim Propagandaleiterjem, ki so se tam sešli iz celega Oberkraina na Strahopetni belj^rajski pučisti Kostičeva Izlava o Slmovlča In njegovih Izlavah Srbski armijski general Josip G. Kostič je napisa) članek o jugoslovanski vladi brez moči v Londonu. Izhajajoč od državnega udara, ki ga je dne 27. marca 1941. 1. izvršil zloglasni general Simovič, pravi doelov-no: ^Njegovo vlado Je tvorila skupina ljudi najrazličnejših strankarsko političnih smeri, znanih republikancev, komunistov, levičarjev In srbofobov. Iz bolestnega pohlepa po oblasti je ta skupina v svoji desetdnevni dobi vladanja, v kateri je vodila nerazumno in nesmiselno državno politiko, strmoglavila državo na blazen način in nesmotrno v vojno, ki ni bila ne zaželjena, ne potrebna in ki je vodila v nesrečo. Malo dni po pričetku vojne Je ta žalostna vlada strahopetno in brez sramu zapustila domovino In narod ter zbežala is države. S tem je ta vlada zakrivila nečuven zločin nad srbskim narodom. Ona zastopa le svoje Jastne interese, nikdar pa ne more in ne sme zastopati interesov srbskega naroda, ki ga je strmoglavila v nesrečo.« General Kostič se peča na to z rekonstrukcijo te »vlade«, ki so jo izvršili pred kratkim in pri kateri sta bUa izločena ge-aersJ Simovič In general Illč. V tej zvezi ozbačuje vso podlost te vlade, ki Je postavila za vojnega ministra Drašo Mihajloviča in ki se drzne po londonski radiooddaji šču-iRkti nenxiimo УЈцаг Suje general Koeti$: »Ali je še kje kaj bolj žalostnega in bolj nespametnega? Je-li še kje kakšna večja bedastoča in večja blaznost? To imenovanje je komično in hkrati gmečno. S tem hočejo nadaljevati politiko, ki ве je dne 27. marca 1941 začela z nesrečnim državnim udarom In ki je pogubila srbski narod.« »Srbski narod se bo«, tako konča general Kostič svoja izvajanja, »sam brigal za svojo nadaljnjo usodo in mu pri tem ni treba onih mož, ki so državo najprej strmoglavili v nesrečo, potem jo pa s svojim strahopetnim pobegom pustili na cedilu.« Razgled po jugovzhodni Evropi Nemško trgovsko komoro s središčem v Zagrebu bodo ustanovili v 'neodvisni hrvatski državi. Poseben pravilnik bo uredil ustroj te komore, njen delokrog, način njenega poslovanja ter pravice in dolžnosti njenih članov. Komoro nadzoruje gospodarsko ministrstvo. Kaiko mo^no se je židovstvo razpaslo med hrvaškimi trgovci, Izhaja iz okolnostl, da je 8.000 Židov v Zagrebu obvladalo ves trgovski živelj in Imelo 1.000 velikih stanovanjskih hiš v posesti, med tem, ko je na 220.000 Arijcev prišlo samo nadaljnjih 16.000 hiš. Na prostozidarske lože so imeli židje močen vpliv, ki je bil ravno tako kakor pri belgrajskih ložah, popolnoma usmerjen po navodilih londonske velike lože. Neodvlspa hrvaška država je sedaj napra^ vila kraj In konec temu zlokobnemu vplivu. Prejšnje židovske hiše upravlja zagrebilca mestns Otvoritev hrvaškega sabora se Je Izvršila v ponedeljek, dne 23. februarja v prisotnosti državnega vodje. Po otvoritvenem govoru bodo Izvolili člnovnlke in delovne odbore. Ministri hrvaške državne vlade bodo ob priliki saborovega zasedanja, ki bo predvidoma trajalo deset dni, zastopnikom naroda podrobno obrazložili dosedanje delo vlade in poslušali njihove želje. Pri nekem policijskem slavju v Belgradu Je ministrski predsednik general Nedlč Izročil zastavo novo ustanovljeni državni policiji. Slavja so se udeležili tudi predstavniki nemških oblasti kakor tudi skrbski minister za notranje posle in belgrajski župan te. policijski predsednik. Ministrski predsednik Je v svojem nagovoru poudaril, da pomeni izročitev t« zastave prlmanje za požrtvovalno službo srbske državne policije. Po^bno mešano udarno poveljništvo za Belgrad ao i Wkojbjp wAaaozW za področje beograjskega meetnega področja. Sestavljeno Je iz uradnikov nemške varnostne policije. Pozove ga lahko vsak v nujnih primerih motenja javnega reda, miru in varnosti. 84 družb z glavnico 448,3 milijonov levov 80 glasom nekega romunskega pregleda ustanovili na Romunskem v prvih 9 mesecih leta 1941. Pri 3* družbah je udeležen nemški kapital v višini skupno 319 milijonov levov. Da poveča konmim prekajenih rib je romunsko kmetijsko ministrstvo sklenilo ustanoviti posebne prekajevalnlce za ribe in pospeševati take obrate zasebnikov. Ogreka industrija za predelavo ovčjega usnja je prej uvažala velik del ovčjih kož iz prekomorsklh dežel. Ker so ti viri surovin za enkrat zadelani In se nudijo ugodne prilike na Bolgarskem, dobiva ogrska Industrija od tam v zadnjem času velike količine ovčjih kož. Ograka in romuneka vlada nameravata nasaditi neko rastlino, ki so Jo našli v Ukrajini In ki Ima kavčuk v sebi. Prvi poskusi so pokazali, da se ir 100 kg surovega materiala lahko pridobiva 1 kg kavčuka. Na Hrvaškem so našli rjavi premog. V vasi Ramišl pri Banjaluki so našli večje količine nijavega premoga, ki vsebuje od 3000 do 4000 kalorij. ШП-епјбпо je vse potrebno, da se prične a kopanjem premoga. Tudi v vasi Zargodor so ugotovili večja le- šNKa smnogti i Breda, 25. februarja 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 5. — Ster. IJS. učnem tečaju. Priključno temu je obiskal v spremstvu svojega Stabsleiterja pripadnike nemške narodne skupine, ki so bili preseljeni iz Ljubljane in so sedaj nastanjeni v nekem okrevališču v K r o n a u. Prešeljenci BO se napram Kreisleiterju zelo pohvalno Izrazili o negovanju in oskrbovanju po NSV. Ko se je Kreisleiter prepričal, da se tudi tukaj vrši temeljito delo, se je poslovil od sonarodnjakov in se odpeljal zopet nazaj vRadmannsdorf, da bi se tam udeležil prireditve v okviru dneva nemške policije. Tako zveni v llttal Velika koncertna prireditev požarne ▼amoeine policije za WHW WHW-prireditev na dan nemške policije Je bila v vsakem oziru popolnoma uspešna. Dvorana tekstilne tovarne je bila skoraj premajhna. Številna predvajanja in predavanja 80 doipolnjevala bogati spored. Z zahvalnimi besedami je zs^ljučil Ortsgrup-penfUhrer Pg. Rohm do'bro uspelo prireditev, ki je vrgla 230 RM čistega donosa. St. Katharlna. (Zborovanje NSDAP B Kreisleiter jem dr. Hradetz-kym.) Pred kratkim se je v ljudski Soli Lom — St. Katharina vršilo prvo ziborova-nje NSDAP. Zborovalnica je bila veliko premajhna za toliko poslušalcev, večinoma rudarjev in delavcev. Z velikim navdušenjem so pozdravili Kreisleiterja