Uredništvo in uprovništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. US.
Naročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta..................3	k
Mesečno.................... j	g
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inscrati aU oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozna nilib velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 19.
Mar bor, <1 ii» 17 februarja 1V113.
Leti ik YT.
V boj zoper kartele.
Že v pričetku meseca januarja tega leta so se združili avstro-ogrski tovarnarji z usnjem (52 avstr, in 12 ogrskih) v kartel in so izročili prodajo svojih izdelkov dvema (veleprodajalnicama (na Dunaju in v Budimpešti).
Prvo njihovo delo je bilo, da so zdatno zvišali cene usnja in spremenili plačilne pogoje v škodo — konsumentov. Zajedno se kartel pripravlja k temu, da spremeni trgovce z usnjem v svoje agente, na ta način, da določa ceno pri nakupovanju in pri prodaji na drobno. Vrhutega so odjemalci obvezani, da ne smejo naročiti nobenega usnja pri obeh še nekar-teliranih tovarnah, sicer bi se jim zalaganje z usnjem ustavilo.
Zoper to nameravano poslabšanje cen in dobavnih pogojev usnja se je vršilo v Gradcu dne 26. januarja t. 1. protestno zborovanje štajerskega strokovnega čevljarskega društva. Enoglasno so sklenili, pobijati kartel z vsemi danimi sredstvi in sicer na ta način, da ne kupujejo pri. karteliranih tvrdkah nobenega blaga (bojkot), da krepko podpirajo nekartelira-ne tovarne, da (uvažajo usnje iz Nemškega in podpirajo iinancijelno nove tovarne za usnje, ki bi se u-stanovile. Vse čevljarske zadruge na Avstrijskem se je pozvalo, da postopajo v tem smislu, kajti, če se je kartel producentov usnja razširil čez celo Avstrijo, bi se moralo to zgoditi tudi pri protiorganizaciji odjemalcev usnja, pri čevljarjih, če se hoče, da bi imela ta obrambna akcija kaj vspeha.
Čevljarji bi morali zvišati cene obuval, če bi morali usnje po višji ceni kupovati. V interesu občinstva je tedaj, da isto podpira tozadevno prizadevanje vseh čevljarskih organizacij.
Je to vesel pojav, jki kaže, na kak način naš obrtniški stan praktično izvaja svojo kartelno politiko ter najde prava sredstva samopomoči, da na ta način zabrani neopravičeno zvišanje cen usnja. In čimbolj bo šolan naš mali obrtniški in trgovski stan, tem hitreje je pričakovati, da bodo predstoječ vzgled črevljarjev posnemale tudi druge panoge pbrtništva in male trgovine.
PODLISTEK. Povest rejenca.
(Crtica: napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Mati so še vedno sloneli sključeni na stolu — čudno, ob tem času so že vselej lezli okrog ognjišča.
Peter se je pokrižal, zmotal )iz slame in priskočil k materi.
Vendar roka se ni dala več ganiti, tresel jo je kolikor je hotel, mati so ostali nepremični.
Petru se je priplazila grozna slutnja; saj je bil vendar ministrant, vsaj v poletnem času, in prisostvoval marsikateremu pokopu.
Kaj, ko bi pa bili še mati — umrli?,
Ta misel ga je pretresla, zgrudil se je na kolena, zagrebel otročjo glavo 'v materino krilo in bolestno zaječal:
„Mama — moja mama!“
Pa ni ganil ta klic, starke, ostala je sklonjena kot doslej.
Dolgo je ječal nesrečni otrok na kolenih in bog-ve koliko bolest je čutil v tem trenutku njegovo nedolžno, otroško srce.
Mavra je meketala in se skušala odtrgati, da bi Petra utolažila, pa ni šlo — Peter je tudi slišal ni, ker je še vedno ihtel na kolenih.
Krilo mrtve starke je bilo mokro od solz, ko je deček vstal in krenil navkreber h Korenovim sporočit: mati so mi umrli!
Ni še prijel za kljuko, že mu je zarosilo oko in jok mu je branil vsako besedo.
Korenovka se je trudila in ga tako dolgo božala, da jej je zaupal skrivnost: m,ati so mi umrli!
Po tej izpovedi pa se je na novo spustil v jok; saj se še stari Koren ni mogel ubraniti solz.
„Boš pa pri nas ostal“, ga je tolažila Korenov-
Za obc’nske volitve.
Iz Sv- Jurija ob Ščavnici se nam poroča:
Za bodoče občinske volitve pri Sv. J urijo ob Ščavnici je bil župnik v volilnem imeniku vpisan pod številko 17 z davčno dolžnostjo /72 K 67 v, in pod številko 21 je vpisana župnijska nadarbina z davčno dolžnostjo 67 K 72 v. Župnik je z vlogo na reklamacijsko fkomisijo z dne 11. oktobra 1912 zahteval, da se ta dva zneska vkup vpišeta, opiraje se na razsodbo upravnega sodišča z dne 31. maja 1883, št. 1188,
B.	1783, glasečo se:
„Pri volilcih, katerim pristoja volilna pravica vsled osebne kvalifikacije, je vpisati njim predpisan davek, ter ga vpoštevati pri razdelitvi volilnih razredov po skupnem znesku vseh davkov.“
Reklamacijska komisija ni ugodila zahtevi, na kar je župnik vložil priziv na c. kr. okrajno glavarstvo ljutomersko.
C.	kr. okrajno glavarstvo je prizivu ugodilo z dne 24. januarja 1913 s sledečo določbo:
„Pritožbi župnika Janeza Kunce se na podlagi § 16. postave z dne 10. decembra 1907, deželni zakon štev. 91, ugodi in izreče, da jje imenovanega pod tekočo štev. 17 občinskega volilnega imenika črtati in ga vpisati pod tekočo številko 3 a.. Ob enem se odredi črtanje tekoče številke 21 občinskega volilnega i-menika, glasečega se na „župnijska nadarbina.“ — Vzroki: V občinskem volilnem imeniku je pod tekočo številko 17 vpisan župnik Janez Kunce z davčno dolžnostjo ;72 K 67 v in pod tekočo številko 21 je vpisana župnijska nadarbina sv. Jurij z davčno dolžnostjo 67 K 72 v. Poslednji vpis ni zakonito dopuščen, ker nadarbinsko premoženje v smislu § 1, zadnji odstavek, občinskega volilnega reda, nima značaja za volitev upravičene korporacije, ustanove, društva ali zavoda, torej ni samostojna jjuridična oseba, ampak je s cerkveno službo stalno zvezan dohodek, kateri tačasnemu nositelju službe ipso jure (po pravu sa-memj pripada. — Nadarbinskemu premoženju se torej ne more pripoznati posebna volilna pravica. — Župnik ne izvršuje volilne pravice na podlagi svoje davčne dolžnosti, aippak po § 1, točka 2, odstavek a,
ka, in Anka, Petrova sošolka, mu je ponudila suho hruško, samo da ne bi več jokal.
