Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XVIII. - Štev. 10 (888) Gorica - četrtek, 10. marca 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Spremenjena postna postava Pisatelji na zatožni klopi Če vprašamo tudi dobre vernike, zakaj je Cerkev »prepovedala« uživanje mesa v Petek, bo znal verjetno le malokdo odgovoriti. Na splošno bi rekli, da ne smemo uživati mesa, ker pač Cerkev tako Ukazuje ali prepoveduje. Dobri kristjani si zaradi tega niso nikdar delali težav. Kot poslušni otroci Cerkve so Cerkev Ubogali, spoštovali postne dni in ob petkih niso jedli mesa. šlo je za ukaz Cerkve, Slo je za lepo navado, ki so jo naše dobre družine zvesto držale. Tisti, ki so se učili verouk, so vedeli, da pozna postna postava izjeme in da je niso dolžni upoštevati bolniki, težki delavci in tako dalje. Kar pa mnogi niso razumeli, je bilo nekaj drugega. Vzdržek od mesnih jedi v petkih je vezal pod smrtnim grehom. Če si torej v petek hote in prostovoljno jedel meso, ko bi ga lahko pustil, si napravil smrtni greh. Zaslužil si torej pekel z enim samim takim prekrškom. To ni šlo več v glavo ne preprostim ne učenim. Pokazala se je skrajna potreba, da se Postna postava spremeni, da na drugo podlago in znova primerno utemelji. Na koncilu samem niso škofje razpravljali o tej zadevi. Pač pa je sveti oče naročil škofovskim konferencam, naj se škofje pogovorijo in stavijo predloge za Preureditev postne postave, ki bi bila dobra ne samo za malo Evropo, 'temveč vso katoliško Cerkev, upoštevala razne okoliščine in potrebe posameznih dežel in narodov, se ozirala na spremenjene socialne razmere in drugo. PAPEŽKA konstitucija o pokori Dne 17. februarja je sveti oče izdal konstitucijo, ki preureja postno postavo. Kaj določa ta konstitucija? O tem je naš list pisal že v predzadnji številki. Poudarja najprej dolžnost, ki veže vsakega kristjana, da opravlja pokoro, da se Pokori in opravlja spokorna dela. Po zgledu Jezusa Odrešenika mora vsak kristjan nositi svoj križ in se pridružiti Kristusovemu trpljenju. Le tako bo obrodil vreden sad spokoritve. Pokori, spokornim dejanjem, spokoritvi, spreobrnjenju, zakramentu svete pokore, se ne more nihče Izogniti, ako hoče ostati s Kristusom in živ ud v Kristusovi Cerkvi in ne samo »ek mrtvak. Čeprav je pokora v prvi vrsti nekaj notranjega in mora zajeti predvsem naše mišljenje, pa ta pokora ne more obstajati brez zunanjih izrazov, ker mora človek 2 vsemi močmi služiti Bogu. Spokorna dejanja opominjajo človeka, naj se marsikateri materialni dobrini odreče. Opominjajo ga na življenjsko stvarnost, opo-*arjajo ga na omejenost človeškega življenja in neizbežnost trpljenja in ga va-rujejo pred sanjarjenjem o sreči, ki bi Jo mogle prinesti le zemeljske in materialne dobrine. Katera so taka spokorna dejanja? Teh manjka; na primer: molitev, post, odpoved mesu, duhovna in telesna dela "smiljenja, delo in vestno spolnjevanje stanovskih dolžnosti, prenašanje trpljenja, odpoved zabavi in podobno. Spokornih dejanj za pokoro torej ne Manjka. Sveti oče pa poudarja v omenje-n* konstituciji, da ostanejo v veljavi še Nadalje kot predpisana spokorna dela post j*1 zdržek od mesa. Tega ni spremenil, *er gre za častitljivo tradicijo, škofovske konference morejo določiti kaj drugega tl Predpisati za pokoro kaj takega, kar Odgovarja potrebam in značilnostim nji-°vih škofij. (Za posamezne družine in Sebe imajo škofje in župniki posebno Pooblastilo.) vsi kristjani so poklicani, da vršijo spojna dela In opravljajo pokoro za svoje 8rehe in prestopke. Oblike te pokore so 118 lahko različne. Važno Je, da je vsako sPokomo delo povezano z osebno svo-°dno in prostovoljno odločitvijo. Gre za °sebno žrtev, ki jo človek sprejme in *Vrši. Kaj pomaga dobro delo usmiljenja, to delo usmiljenja ni žrtev, odpoved? pomeni za duhovno rast odpoved esu, če ta odpoved ne predstavlja nobene žrtve? Kristjan je dolžan moliti, veliko moliti, a vsi dobro vemo, da je Cerkev za molitev in posebno za daritev svete maše predvsem določila nedeljo. Vsak kristjan je dolžan se pokoriti. Cerkev je z novo konstitucijo določila, naj se opravljajo spokorna dobra dela predvsem v postnem času, ki je čas priprave na veliko noč, in vse petke, razen če sovpadejo s praznikom. To se pravi: vsak katoličan mora na petek opraviti spokorno delo. (V postnem času je predvsem za grešnike najvažnejše spokorno delo prejem zakramenta svete pokore!) Kakšno? Splošno pravilo je to: v petkih naj se katoličani odpovejo mesu, naj torej ne jedo mesa. Odpoved mesu naj predstavlja osebno žrtev. Kdo je to dolžan, v katerih letih in kaj velja za post kot tak, je bilo že na tem mestu povedano. POD KAKŠNIM GREHOM VEŽE POSTNA ZAPOVED? Sedaj pa še eno važno vprašanje: Ali zdržek od mesa in post vežeta pod smrtnim grehom? Ali tisti, ki prelomi to postavo in se ob petkih ne odreče mesu, ko bi to lahko storil, napravi smrtni greh, smrtno greši? Konstitucija zelo poudarja, da je postna postava važna in predstavlja za katoličana težko dolžnost. Pravi pa po latinsko takole: Eorum substantialis observantia gra-viter tenet. Kaj pomeni ta novi izraz «substantialis observantia«? To je pojasnil v listu »L’Osservatore Romano« jurist p. Bertrams. Posamezna kršitev postne postave ni smrtni greh. Smrtno greši, kdor večkrat, zaporedoma ali redno krši to postavo (»ripetuta, abi-tuale violazione«). Tisti, ki so vajeni strogih in jasnih določil, niso zadovoljni s to razlago. A Cerkev, pravi p. Bertrams, je nalašč izbrala to obliko, ker je hotela poudariti odgovornost vsakega posameznega kristjana in njegovo osebno odločitev ter zavest dolžnosti za spokorna dejanja. Gre za novo važno spremembo, ki jo moramo upoštevati, če je Cerkev umaknila strogo sodbo in obsodbo posamezne kršitve postne postave, s tem ni zavrgla pokore. Hotela jo je še posebno poudariti, saj gre za božjo postavo. Ker je izraz »substantialis observantia« nov, ni čudno, da je prišlo do neljube razlage, ki je bila objavljena tudi v predzadnji številki našega lista. V listu je namreč zapisano, »da zdržek od mesa ostane tudi za naprej obvezen pod smrtnim grehom«. Ne smemo videti smrtnega greha tam, kjer ga ni ali vsaj ga več ni! Vse nove določbe o krščanski pokori naj pripomorejo, da bomo v bodoče bolj pravilno rabili zemeljske dobrine in tako sodelovali pri posvečenju sveta. Dr. Lojze Škerl Sveti oče rimskim župnikom Sv. oče *je sprejel rimske župnike in postne pridigarje. Rekel je, naj imajo v Rimu slovesne maše v latinskem jeziku v štirih bazilikah. Po drugih cerkvah naj pa začnejo s slovesnimi mašami v italijanščini. Poudaril pa je, da zahtevajo take slovesne maše dobro pripravo in dobre pevce. Ta novica in spodbudna beseda naj nas spomni, da smo lani, 7. marca začeli s sv. mašo v slovenskem jeziku bodisi po naših cerkvah kakor z radijsko oddajo sv. maše iz rojanske župne cerkve. Mnogo se je v tem letu naredilo in ponekod je služba božja res lepo urejena in ji verniki sledijo z velikim veseljem. A napraviti je treba še mnogo. Nihče naj ne zaostaja. Zlasti sčdaj v postnem času pogumno nadaljujmo z delom. Važna je priprava na obrede velikega tedna. Izkažimo z zvestim sodelovanjem pri svetih obredih svojo hvaležnost Bogu za dar bogoslužja v materinem jeziku! Dvanajst let prisilnega dela v Sibiriji, to je bila sodba, ki so jo izrekli sodniki v Moskvi nad dvema ruskima pisateljema, ki sta se bila drznila v inozemstvu pod psevdonimom objaviti dela, v katerih sta kritizirala obstoječi komunistični režim v Sovjetski zvezi. Bila sta to A. Sinyavsky (pravo ime Abram Terz) in J. Daniel (psevdonim za Arčak). Prvi je bil oropan svobode za 7 let in drugi za 5. Tako stroga obsodba teh dveh književnikov zaradi leposlovne kritike razmer v komunistični Rusiji je zahodne levičarje razočarala vsaj toliko kot 1. 