dr. Hra-detzky-ja. Ta je navzoče seananil z izrednimi napori in boji FUhrerja od ustanovitve NSDAP do prevzema oblasti ter nato še v sledečih letih kakor tudi z idejami pokreta. Govornik je potem razlagal pomen sedanje vojne in opisal s kakšno močjo in požrtvovalnostjo nas FUhrer vodi proti svetovnemu sovražniku, končni zmagi nasproti. Kreisleiter je na koncu govoril tudi o posebnih razmerah v Oberkrainu (Gorenjskem) in poudaril, da lahko vsak občan s svojimi težnjami in brigami neposredno ali preko župana stopi do njega in da bo skušal željam občine St. Katharina čim najbolj ustreči. Vsem izvajanjem so navzoči sledili z razumevanjem in zaupanjem in je vsak izmed njih šel domov e prepričanjem, da bo tudi Ortsgruppe St. Katharina z vsemi močmi pomagala pri izgraditvi novega reda. Posvetovalnica, za vsakogar Kreisleiter dr. ПгаЛеђку pri otvoritvi Pred kratkim so v AlJlingu otvorili prvo posvetovalnico žen NS-Deuteches Frauen-werk v Oberkrainu (na Gorenjskem); priključena je tudi kuharska šola in šivalna soba. K otvoritvi so prišli Kreisleiter doktor H r a d e t z k y, Landrat dr. H i n t e r-e g g e r in Gaufrauenschaftsleiterin Grete pl. M i 11 e r w a II n e r. Pevski krožek mladinske skupine iz Klagenfurta je goste pozdravil s koroško pesmijo, V šivalni sobi BO se ztorale krajevne voditeljice žen z njihovimi sotrudnicami,. ženami blokov in celic. Kreisfrauenschaftsleiterin Maria G o -ritechnigje obrazložila pomen teh prostorov skupnosti in posvetovalnice. S ponosom je lahko poročala o prvih skupnih delih, ki so jih v teh prostorih opravile žene iz ABlinga v okviru zbirke zimskih reči in sicer je 130 žen v 740 urah 480 komadov deloma na novo napravilo, deloma pa popravilo. Nato je Kreisfrauenschafts-leiterin izročila šivalno sobo in kuharsko učilnico krajevni voditeljici žen, goepe B a s 1 e r, ki je obljubila, da bo s svojimi sotrudnicami razširjala med ženami pojem nemške narodne skujmoeti in si na vso moč prizadevala, da pride na isto stopnjo z ženami v Altgau K&mten in preko tega iz cele Nemčije. Ob izročitvi posvetovalnice Pgn. Ani Mllllegger kot voditeljici te posvetovalnice je Kreisfrauenschaftsleite-rin (joritschnig izrazila željo, da bi ta ustanova v ABlingu izpolnila svqj namen. Orta-gruppenleiterja dr. K1 e i n a in župana Luckmanna so naprosili, da prevzameta v varstvo. Ortsgruppe in občine to meeto skupnosti žen NS. Posvetovalnica žen? Kaj je to in čemu rabi? Tako bo vprašalo veliko prebivalcev Iz ABlinga. Da se z njo in njenimi cilji takoj seznanimo, smo obiskali posvetovalnico v deželnem glavnem mestu Klagen-furtu, o čemer eedaj poročamo. Od živahne kolodvoi-ake ceste smo vstopili v prijazen prostor. Po-svetovalka, prijazna, belolasa gospa nas je prijazno sprejela in smo smeli ostati pri njej ter poslušati, kako se razgovarja % onimi, ki so iskali nasvetov. Takoj za nami je vstopila mlada goepa in ро1отЖ na mizo hla&ke fantka, ki so na zadnji strani imele dve velikanski luknji. »Ah ti otroci! Kaj naj storim? Ta reč gotovo ni več za nobeno rabo!« — »Zakaj bi ne!« Potem sta poskušali in merili, nazadnje pritegnili nelc krojni vzorec za pomoč, nakar se je pokazalo, da Se za fantka dajo sešiti še dve rokavici napestnici in en par toplih copat. Kmalu nato je prišla neka stara ienka; »Moj krompir mi je pozebel, kaj naj storim?« Tudi tej je poevetovalka vedela za pomoč, in 8 prisrčno zahvalo se je ženica odstranila. Med vrati je trčila skupaj z nekim gospodom, ki se mu je zelo mudilo; »Ah ali ml lahko pomagate, moja žena ima jutri rojstni dan in še vedno ne vem, kaj ji naj lepega podarim!« Oh, tukaj je bilo veliko naštevanja. Z dolgim apiškom in s srčnim vo-ščilom po svetovalke za rojstni dan «e je lahko odstranil. Nato eo zaporedoma prišle žene, ki so hotele imeti varčne kuharske receipte, da prištedijo veliko moke, sladkorja in masti za velikonočne potice, predvsem pa sladkor za vkuhavanje, S celo kopico kuharskih receptov in » prisrčno zahvalo so šle domov. Toda tu so se vrata zopet odprla zelo na veliko in široko in vstopil je ponosno — majhen paglavec, pravi abe« cedar; toda jedva je izpregovoril nekaj besed, že se je začel presunljivo in žalostno cmeriti. Na njegovem lepem novem suknjiču je imel viden tintni madež. Poeveto-valka mu je predvsem obrisala očke in nosek in mu nato dala nasvet, to se pravi z dejanjem samim; Breiz tintnega madeža je lahko odkorakal. »Ah kako prijetno!« je rekel mlad mož, ki je ob vstopu Stresal snežinke. Ta je ostal precej dolgo, ker je potreboval spisek vse kuhinjske in jedilne poiode, ki je potrebna mlademu paru v bodočem domačem življenju. No tu je bilo * treba sestavljati in računati, da je bilo končno »pisano najvažnejše. Medtem je morala poevetovalka dajati vedno znova pojasnila, o uporabi živilekih kart in nakaznic za obleko, o pravici hišne pomočnice do dopuBta, o varčnem kuhanju. Tu pa tam je »topila k telefonu, da je za svoje obiskovalce in obiskovalke »prejela pojasnilo od raznih uradov. Zelo neradi smo končno zapustili posvetovalnico in hvaležno stisnili roke poevetovalki; zdaj smo si popolnoma na jasnem, kam moramo iti ,ako nas tarejo velike ali majhne stvari: v posvetovalnico, ki nam jo opremi NS ženetvo v Afilingu, Dan policije'' - Doslej 347.430 Ш Največ]! nspeh SSrntna - Bruggen v okrožju Spittal In Veldes Kot uspeh zbirke na »dan nemške policije« je predhodno ugotovljen znesek 547.449.72 RM. Karnten je « tem doseglo svoj do sedaj največji uspeh pri zimski pomoči, ki znaša na osebo v celi deželi okroglo 86 Rpf. Vsa okrožja Izkazujejo napram lanskemu letu zelo visoka povečanja, Svote, ki so jih nabrala, so sledeče: Kvoti m estho Prvi konceri po želfl v Laaka an dr^rZaicr Vojaška godba, godba policije In Webrmannsdiafta v službi vojne zimske pomoči v zadnjih dneh so lepaki po meatu oznanjali tukaj še nepoznano prireditev nemške vojne zimske pomoči. Upravnik NSV M o -ser je imel veliko dela, da je zbral vse velike in male darove in vse muzikalične želje ljubiteljev godbe in darovalcev med prebivalstvom Laaka. Velika dvorana strankinega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička in še zunaj pri durih dvorane so se prerivali za godbo vneti poslušalci. Razen predstavnikov oborožene sile, policije in oblasti, je prišel kot zastopnik Kreisleiterja