Peter se je utolažil, le spal ni vse dni, ko mu je počivala mati na mrtvaškem odru.
Ženice in moški, ki so bedeli pri rajni, so sicer govorili čudne reči in namigavali na Petra; on pa vsega tega ni prav nič razumel, preveč bridkosti se je naenkrat ovilo okrog otroškega srca. Kot jagode debele solze so mu drčale po Ilicu v sneg, ko je nesel skromni, nepobarvani križ, ki ga je dičilo le par svetih podobic, pred materino krsto.
Molče in brez običajnih slovesnosti so polagali rajno v grob.
Gospod so spustili iz lopatice nekaj prsti na krsto . . . votlo je zadonelo in zopet se je storilo milo — siroti.
Po gospodovem vzgledu zagrabili so tudi ostali pogrebci, pa ne z lopatico, ampak kar z roko grude in so jih lučali na krsto.
Le Peter ni mogel; preveč so se mu mati smilili. -
Odslej je ostal Peter pri Korenovih in rekali so mu Korenov rejene.
Mavro bi bil rad prodal Koren krčmarju, pa, ko jo je ta privezal na motvoz, hoteč jo odpeljati pod nož, je še enkrat položila glavo na Petrovo ramo in Peter se je je tako krčevito oprijel, da je še celo ganilo neusmiljenega mesarja.
Pustili so jo pri življenju, preselila se je tudi ona h Korenovim in bila tudi zanaprej Petru družica. —
Slabo se rejencu ni godilo pri Korenovih, vsaj po remšniških pojmih ne; vendar sirota je tudi na novem domu ostal brez žive, sorodne duše. Dobival je jesti več nego pri materi, pa moral je zajutrkova-ti, obedovati in večerjati za pečjo.
Drugi so posedli za mizo; Anka je imela svojo mizico ; Petru pa je prinesla Korenovka V' posebnem lončku in mu ga postavila na klop — za peč. Objel ga je sirota vselej z obema rokama, ga oprl ob
občinskega volilnega reda, na podlagi svoje dušno-pastirske službe.
Posebna daljna volilna pravica kot uživalcu nadarbinskega premoženja mu ne (pripada, ker z du-šnopastirsko službo je samo ob sebi že zvezan užitek nadarbinskega premoženja. Ako torej župnik svoje volilne pravice ne izvršuje na podlagi svoje davčne dolžnosti, se mora vpisati vendar v volilni imenik po velikosti dače.
Ker je župniku Janezu Kunce iza	leto 1912	že
predpisani osebni davčni znesek 72 K	67 v,	in	kot
uživalcu nadarbinskega premoženja 67	K 72	v,	je
istega s skupnim davčnim zneskom 140	K 19	v	vpi-
sati v volilni imenik pod tekočo številko 3 a, volilnega razreda.“
To daje na znanje svojim velečastitim gospodom sobratom za ravnilo v enakem slučaju J. Kunce, župnik. —
Nadalje: Hranilnica in posojilnica ni bila zapisana v volilnem imeniku; zato smo volilno pravico reklamirali, pa reklamacijska komisija je hranilnico in posojilnico odklonila; nato se je vložil priziv na c. kr. okrajno glavarstvo ljutomersko, povdarjaje, da hranilnica in posojilnica plačuje davek, in da je ista pravna oseba, in ima kot taka vsled razsodbe upravnega sodnišča z dne 2. maja 1896, št. 2677 B. 9605, volilno pravico.
C.	kr. okrajno glavarstvo je prizivu ugodilo z odlokom :
„Pritožbi imenovane hranilnice in posojilnice se na podlagi § 16 postave z dne 10. decembra 1907, deželni zakon štev. 91, ugodi in izreče, ,da je hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju vzeti v volilni imenik, ker ji je glasom izvršene poizvedbe na dan razgrnitve volilnega imenika v občini Sv. Jurij uradno predpisana direktna dača v znesku 100 K 67 v, in je torej kot juridični osebi v smjslu § 1, zadnji odstavek, občinskega volilnega (reda (postave z dne 2. maja 1864, dež. zak. štev. 5) pristoji volilna pravica v občini.“
Nadalje: Častiti gospod kaplan Cilenšek ni bil zaznamovan v volilnem imeniku. Na tozadevno reklamacijo je reklamacijska komisija odgovorila, da ga ne sprejme v imenik, ker še ni pol leta v občini.
koleno in zajemal kot berač, ki nima prostora za — mizo.
Dokler je Peter pohajal tv šolo, opravljal je pri Korenovih službo pastirja. Vendar tudi pri tem veselem poslu ga ni nikdo slišal prepevati ali ukati. Zmiraj je nekaj rezljal ali pa molče pohajal za ovcami. Jedino bitje, ki je z mavro čutilo z njim, bila je Anka, ki je tu pa tam kaj boljšega ipritrgala lastnim ustom in mu podarila.
Bil jej je pa Peter tudi hvaležen za te ljubez-njivosti in jej je rezljal marsikatero igračo.
Po zapuščenih šolskih klopeh je pa smel Peter tudi z drugimi vred prisesti k mizi. Ni bu vec pu stir, ampak se je lotil težavnejših del.
Koren je bil prav zadovoljen z njim in ni se kesal, da ga je vzel k sebi.
Saj pa tudi rejeno ni delal za plačilo, ampak za hrano in obleko. Dorasel je v krepkega mladeniča, katerega so poleg telesnih kreposti dičile še tudi dušne.
Mavro je bil že davno izgubil,, (šla je isto starostno pot kot mati.
Z Anko sta ostala tudi zanaprej zvesta prijatelja in ne vem, Če ne bi bil Peter enkrat zagospodaril pri Korenovih, da ga ni udarila jako občutna šiba.
Prehladil se je bil sirota z 20 deti hudo v noge. Celo zimo se je zvijal v bolečinah na slamnatem ležišču. Ko so pa ponehale bolečine, pokazal se je drugi križ, namreč — Petru sta se skrčili obe nogi v kolenu in ni jih ipogei več 'stegniti. Poskušale so vse remšniške padrce zdravilno moč svojih zelišč, a nogi ste ostali hromi.