1939 pro-slula nacistično-sovjetska pogodba ali zatrtje ogrske revolucije 1. 1956. Sožitje med Vzhodom in Zahodom je dobilo novo razpoko. Od vsepovsod so se začeli dvigati protesti proti taki obsodbi, ki pomeni »vrnitev v srednji vek, barbarstvo, kulturno suženjstvo in najhujšo diktaturo nad duhom«. Seveda je tako postopanje sovjetskih oblasti razočaralo le tiste, ki so upali, da se je komunizem liberaliziral in v času koeksistence zaplaval v svobodnejše tokove. Kdor pa pozna komunistično stališče glede literature, se temu ni začudil. Moskva je ravnala v skladu s partijskimi načeli in se od njih ni za las odmaknila. Zakaj zavijati sedaj licemersko oči in pretakati krokodilove solze? LITERATURA NAJ BO SUŽNJA PARTIJE Že leta 1905 je Lenin glede leposlovja zapisal naslednje: »Literatura more biti le partijska. Biti mora ”tir in vijak" enotnega veli- Pomoč, k; so jo pri volitvah ponudili avstrijski komunisti svojim rdečim bratrancem iz socialističnega tabora, se je preteklo nedeljo izkazala usodna za avstrijsko socialistično stranko. Avstrijci so se hoteli na vsak način izogniti kaki ljudski fronti, pa so podprli voditelja avstrijske ljudske stranke dr. Jožefa Klausa nad vsa pričakovanja. Tako se je zgodilo, da je prvič v povojni zgodovini Avstrije neka stranka dobila absolutno večino sedežev. Od 165 poslanskih mest v parlamentu jih bo imela avstrijska ljudska stranka 85 (prej 81), socialisti 74 (prej 76), svobodnjaška stranka pa 6 (prej 8). Demokratična napredna stranka socialističnega odpadnika ter nekdanjega notranjega ministra Olaha ni dosegla niti enega mesta; isto se je zgodilo komunistom, ki so pogoreli na Dunaju, v edinem okrožju, kjer so postavili svojega kandidata. Volilna udeležba je bila silno visoka: od 4.884.443 vpisanih volivcev jih je glasovalo 4.583.958, od teh za ljudsko stranko 2.191.128, za socialiste pa 1.928.922. Prvi, ki je iz inozemstva dr. Klausu čestital, je bil tajnik italijanske Krščanske demokracije Rumor. V svojem telegramu pravi: »Velika in pomembna zmaga avstrijske krščanske demokracije je neovrgljiv dokaz za veljavnost krščansko-demo-kratičnih načel in njih uspešnost pri reševanju evropskih in svetovnih vprašanj.« Katoliško usmerjeni Slovenci so na poziv Narodnega sveta koroških Slovencev strnjeno glasovali za avstrijsko ljudsko stranko. K temu so se odločili zato, ker vidijo v voditelju te stranke dr. Jožefu Klausu iskrenega zagovornika za pravično ureditev manjšinskega vprašanja v Avstriji. Pred koroškimi Slovenci je v Celovcu izjavil v njihov; materni besedi: »Vse bom storil, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše pravice zagotovljene. kega mehanizma, ki naj dvigne delavski razred. Zato ne sme biti nikdar individualna, neodvisna od splošnega dela za proletarce. Proč torej z brezpartijskimi književniki !« Stalin je nadzorstvo nad literaturo še povečal. Pridobil je za svoje gledišče pisatelja Maksima Gorkega, ki je postavil geslo: »Pisatelj mora biti vzgojitelj sovjetskega človeka, nosilec socialističnega realizma in borec za povezavo marksistične ideologije z leposlovjem.« Značilna za vse Stalinovo obdobje je bila ta podreditev literature politiki, ki jo je zlasti propagiral A. Zdanov. Po njem je usužnjenje književnikov marksizmu prejelo ime »ždanovščina«. Leta 1946 so se v Sovjetski zvezi pojavili med literati prvi »uporniki«. Bila sta to Zoščenko in pesnica Ahmatova. Centralni komite komunistične partije ju je naglo obsodil, predsednik sovjetske Zveze pisateljev Fadajev pa je ob tisti priliki ponovil Leninova načela glede literature, ki so »največji prispevek k literarni znanosti«, poudaril nato Ždanove smernice, da je »treba uničiti zločeste ostanke preteklosti, ki ovirajo sovjetski razvoj« ter dodal, da je »sovjetska književnost izrazito partijska in prav zato najbolj svobodna...« Za naše pojme je taka »svoboda« kaj čudna, toda je v skladu s sovjetskim pojmovanjem svobode, ki je v tem, da raste iz podrejenosti državi. Po Stalinovi smrti se je zdelo, da bo odjuga zajela tudi sovjetsko književnost. Toda primer Pasternaka je ponovno pokazal, da S sodelovanjem manjšine hočemo rešiti tudi v bodoče vsa vprašanja, ker vemo, da je to za Slovence, za Koroško in za Avstrijo najboljše.« Levo usmerjeni Slovenci na Koroškem so pa naravno volili za socialiste. Pri njih je agitiral sam zunanji minister, avstrijski socialist židovskega pokolenja dr. Bruno Kreisky. Na volivnem shodu je neokusno napadel dr. Klausa, češ da se je šel učit srbohrvaščine zato, da’ je v Beogradu lahko v tem jeziku govoril, on, Kreisky pa za to nima časa.« Vestnik, glasilo levičarskih Slovencev, je to Kreiskyjevo izjavo podprl s komentarjem: »Tudi mi smo mnenja, da se dobri ljudje tudi v različnih jezikih lahko dobro razumejo.« Naš tednik - Kronika je k temu komentarju upravičeno pripomnil: »Mi bi najprej pričakovali od dr. Kreiskega, da ve, da se koroški Slovenci ne poslužujemo srbohrvaščine kot materinega jezika, temveč slovenščine. In potem: zdi se, da učenje tujih jezikov po Vestnikovem mnenju ni več potrebno. Le čemu potem borba za dvojezično šolo in učenje obeh deželnih jezikov? Ali smo že tako daleč, da se že z vsako izjavo tega ali onega vidnega socialista strinjamo, pa naj si bo še tako bedasta? In še to: na Koroškem je bil prav socialist tisti deželni glavar, ki je na protiustaven način likvidiral obvezno dvojezično šolstvo. Ali so to pri »Vestniku« tako hitro pozabili?« Krščanstvo v Gani Afriška država Gana je zaradi zadnjih političnih sprememb spet v središču pozornosti. Iz statistik je razvidno, da je krščanstvo v Gani zelo razširjeno. 