Posamezna številka velja 6 v.	Posamezna	številka	velja 6 v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. — Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo ]e na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. — Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 21.	V	Ljubljani,	dne	1.	avgusta	1914.	Leto	II.
Cesarjev razglas avstrijskim narodom.
Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo je naj-milostljiveje izdalo sledeče lastnoročno pismo in razglas:
Ljubi grof Stiirgkh!
Odločil sem se naročiti ministru za Svojo hišo in za zunanje stvari, naj kraljevi srbski vladi notificira, da je med monarhijo in Srbijo nastopilo vojno stanj e. V tej usodepolni uri čutim potrebo, obrniti se na Svoje ljubljene narode. Naročam Vam torej, da obče objavite priloženi manifest.
V	kopališču Ischl, dne 28.julija 1914.
Franc Jožef s.r.
Stiirgkh s.r.
Mojim narodom!
Bila je Moja najiskrenejša želja, da bi leta, ki so Mi še usojena po milosti Božji, posvetil delom miru in da bi Svoje narode obvaroval težkih žrtev in bremen yojne.
Toda Božja previdnost je odločila drugače.
Spletke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo Po dolgih letih miru zagrabiti za meč, da varujem
Podlistek.
Na razpotju življenja.
Vaška slika, spisal I. L. Hrdina. — Iz češčine prevel Podravski.
(Dalje.)
IV.
Meščan nima časa ob enem dogodku dolgo militi ; ta čuje vsaki hip drugo novico, poulično gibanje mu pomaga kmalu pozabiti.
Toda narod v vaški tišini? O enem dogodku se Pogovarja tako dolgo, dokler ne pride drugi. In ti ^ščanje okrog Toužetina bili bi pripovedovali še po dveh mesecih o nesrečni smrti mlade Zamecke, ko bi skozi ta tihotni kraj ne bila prodrla druga novica. Zamecki se baje hoče ženiti.
„Ženiti? Tako kmalo je pozabil na svojo pokojno 2eno! Saj ima še nositi žalno opravo!"
„Kdo se pa sedaj za to zmeni! Ni se še vlegla Prst na krsti pokojnice in mladi vdovec se že ozira P° dekletih. Kajpada Zameckemu se ni treba ozirati; Saj v Kamenice ni daleč.“
čast Svoje monarhije, da branim njen ugled in njeno stališče kot sile, da varujem njeno posestno stanje.
Z nehvaležnostjo, ki hitro pozabi, je kraljevina Srbija, ki smo jo od prvih početkov njene državne samostojnosti do najnovejšega časa Moji predniki in Jaz podpirali in pospeševali, je že pred leti nastopila pot odkrite sovražnosti zoper Avstrijsko-Ogrsko.
Ko sem po treh desetletjih blagoslovljenega dela miru v Bosni in Hercegovini razširil Svoje vladarske pravice na ti deželi, je ta Moja odredba v kraljevini Srbiji, koje pravice se nikakor niso kršile, vzbudila izbruhe nebrzdane strasti in najsrditejšega sovraštva. Moja vlada se je takrat poslužila lepe predpravice močnejšega in je v najskrajnejši priznanesljivosti in dobrotljivosti zahtevala od Srbije samo znižanje njene vojske na mirovni stalež in obljubo, da bo v bodoče hodila pot miru in prijateljstva.
Isti duh zmernosti je vodil Mojo vlado, da se je omejila na varovanje najvažnejših življenskih pogojev monarhije, ko se je Srbija pred dvema letoma bojevala s turško državo. Temu vedenju se je imela Srbija v prvi vrsti zahvaliti za dosego vojnega namena.
Nada, da bode srbska kraljevina cenila potrpežljivost in ljubezen Moje vlade do miru in da bo izpolnila svojo besedo, se ni uresničila.
„V Kamenicah je njegova nevesta?"
„No, mar Klariča iz farovža ni zala deklica?"
„Klarica — to menda le ni mogoče?"
„Mogoče. Meni boste vsaj verjeli, ako vam povem, da je poroka že gotova stvar. V nedeljo je bil že prvi oklic!"
Tako sem poizvedel na poti iz Lihovic od vaškega starčka, ki sem ga dohitel na poti v Toužetin.
„Kaj pa Ciril? Saj je bilo že splošno znano, da se Ciril in Klariča iz župnišča kdaj vzameta."
„Ciril? Ravnokar sem ga pospremil v Libovice; saj veste, da je ondi danes novačenje."
„Da, to vem."
„Bili ste nemara tudi pod mero?"
„Ne, obiskal sem svojega brata."
„Ali ste se ozrli po teh razjarjenih junakih pri oknih dvorane?"
„Vsi so potrjeni."
„Ciril je tudi med njimi. Izmed toužetinskih novincev so vzeli samo Cirila. Revni fant! 2e sem prestar, da bi se mogel še nadejati njegove vrnitve od vojakov. Bog sam vedi, kam ga odpeljejo?"
„Ste nemara njegov oče?"