Hudo je bolela ta Izguba Petra in večkrat je točil solze pri misli: do sedaj sem bil sirota, odslej bodem pa še večja.
Napravil si je desko z iročajem, jo nabil z žre-blji, v desnico pa je vzel palico in se tako vlačil 0-krog.
(Dalje priho1!)
Nato se je vložil priziv na ;c. kr. okrajno glavarstvo ljutomersko, povdarjaje, da je gospod Cilenšek tukaj nastavljen že od dne 1. avgusta 1912 in kot taki ima po § 1, odstavek 2 a, kot dušno pastirstvo opravljajoči duhovnik volilno pravico.
Tudi temu prizivu je c. kr. okrajno glavarstvo ljutomersko ugodilo.
Tako je slavna reklamacijska komisija pri vseh točkah slavno pogorela. — Od druge strani pa je še razvidno, kako si mora človek po postavi mu zajamčeno pravico izvojevati
Za Nemce.
Iz Dravske doline nam piše kmet-somišljenik;
T.udi k nam čez Pohorje je zapihal jug ter za-trosil med nas obmejne Slovence lepo število one župe liberalnega generala iz Župelovca pri Brežicah, čeravno naš poslanec ni dr. Benkovič; torej ima ta govor svOjO nemškutarsko ost naperjeno tudi zoper druge poslance Kmečke zveze. Knjižica ni vredna obširnega razmotrivanja, tudi nisem; izvežban politik, pa dve, tri mi le silijo v pero. ,Na strani 18 nam poroča liberalni govornik resnico, da so si Nemci na Zgornjem in Srednjem Štajerskem z deželnimi sredstvi že vse uredili in so nasičeni, a pristavlja, da je to kruta lastna obtožba dr. Benkoviča. Moj Bog, koliko let pa že ta poslančuje? Kmet sem, pa toliko le vem, da so bili Kukovčeve stranke možje za poslance v Gradcu takrat, ko so se nasičevali Nemci z deželnim, torej tudi slovenskim denarjem. (Sicer pa, ali je res dr. Kukovec tako otročji in lahkoveren, da pride na vrsto sedaj Spodftje-Stajersko ? Nikoli, dokler se ne ponemškutari. Le v srce boli človeka, da k temu ponemčevanju tako vstrajno pomaga muropoljs-ki Slovenec.
Na strani 3 pa naši katoliški stranki očita prav nevošijivo vero in zaupanje naše na prosto izvožene poslance ter celo nespametno krivi ugled propada kake stranke. Za božjo voljo, kaj pa trdite, g. doktor? Potrudite se tretjo postno nedeljo (letos 'dne 23. t. m.) k pridigi, pa boste slišali izjavo največjega Učenika: „Vsako kraljestvo, ki je samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano.“ Komu naj pa zaupamo, Če ne svojim poslancem? Ali bi vi kot naš poslanec ne pričakovali istega od nas? Kdo naj sam kot kmet ali delavec premišljuje ono debelo knjigo deželni proračun, o kateri vi sami (stran 8 in 9) priznate, da je težko umljiva, če ne tisti, ki pri njej sodelujejo? In kje pa ugled ni naravnost potreben?
Sicer pa mi volilci kmečkih poslancev prav dobro vemo, da niso samo tiste številke v debeli knjigi krive obstrukcije, ampak še marsikaj drugega. Ko bi vi, gospod doktor, morali živeti v Dravski dolini, ali v Vitanju, Bistrici, Konjicahl Ptuju ali Šoštanju — bi že vedeli in na lastnem telesu čutili, kako potreben je možat odpor na edino merodajnem mestu.
Kratka misel dolge župe v Župelovcu je pač po ovinkih le to: Nikar več ne volite poslancev Slovenske kmečke zveze, ampak bodite Nemcem toliko sužnji, da volite naše liberalne ponudnike, da bomo vsi vkup pridni otroci velike matere Germanije! -
Nase prireditve.
Maribor.
Včeraj, dne 16. t. ;m., popoldne, se je vršil v Mariboru ustanovni shod mariborske skupine Jugoslovanske strokovne zveze. Zbrali so se hišniki, posli, dninarji, delavci različnih strok in tudi nekateri krščanski delodajalci.
Na shodu je govoril poslanec dr. Korošec, ter razložil pomen delavske pogodbe, ki bi po arščan-skem naziranju ne smela biti navadna kupna, ampak organizacijska pogodba. Ker ni organizacijska pogodba, nastaja potreba, da se delavci združujejo, ter potom organizacij borijo za svoje pravice v človeški družbi. Nato še je obširno razlagal pravila 'in podajal na stavljena vprašanja pojasnila.
Pristopilo je takoj 35 udov, izvolil se je odbor, mariborska skupina J. S. Z. je ustancjvljena in začne delovati. Skupina ima dne 2. marca ob 4. uri popoldne zopet zborovanje v'prostorih Zadružne zveze.
Slov. Bistrica.
Ob veliki udeležbi se je vršil dne 16. t. m. občni zbor izobraževalnega društva in občni zbor podružnice „Slovenske Straže."! Zborovanje je vodil predsednik obeh društev, mladenič Obrsne. Prihitel je med nas ljubljenec slovenske mladine, velečastiti gospod dr. Josip H o h n j e c iz Maribora. Na podlagi sedanjih balkanskih dogodkov nam je pokazal, da je izobrazba najboljša moč zoper krute nasprotnike. Velika pozornost poslušalcev in navdušeno ploskanje je pričalo, da je zadel ob prave strune mladih src.
Pozdrave konjiške organizacije je prinesla občnemu zboru mladenka Amalija Solar, katere govor o domovinski linbezni je navdušil vse navzoče.
Požrtvovalna gospicv Kancler iz Spodnje Poljs-kave nam je v lepo zamišljenem govoru razložila namen „Slov. Straže."
Sklepčno besedo je povzel naš poslanec Peter Novak. Z'njemu lastno navdušenostjo je govoril mladini lepe besede, kako naj vstraja v boju za sveto vero in dom slovenski.
Središče.
Slovenska krščansko-socijalna zveza in Zadružna zveza sta dne 15. in 16. lebruarja priredili poučni tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan. Predavali so dr. Korošec, nadrevizor Pušenjak in kranjski živinorejski inštruktor K r i š t o I. Občinstvo je sledilo izvajanjem z velikim zanimanjem ter izrekalo željo, da se drugo zimo zopet kaj enakega priredi.
Veržej.