13% prebivalstva je katoliške vere, okrog 30% pa pripada raznim protestantskim skupinam. je vsako govorjenje o svobodi v našem smislu v komunizmu brezmiselno. Sam Hruščev, ki je s takim zagonom sprožil destaliniza-cijo, je leta 1963 znova ponovil leninsko-stalinistično načelo glede literature: »Partija ne dovoli in ne bo nikdar dovolila kakor koli slabiti njene moči. V vprašanju umetnosti bo vedno zahtevala popolno in nedeljivo priključitev partijski liniji.« To komunistično načelo, ki ne dopušča najmanjše kritike sistema ali nepokorščine partijski disciplini je za vladajoče režime v socialističnih »demokracijah« čisto dosledno, saj je jasno, da kakor hitro bi se oslabila in omajala moč diktature, bi padli komunistični režimi in njih sistem. TUDI V JUGOSLAVIJI NI SVOBODE ZA LEPOSLOVJE Zanimivo je, da je tudi komunistična Jugoslavija ves čas svojega obstoja stala na leninistično-stalinističnih pogledih glede literature. Po prelomu s Stalinom se je umetnostni slog v Jugoslaviji nenavadno naglo približal zahodnoevropskemu, toda tako Kardelj kot sam Tito sta hitro označila ta novi slog za dekadentnega. Tito je takoj za Hruščevom obsodil novo umetnost kot delo »tistih, ki mislijo, da se je zanje marksizem preživel«. Nato je še dodal, da bo treba nastopiti na umetnostnem polju tako kot na ekonomskem in političnem, kajti »on, Tito, mora skrbeti za industrijo in poljedelstvo pa tudi za kulturo ne samo kot predsednik Jugoslavije, ampak tudi kot generalni tajnik komunistične partije. Kdor misli drugače, ne pozna komunizma!« (6. januarja 1963.) Zato je dal Tito obsoditi Djila-sa, ki je s spisom »Novi razred« razkrinkal nove komunistične bur-žuje, zato zahteval obsodbo zadrskega profesorja Mihajlova, ki je zapisal, da so v Sovjeti ji že pred Hitlerjem poznali koncentracijska taborišča, zato so v Ljubljani zaprli pisatelja Pučnika in pesnika Šalamuna, revije Beseda, Perspektive in Revija 57 pa zatrli. Je res ironija usode, da so v Sloveniji prav književniki v predvojnem času v veliki meri sodelovali pri prizadevanjih komunizma, da pride na oblast. Zdaj jih tepe bič, ki so si ga sami spletali, prav tako kot povsod po komunističnem svetu. Tudi v Jugoslaviji, ne samo v Sovjetski zvezi, Vzhodni Nemčiji, Poljski, Cehoslovaški ali Madžarski, še vedno ne smejo izhajati publikacije, ki niso do potankosti pokorne diktatom vsemogočne partije, kaj šele revije in časopisi, ki bi pričevali o ustvarjalni moči katoliškega duha, da sploh ne govorimo o knjižnih izdajah iz slovenskega zamejstva, ki so izraz demokratičnega duha in krščanskega mišljenja svobodnih Slovencev izven Jugoslavije. Ne čudimo se zato komunizmu, če postavlja uporne književnike na zatožno klop! Komunizem ne more in tudi ne sme dovoliti svobode mišljenja in izražanja, če se hoče obdržati. Zato je zanj bistveno, da vztraja v svoji diktaturi na vseh področjih človeškega udejstvovanja. To je dokazal tudi nedavni proces v Moskvi zoper sovjetska literata. Dokazal je pa tudi, da komunizem ne more zadovoljiti človeškega duha. Zato je nujno obsojen na propad, kajti končno vedno zmaga duh nad snovjo! Mogočna zmaga avstrijske ljudske stranke Umrl je župnik J. Križman Preteklo soboto zjutraj je umrl v tržaški bolnišnici upokojeni in bivši dolgoletni župnik na Proseku g. Josip Križman. Dočakal je visoko starost 86 let (rodil se je 24. februarja 1880). Pokopali so ga v ponedeljek, 7. marca na Proseku. Pokojni župnik Križman, doma iz Sv. Antona (danes Pridvor) pri Kopru, je vse svoje življenje postavil v službo svojega ljudstva, v zadnjih desetletjih zatiranega in preziranega. V duhovnika je bil posvečen 1. 1904. Služboval je po raznih krajih v Istri, v Trstu pa v Rojanu in pri Sv. Vincenciju, dokler ni leta 1927 postal župnik na Proseku in ostal tam vse do upokojitve leta 1958. Nato se je preselil v Trst . in še naprej pomagal pri Novem sv. Antonu. Po značaju je bil pokojni g. župnik zelo priljuden in odprtega srca. Svoj narod je iskreno ljubil in bil neupogljiv, ko je šlo za njegove pravice. Slovensko pesem je cenil nad vse. Tenkočuten glasbenik, je vodil in vadil številne pevske zbore, budil ljubezen do petja in tudi sam rad pel. V glasbi je bil velik strokovnjak. štiri leta je orglal in vodil cerkveno petje pri Sv. Vincenciju v Trstu, nekaj mesecev pa je bil tudi stolni organist pri Sv. Justu. Dolgo vrsto let je vršil službo kolavdatorja orgel za vso Istro, Slovensko Primorje in Beneško Slovenijo. Tudi pro-seško župno cerkev je oskrbel leta 1936 z novimi orglami. Te bodo ostale njegov najlepši spomenik. Pogrebni obred se je začel v cerkvi Novega sv. Antona, kjer je pokojni zadnja leta maševal. V prisotnosti g. nadškofa in številnih mestnih duhovnikov ter znancev in prijateljev je domači župnik msgr. L. Carra opravil pogrebno mašo. Nato se je pred cerkvijo razvil žalni sprevod do Proseka, kjer je že čakala na pokojnika velika množica ljudi in duhovščina. Pevci so prvi pozdravili svojega bivšega župnika z žalno pesmijo: »Jaz sem vstajenje in življenje«. Potem se je dolgi sprevod usmeril v župno cerkev. Pogreb je vodil openski dekan msgr. Natal Silvani ob številni udeležbi duhovščine. V dolgem sprevodu smo videli šolarje, številne vence, narodne noše, pro-seško godbo, pevski zbor, razne predstavnike političnih, kulturnih in šolskih oblasti. V cerkvj so ga pozdravile njegove orgle in mu še enkrat dale skupno s. pevci zadnji pozdrav. V cerkvi je govoril g. Jože Vidmar, ki je predvsem predočil prisotnim novo prazno mesto v duhovniških vrstah in nujno potrebo da kaj napravimo za nove duhov-ske pokli-ce. Pri odprtem grobu sta spregovorila še organist g. Cibic ter proseški rojak msgr. Jože Milič. Oba sta izrazila v imenu vseh faranov svojo hvaležnost za vse, kar je pokojni duhovnik napravil dobrega v svojem življenju v dolgi dobi tridesetletnega pastirovanja v proseški fari. Vsa fara je žalovala in izkazala sočutje pokojnikovi sestri, svakinji in številnim nečakom, ki so sledili krsti. Pogreb umrlega duhovnika je zope; pokazal, kako je ljudstvo povezano s svojim duhovnikom in kako se imajo duhovniki radi med seboj, saj jih veže pri težkem in odgovornem delu njihovega poklica ista ljubezen do zaupanih jim duš. Zato bodo gotovo tudi Prosečanj radi zahajali na grob svojega dolgoletnega dušnega pastirja, mu prinesli na črno grudo kako cvetlico ali svečo, zlasti pa hvaležno v molitev. Saj smo za večnost ustvarjeni in prav ob priliki pogreba se nam zopet predoči tudi naša končna pot. Vse drugo mine. Tako se je pokojni Josip Križman vrnil na svoj Prosek, kjer bo počival med svojimi farani. S svojo navzočnostjo jih bo spominjal, da ni večje in lepše stvari kot zvesto služiti Bogu in narodu. Vršil je svoje duhovniško poslanstvo zlasti v Istri v težkih časih, kot duhovnik je pretrpel mnoge bridke ure v svojem življenju, a je vedno ostal zvest svojemu poslanstvu. Delal je z dobroto in nasmehom, a kdaj tudi ostro in odločno obsojal to, kar so nekateri med nami počenjali, zlasti ko so sejali brezboštvo in versko