Kreisstabsamtsleiter K o c h. Zug-wachtmeister Fischer in Ortsgruppen-leiter NSDAP Bodner sta vodila ves koncert. Prvi je pozdravil vse navzoče in predstavil poslušalcem, ki so željno čakali, god-beni vod oborožene sile, godbeno četo policije in godbeni vod Wehrmannschafte Laak kot izvajajoče pri koncertu po želji. Nato je Obergefreiter Stuffer prečital želje z do-šlimi darovi, nakar je pričelo sviranje, ki je razveselilo srce. Moderni šlagerji, prikupni kapelnikovi violinski soli, so se menjavali ш strumnimi koračnicami in znanimi potpuriji godbe Wehrmannschafte. Vmes so izvajanja na kromatični harmoniki in saksofonu poslušalce tako navdušila, da so napovedovalci večkrat le težko ustregli množici, ki je ploskala in vedno znova zahtevala ponovitve. Globoki pomen te prireditve je doumel pač šele sedaj marsikateri izmed poslušalcev, ki so mu nemara prej pod zapadnim pU tokratskim vplivom smešili vse te prireditve vojne zimske pomoči velikonemške države. Narod, ki sedaj že leta in vsaki-krat, bodisi pri uličnih zbirkah za WHW, bodisi pri predstavah za WHW, pri koncertih po želji in si. vedno znova dokazuje globoko povezanost in popolno razumevanje do državnega vodstva, ne more nikdar in nikoli izgubiti te vojne; tak. narod mora zmagati in bo zmagal. Vsakega lahko upravičeno navdaja ponos, da sme biti član te države in tega naroda. S temi besedami je Ortšgruppenleiter, Bodner zaključil koncert po želji in se zahvalil godbenikom in sotrudnikom za njihovo sodelovanje ter gostom zn njih prihod in njihova darila. Popoln uspeh za vojno zimsko pomoč je imela tudi ponovitev koncerta, po želji naslednjega dne. Takrat so bili navzoči tudi vodja krainburške Wehrmannschaftsstan-darte ObersturmbannfUhrer Kusch«r, Kreisamtsleiter NSV K m e t i t s o h In pokrajinski vodja Hauptbannfiihrer S c h o a s. Oba koncerta po želji sta prinesla nad 4.600 RM. Tako je prebivalstvo v Laaku, ako prištejemo Se uspeh državne ulične zbirke, na dan nemške policije darovalo nad 14.000 RM. • RM V Rpf 1, Spittal 64.000,— 116.13 2. Lienz 83.995,33 106.71 3. Klagenfurt 117.301.64 105.38 4. Radmannsdorf 50.337.78 102.17 5. St. Veit a. G. 55.585.58 99.67 6. Vlllach 75.000.— 95.28 7. Wolfsberg 37.328.57 77,29 8. Veikermarkt 32.412.11 63.61 9. Hermagor 11.488.71 62.06 10. Krainburg 45.000.— 59.48 11. Stein 25.000.— 41.11 547.449.72 86.04 v itevilkah okrožij Wolfaberg In V61ker-markt BO zapopadeni tudi izidi iz Unter-drauburga in Mleaetala. Viaokoet skupnega uspeha se vidi najbolje, ako se ga primerja z onim iz drugih let. Ozemlje stare dežele izkazuje proti prejšnjemu letu povišanje za RM 1Т.924. Ako pa pogledamo še dalje nazaj, vidimo, da so prve ulične zbirke za WHW v Gau KILrnten imela praviloma izid nekako RM 60.000. Ta znesek je na pretekli dan policije okrožje Penčmo zborovanje voditeljev NSDAP In KVB Nedavno so bili vpoklicani k poučnemu tedenSkecmu tečaju v Wald vodje organizacije pri NSDAP in KVB iz vsega Ober-kraina (Gorenjdiega). Po razvitju zastave je Kreisleiter dr. Hradetzky udeležencema tečaja predaval »o boju in zmagi narodno socialističnega pokreta«. Večer je potekel v prijetnem tovarištvu pri pevski uri. Drugi dan so sledila nadaljnja predavanja. Predvsem je govoril Organisations-leiter dr. H a s h o d o nalogah organizacije NSDAP. Nato je Kreisstabsamtaleiter Ruschnig iz Ste in a obravnaval snov »Delo voditelja organizacije«. Obema predavanjema je vsaklkrat sledila temeljita debata, v kateri se je pojasnilo marsikatero vprašanje, Z največjim zanimanjem je bilo sprejeto končno predavanje Kreisleiterja Pg. P i 1 z a iz Steina, ki je govoril o nacio-nalno-socialističnem svetovnem nazoru. Ko so bili sneli zastavo, je bil tedenski pouk svečano zaključen s skupno pesmijo in pozdravom na FUhrerja. Radmannsdorf. (378 žen je obiskalo kuharske tečaje.) V času od 8, do 19. februarja se je v radmanndorfskem okrožju pri enajst krajevnih skupinah vršilo 21 kratkih kuharsih tečajev NSF DSP pod vodstvom Pgn. Trude Anger-j e v e in Pgn. Anne MUlleggerjeve. Tečaja se je skupno udeležilo 378 žen. Kjer koli sta se pojavili voditeljici tečajev, bodisi v Lengenfeldu ali v Bresnitzu, bodisi v • Woehoiner-Peistritzu, Wocheiner-Vella-chu ali Reifenu, bodisi v Vigaunu, Bresia- chu, Kaieru, St. Katharini In Neumarktlu, povsod so jih čakale žene z vnemo in bile pripravljene sprejeti novosti, ki so jim jih pokazali tečaji. Radmannsdorf. (Nove zaloge.) Voditeljice krajevnih oddelkov v okrožju Rad-mannsdorf so vpoklicali v novo otvorjeno kuharsko šolo v AGling, kjer je Gaufach- bearbeiterin Trude Angerer t njimi praktično predelala nov kuharski tečaj, ki ga bodo ponavljale ženam pri Svojih Orts-gruppen. Takrat so se bavile posebno z domačimi živili, kašo, zdrobom in z varčnim prirejanjem močnatih jedi, Radmannsdorf. (Otvoritev mestne knjigarne.) Da ustrežejo večletni želji prebivalstva, so po iniciativi župana otvorili knjigarno, ki bo služila prosvetnim potrebam, Ze v prvih dneh je veliko povpraševanje pokazalo, kako potrebna je ta trgovina. Prodajalna in izložba se nahajata v največjem drevoredu Am Buchenweg. V dveh velikih izložbenih oknih vidimo najlepše nemške knjige, sredi med njimi pa PUhrerjev kip. Otvoritvi so prisostvovali Kreisleiter, Landrat, župan in vodja NSV in več občinskih svetnikov, V knjigarni bodo vodili tudi posojevalno knjižnico in jo v kratkem otvorili. Radmaiuisdorf. (Smrtni slučaj.) Te dnf je v Radmannsdorfu umrla 63 let stara žena fotografa Alojza Wengarja, gospa Vera W e n g a r rojena Ollrom. Pogreba se je udeležilo veliko Število znancev in domačinov. Spittal Igraje doseglo, največje okrožje v deželi, Klagenfurt, pa skoraj podvojilo, in cela dežela (brez novih pokrajin) pa posed-morila. Vzroka za to velikansko napredovanje nikakor ni itkati v materielnih prilikah, čeprav se mora brez dvoma upoštevati sijajen razmah gospodarskega življenja po prevzemu oblasti. Merodajnejši je vpliv neumornega vzgojnega dela od strani narodnega socializma. Temu se mora tudi pripisati, da je pojem narodne skupnosti tako globoko zasidran, in zaupanje do vodstva tako trdo utemeljeno, da se danes vsak po-edini rojak s svojim darilom pri zbirki za # vojno pomoč v resnici izpoveduje za novo Nemčijo, Najboljše krajevne; „in Pri celi vrsti krajevnih skupin glede in«-i vanredne visokosti izidov ni treba nobenegiP komentarja več. Tako je krajevna skupina Bruggen v okrožju Spittal javila kvoto na osebo 4.98 RM. Naslednja krajevna skupina je Veldes z RM 4.15. Ortsgruppe Greifenburg izkazuje napram lanskemu letu povišanje za 138% in kvoto na osebo 3.66 RM, Ortsgruppe Lienz-SUd kvoto na osebo 3.04 RM, Ortsgruppe F e 1 dk i r c h e n, ki se je vedno odlikovala, je imela kvoto na osebo RM 2.72, Ortsgruppe Villach-Mitte RM 2.61, Ortsgruppe M б 1 b 11 n g RM 2.16, Wolfs-b e r g okroglo RM 2.