Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Odkar biva eesarska rodbina zopet na Dunaji, je ondi jako živo, ker prihaja tje iz vseb stranij višja gospoda, da se pokloni iz raznih uzrokov svitlemu cesarju. Se ve, da pusti v tem več ali manj denarja v glavnem mestu, na korist tamošnjih prebivalcev. — V državnem zboru je bilo vže koj v prvi seji jako živahno, najbolj zavoljo Liberc, kajti nemški nacijonalci bi radi, da vlada koj razveljavi razpuščenje tamošnjega mestnega zastopa, drugim pa se ne vidi, da je za to vže le taka sila. To pa tudi ni mogoče, dokler še živimo v Avstriji, ne pa v nemškem rajhu, kamor hrepenijo možje, ki so bili v Liberškem mestnem zastopu. — V klubu konservativeev je skoraj sama nezadovoljnost in je mogoče, da ves klub razpade, ali kaj potem? Po polnem liberalna vlada! Češko. Na shodu čeških poslancev v Pragi so sklenili resolucijo, naj se dela od vseh poslancev, kar jib druži, ne pa kar jih še loči dalje, kakor vže sedaj stoje. Ne vemo, če bode tako, ali iz srca želimo, kajti da se šopiri nemški liberalizem eedalje huje, to je delo mladočeških liberalcev, ker so razbili »železni krog« prejšnje desnice, ne da bi bili pridobili kaj za-se. Htajarsko. Predsednik višje sodnije za štajarsko in koroško deželo, na mesto dr. vit. Waserja, postal je grof Gleispach, doslej predsednik dež. sodnije v Gradci. Upamo, da ne bode tako strasten Neraec in prijatelj judov, kakor je bil toliko let vit. Waser. — Pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop v Gradci pride največ »novih mož« v mestno hišo, ker starim se očita, da so bili slabi gospodarji z občinskim premoženjem. No bolji tudi novi ne bodo, saj so liberalci in torej zapravljivci. Koroško. Shod nemških liberalcev bi se vršil v Celovci vže zadnjo nedeljo, toda nedelja je prišla, shoda pa ni bilo in kolikor se kaže, ga tudi ne bode. Dobro, saj ga ni bilo nikoli treba. — Načrt postave, ki naj vredi »zavarovanje« družine, sklenjen v dež. zboru, ni dobil najvišjega potrjenja. Škoda ga menimo, da ni, saj je bil delo nemškutarjev-liberalcev in torej gotovo ne na korist kmetov. Kranjsko. Vodja dež. vlade, baron Hein je bil v ponedeljek pri svitlem cesarji, zabvalit Nj. veličanstvo za svoje imenovanje. Je-li bil tudi pri grofu TaafTe in kaka naročila je ondi prejel? — V jami pri Postojini je bilo v minolem poletji 2080 oseb in je to manjše število, kakor je bilo druga leta. Primorsko. Gosp. Ivan Bole, ravnatalj c. kr. kmet. kem. poskušališča v Gorici, se je podal v Azijo in pojde pozneje tudi v Ameriko, da si ogleda po onih krajih svilorejo in drnge stroke gospodarsLva. Bole dobi denar za svoje potovanje od e. kr. vlade. — V Dornberški županiji so zasledili trsno ušico in se torej ta sovražnica vina zajeda čedaljo globlje v gorice na Krasu. Tržaško. V Trstu obsloji c. kr. gimnazija vže 50 let in so imoli to dni vsled lega posebno slovesnost, ter so se je vdelcžili nekdanji učitelji in učenci v mnogem številu. — Novo slov. pevsko društvo se je ustanovilo v Nabrežini in ono skuplja vže precejšnje število slov. pevcev in povka. To je vse hvale vredao, kajii lepo petje blaži srce in dela veselje poslušalcem pa tudi pevcem samim. Istersko. Znano je, da je posl. Spinčič odstavljen iz svoje službe, sedaj pa so preiskuje v posebnem odseku di-ž. zbora, ali se je to zgodilo po praviei, ali na škodo časti drž. poslanca. 