brezbrižnost. Kot duhovnik se je zavedal pogubnosti tega prevratnega dela ter jasno, čeprav nevsiljivo pokazal, kje je naša rešitev in naša moč: v Cerkvi, v veri in v pristni ljubezni do svojega naroda. Dragi pokojnik, vaši sobratje so molili in molijo za Vas, za Vas molijo vaši verniki; Vi pa nam izprosite pri Bogu novega duhovnika, ki bo zasedel vaše prazno mesto! Naj Vam bo lahka kraška zemlja, Bog pa dober plačnik! Poljski komunisti nadaljujejo z napadi proti Cerkvi INEC3VICE IZ SLOVENIJE K dejanjem! Kot piše ljubljansko Delo, so ljudje z odobravanjem sprejeli Titovo zahtevo, da je treba preiti od besed k dejanjem. Vendar se mnogi bojijo, da bodo posamezniki po stari navadi nekaj časa ponavljali za Titom, kaj je treba ukreniti, potem pa bodo zopet delali vse po starem. Po mnenju ljudi stvari zato ne gredo dobro, ker nihče noče biti osebno odgovoren. Pa bi morala biti osebna odgovornost tem večja, čim pomembnejši je položaj, ki ga kdo zaseda. Tiste, ki se zavestno upirajo gospodarski reformi, bi bilo treba zamenjati z drugimi, naprednejšimi ljudmi. Bil bi že čas — pravijo ljudje — da se nosilce konservativnih stališč in negativnih teženj tudi javno imenuje, ne pa tako, da se jih zmeraj skriva v brezimnost. Mnogi ljudje tudi menijo, da je treba kritiko, ki prihaja od spodaj, sprejeti ^ večjim zaupanjem ter ji tudi verjeti. Ali je res treba vedno čakati na plenume, namesto da hi že prej prisluhnili kritiki med ljudmi, jo seveda tudi upoštevali in po njej ustrezno ukrepali. Tudi se je doslej pogosto dogajalo, da plenumi niso sklepov predebatirali, preden so jih sprejeli, temveč jih enostavno odobrili take, kot so jim bili predloženi. Zato so bili taki sklepi večkrat prazni in odtrgani od resničnega življenja. Gejše V enem od ljubljanskih listov je v nedeljo, 13. februarja, izšel oglas z naslednjo vsebino: »Hotel LEV, Ljubljana, začasno zaposli od 1. do 15. marca 1966 več tovarišic prijetne zunanjosti, z znanjem vsaj enega svetovnega jezika — pogovorno (angleščina, nemščina, italijanščina). Kandidatke naj se osebno ziglase v tajništvu hotela, ki sprejema prijave vsak dan od 12. do 14.« Sicer je res, da si v Ljubljani dovolijo marsikdaj marsikaj, toda ob prebijanju omenjenega oglasa je marsikomu — zaprlo sapo. Kar je preveč, je le preveč. In ker se je zdelo to preveč tudi nekaterim časnikarjem iz Ljubljane, so se napotili na označeni naslov in povprašali, kaj v hotelu LEV s prijavljenimi tovarišicami — pri- jetne zunanjosti — pravzaprav nameravajo. »Jaaa,« so malce zategnili v upravi hotela, »čez dan bodo ta dekleta nekakšne vodnice naših gostov po Ljubljani.« »Dobro, čez dan,« so prikimali kolegi, »kaj pa zvečer?« »Zvečer? No, zvečer pa naj bi dekleta bile družabnice gostom v našem baru. Da se razumemo, nekakšne slovenske gejše. Plesale naj bi z gosti, kramljale. Po tarifi — tisoč starih dinarjev na uro. In seveda pod strogim nadzorstvom in varstvom hotela...« »Pod kakšnim varstvom, če pa naj bi , prejemala dekleta odstotke tudi od zapitka, ki bi ga gost v njihovi družbi plačal?« Na zadnje vprašanje je ostala uprava hotela LEV časnikarjem odgovor menda dolžna. Sicer pa, zakaj naj bi ga iskali, saj je odgovor na dlani in ni, da b; ga še enkrat na glas ponavljali. Ce pustimo ob strani, da se tovarišem v upravi hotela LEV niti ne sanja, kakšen je poklic resnične gejše, je to, da vabijo s časopisnimi oglasi mlada dekleta v opisane namene — milo povedano — zelo nesramno! (Večer, list, ki izhaja v Mariboru, dne L marca 1966). Sam ministrski predsednik komunistične poljske vlade Cyrankievioz je smatral za potrebno, da napade poljske škofe zaradi njihovega pisma nemškim škofom, v katerem so povabili nemški narod, naj pride do medsebojnega odpuščanja v duhu Kristusovega nauka. Cyrankievicz je zatrdil, da je bilo to ravnanje poljskih škofov proti interesom f>oljskega naroda, zaradi česar se je vlada odločila, da ne bo dajala dovoljenj za potovanje v inozemstvo toliko časa, dokler ne bodo poljski škofje spremenili svojega nelojalnega stališča do poljske republike. Kardinal Wyszvnski, ki je preteklo nedeljo govoril v cerkvi sv. Kazimira, je na vso to novo 'gonjo kratko dejal: »Vse te obtožbe so preveč krivične, da bi se splačalo nanje odgovarjati. Vesel sem, da se ne sramujete svojega škofa, ki je na Poljskem tako na slabem glasu. Toda zunaj Poljske je vaš škof bolj spoštovan. Je pač tako, da ni nihče prerok v svoji domovini.« Kardinal Wyszynsk; je tudi povabil svoje vernike, naj skrbno prisluhnejo skupnemu pastirskemu pismu poljskih škofov, kjer je govora o poslanici nemškemu narodu. V odgovor na zahteve poljske vlade, naj škofje povedo, v čigavem imenu so pisali svojo poslanico, pastirsko pismo pravi: »Mi smo govorili v Kristusovem imenu, kajti večina poljskega naroda je katoliška. Nismo pa govorili v imenu tistih, ki se smatrajo, da so izven krščanske skupnosti. Kristus je tisti, ki ukazuje, da se odpusti sovražnikom, kot je to on storil na križu.« si zagotovili vsaj 50 sedežev naskoka pred konservativci. V tem zaupanju jih podpirajo tudi razne ankete, ki preiskujejo javno mnenje. Po najnovejši Gallupovi anketi, ki jo je naročil list Daily Telegraph, vodijo laburisti za 11% pred konservativci. Konservativci čutijo, da čas volitev zanje ni ravno ugoden. Wilson je postal pri ljudeh kar dosti priljubljen. Celo gospodarski krogi ne zro nanj z nezaupanjem, saj se je pokazal za umerjenega in preudarnega socialista, ki daje prednost resničnemu položaju pred strankino teorijo. Prvi, ki so objavili svoj volilni program, so 'bili konservativci. Njih voditelj Heath je v mestu Southamptonu napovedal, da bodo konservativci v primeru svoje zmage odločno izvedli sindikalno reformo, ki bo v tem, da nihče ne bo več obvezan vpisati se v sindikat; v mednarodni politiki zahtevajo takojšnja pogajanja, da se napravi konec rodezijski krizi; konservativci so za to, da se Anglija vključi ob prvi ugodni priliki v Skupni evropski trg. V notranji politiki obetajo konservativci gradnjo pol milijona hiš na leto, ohranitev kontrole nad cena? mi za najeta stanovanja ter preureditev zdravstvene in socialne službe, ki naj bi pomagala zlasti tistim, ki so v stiski. Anglija se pripravlja na volitve Kot je britanski ministrski predsednik Haroild Wilson napovedal, bodo 31. marca v Angliji splošne parlamentarne volitve. Laburisti, ki imajo v poslanski zbornici trenutno le tri sedeže absolutne večine, trdno upajo, da bodo to pot zmagali z večjo premočjo kot jeseni leta 1964 ter Na Japonskem se vrstijo letalske nesreče Na Japonskem vlada preplah. Letalske nesreče se vrstijo kot na tekočem traku in dajo misliti. V letu 1966 je bXo do sedaj že 15 tragedij v zraku, ki so za seboj pustile 746 mrtvih. Ni čuda. da se je potniški letalski promet znatne zmanjšal. V petek, 