Vedno višje plameni sovraštvo zoper Mene in Mojo rodovino, vedno bolj neprikrito se pojavlja stremljenje s silo odtrgati neločljiva ozemlja avstro-ogrska.
Zločinska gonja sega čez mejo, da bi na jugovzhodu monarhije izpodkopala temelje državnega reda, da bi narod, kateremu naklanjam v očetovski ljubezni Svojo polno skrb, omajala v njegovi zvestobi do vladarske rodovine in domovine, da bi doraščajočo mladino premotila in jo naščuvala k hudodelnim dejanjem blodnosti in veleizdaje. Cela vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena zarota, ki se je strašno posrečila in v srce zadela Mene in Moje zveste narode, je daleč vidni krvavi sled tistih tajnih spletk, ki so se započele in vodile iz Srbije.
Ta neznosna gonja se mora ustaviti, neprestanim izzivanjem Srbije se mora narediti konec, ako se naj ohrani čast in dostojanstvo Moje monarhije neoma-deževano in ako se naj ne pretresa neprenehoma njen državni, gospodarski in vojaški razvoj.
Zaman je naredila Moja vlada še zadnji poskus, doseči ta cilj z mirnimi sredstvi, Srbijo pripraviti z resnim opominom, da krene na drugo pot.
Srbija je zavrnila zmerne in pravične zahteve Moje vlade in je odklonila izpolniti tiste dolžnosti, kojih izpolnjevanje je v življenju narodov in držav naravna in potrebna podlaga miru.
In tako se moram odločiti s silo orožja ustvariti neobhodno potrebna poroštva, ki naj zagotovijo Mojim državam mir v notranjosti in trajni mir na zunaj.
V	tej resni uri se popolnoma zavedam cele daleko-sežnosti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vsemogočnim.
Preskusil in uvaževal sem vse.
Z mirno vestjo nastopam pot, ki Mi jo kaže dolžnost.
Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složnosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve.
Jaz zaupam hrabri avstrijsko-ogrski vojni moči, polni požrtvovalnega navdušenja.
In Jaz zaupam Vsemogočnemu, da podeli zmago Mojemu orožju.
Francjožefs. r.
Stiirgkh s.r.
Odločitev je padla.
Ura odločitve je odbila in usodni, resni in zgodovinski časi so nastopili za našo državo in njene narode. Kakor nadležna mora je tlačila zadnje dni vse avstrijsko prebivalstvo negotovost, kaj nam prinesejo bodoči dnevi. Dan za dnem so avstrijski narodi brez izjeme z nekako nepotrpežljivostjo pričakovali razrešitve neznosnega položaja, ki je nastopil po sarajevskem atentatu med našo državo in Srbijo. In zadnje dni je nastala popolnoma jasnost.
Vsakemu razumnemu in le količkaj mislečemu človeku je moralo biti po zadnjih dogodkih popolnoma jasno, da je naša država svojemu ugledu dolžna, da zahteva od sesedne srbske države zadoščenja in garancij, ki ji omogočijo mirni gospodarski razvoj in napredek. Dolgo časa je naša avstrijska država mirno potrpela v nadi, da se merodajni činitelji v Srbiji končno le vendar enkrat spametujejo in odnehajo s svojim hujskanjem zoper našo monarhijo. A vse potrpljenje je bilo zaman, vsa naša potrpežljivost in naša resna volja, ustvariti boljše odnošaje med obema prizadetima državama, vsled trmoglavosti in nadutosti Srbov ni imela nikakega uspeha in ni obrodila zaželjenega sadu.
In tako je moralo priti, kar je bilo neizogibno. V četrtek dne 23. julija ob 6. uri zvečer je izročil naš poslanik v Belgradu, baron Oiesl, srbski vladi noto, v kateri zahteva od srbske vlade oficielno zagotovilo, da obsoja proti Avstro-Ogrski naperjeno propagando, to je skupnost stremljenj, katerih končni smoter je odcepiti od naše države ozemlja, ki ji pripadajo, in da se srbska država zaveže, da velesrbsko hudodelsko in teroristično propagando z vsemi sredstvi zatre.