— in V51ker« m ar k t RM 1.61. Vsi se lahko ponašajo in tudi druge krajevne skupine v vseh okrožjih dežele so lahko s ponosom javile izide, ki daleč presegajo navadni premer. Vsako gospodinjstvo v KSlmtnu je na »dan policije« darovalo okroglo RM 3.54. Okrožja v Oberkrainu (Gorenjskem), zlasti Radmannsdorf, so se zopet obnesla na tak način, da o pripravljenosti njen%a prebivalstva do obnove ni dvomiti. Vsi nabiralci ia nablralke, ki so se udeležili te uspešne akcije, so vredni najvišje pohvale, Policija je pa lahko ponosna na ta edinstveni dokaz zaupanja, ki mu ga je doprineslo prebivalstvo K&mtna. Gau K&m-ten se bo s svojim dokončnim izidom gotovo nahajal med prvimi deželami države. Radmannsdorf, (Gledališki večer.) Pred kratkim se je vršila v domu Volksbunda predstava komada »Vse je v redu«, ki ga je uprizorila v Oberkrainu že dobro zmana gledanška družba Schnutt iz Graza. Tudi pri tej predstavi se je pokazalo kleno znanje igralcev, za katerega se je zelo številno občinstvo zahvalilo z močnim odobravanjem. Zelo so tudi ugajali komadi na harmoniki in dve narodni pesmi, ki sta jih dva igralca izvajala v odmorih. V petek zvečer so uprizorili veseloigro »Flori se hoče poročiti«, ki je tudi imela uspeh. SteinbUchl. (Zborovanje NSDAP.) V dvorani prosvetnega doma se je pred kratkim vršilo zbornvunje v okviru krajevne skupine SteinbUchl, v katerem je dr. Hauswlrthiz ABlinga Številnim poslu« šalcem razlagal nastanek NSDAP ter jih seznanil s težkim in tako uspešnim delom FUhrerja. Btran Ч. — Ste^. 16, K AR AW A N K EN-В PTE Sreda, 25. febraar^a 194%, Зж domovine KraJnburg. (Nesreča pri delu.) 39 let atari delavec Jurij В o ž i č e v i č, ki je жа,роб1еп pri tvrdki >Intex«, je spodrsnil pri delu na betonskih tleh in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico Gallenfels. Radmannsdorf. (Razne nezgode.) Učiteljica ročnih del v p, Olga S i t i g je Izpodrenila in si zlomila levi laket. — Pri sankanju se je ponesrečila mlada Minka R e e m a n n, hčerka znanega trgovca z uenjem, in se težko poškodovala na nogi. Da bi prišli v okom pomanjkanju vode, so eedaj v Radovini zajeli dva no^va izvirka ter z njimi ojačli in izgradili že obstoječi •vodovod, ki preskrbuje Veldes in Goriach E dobro studenčnico. Tudi sicer opažamo živahne priprave za gradbeno delovanje v Veldesu. Bresiach. (Zborovanje NSDAP.) Zadnjo nedeljo se je vršilo zborovanje NSDAP, ki je bilo zelo dobro obiskano Vkljub zelo slabim cestam. Ortsgruppen-fiihrer KVB Gabrieltschitsch je pozdravil »koro 200 zborovalcev, nakar je govoril Ortegruppenleiter dr. Klein iz A fi 1 i n g a. Ta je pazljive poslušalce seznanil z velikim delom Flihrerja in ciljih . narodno gospodarske ideje ter velikonem-ške države. Govornik je navzočim predočil njihove naloge. Navdušeno odobravanje je dokazalo, da hoče prebivalstvo sodelovati pri novi ureditvi v Oberkrainu (Gorenjskem). Breenitz. (Izročitev članskih izkaznic.) Pred kratkim so v zveznem domu KVB nadaljnjim 290 članom izročili članske izkaznice in znake KVB. Izročitev in svečano zaobljubo je opravil Ortsgrup-ppnfiihrer Kuno W i d r a, ki je po izročitvi imel na navzoče nagovor o pomenu in biatvu KVB. Neumarktl. (Zborovanje gostilničarjev.) Te dni se je v Neumarktlu vršilo zborovanje gostilničarjev, ki so ga obiskali vsi gostilničarji tukajšnjega sodnega področja. Poslovodja gospodarske skupine Untereteinerje pozdravil deželnega svetnika dr. Hintereggerja, deželnega revizorja D o h r a in uradnika pri kontroli cen M i g 1 a r a. Deželni svetnik je dal splošne smernice, oba zadnja pa Bta govorila 6 vprašanjih prehranjevalnega gospodarstva in oblastveno določenih cen za časa vojne. Neumarktl. (Padec na cesti.) Ko ee je 82 let stara gospa Matilda D o 1 i n a r-jeva vračala z dela domov, je padla in Bi zlomila deeni laket. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico v Gallenfels. Stein. (Padec na cesti.) Šestletni kmečki sin Zibert je padel na cesto in si zlomil levo nogo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Gallenfelsu. Domsichale. (Družabni večer.) Obratovodja Franz Z o r n je v tovarni usnja in kovčkov pred kratkim priredil uslužbencem prav dobro uspeli večer z raznimi zabavami, kakor telovadbo, šaljivimi predavanji, dekliškim kolom, zbornimi spevi in pesmimi od strani uslužbencev. Prireditev se je vršila v tovarni in je potekla v najlepši harmoniji. Prisotna sta bila tudi Kreisobmann DAF Pg. H u e m e r in Kreis . leiter NSV iz Steina. Zwiechenw&ssem. (Apel krajevno skupine.) Dne 14. t. m. se je v tukajšnjem domu Volksbunda vršil prvi apel krajevne skupine, h kateri so bili povabljeni vsi sotrudniki in sotrudnice. Vodja krajevne skupine Pg. Schwarz je otvo-• ril apel in govoril o zgradbi NSDAP v splošnem in podrobno o zgradbi poedinih krajevnih skupin. Nadalje je razmotrival naloge uradnih činovnikov in način kako naj jih izvršijo, ter pozval zborovalce, naj krepko sodelujejo. Nato se je vršil razgovor poverjenikov NSV in ženske skupine. St. Katharina. (Akcija za o bdel a-nje ledine.) Da se bo tudi v naši občini dvignila produkcija poljskih pridelkov, se bodo oddale v najem vse neobdelane njive tistim, ki svojega zemljišča nimajo. Posestniki, ki imajo take njive na razpolago pa jih sami lie bodo obdelovali, naj jih prijavijo na občini. St. Katharina. (Kuharski tečaj.) Na številna vprašanja sporočamo, da se bodo kuharski tečaji v kratkem nadaljevali v okrilju Frauenschaft, ki jo vodi agilna go«^a Primožič Rosalie, goetilničarka in trgovka na Slapu. Ona sprejema prijave. St. Vett an der Save. (Predpustna gibava.) Kakor znano, Je v jugoslovanski dobi duhovščina prepovedala vse pred-pustne prireditve. Tem večji je bil naval k (;rvi predpustni zabavi, ki se je pred krat- &om in polic 