4. marca se je ponesrečilo na mednarodnem letališču v Tokiu Honeda letalo DC-8 kanadske letalske družbe. Zdi se, da ni deloval sistem za usmerjanje po radiu za pristajanje. Letalo je zgrešilo progo za pristanek in udarilo z levim Blizu vasi Podgorje v Rožu na Koroškem stoji ta prostorna hiša, sad naporov slovenskega duhovnika in neumornega prevajalca slovenskih pisateljev — predvsem Jurčiča — v tuje jezike Ferdinanda Kolednika. Do sedaj je izročil v tisk 44 knjig v 12 jezikih. G. Kolednik je dal hiši ime »Domus Christi« (Kristusova hiša), da so na ta način zadovoljni tudi Nemci, dasi bi mu bil osebno najbolj všeč naslov »Jurčičev dom«, kajti prav Jurčičeva povest »Jurij Kozjak — slovenski janičar« je g. Koledniku najbolj pripomogla, da se je s svojimi prevodi uveljavil na mednarodnem knjižnem trgu. Iz hvaležnosti opravi g. Kolednik vsako leto na dan Jurčičevega rojstva, 4. marca (letos je poteklo že 122 let) za pokojnega pisatelja sv. mašo. Malo je pisateljev in pesnikov na svetu, ki bi imeli to srečo, da se jih nekdo po sto letih še s sv. mašo spominja. G. Kolednik namerava v svoji oporoki svoj dom izročiti Slovenskemu duhovniškemu zavodu v Rimu, da bodo imeli tako slovenski bogoslovni profesorji in slovenski bogoslovci v poletni rimski vročini kraj oddiha v Podgorjah, poetičnem slovenskem romarskem kraju pod Karavankami. RAZNO Sv. oče v cerkvi sv. Barnabe V popoldanskih urah je preteklo nedeljo sv. oče Pavel VI. obiskal župno cerkev sv. Barnabe v rimskem predmestju Mar-zanella, kjer se je udeležil spokorne procesije in maševal, Nad 50.000 vernikov se je nabralo, da ga pozdravi in posluša. V svojem nagovoru po evangeliju je sv. oče povabil vse brez izjeme, tudi tiste, ki se smatrajo za nasprotnike Cerkve, da se Cerkvi približajo, kajti ona ne pozna sovražnikov. Cerkev bj rada imela v svoji bližini vse človeške otroke brez izjeme, posebno pa še m'ladino, reveže, trpeče, brezposelne in pomoči potrebne. Vsem bi rada oznanila evangelij in jih vzpodbudila, da bolj krščansko živijo. Nova votivna maša Obredna kongregacija je že v začetku januarja odobrila posebno votivno mašo za letošnje sveto leto, ki se sme uporabljati Pri raznih svečanostih za pridobitev svetoletnega odpustka. Z novim odlokom 1. marca ista kongregacija dovoljuje uporabo te votivne maše tudi na liturgične dneve prvega razreda. Izvzeti so samo dnevi velikega tedna in prazniki velika noč, vnebohod in binkošti. V Ljubljani so že pripravili slovenski prevod te votivne maše. Postni govori po vatikanskem radiu Na vatikanskem radiu so vsak večer ob 19.30 postni govori. Govorniki razlagajo v teh govorih koncilsko konstitucijo: Cerkev v modernem svetu. Za veliki teden bodo govorili kardinali. Jubilejna romanja v zagrebško stolnico V Zagrebu so začeli s svetoletnimj romanji v stolnico 6. februarja. Prvi dve nedelji, 6. in 13. februarja so prišli ro- krilom ob cemetni zid, kar je bilo dovolj, da je eksplodiralo. Pri tem je izgubilo življenje 64 oseb. Komaj 24 ur po tej nesreči pa je prišla iz Japonske še hujša novica: angleško letalo družbe BOAC Boeing 707 se je zaletelo v pobočje japonske svete gore Fu-džijama in zgorelo. Vseh ponesrečencev je bilo 124; med njimi je bilo 75 ameriških turistov, ki so potovali na Daljni vzhod. Važno za stare delavce in delavke Znova opozarjamo, da z 31. marcem t.I. zapade rok za vlaganje prošenj za penzijo tistih delavcev in delavk, tudi služkinj, ki so bili zaposleni med leti 1920 - 1926, a nimajo plačanih prispevkov za penzijo. Vsi ti lahko dobijo pokojnino kot invalidi, če sami plačajo potrebne prispevke za omenjeno obdobje. Gre za nekaj tisoč lir, kajti prispevki se računajo po njihovi takratni višini in ne po današnji. Vso potrebno pomoč za zbiranje dokumentov in za prošnjo dobijo na sedežih ACLI. Dejansko imajo možnost, da dobijo sedaj pokojnino vse naše služkinje in starejše osebe, ki so brez pokojnine. Zato na noben način ne zamudite omenjenega roka za prijavo. ii marji iz 30 župnij. Bilo jih je več kot deset tisoč. 6700 romarjev je prejelo svelo obhajilo. Maševal je sam kardinal dr. Franjo Šeper. Z njim so koncelebrirali duhovniki, ki so vodili romarje. Zborovanje cerkovnikov V januarju so v mestu Vigevano zborovali predstavniki italijanskih cerkovnikov, ki jih je v Italiji 17.000. Razpravljali so o ureditvi njihovega dela, priznanju položaja kot specializirani delavci, o pravični plači, pokojnini in drugem. V Italiji obstajajo glede tega velike razlike, kot so že tudi med duhovniki, . kar se tiče njihovega ekonomskega položaja. Novi župniki v Trstu V Trstu so prejeli imenovanje za župnika sledeči duhovniki: g. Speranza za župnijo sv. Vincencija, g. Penco za župnijo Štramar, g. Cenati za župnijo sv. Sergija in g. Apollonio za Milje. Svetovno hokejsko prvenstvo na ledu Vsa Jugoslavija je te dni pod vplivom hokejske psihoze. Na treh krajih: v Ljubljani, Zagrebu in Jesenicah se namreč vrši svetovno hokejsko prvenstvo na ledu. Pričelo se je 3. marca in se bo zaključilo 13. marca. Nastopajoča moštva so razdeljena v tri skupine. Najmočnejša tvorijo skupino A in nastopajo v Ljubljani. To so Sovjetska zveza, Cehoslovaška, Švedska, Kanada, Vzhodna Nemčija, ZDA, Finska in Poljska. Borba za prvo mesto bo med Sovjetsko zvezo, ki je že več let svetovni pr* vak, ter med Čehoslovaško. Skupina B igra v Zagrebu. V njo je vključena tudi Jugoslavija. Sestavljajo jo v glavnem Slovenci iz Jesenic. Poleg Ju' goslavije so še v ‘skupini B Norveška, Zapadli a Nemčija, Švica, Romunija, Madžarska, Avstrija in Vel. Britanija. Kdo bo tu zmagovalec, je težko predvidevati. Jugoslavija se zaenkrat dobro drži. Premagala je Madžarsko s 6 : 4, Norveško (kar je pomenilo nepričakovan uspeh) z 2 :1 in Švico s 3:2. Zgubila pa je z Zahodno Nemčijo 6 :2. Tako se zdi, da je prav Zahodna Nemčija v tej skupini kandidat za prvo mesto. Skupina , C vključuje najbolj šibka moštva in igra na Jesenicah. V lej skupim nastopajo Italija, ki je daleko nadmočna, potem Danska in Južna Afrika, izven konkurence pa drugo moštvo Jugoslavije. Dvorana v Tivoliju v Ljubljani ima prostora za 10.000 gledalcev, pa je navadno le slabo zasedena. Neki bralec se v ljubljanskem Delu pritožuje, da je vstopnina za jugoslovanske razmere previsoka. Za deset tekem bi bilo treba izdati 15.000 dinarjev, to pa zmore le malokdo. Zato ie udeležba pod pričakovanjem organizatorjev. Le na dan otvoritvene tekme Kanada-ZDA (7 : 2), na katero je prišel tudi Tito, je bila dvorana polno zasedena. Zanimi' vih tekem Sovjetska zveza-Poljska (8 : D in čehoslovaška-Vzhodna Nemčija (6:0) se je udeležilo po 5.000 ljudi, tekme Šved-ska-Finska (5:1) pa komaj tisoč. Delo piše, da je bil pogled na prazne tribune silno žalosten, prav tako na armado tistih, ki prodajajo vstopnice in so brez pravega posla. Da ne bi inozemstvo dobilo preveč poraznega vtisa o tem tekmovanju v Ljubljani, se morajo televizijski operaterji praznim tribunam sramežljivo umikati. Časnikar Žarko Petan je v Delu zapisal/ da trdijo zlobneži, da se je v Ljubljani zadnjih dvajset dni več naredilo kot P°' prej v dvajsetih letih. Zablestele so neonske naprave v vseh mogočih barvah. Iz' ložbe so nabito polne prvovrstnega doma' čega in uvoženega blaga. Uslužbenci Snage (ustanova za čiščenje ulic) so podvoji'!