Zanimanje za gospodarski tečaj je rastlo od dne do dne. Vsak dan je bilo okrog 100 poslušalcev, zadnji dan pa celo okrog 150 poslušalcev. Razen gospoda Krištola, ki je obširno razpravljal najvažnejše stvari iz živinoreje in gospoda Pušenjaka, kateri je govoril o raznih vrstah zadrug in o kmečkem vprašanju, sta še govorila prečastiti gospod salezijanec Kovačič, kateri je prav izvrstno govoril o v-prašanju, kako se naj povzdigne blagostanje na deželi in gospod dr. Kovačič, kateri, je govoril o alkoholizmu in z mnogimi vzgledi in slikami pojasnjeval pogubne posledice alkohola za družino in cel narod.
V	petek popoldan se je tečaj končal in se dalo udeležencem, kateri so tako marljivo obiskovali tečaj, zagotovilo, da se bodo tako dolgo, dokler niso predpriprave za kmetijsko šolo dovršene, prirejali gospodarski tečaji, kateri pa bodo dalj časa trajali kot prvi tečaj.
Sv. Jedert nad Laškim.
Včeraj, dne 16. lebruarja, se je vršil v veliki dvorani gospe Štrumbl zelo obilno obiskan shod. G-Andrej Rebožn je spretno preusedoval in poslanec P i š e k nam je poročal o deželnem zboru in pojasnil, zakaj so naši deželni poslanci obstruirali.
Zborovalci so soglasno odobravali njih postopanje in jim izrekli popolno zaupanje ter zahtevali, da vstrajajo, dokler ne dosežejo pravičnih zahtev.
Stavili so razni volilci različna vprašanja.
Ljudstvo pravi: Mi smo z Vami, le odločno naprej in pri eventuelnih novih volitvah bodemo vse naše dosedanje poslance zopet volili
; Ormož.
V	nedeljo, dne 16. t. m., se je vršilo pri nas
zborovanje Mladeniške in Dekliške zveze, kojega so se udeležili tudi gospodarji in gospodinje. Predaval je živinorejski inštruktor gospod Krištof o svinjereji in sicer tako zanimivo in poučno, da je želja vseh, da se še večkrat priredi tako zanimivo gospodarsko predavanje.	a
Politični pregled.
Državni zbor.
Italijanska pravna fakulteta spada v Trst, to je najnovejša in za nas Jugoslovane ne posebno prijetna vest, ki prihaja iz (Qunaja. V petkovi seji proračunskega odseka je prišlo — post tot discrimina rerum — slednjič vendar do glasovanja o italijanski pravni fakulteti in je bil predlog o ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu sprejet s 35 glasovi proti 4. Zdi se tedaj, kakor da so Italijani prišli do uresničenja svoje dolgoletne želje in smo mi Jugoslovani doživeli zopet brezprimerno blamažo. Liberalni listi, ki so se v zadnjem času s sumljivo vnemo potegovali za italijansko zahtevo in blatili naše poslance, ki so ostro oponirali, že spremljajo ta sklep s takimi pripombami in bi radi naše poslance — seveda iz zgolj rodoljubnih namenov — očrnili pred celo javnostjo. Mi vse zadeve ne jemljemo tako tragično. Prvič so naši poslanci v polni meri storili svojo dolžnost. Pod najtežjimi pogoji so se res vstrajno, dosledno in požrtvovalno borili proti italijanski zahtevi, ter imeli vedno prav lepe vspehe. Ce so sedaj ko-nečno Italijani vendar prodrli s svojo zahtevo, je to največ posledica spremenjenega zunanjega političnega položaja in pa posledica izdajstva naših slovanskih „bratov“, ki so zdaj kot en mož stali na italijanski strani. Drugič pa menimo, da se Italijani svoje zmage veliko prezgodaj vesele. Nič se ne bomo motili, če trdimo, da so šli vladi na led. Sklep poslanske zbornice ne bo vlade nič motil, da bi v gosposki zbornici ne dosegla, da bo tozadevni sklep ovrgla in določila, naj bo sedež fakultete na Dunaju. Boj za vseučilišče bi se potem pričel približno od začetka. Ce pa do tega tudi ne bo prišlo in bi ostala italijanska fakulteta v Trstu definitivna, potem je treba pribiti, da sp za njo glasovali tudi mladočehi, v kojih klubu sedi zastopnik liberalne inteligence dr. Ravnihar. Naše liberalce zadene potem tudi del krivde, če so Italijani prišli tako lahko do svojega zaželenega cilja
V naslednjem prinašamo poročilo o seji proračunskega odseka z dne 14. t. m., ko je bila sprejeta italijanska pravna fakulteta s sedežem v Trstu.
Najprej se je glasovalo o Gostinčarjevem in dr. V e r s t o-v š e k o v e m predlogu glede prehoda na dnevni red. Bil je odklonjen.
Nato se je glasovalo o § 1 predloge, ki določa, da se začetkom zimskega tečaja 1915—1916 ustanovi v Trstu italijanska pravna fakulteta.
Gostinčarjev spreminjevalni predlog, naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta najpozneje do leta 1918—1919, a le v izključno italijanskem kraju, in ne v Primorju, je bil v poimenskem glasovanju odklonjen s 30 proti 3 glasovom.
Nato sta bila odklonjena dr. V e r s t o v š e -kov predlog, naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Roverettu in predlog, naj se ustanovi v Trstu utrakvistična 'pravna fakulteta z italijanskim in slovenskim učnim jezikom., Zia ta predlog so glasovali tudi Cehi.
K § 2, ki določa, da je predavalni in uradni jezik tržaške fakultete italijanski, je stavil poslanec Dulibič dodatni predlog, naj se dovolijo izpiti tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku,, ki pa je bil odklonjen.
Odklonjen je bil tudi Dulibičev predlog, ki zahteva, da se prizna izpitom in spričevalom zagrebške univerze, v kolikor se nanašajo na avstrijske jugoslovanske državljane, popolna enakopravnost z avstrijskimi.
Sprejet pa je b,l Erlerjev dodatni predlog, da morato Italijani pri izpitih dokazati znanje nemškega jezika.
Sprejeta je bila tudi resolucija, ki pooblašča vlado, da porabi vsako leto 50.000 K za predpriprave k ustanovitvi slovenskega saeučilišča. Vsekakor lep vspeh.
Finančni odsek.
Finančni odsek je v petek nadaljeval debato o predlogi glede vpogleda v knjige. Vršila so se kompromisna pogajanja in so se stranke provizorično z-jedinile na kompromisno formulo, ki na eni strani odgovarja stališču vlade, na drugi strani brani trgovce in obrtnike pred zlorabo te nove institucije.