0 g e r s k o. Kakor je podoba, odstopi grof Szaparv in ni še znano, kdo mu bode naslednik. Ako odstopi Szapary iz uzrokov, kakor se bero v liberalnih listih, potem ni škode za-nj. Za kalvince in jude dela tudi drug lahko, za to ni treba katol. grofa, učenca oo. jezuitov. — Kolera po ogerskih deželab žanje So vedno, vendar pa se kaže, da ji pojemlje raoč, kajti le bolj redki so mrliči. Daj Bog, da kmalu ta morilka poneha, kajti strabu pred njo je voliko in tudi denarja požre veliko. Vunanje države. R i m. Od časa do časa pride liberalnim lislom na niisel »izpustiti« po svetu debelo raco o slabem zdravji sv. očeta Leona XIII.; tako tudi v zadnjem tednu in nekateri so znali, da so sv. oče omedleli ali da jib jo zadela kap. Hvala Bogu, pa je ta novica le raca, in so sv. oče zdravi, kolikor je lo pri tolicili letih sploh mogoče. Italijansko. Volitve so so za vlado obnesle bolje, kakor si je sama obetala, kajti slranke, ki so zoper ministerstvo, izgubile so precej poslancev, posebno republikanci so imeli pri teh volitvah slabe ure. —i. Ruski princ Sergij se je mudil v unem lednu v Rimu ter so ga sv. oče Leon XIII. slovesno vsprejeli; pri kralji [Jmberto pa se ni oglasil, sicer bi ga sv. oče ne bili vsprejeli. Španjsko. V Granadi je vzburknila neka ustaja, ali ne zna se, kaj da je ljudi pripeljalo do ustaje: ker je po drugih mestih vse mirno, menimo, da niraa ona ustaja večjega pomena. Ustajniki vpijo po kruhu in delu. Francosko. Odkar je vlada izgnala usmiljene sestre iz bolnišnie, rastejo stroški za javne bolnišnice sila naglo, bolniki pa ne dobijo postrežbe, kakor so je potrebni, kajti postrežba iz kršč. l.jubezni in pa za plačilo si gresta sila na vskrižje. — Delalci v Carmauxu niso zadovoljni, ako jim vlada ne izpusti vseh onih, ki jih je zaprla v času strajkanja. Tega si pa vlada vondar-le ne upa, kajti lo bi bilo delalce vspodbujati na strike. Belgijsko. Ker ni obveljala splošnja volilna pravica, začeli so rogovileži, posebno v Ltittichu razsajati in pretijo celo kralju Leopoldu II. na razne načine. To so vam žalostne reči! Angleško. V Londonu in še bolj v Lancashiru so delalci po tamošnjih tkalnicah za volno, odpovedali delo ter zahotevajo, kakor drugod, manj ur dela pa več plačila. Dobro, ko bi le bilo tacili, da bi zmogli plačilo. N e m š k o. Stari Bismarck ne najde mirii ter še vedno misli, da še pride ura, ko ga pokliče cesar na- zaj, za drž. kancelarja. Prav, toda z zabavljanjem proti cesarju pač ni verjetno, da doseže svoj namen in mož zabavlja vidno ne toliko zoper svojega naslednika generala Gaprivija, kolikor zoper cesarja, češ, da dela in govori cesar preveč »na svojo roko«, ne pa skozi svoje ministre. Rusko. Minisler za vunanje zadeve grol Giers se še vendar-le povrne na svoje mesto, kajti zdravje se mu boljša in car ga ne pogreša rad, ker ima va-nj popolno zaupanje. — Z nemško državo sklepa se nova pogodba glede na carino, ali pa se tudi sklene, to še ni gotovo, vendar pa vcrjetno. Rumunsko. Kralj Karol ostane nekaj dnij na Dunaji ter ga ondi vsprejrne cesar Franc Jožef v gostje. Srbsko. Sedanje ministerstvo je liberalno in Lako se ne čudi nibče, da so tudi volitve v obč. zastope postale za liberalce ugodne — nekaj, česar vlada sama ni mislila doseči. Skupščino skliče vlada še le koncem tega leta in ima torej vlada dovolj časa, da pomaga svoji stranki na noge. Tursko. Ruski poslanik je izročil sultanu pismo, v katcrem tirja ruska vlada 4 milj. odškodnine vsled zadnje vojske. To je dregnilo neljubo sultana, ker zna, da so drž. kase prazne, ne pa, kdo mu jih napolni, da izplača toliko dolga. Afrika. Francoski general Dod Se je v stiskah ter ne more vzeti sovražnib mest Kana in Dahomev, kakor je lo obljubil. Sedaj še torej čaka, da dobi več vojakov iz doinačije. Amerika. Pri razstavi v Chicagu razstavi naSa država raznovrstnih uinetnih in trgovinskih stvarij. Prostori za-nje so že določeni in dovolj veliki.