* delovne napore. Celo cene so sveže, to se pravi, občutno višje kot prej. Kaže, da svetovna prvenstva-delajo čudeže. Nato Žarko Petan pikro pripomni: »Za‘ nima me, koliko časa po končanem Pr' venstvu bo Ljubljana zadržala svoje sla'" nostno oblačilo. Stavim, da se bodo marca (dan po končanem prvenstvu) lZ' ložbe mahoma izpraznile. Neonske reki®' me bodo ena za drugo mrknile. Huliganl (razgrajači) se bodo spet spravili na tu)e avtomobile. Samo cene bodo ostale še prej visoke.« 0 Indiji Koromandiji Protest zoper nezakoniti izgon Mahničeve družine »Ob današnjih dogodkih sami od sebe sreči ponuja kot pomoč ateizem. Ko se 'tfrfotavajo v naši zavesti spomini na In- je ves kulturni svet zganil ob veliki ka- ®i°> kakor smo jo iz pravljic spoznali tastrofi, ki je zadela Indijo, in je tudi rani mladosti, spomini na deveto deželo ® Indijo Koromandijo.« Tako piše v »Primorskem dnevniku dne 27. februarja 1966 *' Andrej Budal. Danes pa, toži isti pi-lec' Indija ni več dežela iz naše domi- Jugoslavija prispevala svoj delež, modri Budal nima boljšega sredstva kot ateizem, tisti ateizem, ki je v Rusiji pod Stalinom pomoril desetine milijonov kmetov, potem ko jih je umetno izstradal in pregnal *Wje. Tam vlada silna lakota, smrt žanje v Sibirijo. Nato svetuje še eno sredstvo ^d gladujočimi, ki padajo mrtvi kar po les|ah. In kdo je kriv? Kriva so verstva bdijcev, predvsem bramanizem, ki prepotuje ubijati živali, zlasti svete krave in 16 hraniti z njih mesom, češ da živijo v ^avah duše pokojnih, ki so se vanje Vselile. Kdaj se bodo rešili iz tega pra-^overja, se vprašuje A. B., in kdaj se 0 približali kravam z mesarskih nožem se začeli hraniti s kravjim mesom? bi bil prvi korak k rešitvi iz njih se-Nih gospodarskih rev, trdi omenjeni kot on, ki si v Trstu lahko za majhen umor nerojenih otrok. Ali ni to zločinsko? Zato mimogrede vprašamo: G. doktor, v čem vidite vi razliko med umorom otroka, ki se je že rodil, in med umorom otroka, ki se ni še rodil? Ali sta ali nista oba sad žene - matere? Ali gre ali ne gre v obeh primerih za človeško bitje? Druga žalost se pa tiče nas Slovencev. Kaj bodo odgovorili dr. Budalu tisti tisoči naših rojakov, ki mesa še v nedeljo nimajo? Ali res misli dr. Budal, da so vsi »»tor. T°da poleg bramanizma je tam še bu-'Vi, ki prepoveduje ljudem, da bi se s prašičjim mesom, češ da je nečista žival. Tako sta udarila de-s svojimi strogimi prepovedmi kar verska preroka, ki odrekata ljudem "^boljšo mesno hrano in dopuščata le hiranje ovčjih, zajčjih in perutninskih ^drc. »Še dobro, da je danes tudi ateizem Organizaciji združenih narodov med-^odno priznan za enakopravno in ena-1yredno vero med verami in se razsod- denar preskrbi jugoslovansko meso tudi na petek in ne samo na svetek? Naj le pogleda malo boljše okoli sebe, pa bo videl, da so tudi med Slovenci mnogi reveži, ki morda pijejo iz obupa, da pozabijo na tegobe življenja. Naj se le ozre tudi v Slovenijo, pa bo videl, da si delavci s plačami, ki jih prejemajo, ne morejo privoščiti bržol in zrezkov, kot si on predstavlja. In končno splavi. Da, to je rak na našem narodnem telesu, kot so danes priznali že mnogi, tudi nekateri komunisti. & Indijci lahko zatečejo k njemu,« Le dr. Budalu je ta zločin »modrost« J^druje modri Andrej Budal. Potem da 'ttjcem še en praktičen napotek. Obr-naj se na Slovence, svoje indoevrop- ne ve, ali dr. Budal uganja kruto lijo na račun Indijcev in Slovencev I 1"isli resno. Vendar ker je tržaški ^ evnik postavil članek na uvodno mesto W je tudi drugače videti, da se avtor sali, smemo sklepati tudi mi, da je 68,10 mislil. tem obhaja človeka dvojna žalost, zaradi Indijcev, katerim v njih ne- Nastop slovenskega pevskega zbora pod vodstvom prof. M. Zupančič ob otvoritvi župnijske dvorane pri Sv. Vincenciju v Trstu 20. februarja KDAJ BO KONEC KRIVIC? Dogodek z Mahničevo družino je zelo poučen. Iz njega razvidimo, da se moramo boriti za spoštovanje zakonitosti v pravni državi, ki se ponaša z dvatisočletno pravno kulturo, saj je stari Rim položil temelje pravnega reda na svetu. Če bi zmagal zakon džungle, bi se takšne krivice v dolinski občini lahko ponavljale, saj so tam razlastili na milijone kvadratnih metrov zemlje, katero poleg vsega plačujejo slabše kot v džungli, kjer dajejo ameriške petrolejske družbe po 4 dolarje za kvadratni meter, medtem ko v dolinski občini vsiljujejo za kvadratni meter polovico manj, dasi gre za stavbna zemljišča. Nujno je potrebno dvoje: spoštovanje zakonitosti in pravična cena za razlaščeno zemljo. VSA POHVALA ODBORU ZA RAZLAŠČENCE Edina organizacija, ki se na terenu bori proti razlastitvam, odnosno za pravične cene, kjer razlastitve ni mogoče preprečiti, je Odbor za pomoč razlaščencem. Odbor je tudi nudil vso pomoč Mahničevim. Potrebno je, da ob tej priliki obvestimo slovensko javnost o uspehih, ki jih je dosegel Odbor. Ti uspehi so: 1. Odbor je s svojimi pravnimi nastopi prisilil družbo SIOT, da se je začela neposredno pogajati z lastniki razlaščenih zemljišč; 2. Odbor je dokazal in dosegel priznanje, da je bil razlastitveni postopek za drugi lotto nezakonit; 3. Odbor je dosegel priznanje, da spada razlaščena zemlja med gradbena zemljišča; 4. Odbor je dosegel, da plačujejo tudi odškodnino za trte; 5. Odbor je dosegel, da je bila cena zemljišč za prvi lotto v štirih mesecih povišana za 170 odstotkov; 6. Odbor je dosegel, da so nove cene za drugi lotto (seznam od 30. septembra 1965) povišane za 100 odstotkov; 7. na podlagi tega boja so lastniki zemljišč iz prvega lotta s pogodbo z dne 6. decembra 1965 dobili 65 milijonov lir več kot jim je prvič ponudila ustanova EPIT, iz drugega lotta pa okrog 100 milijonov lir več. Poviška so deležni vsi lastniki, tudi tisti, ki niso včlanjeni v Odboru za pomoč razlaščencem; 8..Odbor je dosegel, da gredo vsi stroški za pravde in prizive v breme SIOT-a in EPIT-a in ne v breme razlaščencev. To so vsekakor lepi uspehi, ki pa še ne pomenijo, da bi bile nove cene pravične. Če se bodo vsi prizadeti posamezniki in njihove organizacije združili, bo mogoče nadaljevati borbo za višje cene drugega lotla in za preprečitev razlastitve tretjega lotta. RADIO TRST A Spored od 13. do 19. marca 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode Huckleberryja Finai«. Dramatiziran mladinski roman. Drugi del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.30 »Zvonovi in vlaki«, radijska drama. — 16.25 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 19.00 Dve sto let valčkov: Chopin, Brahms, Čajkovski. — 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Boš videu ti grješ-nik, kako bo hudo«. — 21.00 Kromatična fantazija, večerni koncert zabavne glasbe. — 22:10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev: H sepolcro (Marcan-tonio Ziani). Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Brali smo za vas. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja. — 19.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: (23) »Življenje in osebnost Ivana Tavčarja«. — 19.30 Postni govori: Dr. Kazimir Humar: »Sramežljivost«. — 21.00 G. F. Malipiero: »Don Giovanni«, enodejanka s štirimi prizori. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: «Boš videu ti 'grješnik, kako bo hudo». — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 29. lekcija. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.00 Plošče za vas: 22. qu:z oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 15. oddaja. Dramatika Ivana Cankarja. Odlomki iz del: »Pohujšanje v dolini Sentflorijanski«, »Hlapci«, in »Lepa Vida«. — 22.50 Nova glasba. Posnetki s XVII. festivala sodobne glasbe v Benetkah. Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,25. — 12.15 Pomenek s posllušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Klavirska glasba. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 21.00 Simfonični koncert orkestra »A. Scarlatti« iz Neaplja. — 21.35 Knjižne novosti: Alojz Rebula: »Pavle Zidar in njegova knjiga "Sveti Pavel”«. Četrtek: 12.15 Znanost in tehnika. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 30. lekcija. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Klasiki moderne glasbe: Hans Pfitzner. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Ivanov«, drama v štirih dejanjih, ki jo je napisal A. P. Čehov. Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih Š61). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Znani dirigenti in skladatelji v Trstu. — 19.00 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Dario Frandolič: »Vaške skupnosti in kmečke občine v Furlaniji od rimskih časov do beneške nadoblasti«. — 19.30 Postni govori: Dr. Fr. Šegula: »Pravičnost v sv. pismu«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe italijanske radiotelevizije iz Rima. — 22.00 Iz zgodovine sodobnih političnih strank. Umberto Segre: (4) »Stranke svobode v dobi romantike«. Sobota: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.30 Koncert orkestra Glasbene Matice iz Trsta - II. del. Vodi Oskar Kjuder. — 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Skupina kitar Dragotina Lavrenčiča. —■ 17.20 Skala in ladja - komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 18.05 Niz javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965 - 66. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Jezusovo javno delovanje, trpljenje in smrt. Četrta slika. — 22.40 Koncerti za pihala in orkester. >ll"ll||,l|llltl|||||||||||||n||||||||llllllllll1IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllll1lll . Illlll.IIIIIIII Hlinili IIIIIIII milil III Hllllllllllllllllll.. >'T0\- VAN DE VELDE S rce zmaguje 13 °n sedi že leto dni v knjigovodstvu. levič po džungli! »Dati mu moram košarico pod peč in skledo žaganja zraven!« Peerken gre spat. Ko je želodček poln, si hoče srček pdpočiti. Jon piše. Večerne ure tečejo. Otroška košarica je prišla spet na dan, najpozneje v dveh mesecih bo potrebna. »Poslušaj,« pravi Jon in prebere ^ 1 misliš, da kaj čutim njihove grožnje? konec svoje prve knjige. Zadošča jima še 'an Gustingsom se imenitno razumeva IJe delo se ujema, do milimetra, sicer stoPam po svetu kakor utelešen mir.« ti* ‘ in drži Peerkena v naročju. Fan- v * sega vedno spet znova po pipi s čud-^ ' oblački. Kako ti je takale stvarca ^retna in vendarle urna! Na, pa je 0^1 vanjo! Takoj umakne ročico. V .^ra?.u se mu bereta strah in groza. Pepel ^ vroč. v hipu pa se Jonu obraz spre- Jni- Radodarno prepusti svojega sina aterj_ jje ^ primi, Greeta!« Spet se je zgodila (,,Sreža. Na Jonovih hlačah je poštena lisa. 0 je od strahu,« pravi Greeta. Peerken 'tti in leze zdaj P° ve^‘- ^ Punčko brez glave. Tako leze nemara njuna lastna sodba in Jonu je njegova pisarija bolj pastirska igra, ki življenje še nekoliko polepša. Nekaj dni za tem stoji v časopisu nekaj več kot samo borza in politika. Objavljeno je poročilo Akademije. Razpisuje nagrado za najboljši roman. Jon se smeje za razgrnjenim časopisom. »No, otrok, pomisli li, da bi jim poslala za šalo moj rokopis?« Njegova žena se smehlja... Ne ve, ali misli zares. »Zakaj pa ne? Kaj bi lahko nakupila s tistimi tisoč franki?« To je vesela ura. Jon in Greeta naštevata drug drugemu: kredenco, otroški voziček, nov kostim, senčnik, nove stole. Rapsodija domačih želja! šele v spalnici spet umolkneta. Peera Gvnta ne smeta prebuditi. Jon je bil v vsej naglici stekel še k nabiralniku. Rokopis je odposlan. O pol enih ponoči začne Peerken stokati . .. »Didi...« Piti mora. Nenadoma radoveden preneha. Kaj pa je z očetom in materjo? Skupaj ležita pod odejo in puhata od smeha. Nočno akademsko sožalje. Ju-nior ne more razumeti seniorja. Greeta gre po steklenico, Jon pa zadremlje z rahlim ščegetom v srcu: človek nikoli ne ve — knjiga je šla na pošto. Greeta opazuje spečega Jona s ponosno ginjenostjo. Njen fant pa res ni ustvarjen za knjigovodstvo. Da bi večjega ne prebudila, poljubi malega. Peer je vendar Jon v malem! Naslednjo soboto se prične Jonov dopust. Osem dni. Jon nakupi tapet in gre po le-stvo k debeli Neti. Nenavadna delavnost je vzbudila Peefkenovo radovednost. Krtača v vedru z lepilom je očetova igrača. »Vava,« pravi Peer in vedro se prevrne. Greeta je šla slučajno pravkar z doma. Slučaj in otroške ročice! Jon sliši ropot v zgornji veži. Po vseh štirih plane z lestve po stopnicah gor! Pojasnilo je odveč. Ves dogodek' se jasno odraža na lepljivi progi, ki vodi iz kuhinje počez po spalnici. Za posteljo mirnodušno sedi Peerken in maže s čopičem po nočni omarici. Hlače se mu lepijo na njegovi polžji sledi. Kje naj ga Jon zdaj prime? Le v vodi je rešitev. Ko se bo vrnila Greeta z volno za pletenje, se bo dalo o stvari mirneje razpravljati, toda junior tuli kakor jesihar in se obupno oklepa materinega krila. Očetova roka je bila preveč radodarna. — Greeta vidi rdečo pego na njegovih vabljivih bedrcih. Ta dan ni bilo nič z lepljenjem. V sredo med Jonovim dopustom se prebude Gerritsovi ob pol petih zjutraj. Debela Neta pravi skozi ključavnico: »Prišli so povedat, da je teto Karolino zadela kap.