2,000.000 ton sociyfa iz majhnih vrtov Mobllizlranje talnih rezerv - toda brez „klpoborstva" NS-Landpost nam objaanjuje razne pozive k stopnjevanju storitve pri pridelovanju sočivja, ki so jih izdala razna mero-dajna mesta. Medtem, ko so pred nekaj leti potrošili na glavo letno 48 do 50 kg sočivja, se je v letu 1041. poraba povišala na 70 kg. Površina, ki je bila zasejana s sočiv-jem, se je od leta 1939. do 1941. povečala •za okroglih 45%. To je brezdvomno velika storitev. Ce pa so nastale kljub temu vedno znova, posebno v velikih mestih, napetosti pri preskrbi s sočivjem, je to enostavno posledica dejstva, da je povpraševanje po so-čivju v zadnjih letih hitreje porastlo, kakor je bilo mogoče povišati produkcijo. To ni presenetljivo. V berlinskih gostilnah oddajo dnevno en milijon porcij. To je še enkrat toliko, kakor pa pred vojno. Te porcije, ki smo jih navedli kot primer, pa so sestavljene danes v mnogo večji meri iz sočivja, kakor prej. Tudi milijonsko število onih, ki jih oskrbujejo v obratnih kuhinjah se je od izbruha vojne več kot podvojilo. Torej ni samo na-rastlo povpraševanje posameznega gospodinjstva po sočivju, temveč tudi povpraševanje velikih potrošnikov. Da bi mogli zadostiti temu neprestano naraščajočemu povpraševanju, bomo letos Se enkrat za 25% povečali površino, ki je zasajena s sočivjem. Dopolnilno k temu so započeli akcijo, ki naj mobilizira one rezerve, ki Se počivajo v domačih vrtovih. Leta 1941. je odpadlo od celotne žetve sočivja, ki je znašala 5,6 milijonov ton, okroglo 1,7 milijonov ton na domače vrtove. Iz teh 1,7 milijonov naj postane letos najmanj 2 milijona. To je cilj posestnikov majhnih vrtov. Vzporedno s tem gre akcija stranke za obdelovanje ledine. Ta akcija se s povečano močjo trudi, da se obdelajo ledine, ki se nahajajo v mestu in v mestni okolici in so primerne za vrtnarsko izkoriščanje. Pri tem so pa vsa odgovona meeta edina, da nima nobenega smisla uganjati nekakšno kipo-borstvo. Nima n. pr. nobenega smisla vsaiko trato v javnih parkih preorati in saeaditi ■ sočivjem, ker prvič nikakor ni vsaJca trata primerna za pridelovanje sočivja, ker je , plast prsti dostikrat pre tenka, drugiž pa ■? moramo zagotoviti strokovne moči, gnojila itd., če hočemo imeti stvaren uspeh. Nikakor ne smemo tratiti gnojil in semena. Gotovo je potrebno, da mobiliziramo tudi poslednje rezerve za zagotovitev naše prehrane; to pa moramo delati pametno, ker naredimo drugače'več škode kakor pa koristi. Ob zaključku pripominja objasnilo Se to, da čim več mest prime v svojem omejenem prostem času za lopato, da samo pridela svoje zelje, tem večje bo za vedno tudi razumevanje mesta za deželo. m D e k I i i k e roke pomagajo Obvezanke vojne pomoint sluibe RAD v otroikem dnevnem zavetiSSu NSV. (Purper, Zander-Multiplex-K.) kako |e Ireba v sedanlih prilikah kolobarill Med razne vrste krompirja nasadimo, ko ga oeujemo, peeo, zelje iJi rano "koruzo (činkvantin). Obenem, ko kromipir izkopavamo, tudi koruzo oeujemo. Ob ugodni jeseni činkvantin še prav lepo dozori, aiko ne, ga pa pokrmimo. Tudi med navadno koruzo lahko podsa-dimo na primer peso. Med oftinmo žito, poeefeno med ječmen, lahko ркзвејето strniščno korenje, ki nam da lep pridelek, če ga oplevemo oziroma okopljemo takoj, ko je žito požeto. Proso v ugodnejših (dolinskih) legah prav lepo dozori tudi še, če ga poeejemo na deteljišče Sele po drugi košnji. Sončnice je mogoče иефе&ао gojiti kot medsadež med peso, in sicer taiko, da jih pose jemo kolikor mogoče v iste vrste kot ■ '-Twag '■ f. o T , ' , If« Д» : , ?■'■ >, ::;, V«--- '.-. ^ ^ 'J ■J A'f.v . ;, ' "- ' ■ ^ -'. i - 1«i- I Dv* jedilni shram bi рш t шкшгахИка! Red v jedilni shrambi je vatna zapoved, posebno sedaj v vojni. Koliko vrednosti se tudi Se danes izgubi v marsikaterem gospodinjstvu in to vrednosti, ki se morejo nabaviti le z iivilskimi kartami in jih torej ni mogoče nadomestiti z denarjem. ^ (Scherl-Bilderdienst-Archav-Autoflex.) kim vršila v okrašenem ljudskem domu. Veselo razpoloženje prebivalstva se je zrcalilo v veselem vrvenju, ki je prikipelo do vrhunca, ko je prireditev obiskal Kreislei-ter Pg. K USB iz Krainburga. Ob prihodu so ga živahno pozdravili in prijazno sprejeli; v njegovi družbi je prišel tudi Kreis-stabsamtsleiter Pg. K o c h. Posebno so se dopadla izvajanja telovadcev iz St. Veita, ki jih je vodil vodja krajevne skupine Pg. L i X11. Znatni čisti dobiček te uspele prireditve je dobila vojna zimska pomoč. Sairach. (A p e 1 č 1 a n o v KVB.) Pri apelu članov KVB so svečano razdelili članske izkaznice in znake. Littai. (Zaobljuba člano^,) V dvorani teketilite tovarne je bila zo]^ zaobljuba članov KVB Ohagruppe Littai. Ortegruppenleiter Pg. Rohm je živo opozarjal jibrane člane na njihove dolžnoetL Wocheiner Vellach. (Apel A m t s w a 1-terjev.) Pred kratkim je novo postavljeni vodja oporišča NSDAP Pg. Hans Pleikne.- sklical svoje sotrudnike na zborovanje. Med drugim je poudaril, da so pr^ivalcl te кгмпе pokrajine lahko srečni in hvaležni, da so po Fiihrerjevi volji bili sprejeti v mogočno veliko Nemčijo. Obrazložil je tudi velike naloge bodočnosti. Kronau. (Potovalni kino.) Ker so 96 izboljšale razmere pri električnem toku, je bilo ta teden mogoče zopet predvajati film, in sicer »Zgolj ljubezen«. Za pripadnike nemške skupine, ki so se preselili, je bila prirejena posebna kinopredstava. Habem. (Zborovanje NSDAP.) ipred kratkhn se Je. v Habćmu vrSUo zelo dobro obiskano zborovanje stranke. PH tej. priliki so poslušalcem pojasnili vzroke in . pomen aedanjf^a-boja. peso ter jih obenem s peeo obdelujemo. Sončnice dozorijo mnogo prej in ima pesa nato ie neikaj časa sama. vee proetor na razpolago. Seveda je treba za dvojni eadež tudi dvojnih nmožin gnojil! e. Nič ne škoduje, če se v sedanjih Izrednih razmerah tudi neikoliiko pregrešimo proti sicer veljavnim pravilom ж» poljako kolobarjenje, če ee nam s tem posreči za-čaeno dvigniti pridelek živil. Krompir na primer smemo na zemljiščih, ki mu posebno ugajajo, brez Škode gojiti dve, ali celo tri leta zaporedoma. Zato bo posebno hribovski kmet prihodnjo spomlad sadil po možnoeti tudi na lansko krompiriSče spet krompir, namesto da bi ga poeejal z ovsom, kot po navadi. Tudi krušno žito bomo sejali v večji meri kot navadno. Zakaj ne bi enkrat