Raznoterosti.
f Zlatomašnik Peter Erjavec. Iz Trbovelj nam je došla za petkovo številko žal prepozno, tužna vest: Zopet nam je pobrala smrt enega izmed starih navdušenih domoljubov. Petra Erjavca, zlatomašnika in župnika trboveljskega, ni več! Umrl je mož, ki seje toliko trudil ,na narodnem polju, ki je pomagal, da, ki je, tako smemo reči, naredil Trbovlje slovenske! Rajnki je bil rojen dne 24. junija 1833 v Kostrivnici blizu Slatine, posvečen v mašnika v St. Andražu od ranjkega rodoljubnega škofa Antona Martina Slom-šeka, ki je tudi njemu vcepil globoko ljubezen do svoje vere in naroda. Služboval je med’ drugim tudi v Konjicah, rojstni fari našega prem. vladike kot kaplan in sicer kot vzgleden duhovnik. Bil je župnik v Zrečah, a dne ,1. maja 1887 je prišel v Trbovlje, kjer je takrat še vladal bolj nemški duh. Da so pa Trbovlje danes slovenske, se imamo v prvi vrsti zahvaliti dragemu umrlemu zlatomašniku. Ustanovil je že pred dvajsetimi leti trboveljsko posojilnico starega Schulze-Delitzschevega sistema, ustanovil katoliško delavsko društvo, bil je podpornik družbe sv. Cirila in Metoda, seveda še v tistih letih, ko se še niso porajali dogodki a la Bohinjska Bistrica. Bil je mož ognjevite vere. Današnja smer liberalne politike mu ni prijala in jo je ostro obsojal. Zadnje čase pa je postal bolehen, zadnja štiri leta ni mogel sam več hoditi, drugi so ga morali voditi na sprehod. Bil je milega značaja, spravljiv, potrpežljiv ,ìn je vdano prenašal trpljenje. Zato je tudi takorekoč ugasnil, skoro nismo doznali, kdaj se je preselil njegov močni, odločni, krepki duh iz telesa. Počivaj v miru, dragi zlatomašnik, sveti ti večna luč! — jPogreb prečastitega gospoda Petra Erjavca se je v soboto izvršil nad vse sijajno. Zadnjo čast mu je izkazalo 18 so-bratov-duhovnikov. (Sprevod je vodil, opravljal mrtvaška opravila, daroval sveto mašo in govoril ranj-niku v slovo preč. gospod dekan laški, dr. Kruljc. Pokojni gospod je bil še Slomšekov učenec, *ato vzor-duhovnik. Njegova /zasluga je, da Trbovlje niso nemčurske. Gospod zlaomašnik je bil učen mož, blaga, dobra in zlata duša. Svetila mu večna luč!
Pogreb poslanca Schuhmeierja. Včeraj se je vršil na Dunaju pogreb umorjenega poslanca Schuhmeierja. Pogreba se je udeležilo gotovo pol milijona ljudi. Predsedništvo zbornice je bilo zastopano po zborničnem predsedniku dr. Sylvestru, dveh zborničnih podpredsednikih Pernerstorferja in dr. Germana. Ob odprtem grobu so govorili načelniki raznih so-cijaldemokratičnih organizacij. V imenu slovenske socijalne demokracije je govoril strankin načelnik Etb. Kristan iz Ljubljane.
Slovenske juriste, pred vsem organizacijo slovenskih odvetnikov, opozarjamo na članek v sobotni „Marburgerei“ pod naslovom:	„Die Gerichtssloveni-
sierung.“ Vsebino tega članka je prednašal nemški odvetnik na nekem zborovanju nemških zaupnikov. Gre se za to, kako izpodriniti v sodnih! dvoranah še isto majhno trohico slovenščine, kateri nam tuji u-radniki še sedaj na naši zemlji dovoljujejo. Slovenski juristi so poklicani, da pravočasno organizirajo odpor.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v času od dne 3. januarja do (dne 13. februarja 1913 darovali: 50 K: zaloga dijaških uži-galic po gospodu Ed. Kavčiču, trgovcu v Ljubljani: po 20 K: okrajna posojilnica v Krškem in dr. Janko Babnik, ministerijalni svetnik na Dunaju; 15 K: u-čiteljski zbor gimnazije v Kranju; po 10 K: dr. Ivo Subelj, sekcijski svetnik, in dr. Josip Jelenc, profesor, oba na Dunaju, dr. Josip Globevnik, odvetnik v Novemmestu, dr. Valentin Krisper, odvetnik, Ljubljana, gospodična E. (Knez na Dunaju, dr. Gvidon Srebre, em. odvetnik v Brežicah, dr. Aleksander Fatur, železniški komisar v Trstu. Jakob Volk, zaseb-
ni uradnik na Dunaju, dr. M. 'Murko, profesor na vseučilišču v Gradcu, Peter Zink, okrajni sodnik v Trstu, in.-posojilnica v Framu; 8 K: M. Mladič na Dunaju; po 5 K: Ivan Fortuna v Zatičini, dr. Truden M., em. odvetnik na Dunaju, dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Rudolfovem, I. Liesskounig, c. kr. šolski svetnik v Gradcu, notar Detiček v Celju, dr. Josip Kušar, (Odvetnik v Kranju, dr. Matija Lavrenčič v Komnu in dr. Edvard Serko, zdravnik na Vranskem; 4 K: Evsebij Hrašovec, nadrevident južne železnice na Dunaju; 3 K:	Ivan Pušar, stroje-
vodja v Spodnji Šiški; po 2 K: F. Nemec v Nabrežini (dvakrat po 2 K) in F. Wisjan, izdelovalec voz v Ljubljani. Vsega skupaj 276 K. — Društveni odbor se vsem cenjenim darovalcem iskreno zahvaljuje in prosi za nove darove na naslov blagajntka: Dr. St. Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I., Bräunerstrasse 10.
Cč. župnim uradom se naznanja, da se ravnokar tiska nova izdaja „Pokopališčnega reda.“ Drugi teden se začne razpošiljati naročnikom.
Imenovanje. Gospod Josip Schmoranzer, učitelj na mariborski deški vadnici moškega učiteljišča, bivši šolski nadzornik mariborskega pol. okraja, je imenovan glavnim učiteljem.
