Splošni vestnik. t Paolo Mantegazza. Dne 28. avgusta je umrl v svoji vili v Santa Terenzo svetovno znani italijanski filozof psiholog Paolo Mantegazza. V letih 1870. do 1890. so vzbujala njegova dela, ki jih je napisal, v vsem kulturnem svetu veliko pozornost, on je prvi psihološko obrazložil razne duševne pojme, splob so bila njegova dela, ki jih je pisal v lahkem in rezum ljivem feljtonističnemslogu prva poljudna dela na polju psihologije in antropologije. Najznamenitejša njegova dela so: Psihologije ljubezni, sovraštvo veselja ia žalosti. Njegov filozofski princip je bil: BNajprej fizika, potem metafizika, najprej zemlja potem nebo". V BPsihologiji ljubezni" ostro biča sedanje razmere v človeški družbi, ki so dosti krivi propadanja človeštva. Sicer so njegove ideje včasi malo pretirane, a Montegazza je sam izjavil, da on piše in čuti kot Italijan. — Eodil se je leta 1831. v Monzi, študiral je v Paviji, Milanu in Pizi, prepotoval vso Evropo. Leta 1860. je bil imenovan profesorjem za patologijo v Paviji, odkoder je dospel po desetih letih kot profesor antropologije v Florenco, kjer je astanovil antropološko-etnografski muzej. Izdajal je tudi antropologično revijo, ki je v nji priobčeval svoje znanstvene razprave kot n. pr. »Nervozno stoletje", >BTri Graeije", nŽivljenska modrost mladine", nStudije o spolnih vprašanjih", BUganke ljubezai" in utopistični roman L. 3000 san iz bodočnosti". V" svoji oporoki priporoča sTOjim sinovom dve stvari kot temelj ,,koristnega, silnega in srečnega življenja", namreč vedno delati in nikogar ne pustiti trpeti. Svoje dnevnike ,je zapustil soprogi z naročilom, naj iz njih objavi, kar je splošno koristnega; potem pa naj jih sežge. Sežansko nčiteljsko društvo priredi izlet dne 15 t. m. v Seljsaa pri Devinu, kjer zboruje v šolskem poslopju po običajnem vzporedu. Med drugim nam tovarišica Živčeva Fani nadaljuje svoj referat: BŽena v razvoju kulture". Po zborovanju ogledovauje Starega gradu. Glede na romantiko kraja in zanimivo predavanje pričakuje najobilnejše udeležbe od strani udov, sosednib. tovarišev in učiteljskih prijateljev o d b o r. Ljndsko štetje. Notranje ministrstvo je z odlokomz dne 23. avgusta določilo, da se začne zljudskim štetjem dne 31. decembra 1910. Zagrebškl občlnski svet pospešeratelj knjižeTHOsti. Zagrebški občinski svet je dovolil dramauragu hrvaškega narodnega gledališča I?u knezu Vojnovicu 500 K podpore v svrho, da lahko nabere nadaljni zgodovinski mateiial za svojo novo dramo BImperatrix1'. To dramo je Vojnovic že skoro dovršil, treba jo je samo še nekoliko izpopolniti, špecialno kar se tiče zgodovinskega ozadja. Raski jezik na Japonskem. Japonci so se pričeli učiti tako pridno ruskega jezika, da se je zdelo to Eusom nekoliko preveč. Mislili so, da se uče Japonci rusko zato, ker nameravajo kmalu navaliti na Eusko. Po sklenjenem dogovoru med Eusijo in Japonsko pa Eusi ne vidijo več v tem razloga. Japonei se uče rusko, ker jim je treba, da znajo jezik tako mogočnega soseda, ker to zahtevajo njiheve trgovske koristi. Doslej so uvedli ruski jezik kot obligaten na Japonskem v 16 primorskih srednjih šolah. V vojnih šolah se uče na Japonskem ruskega jezika že dalj časa, kakor tudi na visokih šolah. Število japonskih naročnikov na ruske časopise tudi raste neprestano. Koliko se na Japonskem čita rusko, je dokaz to, da imajo v nekem klubu v Siraonosekiju, mestu, ki ni posebno veliko, 40 ruskib. časopisov Zanimivo toIIIo. V neraških krogih v Trstu se govori, da je neka Italijanka volila mestu Trst 200.000 kron v svrbo, da se zgradi tržnica ali kaj podobnega. In sicer mora biti zagotovljeno, da se izvrši tekom enega leta. Ker je pa ta volilka prepričana, da se je že mnogo stotisočakov, voljenih v razne dobrodelno svrhe porabljalo v politične namene, je volila to veliko vsoto s pristavkom, da, ako mestni magistrat ne izvrši svoje naloge tekom določenega časa, zapade ta vsota 200.000 K nemškemu BSchulvereinu". Kolera se širi Nevarnost kolere postaja od dne do dne večja, ker iz prvotno okuženih držav Eusije in Italije je prestopila že avstrijska tla. Do danes je znano, da so se pojavili slučaji kolere na Dunaju in v Pragi. V Budimpešti je baje več slučajev. Vesti o koleri v Trstu, Ljubljani, Lvotu, Požunu, Pardubieah io Krakovu — ^e dementujejo. Varnostne odredbe proti koleri so izdali dosedaj le magistrati večjih mest. Splošne odredbe je izdala avstrijska železniška uprava glede vlakov, da se ima strogo paziti ua snago. Na mejah se vrši stroga kontrola, da se omeji nevarnost okuževanja. Na Spodnjem Stajerskem so dobile sledeče obrtno-nadaljevalne šole podporo: Celj« 800 K. Maribor 2600 K, Ptuj 300 K, Eadgona 500 K, Slov. Bistrica 150 K, Slov. Gradee%200 K, ter tri slovenske šole v Zalcu 200 K, Šoštanju 250 K in v Št. Jurju ob juž. ž. 100 K. — Štajerskemu učiteljstru bi priporočali, da se prične intenzivneje baviti z ustanavljanjem obrtno-nadaljevalnih šol, ker je slovensko obrtno šolstvo na Štajerskem v primeri z nemškim še zelo malo razvito. Na delo, ker v tem oziru smo uverjeni, da dobite pomoč in nasvete tudi pri ravnateljstvu c. kr. strokovne obrtne šole \ Ljubljani. Pozor pri nakapu blaga! Cenj. učiteljstvo opozarjamo pri nakupu raznega moškega in ženskega blaga za obleke, platna, robcev, brisač, barhenta, flanel itd., da se obrne do stare, slavne slovanske trrdke V. J. Havliček a bratr v Podebradu na češkem po vzorce. Več glej oglas!