tudi gospodar, ki Se nikoli ni posejal niti zma j a r e g a žita, vsejal prihodnjo spomlad nekaj jarega ječmena, pri katerem mu bo gnojenje s hlevskim gnojem poplačano z zrnjem, medtem ko mu ga oves poplača samo z večjo slamo! Prihodnje poletje bomo na stm ozimnega žita vsejali kar največ ajde, četudi bo zato manj prostora za repo itd. Morda boste rekli: Do spomladi, ko bomo spet Sli na polje sejat In sadit, je Se daleč; kakšen smisel ima torej zdaj, sredi zime, vse to pisanje?! Vam, ki tako mislite, samo nekaj vprašanj: Ali imate poljeki kolobar za evoje po-seetvo sploh že seetavljen? Ali ete že določili, na katero njivo in na kolikšno površino boste sejali spomladi koruzo, oves, koliko zasadili s krompirjem, fižolom itd. Ali veste, kolikšne količine semena za posamezne setve boete potrebovali? Ali ste se že odločili z^ prikladne vrste? Ali imate semena teh vrst doma, v do-voljni količini, ali ne? Ali ste semenski krompir, fižol, peso itd. že naročili, če ga nimati doma, oz. če hočete seme izmenjati? Ali ste naročili tudi Že potrebna umetna gnojila in apno ? Ali ste aprašUi zemljišče za krompir in peso? Ce ne morete na vsa razstavljena vprašanja pritrdilno odgovoriti; so vsa naša navodila za vas komaj pravočasna, če n« morda že - prepozna! ) r. Ztmmer-, fensfer- und Neberfhermomefer Dipl. Oplikttr C. KronfuB вашиишгми !• uB I Ш1 aAtmlar t. 25. febrnarja 194?. KAnAWANKEN-BOTE §*тш 7. — Stqr. M« Dr. F. J. Lukae Tzrežite! Hranite! QtMuiina in џуакИепв^ Q)enhjdt m£lJto^ujeJt und fifaktueh 51, LEKCIJA I. Bilden Sle пасћ dem Muster SStze. (Beispiel: Dieses Zimmer gehort mir> Es ist mein Zimmer. Es ist das meine.) 1. Diese Uhr gehort dir. 2. Dieses Messer gehort Karl. 3. Dieses Bild gehort Anna. 4. Dieses Klavier gehort den Kindem. 5. Diese Hauser gehoren ihm. e. Dieser Garten gehort uns. 7. Diese Pferde gehoren euch. II. Ersetzen Sie die Hauptworter durch persfinliche Furworter. (Beispiel: Die Bergsteiger zeigen ime den Weg. — Sie zeigen ihn uns.) 1. Der Brieftr&ger bringt uns die Post. 2. Meine Schwester echreibt ihnen einen Brief. 3. Ich habe Karl eine Geschichte er-z&hlt. 4. Der Tlschler hat die MBbel ver-kauft. 5. Der Fleischhauer hat mir (ein) 1 Kg. Fleisch verkduft. 6. Der Dienstmann bringt meinem Vater die Apfel. ' 7. Der Diener halt seinem Herrn die Tiire geoffnet. 8. Meln Bruder hat melner Schwester ein Geschenk geschickt. 9. Der Nachbar hat seinem Freund den Rechen geliehen. 10. Meine Freunde zeigen einem Be-kannten ihre Briefmarkensammlun-gen. 11. Der C9ief eagt ni seinem Angeetell-ten: »Helen Sie fiir den Buchhalter die Poet«. 12. Paula begegnet einer Bekannten. 13. Der Bekaimte gibt diesem Herrn Vordrucke. 14. Wollen dii Herren diese Zettel aus-fUllen? 15. Erich fr> den Beamten, wo der Auskunftsschalter ist. 16. Der Kellner hat die Speisekarte ge-bracht. 1=^' •17. DkrKellnerln hat eiae Plasche auf den Tisch gestellt. 18. Die Kinder haben das Obat ge-gessen. III. Erg&nzen Sie richtig; (Beispiel: Hier ist mein Zimmer und dae meines Bruders.) 1. Hier sind meine Handschuhe und... (meine Schwester). 2. Hier ist mein Hut und... (mein Vater) S. Dort ist meine Bluse und... (meine Freundin) 4. Hier Bind meine Selbstbinder und... ■ (Karl) • Д. Wo ist mein Buch und... (mein Kollege) ? IV. Betzen Sie folgende Sštže In die Zu-kunft. 1. Der Zug fahrt ab. 2. Wir treffen viele Bekannte. ■8. Ihr 15st die Fahrkarten. 4. Sie lassen das Gepack zum Zug bringen. . . 5. Er geht fort. 6. Ich bleibe daheim. V. Setzen Sie die Worter in Klammem in der richtigen Form ein; -1. Sprechen Sie nicht; der Kranke (schlafen noch). 2. Alle (schlafen) ala wir (ausgehen). 3. Wozu (dienen) diese Glaaer? ■^4. Gestem (ausgehen, Mitvergangen-heit) um 3 Uhr. 5. Um wieviel Uhr gew9hnlich (ausgehen, du) ? 6. (Bereuen, du) delne Fehler? Ja, ich (bereuen) sie. 7. Es (sein) kalt, man (mlissen) die Fenster schlieSen. 8. Der Tisch ist (bedecken) mit (ein weiBes Tischtuch)'. ' d. Wer hat (Sie dieser Platz anbleten). 10. Warum haet du nicht (dein neuer • Hut aufsetzen). 11. Maria sich jetzt (anziehen). 12. Du (kommen) mit (ich). 13. Er (nehmen der Schliissel) und (stecken) ihn in (der Sack). 14. Er hat uns auf (der Gehsteig) ge-geniiber (die Post sehen"). 15. Wer hat (Karl) Mutze (nehmen). 16. Als er die Nachricht von der Tod, sein Vater ћбгвп, beginnen) er zu weinen. 17. Er hat ebđn (ein Brief schreiben). 18. (Giauben) du, da8 er Wort (hal-ten)? 19. Er hat (sein Freund) die 600 RM (leihen). 20. Woran ist er (sterben)? Von einem gliihenden Eisenetiick die Hand durchbohrt. Schwerverletzt ins Spital. Der In einem Betrieb im Miefltal be-schaftigte Walzer Deschmann wurde am 1. Jull das Opfer eines schweren Un-falls. Deschmann wurde bei der Arbeit von einem StUck glUhenden Walzeiseris an der linken Hand gettoiffen. Das glflbende Eiseh durchbohrte die Hand und rief eine schwere VerletKung hervor. Der Verunglvickte fand Aufnahm^ im Erankenhaus. Liebet der Neffe als der Onkel. Der Neffe eines berlihmten italieniechen Komponisten hatte zum Andenken an den verstorbenen Onkel einen Trauermarsch koroponiert und ein Exemplar der Partitur an Rossini Ubersandt. Nach einiger Zeit fragte der junge Muslker den Meister: »Wle hat' Ihnen mein Trauermarsch ge-fallen?« — Rossini erwiderte: »Melner Meinung nach ware eg besser gewesm, Sie waxen gestorben und Ihr Onkel hStte den Trauermarch kamponiertr« ■ ' ■ 'fvrr- I ■ Ein 179 Jah^e fkltee Ehepaar In MdrntMs (MaiAfratiken) konnte ein Ehepaar die eiserne Hochzeit feiern. Der Mann let 94 and die Frau 85 Jahre alt W»rte* anbieten (etwas) — ponuditi Andenken (a) — spomin (ek) anziehen (sich) — obleči (se) ausfiillen (etwas) — iz-, napolniti. Betrieb (Fabrik) (m) — obrat bilden (formen) — tvoriti, izobraziti Buchhalter (m) — knjigovodja Briefmarkensammlung (w)' zbirka pisemskih znamk daheim — doma durchbohren — prevrtati, prodreti ersetzen (etwas) nadomestiti, "zamenjati, povrniti Exemplar (s) — izvod, eksemplar feiem (etwas) slaviti, praznovati, i gliihen — žareti, razbeliti Hochzeit (w) — svatba komponieren — uglasbiti Komponist (m) — skladatelj Neffe (m) — nečak Partitur (w) —partitura schwerverletzt — težko ranjen Selbstbinder (m) — samoveznica Ubersenden, ich iibersandte, ich habe iiber- eandt — poslati Vordruck (m) — formular, vzorec Walzeisen (s) — valjano železo, valjanec Redewendimgen Wort halten — pri besedi ostati, mož beseda biti. das Opfer ćlnes Unfalles werden — žrtev nezgode postati eine Verletzung he^orrufen — poškodbo povzročiti. zum Andenken — za spomin melner Meinung nach — po mojem mnenju. 