SOletnico svojega rojstva jpraznuje te dni kr-ščansko-socijalni poslanec Jodok Fink iz Predarls-kega. Fink je priprost kmet, vendar igra v parlamentu eno najvodilnejših vlog. Med krščanskimi socijal-ci je on gotovo eden najboljših parlamentarcev. In še zlasti slavi po spretnih taktičnih potezah, ki so že večkrat rešile položaj. Krščansko-socijalni listi ga sedaj ob njegovi šestdesetletnici slave v vznesenih besedah.
Cambonovo pismo. Senzacijonelno poročilo o pismu francoskega poslanika Cambona msgr. Buliču, o katerem smo govorili v zadnji številki, se potrjuje. Listi poročajo iz gotovih virov, da se bo reunija poslanikov v Londonu bavila z jugoslovanskim vprašanjem tudi v kolikor se tiče avstrijskih Jugoslovanov. Za avstrijsko politiko pomenja to najhujši udarec.
Reunija poslanikov v Londonu ima večkrat seje, toda delo gre zelo počasi naprej. Ker je reunija največja ovira za uresničenje teženj nemško-mažars-kega bloka, zato je Nemcem zelo neprijetna, ji delajo ovire in nemški listi že zahtevajo, naj se reunija razpusti.
Dr. Schaedler umrl. Prelat dr. Schaedler, znani voditelj bavarskega centra, je včeraj po noči umrl.
Liberalna doslednost. Zadnjič smo že kratko označili liberalno doslednost, ki obstoja v tem,, da liberalci danes preklinjajo, kar so včeraj blagoslavljali. Danes še en prispevek. To liberalno nedoslednost označuje lepo tudi nastopanje liberalcev proti grofu Claryju. Ne dolgo tega so ga v „Narodu“ o-gabno napadali, tako da smo bili iprimorani celo mi jih zavrniti. Na shodu v Polju je pa dr. Kukjvec po poročilu „Tagesposte“ grofa Claryja zelo hvalil in se mu zahvaljeval za trud, ki ga ima s pogajanji. Pa naj kdo reče, da niso liberalci največji politični kameleoni.
Druga vojska na Balkanu.
Ker iz balkanskega bojišča ni dobiti drugih verodostojnih poročil kot oficijelnih bolgarskih ali pa turških, ki so pa razun vsega Še zelo redka, si je skoro nemogoče ustvariti jasno sliko sedanjega položaja. Pred Skadrom in Odrinom se vrše boji dalje. Po zatrdilih iz Cetinja in Sofije je položaj obeh trdnjav obupen in morata v kratkem pasti. Na galipol-skem polotoku ni prišlo do nikakih Isprememb. Razširjene so sicer vesti o zavzetju Bulairja, toda so še bržkone prenagljene. Od Kataldže so se Bolgari iz taktičnih vzrokov precej umaknili proti zahodu. Zlasti se zatrjuje, da je desno krilo zavzelo veiiko uolj zahodne pozicije. Storili so to Bolgari brez dvoma, da bi preprečili vsak poskus, priti na pomoč Odrine. Mogoče da pa imajo še druge taktične namene.
Skader.
Združena črnogorsko-srbska oblegovalna armada se vedno bolj približuje obleganemu mestu in Skader je od vseh strani tako tesno oklenjen, da je postal vsak vspešen izpad posadke nemogoč. Utrdba Tepe neposreno nad skaderskim mestom, je popolnoma razdejana. Močno utrjeno vas Asti ter utrdbe ob Brdici so zavzele črnogorsko-srbske čete z bajonet-nim naskokom. Ista usoda je tudi doletela močno u-trdbo Bardanjol, na katero so spravili oblegovalci že mnogo težkih oblegovalnih topov, iz katerih bruhajo neprestano granate na Taraboš in na skadersko citacelo.
Kake važnosti so bile pozicije okrog Bardatola, je razvidno iz tega, ker jih niso hotele za nobeno ceno zapustiti turške čete, ter so trikrat poskusile, jih s protinapadom nazaj priboriti, a so bile vsakokrat z velikanskimi izgubami odbite. Bojišče okrog Bardanjola je bilo gosto posejano z mrtveci. Da so imeli tudi Crnogorci velike izgube, «je umevno. Vob-če se pa sodi in tega mnenja so tudi na Cetinju in v Belgradu, da bo padel Skader še tekom tega tedna.
Odrin.
Bolgarsko-srbska oblegovalna armada neprestano bombardira Odrin ter se tako pripravlja na generalni naskok. Generalnemu naskoku bi se Odrin
ne mogel vspešno ustavljati in bi moral pasti. Toda stal bi oblegovalno armado velikanskih žrtev, vsled česar se bolgarski general in poveljnik oblegovalne armade, spretni in hladnokrvni general Ivanov, ne more odločiti do tega koraka, osobito ne, ker, kakor poročajo listi, mučijo bolgarsko oblegovalno armado pred Odrinom razne nalezljive bolezni.
Poslaniki raznih velesil v Odrinu pritiskajo na Bolgarijo, da bi ta dovolila prost izhod vseh tujcev iz Odrina. Tej zahtevi je Bolgarija v principu že u-godila na ta način, da bo nevtralizirala del mesta, v katerem bodo podaniki tujih držav varni pred granatami bolgarskih topov. V Odrinu se nahaja tudi več nemških častnikov, ki vodijo obrambo trdnjave, in te bi zlasti Nemčija rada spravila na varno. Poveljnik posadke že uvide va, da Odrina ne bo mogel več dolgo držati, vsled česar venomer zatrjuje, da bo dal mesto razdejati, predno je bo predal in zadnjo patrono bo pa ohranil za sebe. Častna predaja Odrina bi Turčiji koristila, obema bi pa prihranila velikanskih nadalnjih žrtev.
Iz bojišč na polotoku Galipoli, pred Bulairom, se poroča, da je položaj nespremenjen. Iz Carigrada pa poroča korespondenčni biro, da se vrši pred Bulairom med Bolgari in Turki velika bitka, katere izid še pa ni znan.
Bolgarija in Rumunija.
Razmere med Bolgarijo in Rumunijo postajajo vedno bolj napete, vendar se še pogajanja niso pretrgala, ker je bolgarski predsednik sobranjsrdr. Da-new predložil rumunski vladi nove propozicije, na podlagi katerih se nadaljujejo pogajanja.
%
Maribor. Rokovnjači ne pridejo v Maribor. Crevljar Boječ je baje vrgel šila In kopita v kot, ker se mu je na višje povelje Nona spuntala. Zato bo pa Benhur v kratkem nastopal na mariborskem odru.