Da da srbska vlada tem svojim obveznostim slovesen značaj, je naša vlada zahtevala, da srbska vlada na prvi strani svojega oficioznega lista dne 26. julija priobči izjavo:
da srbska vlada obsoja propagando, naperjeno proti avstro-ogrski monarhiji, to se pravi vsa ona stremljenja, katerih končni cilj je, odcepiti posamezne dele od avstro-ogrske monarhije, ki ji pripadajo, in odkrito obžaluje strahovite posledice teh zločinskih dejanj;
„Ne, njegov ded sem. Nima več nikogar, razen mene, a tudi jaz nikogar, razen njega. Sedaj bova oba zapuščena. Jaz sem mu zmerom pravil, da postane vojak, saj je krepak kakor kirasir in raven kakor jelka. Tudi to sem mu napovedoval, kako izpade slabo s to njegovo ljubeznijo... Ko sem mu govoril, da naj' bi v srcu ne gojil tega osatovega nemira, ki sicer iz-početka izgleda kot rožnat popek ljubezni, ko sem mu dejal, da ga ima Klariča rada le dotlej, dokler se ne ogleda po drugih, ki imajo mehkejše roke in slajše obljube nego on — se mi je smejal.“
„Ne sodite Klaro tako strogo, ded!“ mi je odvrnil. „Ona tega ne zasluži. Nihče drugi, samo ljubček zamore soditi srce svoje deklice. Saj vem, da postane moja; ako bi imel tako zagotovljeno kraljestvo nebeško, kakor njeno roko, še danes bi me morali uvrstiti med svetnike v pratike. Sreča, ded, da vas Klariča ne sliši — kar jokala bi se od žalosti. Čemu bi me morala sovražiti, ko jo pa jaz imam tako rad? Sicer pa je ne Marjeta, niti velečastiti gospod ne pustita nikamor, kjer bi se mogla ozirati po drugih in
ako bi se Klariča zmotila, pa ji mati in stric, ki sta oba pametna, tega ne bi dovolila, marveč jo spomnila na njeno dolžnost do mene. Ako bom le potrjen — no, ker mi je ohranila Klariča prijateljstvo od šolskih let, se tudi za ta tri leta zanjo ne bojim.“
Tako je govoril Ciril. Hm, velečastiti gospod je ne pusti nikamor. Pa jo je le pustil.
Komaj je bila Zamecka pod drnom, jel je kmet iskati neko redno oskrbnico za svojega siroteka. Ciril se je takoj ponudil, češ. da pripelje župnikovo sestro Marjeto. Ta je bila sicer že nekoliko prestara za oskrbovanje dojenčka, toda kjer ni zadoščevala slaba njena roka, ondi je prihitela Klariča svoji materi na pomoč. Da, tudi v kuhinji je pomagala in Ciril je bil ves srečen, ko je prišel iz polja domov in mu je Klariča sama smehljajoča se prinesla obed. Niti pe' ruškemu grofu nemara obed ni teknil tako kakor njemu samo radi tega, ker ga je Klariča pripravila' Zvečer pa je spremljal Ciril Klarico v Kamenico, kajti po noči so že zadoščevale pri zibelki Marjetine roke.	(Dalje	prihodnjič.)
da srbska vlada obžaluje, da so se srbski častniki in uradniki te propagande udeležili ter tako ogrožali prijateljske sosedne odnošaje, katere varovati se je kraljevsko srbska vlada s svojo izjavo z dne 31 ega marca 1909 na slovesen način obvezala.
Kraljevsko srbska vlada, ki obsoja in odbija od sebe vsako misel in vsak poskus vmešavanja v usodo prebivalstva kateregakoli dela Avstro-Ogrske, smatra za svojo dolžnost, izrecno opozoriti častnike in uradnike ter celokupno prebivalstvo, da bo v bodoče z najskrajnejšo strogostjo postopala proti vsem osebam, ki bi zagrešile taka dejanja, katera preprečiti in zatreti bo srbska vlada storila vse.
Istočasno je naša država zahtevala, da srbska vlada gori navedeno izjavo potom posebnega dnev-
nega povelja srbski armadi da na znanje in jo objavi tudi v častniškem armadnem organu.
Nadalje je naša avstrijska vlada, kar je samo ob sebi umevno, morala tudi zahtevati, da izpolni Srbija sledeče zahteve:
1.) Zatreti vsako publikacijo, ki poživlja in hujska k sovražnostim in zaničevanju napram monarhiji in katere splošna tendenca je naperjena proti teritorij alni integriteti Avstro-Ogrske.
2.) Takoj razpustiti društvo „Narodna Obrana", konfiscirati vsa propagandistična sredstva tega društva in na isti način postopati tudi proti vsem drugim društvom in organizacijam v Srbiji, ki se pečajo s protiavstrijsko propagando. Kraljevsko srbska vlada bo odredila vse potrebno, da se ta društva ne konsti-
Grof Berchtold,	Grof	Tisza,	pl.	Krobatin, Baron Hoetzendorf,
zunanji minister ogrski min. predsednik avstr, vojni minister šef generalnega štaba
Baron Giesl,	Jurij	Simič	f	Jovanovič,	Gen.	B.	Jankovič,
avstr, poslanik v	srbski	poslanik	na	srbski	poslanik	na	načelnik	velesrbskega
Belgradu	Dunaju	1.	1909	Dunaju	gibanja
Nikolaj Pašič,	Dr.	Lazar	Paču,	T.	Putnik,	Stefanovič,
srbski min. predsednik srbski finančni minister načelnik srbskega gen. srbski vojni minister
štaba
Vojska med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Prekop hauensteinskega predora pri Oltenu v Švici. Slavnostni *i*#' ^ •"l	**	'	severno	stran	predora.
gostje se peljejo v predor, da obiščejo
Gregorij Rasputin s svojo deco. K atentatu na ruskega čudodelnika Rasputina.
tuirajo pod kakim drugim imenom ali v kaki drugi obliki.