3% vseh štafet sveta Jflaf e i^ospodacsfte шшо9%€л Leta 1942. v Nemčiji ne bo veleeejmov. Državni minister za izobrazbo in propagando je v sporazumu z ministrom za gospodarstvo odredil, da se leta 1942. v Nemčiji ne bo prirejalo velesejtnov kakor druga leta. yee.sile nemškega gospodarstva bodo letos delale za zmago nemškega orožja. I C* pet let konoentradjdteg« tabora ita Poekušal je izdelovati zlato, Izumil je pa izdelovanje poroelkna. Johanna Frledricha Bottgerja, ki se je rodil pred 260 leti v Schlizu, smatrajo za izumitelja izdelovanja evropskega porcelana. Bottger je bil sanjač. Poskušal je izdelovati zlato, dokler mu ni končno uspelo nekaj res dobrega in koristnega ustvariti. Uspelo mu je namreč iz ilovice iz okolice MeiSen izdelovati odličen, rjavordeč porcelan, ki ga je imenoval »jaa-pisporcelan«. Ta Izum je predstavljal pred-stopnjo k iznajdbi trdega porcelana, kakršnega so že davno poznali Japonci in Kitajci. V Evropi so se že od 15., stoletja trudili, da bi jim uspelo te izdelke posnemati. Švedi so pa Bottgerja v trdnjavi Konigsstein spravili na varno, kjer je s svojimi pomočniki moral svoje delo nadaljevati. Leta 1708. je isti izumitelj, v Dresdenu odkril kaolin, to je zemljo porcelanko, in sicer v pudru za lase. Ta zemlja mu je končno, omogočila izdelovati pravi trdi porcelan. Bottger je nato postal' administrator tovarne porcelana v Mei-saen-u. Izumitelj šivalnega stroja. V Kufsteinu na Tirolskem se je leta 1768. rodil Joeef Madersperger, ki je pozneje postal krojač, .kakor njegov oče. Po očetovi smrti se je preselil v Wien, kjer je v rđvnem pred-niestnem delu nadaljeval krojaško obrt. V prvih letih 19. stoletja je prišel na idejo, da bi bilo dobro Izumiti mehanizem, ki bi pri šivanju nadomestil kretnje, ki jih opravljajo krojačeve roke. Po dolgih mukah mu je v nekaj letih uspelo izdelati model stroja, ki je napravil kakih 100 zbodljajev v minuti. To je pa bil z ozirom na ročno delo in na današnje stroje, ki napravijo do 4000 zabodov v minuti, še prav skromen stroj, ^ Kot siromak ni imel sredstev in tudi ne ; tehničnega znanja, da bi bil ta svoj izum, takoj spopolnil. Zato je stradal in zmrzo* val, da je našel sredstva za izpopolnitev; j stroja. Po dolgih letih je izdela.1 t^kozvanl tkalski čolniček ter ga stavil v mehanizem. Temu je sledil zopet trud in delo, dokler ni izumil takozvani Kettel-bodec. Sele se- . daj je njegov izum bil spopolnjen. Pisali so takrat leto 1814. In glej čudo. Mesto da bi izumitelju, ki. je 32 let stradal in de«, , lal, da je človeštvu izumil nadvse potrebni šivfilni stroj, omogočili, izkoristiti delo njegovega uma in njegovih rok, mu je takrat« na gosposka dala svetinjo. Madersperger je na stara leta moral v Wien-u v iibožni dom, medtem ko so njegov izum izkoristili Ame« ,rikanci ter začeli na tovarniški način izde« lovati šivalne stroje. Iz Amerike je šele pozneje, in sicer leta 1850. prišel šivalni • stroj, kot industrijski izdelek nazaj v Ev« ropb, nakar so tudi v Nemčiji 1. 1855. ra« čeli prvič izdelovati šivalne stroje . Mader« sperger je pa umrl 1. 1850 v ubožnfem do« mu, reven kakor cerkvena miš. Nemška pošta zaposluje pol milijona -ljudi. Konec leta 1941. je nemška pošta imela pol milijona uslužbencev. Od tega ja bilo v uradniških položajih 208.000, v na« stavljeniških in delavskih pa 292.000 oseb. K temu je prišteti še okrog 11.000 pripravnikov, mladih poštnih selov in vajencev. Od J 189.329 ženskih uslužbencev je 35.285 urad-' nic ter 154.044 nastavljenk in delavk. Srbski pravopis bodo očistili tujk. V bel« grajskem naučnem ministrstvu zaseda odbor, ki ima nalogo, očistiti srbski pravopi# vseh tujih primesi. Zaionodaja, pravosodje in oprava Naši davni predniki niso poznali pisanih zakonov. Izvirno je bil samo ljudem prirojeni pravni občutek — kar se je pač smatralo za pravilno — tista podlaga, po kateri je .urejevalo razmere in .odnose>med ljudmi. Iz tega prirojenega prava se je pozneje z oZirom na vsakodnevne življenjske potrebe razvilo pravno življenje ali življenjsko pravo, ki nI bilo nikjer v nifakšni obliki и%уц^пр in se ga tudi ni ^označevalo kot prirojenega, akoravno '.se ga je izva-' jalo z nekakšnim pravnim prepričanjem. Bilo je to pravo navade, običajev in šeg, ki BO narodom bile svete. Vse to pa je bilo Vzporedno z razvojem državne otileosti ter totenziviiranjem medsebojnih človeških razmer, pćsebno v izoblikovanju'gospodarskega Življenj*, vedno bolj potrebno; Tako je prišlo do tega, da so oblasti začele odrejati, kar lahko imenujemo, pravo ,oblastnih določil. ' ' . Takšen, je bil pričetek zakonodaje ali izdajanja. zakonov, ki so jih s poznejšim razvojem prosvete začeli pisati in tiskati. Zakonodajne pravice je imela in jo ima v rokah drSa,vna oblast. Izvajali: so jo, oziroma jo Se izvajajo v glavnem njeni najvišji organi kakor voditelji države; monarhi, .parlamenti Itd. Na ta način izdano pravo ali zakoni morajo imeti svoj izvor v ljud- ski skupnosti, ker bi drugače ne imeli pravilne podlage in tudi ne trajnosti. Gre torej za pravo skupnosti in ga zato mora tudi' skupnost obvladati. Izvajanje današnjih pisanih zakonov T posameznih prinierih ,v resnično ргауПевд" prepričanju Je delo državne oblasti. Država , na oblast izreka državne razsodbe potom; neodvisnih sodnikov, ki odločajo in razso« 03 jajo, ne da bi kdo mogel vplivati na nje, zvesto in pravično v smislu zakona ter pa glaau svojega ljudstva. Sodba, ki jo Izreč# sodnik, je sodba ljudske skupnosti In dr« žave ter ima kot taka tudi prisilno moč. Izvrševanju volje ljudske skupnosti, ki'ja določajo zakoni — v kolikor ne gre za pravosodje — pravimo uprava. Uprava spad« v delokrog oblasti, ki delujejo kot organi skupnosti. Njena pravno določena volja je volja države in inia pravico uporabljati tudi prisilno moč proti posameznikom. Zakonodaja, pravosodje in uprava tvorijo skupno in enotno silo, ki je zrasla ljudske skupnosti ter je kakor skupnoet sama — nedeljiva. Vse te tri funkcije stojijo v medsebojni povezanosti, ki se