Maribor. Značilen dokument nemške kulture. V noči od petka, dne 14. t. m. na soboto je neznan zlikovec pomazal vabilo na sobotno prireditev mariborskega Orla — s človeškim blatom! Vabilo je vi-’ selo v oknu Zadružne zveze in je bilo pomazano okno. Kdor je (šel od 6. do 9. ure zjutraj mimo, se je o tem lahko prepričal. Vsekakor je to preznačilen dokument vsenemške kulture in nam ni treba podajati posebnega komentarja!
Maribor. Pogreb ponesrečenega strojevodje Kaša. Včeraj popoldne ob 4. uri se je vršil ob veh kanski udeležbi pogreb strojevodje Kaša, ki je ponesrečil pri Zagorju ob Savi, kot žrtev svojega poklica. Prepeljali so njegovo truplo iz Ljubljane v Maribor, kjer so ga ob veliki udeležbi prebivalstva slovesno pokopali. Pokojni, ki je junaško do zadnjega trenutka vstrajal na svojem mestu ter tako odvrnil katastrofo, ki bi se bila sicer prigodila, zapušča žalujočo vodovo in eno hčerko, Cast njegovemu spominu !
Pobrež pri Mariboru. V četrtek popoldne se je na Pobrežju pri Mariboru obesil 711etni F. Ciligi, v-pokojeni mizar južne železnice. Našel ga je njegov sin, kateri je ravno prišel iz šole domov, še živega. Akoravno je vrv hitro odrezal, je oče čez par minut umrl. Vzrok samoumora je baje ker se je nekaj časa poprej s svojim bratom sprl.
Dogoše. Silvestra Tkalčiča, posestniškega sina v Dogošah, je vgriznil pes tamošnjega posestnika P. Kreitnerja tako hude v zgornjo stegno, da je moral Tkalčič radi hude bolečine v bolnišnico. Ta pes je že več drugih ljudi vgriznil in bi bil iskrajni čas, da se ali odstrani, ali konjedrcu izroči.
Smolnik. Dne 20. svečana se vrše v Rušah občinske volitve. Dosedanji občinski odbor je sestal iz 12 mož, katerih polovica je bila naše stranke, polovica odbora pa pristaši liberalne stranke. Dosedanjemu odboru nasprotuje peščica socialdemokratov, in nemčurjev in prekucuhov, kateri bi radi spravili še vse, kar miga in kar gre, v občinski odbor. Da, naravnost smešno je poslušati te-le kandidate, ki bi radi bili vsi „komandanti“ (ruške občine, večji kmetje in davkoplačevalci pa bi se naj njim uklanjali. Cela stvar se nam zdi samo majhen otročji prepir. Vi, nasprotniki občinskega odbora, (pa ste podobni tistemu „Stajerčijancu“, ki je trgal slamo iz strehe, jo znosil v Skedenj in tamkaj mlatil, češ, iz zrna, ki ga namlatim in (dam zmleti, bom jedel beli kruh ob veliki noči. Kakšnega pa boste jedli nemčurji, in pa socijaldemokrati, to boste zvedeli dne 20. svečana.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Katoliško izobraževalno društvo pri Sv, Lovrencu v Slov. goricah ima v nedeljo, dne 23. t. m., ob 3. uri popoldne, redni občni zbor v stari šoli. Velečastiti gospod dr. J. Hohnjec ima govor, potem so društvena poročila, deklamacije in petje. Pridite polnoštevilno. /Uljudno vabi odbor.
Kozje. Veliki živinski in kramarski sejm se vrši dne 24. svečana t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop tv sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci uljudno vabijo. — Trško županstvo.
Ljutomer. (Smrtna kosa.) V soboto, dne 15. t. m., je umrl gospod dr. Karol Chloupek,. okrožni zdravnik v Ljutomeru, y 45. letu svoje starosti. Pokojnik je bil izboren zdravnik in rodom Ceh. Truplo
se je prepeljalo v pondeljek ob 5410. uri dopoldne, v v Varaždin, kjer se je ob 4. uri popoldne v rodbinskem grobišču izročilo večnemu počitku. Bodi mu hrvaška zemlja lahka! — V nedeljo je umrl v Rado-rnerju ugleden posestnik Arnuš v 68. letu svoje starosti. Iskal je zdravja pri častitih (usmiljenih bratih v Gradcu, a bilo je zaman. N. v m. p.!
St. Jurij ob Taboru. V sredo zvečer je nastal požar pri baronu G. Wittenbachu v Kapli. Goreti je začel kozolec, nato se je vnel marof. Zgorela je tudi vsa krma. Živino so rešili. Kdo je podtaknil ogenj, še ni dognano.
Sv. Frančišek na Stražah. Katoliško bralno in izobraževalno društvo bo priredilo na velikonočni torek dve gledališki predstavi, na katere že zdaj prav uljudno vabimo. Ob enem pa tudi prosimo najbližja sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo enakih prireditev. — Odbor.
Šmartno pri Velenju. (Zahvala.) Dolžnost hvaležnosti nam veleva, da se javno zahvalimo dvema dobrotnikoma našega Društvenega doma. Prvi je naš nad vse spoštovani gospod poslanec dr. Karol Verstovšek, ki je daroval dvakrat po 20 K v pretečenem letu. Drugi blagi gospod je Ivan Krajnc, hišni posestnik v Celju, ki nam je spregledal enoletne obresti od danega posojila 500 K ter tudi izbris do-tičnega dolga prevzel na svoje stroške. Bog nakloni našemu Društvenemu domu še več takih blagih dobrotnikov !
Okoslavci. Gasilno društvo ima dne 23. t. m., ob 2. uri popoldne, svoj občni zbor z navadnim vs-poredom.____________________________________________
Somišljen'ki — zahtevajte v gostil nah in trgovinah list „Straža41.
S. K. S. Z. Vabimo na veliko prireditev Slovenske krščansko-socijalne zveze za (Koroško, ki se vrši dne 23. februarja 1913, v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu. I. Občni zbor Slovenske krščansko-socijalne zveze za Koroško, ki se vrši ob 2. popoldne. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Govor. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. II. Prvi orotialkohoini shod koroških Slovencev, ki se vrši ob 5. uri popoldne. Spored: Pogubni vpliv alkohola v verskem in narodnem oziru. Ustanovitev svete vojske. III. Zvečer ob 7. uri igrv: „V krvi“, igrajo pouljubeljski l-gralci. Sveta dolžnost vsakega društva je, udeležiti se te važne prireditve. Prisrčno vabljeni so vsi prijatelji naše zveze in našega gibanja. Na svidenje! — 'Odbor.