3.) Srbska vlada bo brez odlaganja iz javnega pouka v Srbiji odpravila vse, kar se tiče učiteljskega osobja in učnih sredstev, kar služi, ali kar bi moglo služiti v to, da se razširi protiavstrijska propaganda.
4.) Odstraniti iz vojaške službe in uprave sploh vse častnike in uradnike, ki so vsled propagande proti Avstro-Ogrski krivi.
5.) Dovoliti, da sodelujejo v Srbiji naši organi pri zatiranju subverzivnega gibanja, ki je naperjeno proti teritorijalni integriteti monarhije.
6.) Uvesti sodno preiskavo proti onim udeležni-kom komplota dne 28. junija, ki se nahajajo na srbskem teritoriju.
Od c. in kr. vlade k temu delegirani organi se bodo udeležili tozadevnih poizvedb.
7.) Izvršiti z vso pospešitvijo aretacijo majorja Voje Tankošiča in nekega Milana Ciganoviča, srbskega državnega uradnika, ki sta po rezultatih preiskave kompromitirana.
8.) Preprečiti z uspešnimi odredbami, da bi se srbske oblasti udeleževale vtihotapljanja orožja in eksplozivnih predmetov čez mejo. Odpustiti iz službe in strogo kaznovati one organe obmejne službe v Ša-bacu in Lovnici, ki so pomagali povzročiteljem zločina v Sarajevu pri prestopu meje.
9.) Dati naši vladi pojasnila o neupravičljivih izjavah visokih srbskih funkcijonarjev v Srbiji in v inozemstvu, ki niso nazvlic svojemu oficielnemu stališču pomišljali, izreči se po atentatu dne 28. junija v intervivih na sovražen način proti Avstro-Ogrski.
Za odgovor na to avstrijsko noto je imela Srbija do sobote dne 25. t. m. do 6. ure zvečer časa.
Kljub temu, da ne vsebuje avstrijska nota ničesar, česar bi Srbija ne mogla izpolniti, kljub temu, da avstrijska vlada ni zahtevala ničesar, kar bi po mednarodnem pravu ne imela zahtevati, je srbska vlada podala le nejasen, netočen in nepovoljen odgovor.
In v tem trenotku je padla kocka!
V	tem trenotku je Srbija odredila splošno mobilizacijo, ki je že dve uri pred svojo izjavo jasno pokazala in izrazila, da noče in ne mara odnehati, da noče zatreti velesrbskega gibanja, da hoče še vnaprej trpeti zločinsko postopanje raznih proti monarhiji naperjenih društev in organizacij, da hoče še v bodoče pripuščati nebrzdano pisanje srbskih listov in poveličevanje povzročiteljev groznega atentata; Srbija je očitno dokumentirala, da hoče še nadalje trpeti, da se njeni častniki in uradniki udeležujejo velesrbskega gibanja, da se poživlja sbrsko prebivalsto k sovraštvu proti naši državi in k zaničevanju naše domovine.
In v takem slučaju naj bi ohranila močna in mogočna, zmagoslavna in ponosna Avstrija mirno kri! Nemogoče! Dovolj smo bili zasmehovani, sramočeni in izzivani, dovolj smo imeli potrpežljivosti, dovolj smo izgubili milijonov, preveč je gospodarsko uničenih in potrtih avstrijskih državljanov. Skrajni čas je, da se ganemo in napravimo obračun, ker se gre za naše življenje, za biti in ne biti.
Odločitev je padla! Ker nismo ničesar dosegli z mirno in dobro besedo, bo moral odločiti meč, oster in neizprosljiv meč, ki ga bodo z močno roko in vso silo vihteli avstrijski narodi nad srbskim sovražnikom. Vsa
Pred vojašnico v Valoni.	Javen	vodnjak	v	Valoni.
O bojih za Valono v Albaniji.
odločitev in usoda naše avstrijske države je položena v roke zmagovite naše armade.
Naš presvitli cesar Franc Jožef, knez miru v vsej Evropi in na vsem svetu, kliče svoje hrabre sinove na vojsko in vse hiti pod starodavno avstrijsko zastavo, da izpolni svojemu sivolasemu, dobrotljivemu cesarju ukaz, ki ga je izdal, da zasigura svojim narodom mirno življenje in da ohrani avstrijsko zemljo varno.
Tudi kranjski sinovi — stari korenjaki, katerih pradedje so se že v davno preteklih časih zmagovito merili s sovražnikom, hite v zvestobi do svojega pre-svitlega cesarja in svoje domovine k zastavam, da udarijo na ošabnega sovražnika. Z veseljem in radostjo gredo v boj za presvitlega cesarja, za sveto svojo domovino! In pokazali bodo, da teče v njih žilah še stara kranjska kri, ki se je tolikrat pretakala v obrambo avstrijske domovine po raznih bojiščih, in pokazati hočejo vsemu svetu, da živi v njih srcih še vedno ljubezen do avstrijske domovine, da dokler živi slovenski rod, Avstrije ne bo konec.