ne' da ločitL Delovanje rravosodja in uprave je pač uporabljanje prava, -o je izliv in praktično udejstvovanje zakonodaje. Kdo lzkori${a evropske zaloge železa? dobila dva policijska agenta, ki sta v Sarajevu dajala potuho neki tolpi, katera je tihotapila meso. Bolgarska —jnajvcčji evropski producent tobaka. Bolgarska je postala po priklju^vi Macedomije In Tracije največji tobačni producent v Evropi; proizvaja dve tretjini vsega' orijentalskega tobaka. Njena letna produkcija je naraetla od 35 milijonov kilo-gnraos na S5 тШјомк v vseh vojskujočih se evropskih državah je navezana oboroževalna produkcija v pogledu preskrbe z železom na uvoz rude. Bogata najdišča železne rude na evropskem kontinentu so v nemali meri na terenu onih držav, ki niso neposredno udeležene na vojni. Anglija je dandanes skoraj popolnoma odrezana od evropskih najdišč železne rude. Nova Evropa, ki Jo vodi Nemčija, ima tudi na tem področju tolikšno prednost, da Je Anglija ne more več dohiteti. Minuli dve leti vojne sta odrezali Anglijo od šestih pa-hajališč železne rude, iz katerih Je prej dobivala to, za oboroževalno industrijo tako važno surovin^. Anglija je dane« prfano-rana, da svojo lastno produkcijo železne rude' dopolnjuje z dovozi iz prekomorja^ Nasprotno pa leži švedska železna ruda.v nemškem vplivnem področju. Razen tega BO Nemčiji neomejeno na razpolago velika ležišča železne rude v Lothringen. V Sovjetski uniji 80 odtegnile vojne operacije preteklega leta najvažnejše nahajališče železne nlde v vzhodni Evropi, čigar središče leži v BLriVoi-Rogu, izkoriščanju po sovražnih вП^. Poeebne važnosti je, da vsebuje Zelema ruda, ki jo pridobivajo y Ang- . liji, samo 30% železa, medtem ko vsebujejo ielemo rud*, ki jih x еехетД Švedski in v Krivoi-Rogu več kot 60% železa. Ce pomislimo, da je letni donos angleških rudnikov železa znaSal po svetovni vojni 14 milijonov ton, medtem ko je znašal istočasno donos vseh kontinentalno-evro-pejekih nahajališč železnih rud nad 100 milijonov ton, vidimo vso premoč celinska Evrope napram Angliji v pogledu preskr-bovanja z železom. Iz teh številk lahko sklepamo, kako zelo je angleška plovba obremenjena po teh potrebnih dovozih lezne rude Iz prekomorja. Ta ohjTemenitev; je faktor, ki najbrž ne bo majhnega pomeiia za nadaljnji razvoj borbe na Atlantiku. V srbskem državnem proračunu za l6te 1942 je predviden znesek 4 milijonov dinarjev za nabavo kmetijskih etrojev in orodja. Uporabljali ga bodo za пеЉир plu^« gov. Ministrstvo za Kmetijstvo 86 zalriteie' tudi za n&bavo traktorjev. V hotelih ni več pribitka za sobe brez zaj-trita. S pristankom merodajnih meet je odredil vodja goepodj^ke s'kupine za goetiU niško in prenočevalniško obrt, da ee za čase vojne v obratih, kjer ee prenočuje, ne eme pobirati priljitlte k ceni ii6ba v primera,^ d« gost ne zajtricuje v dotitnem prenočeVa« Шљ .J KARAWANKEN-BOTE Вмва, ZS. ПИтва% 194% (ИзаМшшГ stwot noT ali že rabljen, tako] kupimo. Lahko ima tudi slovenske črke. — Pqnudbe pod štev. 1392 poslati na podružnico ,,Karawanken-Bote", Krainburg ESSiG' SENF FABRiK C. WENGER KLAGENFURT MitBtaUr FtUhautrti Itnai orbaul Prevali empflehlt slch bestena fUr Neuaufhau alter Fellen imd Razpelu. Vertreter: Jo*. Ranch. UddtoMUMti BfLEUCHTUN6SKDSPEK Installationen von F. Czernowsky •itktromdttai - Klageoturt fpialwaren Kinderwasen Klnderbetten GRDNER Klaganfurl, Bahnhoffsir. Herstellung folgender Gerbstoffes Pinotan N, Pinoian CC, Pinotan CC Sp, Fiditcnrindencxiraki, Ke- motan TF u. TC, Summach eiz. Lantender Einkaal Jedes Quiintums Itditenrinde Stalni nakup smrekovega lub|a po dnevni ceni 6.M.B:H.-ZWISCHtNWXSSERN Ihrliohvr lausniiohii, mit neuem Wohnhaus, 30 Jahr* alt, wanscht Bekanntschaft mlt einem ehrllchen BauernmSd-chen, das etwaa VermO-gen hat, sauber und 25 bis 30 Jahre alt 1st. An-trSge untar Nr. >1415« an »Karawanken Bote« Krainburg. S diiaka 2. in 4. iolec ličeva sobo s hrano all brez hrane. Naslov prosiva na »Ka-rav/anken gote« Krainburg pod Sliro »2«. FfldUCf Nirlir, Iltisie lowli liBt-li«&« Roklilli kitll LltlCt, kill, dikatji, kikor tili foiimiiM im nil keiuki kifa|( P«lzhaus Q r o D UigiBlut, Fliiickmukt Leinenindustrie Д. G. JARSCHE POST DOMSCHALE 1 Lesel den ,Karawanken-Bole"! Star«]il goipod Išče m*-blirano lobo v brezprainem d«Iu meita. C« mogoče, z uporabo kopalnic« In zajtrkom. Ponudbe na »Glavna zaloga tobaka« v Kralnburgu. Ycrkanicrin Vertrau«aip«rioD, fOr Lebene mittelgeichaft zum baldlgen Elntritt geiucht. Verpilegung und Wohnung Im Hause. — bfferta an Karl Kuttemlg, Xrumpen^orf a. W6rth#r:#a. StiuiU^ MANNSBURG a«q«n Einkaulech«ln«i SperrplaHent Buche, Erie, Fichte und - Edelfumierie. Panelplaten — Eichsfelder SperrtUren Ohm# llnkaHlschaiii I Fiurniere 0.8 bis 1.5 mm inland, und ausland. HerkunH fUr dussen und innen sowie Absperrfurnicre 2 bis 4 mm ANS TRANINGER KkgWuii, VMkermarMersIriit •Feranif №. 1595 RalUelsen - zenfralhasse Karnfcn eingeiragene Genosscnschalt mit beschronktcr Hafiung Klagenfurt, Stuitgarter Platz 5 Geldausgleichstelle dcs landw. Genossenschaftswesens. Karawanken Bote ufrcn ^ RaSCM uM SAum y WHO«* RABITSCH "VettHiAVt Ali fte ■! se premislili kolik-in« vrednoeti je za Vas Bronchien und CufiTohre iiiig« бптффијктмк bo| ^а«^4Ј ta &кпилд 41 fnMVtenfahitrt, ^miAdiet Иг»пф1(м, |фгте1Гф» 3Sttf((ltimiin|, quaitntn Ј^(1ш imt Slltima За^ iritOf.г«|НИ-ЗоК«<И,mu* In aUm ббЦго, •ttol^fi* OiM (xjidflgm bii Diiim kKUtgnibni »ft gtra^ bra^ln #nnrf*t»il>«n »mOntomiAirn. Ot.ajotftet. Xaftuntn Ihb ifn илГФАМјДм 1г<||М«ЖМ емМпШ. tni. 6,«f (tiftig« бв« angtsrlltmi 8>m4l>ngcn>cbt. Зп Л1Л1 mb 8.24. J engtai^tten« , — -..-«•.*4. ^NnffemU eroft"" * . ^вгф MEDOPHARR Шп^т 62/N ^laCi ogCa^ т „К1 RAWANKEN«BOTE«« % Računski primeri Mnogi dceettieoči ga berejo, prt teom je poceni in, hitrega tupeha. Dobro оћгапЈм klavir takol kupim. Doplfe pod ...na Karavan-koa Bota, Krainburg. -EUMIG-SCHMAiritM- UND RUNDFtNKfiER'AlE WatloTna be»eda........11 ttpl Vmmkm aadal)nja beseda ... 6 Rpt PrlttOlblna жа odgovor . . . > . SS Rpl Pri enkratni objavi in pri vplačilu v naprej, etane. ta oglas RM 1,07. — Številne rubrike vsibujajo po* Bomoet na Vaš oglaa in ga napravijo učinkovitega. OglaM sprejema; Karawanken-Bote, Krainburg, Veldeaerstrasse 6. Karawanken-Bote, Klagenfurt, Bismarck^g 13.