Dr. Benkovič in dr. Kukovec.
(Basen.)
Škorec je sedel na veji ter gledal po drevesih, kje bi še bila kaka gosenica ali drugi mrčes. Ponesel bi golazen lačnim mladičem;) kar zagleda pod seboj krta. Škorec nagovori krta:
„Bratec krt, zopet si naredil krtinovec na sa-donosniku. Ali misliš, da tvoje rovanje ne škoduje nasadu?“■
„Kaj škoduje — naj škoduje!“ se obregne krt in nadaljuje:
„Najrajši bi podsul ivsa drevesa, da bi kar ce-pnila na tla.“
„Zakaj pa to, äratec krt?“
„Ha, vprašuješ? Zato, da bi ti, škorec, bil kriv, da je sadonosnik prenehal.“
„Kako bom kriv? Ne razumem!“
„Jaz in moji krti bi kričali ljudem, da si ti in tvoji mladiči podrli drevesa. Saj gnezdite na njih, letate po njih vejah, obirate golazen iz listja. Ni (čuda, da se pod takim delovanjem podere še najlepše drevo.“
Pri tem očitku se škorec zamisli nekaj trenutkov, krt pa zmagovalno čepi na svojem kupu, češ, da mu nasprotnik na bo mogel ovreči lažnjive obtožbe.
Škorec pa razprostre svoje peroti, pogleda v spomladim solnce in potem na krta, rekoč:
„Ce moreš, vzdigni se za menoj v zračne višave. Krt si in krt ostaneš!“
Osamljen gleda krt (za škorcem. Sam s seboj modruje in govori:
„Glej ga, spaka, kako leti! Kako je le to? Oba sva si podobna: on ima kljunček, jaz imam rilček; on ima svetlo perje, jaz imam lepo dlako; on ima prste na nogah, jaz imam krempljičke, pa vendar jaz ne morem sfrcati v prosti zrak. Sel bom in bom podsul vsa drevesa, če jih boipi mogel. ; Ce pa ne, bom objedel vsaj manjše korenine.“
Nauk je: Onemogla jeza tudi v politiki dela škodo, ako ne velike, pa (vsaj majhno. Onemogla zavist zavija očividno resnico, zagovarja lastno krivico, samo da očrni političnega nasprotnika. Krt ne bo nikdar škorec, škorec ne bo nikdar krt. Krt, le pojdi v krtovo deželo; škorec, ti se pa vzdiguj v solnce naše boljše bodočnosti ter popelji svoje mladiče v lepšo pomlad!
Založnik in izdajatelj : Konzorcij „Straža*.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
W3&
MARNA sv
WW JIS
ii
Državni
H. 113
Koroška cesta 5 MARIBOR
lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in modeme obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike : pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Prodajalnica tiskarne sv. Cirila
Poštu, hran. št. 25010
■ H
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium deiunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapuliijev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
POTNIK,
ki ob sku e u»oi t g vce ra dežet, išče se proti dobri prov ziji a jedimo i»> nani’zno olje. — Porod be z rtft-rercami ra pcštn> pre i«l 27 ( edetrind' a s» t) TRST, Puzza Gioteipma,	30
za kle-arsko
Učenca
ii s *lacij»o <■ o it «pre'me Ig. Zalokar, Bn žice ob S«vi. 37
mji želar
z ženo z» vi og d Vpraša se v Marioora. G ehestia«se 18 p i hišniku	39
Maino za ženine in neveste!
Zarad prezidave moram izprazniti prostore,prodam torej
vsa pohištva ni ko p®cf lastno ceno» kot elegantna pohištva za spali e sohe in ohednice,
elegantne pisalne ftfiSG itd od najpriprostejše do
najtineise iz*esj ve.	Weveretrs© poceni!
Josip Kolarič, mizarski mojster
V Mariboru, Frane Jožefova ce-^ta št. 9.
Tr-it
Dunaj
Loterijske števiike.
12.	februarja	1V13	55	84 s7 7	37
15.	„	„	67	4 54	87	58
Naznanilo preselitve.
Javljam velecenjenemu občinstvu iz Maribora in okol ce, da sem preš, M svojo, pred 50 leti ustanovljeno
trgovino s steklom in porcelanom,
iz Edmund Schmicìgas-e (Poštne ulice št 8) v latteo
hišo Viktrmghefova ulica št. 26.
Ta pni ka me nagiba, da se i ajtopleje zahvaljujem cenj. odjemalcem za naklonjenost s prošnjo, da mi ostaneje še i v bodoče naklonjeni
Z odličnim spoštovanjem
Ferdo Wagrandl.
Ma ura 14 dni naposkušnjo.
Se pošilja samo proti povzet u, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.)
Srebrne ure..................K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi ,, 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine .	.	. „ 6’—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10’—
Goldin Roskopf' ure.......„	4'—
Prave železničarske Roskopf-patent Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlato ženske ure .	. „Ib*—
14 karatne zlate ure za gospode „ 40’— Srebrni pan cer-ieri žice .	.	. „ 2-—
14 karatne zlate verižice . . „ 20'— 14 karatni zlati prstani .	,	. „ 4'—
Viseče stenske ure na nihala . „ 10'80
Kuhinjske ure.............„	2'40
Budilke...................„	3'—
Budilke z dvojnim zvoncem .	. „ 3'—
A. Kiffman, Maribor M. 49
Vehka tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ugodna služba cerkovnika in organista
n» sioven ki meji na Koroškem se odda tako Pro loi samci in dobri ceciljanci predi o t. župnijski urad V SkO-ČidoiU p. P«dra*lie na K oreškem.	4t
Zelo ugodna prilika!
Proda se lepo posestvo, obstoječe iz velike hiše z gostilno in s prostori za trgovino mešanega blaga, veliko gospodarsko poslopje, dva lepa vrta za zelenjavo, okrog šest oralov zemlje prvega razreda, ob o-krajni cesti tik Studenic. Proda se takoj vsled odpo-tovanja pod skrajno ugodnimi plačilnimi pogoji. Kapitala treba samo 8000 K, drugo lahko ostane. Natančneje se izve pri gospodu Kaiserju v Studenicah pri Poljčanah.	31
1
7 Kateri
teci
S
m
kavlii pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponud človeka naravnost zbega!
Pridobivajte nove naročnike!
Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem
pravem : Franckovem : pridatku
za kavo
s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne;
oJ tega zadostuje : manjša: množina; on povi roči naj epši, zlatorujavi, čisli zvretek toraj močno, slastno kavo!