Politični pregled.
Avstrijsko-srbski spor.
Možato je naša država zahtevala od srbske vlade odgovora in zadoščenja za grozoviti zavratni umor v Sarajevu, čigar provzročitelji so brez dvoma bili v Belemgradu. Srbski uradniki in častniki so udeleženi pri tem umoru. Ker je Srbija neugodno odgovorila na stavljeni ji ultimatum — so se z njo najprej prekinile diplomatične zveze — in ker tudi v poteku dveh dni Srbija ničesar ni storila in se ni uklonila našim zahtevam — ji je naša država napovedala vojno ter so se že pričele sovražnosti. Načelu skupne avstro-ogrske armade stojita vojni minister Krobatin ter šef generalnega štaba celokupne naše vojske baron Con-rad pl. Hotzendorf, ki je nositelj tradicij umorjenega prestolonaslednika. Kot glava vsega velesrbskega gibanja velja general Boga Jankovič, srbski ministrski predsednik pa je znani srbski državnik Nikolaj Pa-šič, ki je bil v prejšnjih časih že dvakrat obsojen na smrt. Na čelu srbske vojske stojita vojni minister Stefanovič in šef generalnega štaba T. Putnik.
Avstrija napovedala Srbiji vojsko.
V	torek je bila napovedana Srbiji vojska. Vojno napoved je podpisal naš cesar Franc Jožef, ki je primoran nasproti vednim sovražnostim braniti našo državo. Vojna napoved se glasi dobesedno tako-le:
Ker ni kraljeva srbska vlada na noto, ki jo je dne 23. julija c. kr. avstrijsko-ogrski poslanik izročil, povoljno odgovorila, se čuti c. kr. vlada primorana, sama skrbeti za brambo svojih pravic in interesov in apelirati na moč orožja.
C. kr. vlada se smatra torej od tega trenotka dalje s Srbijo v vojnem stanju.
Grof Berchtold, c. kr. minister za avstrijske zunanje zadeve.
Delna mobilizacija.
Uradni list „Laibacher Zeitung“ poroča sledeče: Na cestnih vogalih in javnih lokalih so se nabila sledeča naznanila: C. kr. Apostolsko Veličanstvo je glede delne mobilizacije odredilo: Upoklicani so po višjem ukazu vse neaktivne osebe, ki spadajo k infanterijskim
polkom št. 7, 17, 27, 47, 87 in 97, k lovskim bataljonom št. 7, 8, 9 in 20, k dragonskemu polku št. 5, k poljski artileriji polkov št. 7, 8 in 9, k polku havbic št. 3, k gorski artileriji št. 4, k bataljonom polka sa-perjev št. 3, k bataljonom pionirjev št. 3, k trenski diviziji št. 3, k sanitetnim oddelkom št. 7, 8 in 9, k evidenčnemu moštvu, ki oskrbuje artilerijsko zalogo v Gradcu in zalogo živil v Gradcu, polkov deželne brambe št. 3, 4, 5, 26 in 27, poljske artilerije deželne brambe divizije št. 22 in divizije havbic št. 22. V 24 urah po razglasu teh naznanil morajo te osebe odpotovati in se zglasiti na pristojnih mestih.
Zaključitev državnega zbora.
Predsednik državnega zbora dr. Sylvester je obvestil poslance, da je bilo 25. t. m. zasedanje državnega zbora zaključeno.
K bojem za Valono.
Osvojitev Valone je samo še vprašanje časa. Vstaši se vedno bolj bližajo mestu, ki se skoro ne more več braniti. V mestu samem je izumrlo vse življenje. Prebivalci beže trumoma v Drač, kjer jim seveda tudi ne more nihče pomagati.
Zaroka kneza Viljema hohencollerskega s princezinjo Adelgundo bavarsko.
se je zvršila na kraljevem Gradu v Leutstettnu. Knez je rojen 7. marca leta 1864. Princezinja-nevesta je pa rojena 17. oktobra 1870, in je torej v 44. letu svoje starosti.
Blagoslovitev hauensteinskega predora.
v Švici, ki je delo neke berolinske tvrdke, se je pravkar izvršila. Delo je velikanski uspeh nemške industrije. Zvršitev tega predora je bila projektirana šele 1. 1917., predor bo pa popolnoma zgrajen že prihodnje leto. Vsa zgradba stane 20 milijonov mark. Predor bo služil prometu med Nemčijo in Italijo preko Švice.
K atentatu na ruskega čudodelnega meniha Rasputina.
Zavratni napad na tega meniha je zbudil povsod največjo pozornost. S svojim čudodelnim načinom zdravljenja je zaslovel tudi v najvišjih krogih. Ima pa prav tako veliko oboževateljev kakor sovražnikov. Med poslednjimi je bil tudi menih Iliodor, ki mu je bil očividno konkurent. Ta je svojo ženo tako fanati-ziral, da je z nožem napadla čudodelnika Rasputina ter ga smrtnonevarno ranila. Vsi zdravniki so obupali ter bili mnenja, da zanj ni nobene pomoči več; sedaj pa je okreval na čuden način, kar je njegovo slavo še povečalo.	________
Amnestija za delikte proti vojaški obveznosti.
Cesar je izdal amnestijo, ki bistveno obsega sledeče:
I.	Onim, ki služijo v vojni in pri mornarici, ki so se pred razglasitvijo mobilizacije pregrešili proti vo-
jaški obveznosti s tem, da so dezertirali ali se niso odzvali pozivu, in so radi tega v preiskavi ali pred kaznijo, se odpusti preiskava in kazen, morajo pa takoj v vojake, in tisti, ki imajo kako šaržo, jo izgubijo. Interkalare dezerterjev se všteje v službeni čas. Preiskava in kazen se pa ne odpusti onim, ki so koga speljali k pregrešku proti vojaški obveznosti. Ako se ima kdo poleg teh pregreškov zagovarjati tudi radi drugih, je sicer deležen amnestije, a za druga kazniva dejanja je še vedno odgovoren.
II.	Vsem v monarhiji, ki so obsojeni ali pa še v preiskavi, ker so se pred razglasitvijo mobilizacije odtegnili naboru ali vojaški službi, se odpusti kazen, ki je še niso prestali, oziroma preiskava in kazen; tudi jim ne bo treba dalje služiti. Morajo pa iti takoj k naboru, oziroma v vojaško službo in se v ta namen nemudoma priglasiti pri politični okrajni oblasti svoje domače občine. Sokrivci amnestije niso deležni. Izseljenci, ki so se vrnili in so asentirani kasneje kot v tretjem razredu, so obvezni služiti le do 31. decembra onega leta, v katerem izpolnijo 33. leto.
Za one, ki služijo v deželni brambi, veljajo ista določila kot za druge vojake in mornarje. Če se imajo zagovarjati razen radi pregreškov proti vojaški obveznosti tudi radi drugih kaznivih dejanj, so deležni amnestije, če že niso bili obsojeni; če so bili obsojeni, zanje amnestija ne velja, v jako ozira vrednih slučajih pa se jih lahko predlaga za posebno milost.
Prvi spopadi med avstrijskimi in srbskimi četami. — Položaj v Srbiji.
Boji med avstrijskimi in srbskimi četami so se že začeli. Na meji med Banatom in Srbijo je bila že 26. t. m. praska. Nastopilo je torej zdaj po prekinjenih diplomatičnih zvezah dejansko vojno stanje, ki se je pojavilo s prvimi praskami.
Pri Temes Kubinu so srbski vojaki s parnikov na Donavi streljali na naše vojake, ki so seveda nazaj streljali. Na obeh straneh je nekaj ranjencev.
Nasproti Temes Kubinu stoje zdaj štirje srbski pehotni polki s tremi baterijami in dva kavalerijska eskadrona, ki imajo svoje opirališče v Semendriji. Srbom poveljuje Štefan Stefanovič.
Temes Kubin leži ob Donavi v Banatu nasproti Semendriji, kjer se izliva Morava v Donavo. Temes Kubin je mal kraj, kjer se strne več cesta. Vojaškega pomena praska ni imela nobenega.
Srbi dezertirajo v vojni opravi. Prebivalstvo, zlasti kmetje, so ^krajno nezadovoljni. Pravi položaj zadnjih dni v Srbiji označuje dejstvo, da srbski vojaki tako dezertirajo, kakor še niso nikdar prej. Srbski narod namreč še ni pozabil, kdo da je rešil Srbijo popolnega Poraza pri Slivnici. Pripovedujejo, da so srbski vojaki strašno nezadovolnji in da trpe vojaki bedo. Zadnje dni odrejena premikanja vojakov, o katerih razlogov vojakov niso obvestili, so povzročila živahno vznemirjenje. Čete so izredno slabo preskrbljene.
V	Srbiji so pozvani pod orožje vsi moški od 18. do 60. leta. Izvedli so torej popolno mobilizacijo. Glavni stan je v Nišu. 26. t. m. se je kralj Peter pripeljal v Belgrad in se je podal v konak, čez poldrugo uro Pa v glavni stan. Srbi trde, da mobilizacija hitro napreduje, a kmetje so zelo nezadovoljni, ker niso mogli požeti žita.
Omejitev vojske na Avstrijo in Srbijo.
Po splošni nervoznosti in pesimizmu zadnjih dni, ki je zavladal v francoskih listih, je nastal sedaj precejšen preobrat. Politični položaj se presoja popolnoma mirno. Vzrok temu je okoliščina, da je cesar Viljem sam vmes posegel v spravljivem smislu. Cesar Viljem je, kakor pripovedujejo merodajni krogi, po brezžičnem brzojavu naročil državnemu tajniku za zunanje zadeve, pl. Jagovu, obrniti se na nemške poslanike v Londonu, Parizu in Petrogradu. Na teh mestih naj se zagotovi miroljubnost nemške vlade. To se je zgodilo vsaj v Parizu. Nemški poslanik pl. Sachsen je bil dvakrat v francoskem zunanjem uradu in je konferiral z namestnikom ministra za zunanje zadeve, Bienvenu Martin. Uradno poročilo o teh konferencah pravi, da sta iskala oba poti, po kateri naj se ohrani mir v Evropi. Slično poročilo prihaja tudi iz Petrograda.
Ne dvigajte denarja iz hranilnicinposojilnic!
Ker se je zaukazala delna mobilizacija, se je zopet bati, da nastopi govorica, da naj ima ob času vojske vsak človek svoj denar le pri sebi. Denar pri hranilnicah in bankah po tej govorici ni varno naložen, ker si ga more državna oblast ali pa sovražnik prisvojiti in tako varčne ljudi ob njih premoženje spraviti.
Da bi si mogla državna oblast ta denar prisvojiti, je popolnoma izključeno, ker imamo člen 5. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, po katerem je lastnina nedotakljiva.
Kar se tiče bojazni, da bi nam mogel denar vzeti sovražnik, je ravno tako prazna. Mirovna konferenca v Haagu je v mednarodni pogodbi določila, da je osebna in občinska imovina nedotakljiva.
Kak namen pa imajo hranilnice in jeli denar pri teh varno naložen? Hranilnice imajo namen v pospeševanje delavnosti in varčnosti dajati vsakemu priliko, nalagati prihranjen denar varno kot kapital na obresti in ga zopet dvigati. Da je denar pri hranilnici popolnoma varno naložen, za to skrbi državna oblast sama, ker ima pri vsaki hranilnici svojega cesarskega komisarja, ki pazi na hranilnično poslovanje. Denar, katerega zaupajo ljudje hranilnicam, seveda ne leži ves v hranilnicah, ker bi sicer ne nosil nikakih obresti. Hranilnici zaupani denar izposojuje se zopet dalje proti obrestim. Kako pa se sme posojevati, to je po zakonu natanko določeno in sicer tako, da je izposojeni denar popolnoma varen. Hranilnični denar je izposojen po največ na zemljišča in sicer tako, da se sme le dve tretjini vrednosti dotičnega zemljišča obremeniti. To je, ako je zemljišče vredno 12.000 K sme hranilnica le 8000 K posoditi. Pri hišah le do polovice vrednosti, to je na hišo, ki je vredna 12.000 K sme posoditi hranilnica le 6000 K. Za druga posojila so še bolj strogi predpisi.
Zato še lahko reče, da je denar, ki ga je hranilnica izposodila, popolnoma varno naložen. Vložnikom hranilnice se za njihov denar torej ni treba popolnoma nič bati. To kar velja ob času miru, velja tudi ob času vojske, ker si nihče, niti državna oblast, niti sovražnik ne bode upal si prisvojiti zasebno last.
Oni, ki imajo denar pri hranilnicah naložen in ga iz strahu, da ob vojskinem času ni varen, dvigajo, ne škodijo le samemu sebi, ampak tudi svojemu bližnjemu.
Tisti, ki svoj denar iz hranilnic in posojilnic dvigne in ga hrani doma, ne izgubi le obresti, ampak pride tudi lahko ob svoj denar če ga doma tudi še tako varno hrani. Ne glede nato, da se mu denar lahko okrade, uniči se ta tudi na drug način, n. pr. po požaru ali izgubi itd.
Pri dviganju denarja o velikem navalu pa je nevarno, da morajo hranilnice svoj izposojeni denar dolžnikom odpovedati, ker sicer niso v stanu vrniti denarja vložnikom. Posledica tega pa je za dolžnike zelo oso-depolna, ker se ravno ob vojskinem času denarja hitro ne more dobiti in zadnja posledica je, dražba — kant.
Ker je tedaj denar v hranilnicah in posojilnicah popolnoma varno naložen, medtem ko ga doma ne morete tako varno shraniti in ker z dviganjem ne le sebi, ampak tudi svojim sobratom škodujete, poživljamo ljudstvo, da svoj pri hranilnicah in posojilnicah naložen denar, ako ga neobhodno ne potrebuje, še nadalje pusti pri hranilnicah.
Oni pa, ki raznašajo neosnovano govorico, da ob v.ojskinih časih denar pri denarnih zavodih ni varno naložen, se bodo brez ozira naznanili sodišču, da jih kaznuje po § 308 kaz. zak., ki pravi:
Kdor z javnim razglaševanjem trosi lažnive, za javno varnost vznemirjujoče vesti, ki niso podprte, ali take govorice naprej raznaša, je kriv prestopka, ki se kaznuje s strogim Saporom od 8 dni do 3 mesecev.
Nihče se naj ne boji, da bi država ali sovražnik zaplenil denar, ki je v hranilnicah in posojilnicah popolnoma varno hranjen, mnogo bolj varno, kot doma.
Tedenske novice.
(Iz pravosodne službe.) Pravosodni minister je premestil sodnika Jožefa Lenart iz škofje Loke v Ljubljano, sodnik dr. Rudolf Silan je nameščen v Škofji Loki, sodnik dr. Avg. Munda pa v Radovljici. Sodnik Ernest Stockl v Ljubljani je imenovan za okrajnega sodnika, okrajni sodnik dr. Frančišek Pompe v Ljubljani je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Ljubljani.
(Častno svetinjo) za štiridesetletno zvesto službovanje je prejel od deželnega predsedstva Lovrenc Dovžan, uslužbenec posestnika Ivan Renkota iz Srednje vasi pri Begunjah na Gorenjskem.
(Mahrovo trgovsko šolo,) ki je dovršila letos 80. učno leto, je obiskovale v tej dobi 13.177 gojencev.
(Trgovine in prometni lokali.) Trgovinsko ministrstvo je obvestilo vse deželne vlade, da smejo dati trgovinam kar mogoče velike olajšave glede zapiranja trgovin. Zlasti trgovine bodo smele biti tudi ob nedeljah odprte.
(Slavnostna otvoritev „Prve gorenjske obrtne razstave" v Radovljici) pod pokroviteljstvom Njega ekscelence gospoda deželnega predsednika baronaSchwarza pl. Karsten, se je zvršila v nedeljo 26. julija 1914 ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radovljici. Razstava ostane otvorjena do 30. avgusta, in sicer vsak dan od pol 9. do 12. ure, popoldne pa od pol 2. do 5. ure. V nedeljah pa od 8. do 12. ure, popoldne pa od pol 2. do 6. ure. Vstopnina 30 vinarjev.
(Potres v Novem mestu.) Dne 22. t. m. okoli 12. ure so čutili Novem mestu in njegovi okolici
močan več časa trajajoč potresni sunek. Steklenice v sobah so zažvenketale in oprava se je malo tresla. Škode ni nobene.
(Tifus (legar) v Novem mestu.) Vsled uživanja slabe vode je zbolelo v Novem mestu dozdaj sedem gimnazijcev za legar jem; med temi sta sin sodnega predstojnika Poporič in sin bivšega oskrbnika Schneider.
(Svinjska kuga) obstoja po uradnem oklicu v okrajih Kočevje, Krško, Logatec in Rudolfovo, svinjska rdečica pa v okrajih Krško, Kočevje, Rudolfovo in Črnomelj.
(Pasji kontumac) je proglašen do preklica v kamniškem okraju, ker se je uradno dognala steklina pri dveh pseh, ki sta ugriznila 13 oseb. Psi morajo biti neprenehoma na verigi ali pa morajo imeti nagobčnike, ki zabranjujejo ugrizenje in se morajo razun tega voditi na vrvici. Pse bodo popisali, nastavili pasji kataster in vse pse zaznamovali z uradnimi znamki.
V	javne prostore je prepovedano s seboj jemati pse. Uvedel se je torej v kamniškem okraju najstrožji kontumac.
(Nevihta.) Dne 23. t. m. ob 12. uri 30 minut popoldne je izbruhnila v Novem mestu huda nevihta in dež je curkoma lil. V bližini Novega mesta je podrlo več kozolcev, dreves in na bregu odkrilo tudi malo hišico Pirnata. Sadje je veliko trpelo, pod vsakim drevescem si videl debelo naloženi sad.
10.000 kron nagrade.
Brado in lase povzroči resnično v 8 do 14 dneh pristni (lanski N okah-balzam. Staro in mlado, gospodje in gospe rabijo za rast brade, obrvi in las samo «Nokah-balzam«. Neškodljivost zajamčena Celo ni resnično, plačamo
10.000 kron v gotovini
vsakemn golobrademu, plešastemu ali redkolasemu, ki je sedem tednov rabil Nokah-balzam.
Gospod II. Iljort piše: Uspeli je že zaraditega skrajno velik, ker pri meni, kljub temu, da sem star 27 let, pred uporabo Nokah-balzama še ni nič pričela poganjati brada. Iz hvaležnosti Vas bom povsod priporočal tor znamenu-jem z volespoštovanjcml
Ob neuspehu povrnemo znesek.	12—3
»Vsaki dami morem pristni danski Nokah-balzam priporočati kot prijetno in uspešno sredstvo, da lasje nanovo zrastejo. Dolgo čaša so mi lasje zelo izpadali, tako da so prikazale na glavi gole liso. Ko sem pa štiri tedne rabila Nokah-balzam, so pričeli lasje zopet rasti, so postali gosti, težki in lepi.	Gdčna.	C.	Holm.
Zavoj »Nokah> 10 K. Diskretna zavojnina. Denar se pošlje naprej ali pa se pošlje po povzetju (kot plačilo se sprejemajo tudi poštne znamke). Piše naj se
Hospitals Laboratoriuni, Copenhagen K. 1000 Postbox 95 (Daenemark)
(Dopisnice je treba frankirati z 10 vinarsko znamko in pisma s 25 vinarsko znamko).
Prosim izrežite ta oglas!
Natisnila in založila: I?. ni. Kleinmayr & Ked. Bamberg v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Roman Sticli.