« Jon se ozre takoj k svoji ženi. Kako bo to sprejela? Ali ni mogla spodnja čenča tega na samem povedati? Greeta je samo malce prebledela. »Pojdi brž k njej, jaz zdaj pač ne morem s teboj, saj razumeš. Bom tačas zmolila očenaš.« Jon hlastno zleze v hlače in potegne suknjič nase pa steče brž do Brouwers-grachte, kjer ima teta Lientje v dvoriščni stavbi svojo sobo. Soseda pravkar zapira vrata, ko pride Jon po stopnicah gor. »Vi ste nečak, gospod? Prav bi storili, ko bi obvestili duhovnika. Uboga reva je tako čudna videti.« Jon pusti žensko in stopi v sobo. Teta Lientje strmi srepo v strop. »Teta!« pravi Jon in jo prime za roke. Mrzle so roke in odgovora ni. Živi še, zakaj odeja se skoraj neopazno dviga in spušča. Kje stanuje župnik ali kaplan? Soseda je stopila za Jonom v sobo. »Ali naj pošljem fanta ponj?« vpraša. »Da, brž po župnika s popotnico in poslednjim oljem!« Zenska odide po stopnicah. Jon ostane sam z ostankom življenja na bornem ležišču. Bila je empirska postelja, toda bakrene okraske so med vojsko sneli in na zatohlem ležišču leži zakrpana žimnica s kepami morske trave. Tišina je tesnobna. Jon odpre okno, pomoči brisačo v umivalnik in jo polož; teti Lientje na čelo. Kje stanuje zdravnik? Zunaj na hodniku prepevajo otroci poulično popevko. Jon vrže en frank skozi okno. (se nadaljuje) KATOLIŠKI GLAS ORISKE NOVICE Četrta obletnica otvoritve Katoliškega doma Dne 25. februarja so minula štiri leta, odkar je takratni goriški nadškof msgr. Ambrosi blagoslovil stavbo Katoliškega doma v Gorici in poklical božje varstvo na nove prostore, ki naj bi služili verski, prosvetni, narodni in kulturni rasti slovenskega življa na Goriškem. Odbor za Kat. dom je sklenil četrto obletnico blagoslovitve Doma in otvoritve dvorane v njem tako proslaviti, da je povabil v goste igralsko skupino Slovenskega kluba iz Trsta, ki jo vodi prof. Jože Peterlin, da bi goriškemu občinstvu predvajala zares versko globoko igro »župnik iz cvetočega vinograda«. Igra je nedvomno primerna zlasti za postni čas in je gledalce potegnila za seboj z vso svojo duhovno problematiko, ki jo vsebuje. Vsakdo je začutil, da je vera res milost, dar božji, in da je zanjo potrebno zlasti ponižno srce. Istočasno pa je prišla ob žrtvi dekleta, ki brez upa ljubi zakrknjenega ateista, do izraza Kristusova beseda, da kdor bolj ljubi zemeljska bitja kot njega, ni njega vreden. V silni borbi med srcem in zvestobo Bogu je dekle zmagalo, a telesno shiralo in omahnilo v smrt. V enem izmed odmorov je podal kratko poročilo o delavnosti in potrebah Doma njegov predsednik ravnatelj dr. Anton Kacin. Povedal je, da je bilo po otvoritvi stavbe še marsikaj napravljenega, kar je tedaj manjkalo. Odbor je nabavil stole na galeriji. Letos je bila opremljena spodnja dvorana. Njena tla so sedaj pokrita s plastiko in na oknih so zavese. Tako je postala ta dvorana zelo domača. Kupljen je bil tudi mikrofon. Kulturno delo v sezoni 1964/65 je bilo zelo živahno. V Domu je bilo pet koncertov in petnajst gledaliških predstav. Poleg tega je bil tudi vzgojni teden za mladino in teden za starše. V celoti se je vseh teh prireditev udeležilo okrog 6400 oseb. V nedeljo, 13. marca bodo Slovenci iz Gorice in okolice imeli svoj KONCILSKI DAN Posvečen bo pred nedavnim zaključenemu II. vatikanskemu cerkvenemu zboru. Najprej bo ob 15. uri v cerkvi sv. Ignacija na travniku pridigan križev pot po namenih koncila. Nato pa ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici predavanje o koncilu. Govoril bo dr. Janez Vodopivec iz Rima, ki je profesor na papeški univerzi ter član koncilske kongregacije za zedinjenje kristjanov. Slovenci, pridite v obilnem številu in izpričajte s svojo navzočnostjo, da je koncil velika zadeva nas vseh! Seja občinskega sveta v Sovodnjah Bila je 1. marca. Na njej je bilo med drugim govora o kolavdaciji vodovoda na Vrhu, o priključitvi k vodovodni mreži tistih hiš, kj so še brez vodovodne napeljave, o asfaltiranju ceste Rubije-Vrh, o otroškem vrtcu in razdeljevanju pošte na Vrhu. Za razširitev vodovodne mreže v Sovodnjah bosta občina in zainteresirane hiše prispevale po 900.000 lir, ustanova CAFO pa bo dala 280.000 lir. Z deli bodo začeli v najkrajšem času. Zal pa zaradi pomanjkanja sredstev zaenkrat vodovod ne bo dosegel hiš, ki so preveč oddaljene od sedanje mreže. Ker je vojaška oblast poskrbela za financiranje asfaltne prevleke ceste Rubije-Vrh, občina ni mogla vnovčiti prispevka, ki ga je v iste namene odobrila deželna uprava. Svetovalec manjšine je predlagal, naj bi prispevek od dežele porabili za asfaltiranje ceste od papirnice v Rubijah do Peči, ker je ob njej precej hiš, pa je g. župan pojasnil, da ta cesta ne spada med turistične in ji zato ne pritiče deželna podpora. Kar se tiče otroškega vrtca na Vrhu, je g. župan povedal, da so bili že storjeni nekateri koraki, ki pa so vezani na obnovitev šole. Poštna dostava na Vrh ne spada v kompetenco občine, je pa jasno, da bi morala poštna uprava skrbeti, da pride pošta na Vrh vsak dan. Delo na cesti Rubije-Vrh je bilo za nekaj časa prekinjeno. Deloma je tega bil kriv dež, deloma pa je bilo to potrebno zato, da se nasipana zemlja dodobra uleže in tako ne pokvari asfaltna plast, ki bo prišla nanjo. Na koncu seje je g. župan opozoril tiste lastnike, ki imajo zemljišče ob cestah, naj pazijo, da ne bodo brez potrebe zlasti s kmečkimi deli kvarili cestišča, ker lahko zapadejo globi. Zima se je poslovila s trbiškega konca Letos so se izjalovile vse napovedi, ki so obljubljale hudo in dolgo zimo v našem koncu. Sicer je novembra meseca res kazalo, da bomo imeli snega na pretek, kajti zapadlo ga je nenavadno veliko. Potem pa ga je začeJo jemati že v decembru in namesto, da bi ga nam nebo znova poslalo, je kopnel vedno bolj. Tako je sedaj vsa trbiška kotlina že brez njega. Ljudje so s tem zelo zadovoljni, ne pa tako hotelirji in zimski turisti. Naj v zvezi z letošnjo nenavadno milo zimo še omenimo, da avtobusu, ki veže Novo Gorico s Trbižem, ves čas ni bilo treba prekiniti vožnje preko predilskega prelaza razen nekaj dni v novembru. Štandrež Ze nekaj mesecev se je dramska skupina našega prosvetnega društva skrbno učila in vadila ljudsko igro v 4 dejanjih »Divji in nedeljski lovci«. Stari in mladi igralci so z veseljem sodelovali ne samo pri vajah, temveč tudi pri odrski opremi, ki je precej zahtevna. V tem gre posebna pohvala g. Lojzetu Nanutu iz Pilošča, ki je s pomočjo pridnih sodelavcev poskrbel posrečeno ozadje in kulise za vsa štiri dejanja: kmečko hišo, gostilno, gozd in grajski urad. V nedeljo zvečer je bila naša vaška V nedeljo, 13. marca bo JUBILEJNO ROMANJE v stolnico sv. Justa za slovenske vernike iz župnij SV. JAKOB SALEZIJANCI, SV. VINCENCIJ, ŠTRAMAR. Zbiranje na Montuzzi ob 17. uri, nato procesija v stolnico Sv. mašo bo daroval ob 17.30 g. nadškof. Govoril bo dr. Stanko Janežič. VABLJENI VSI! Letošnja sezona pa je prejšnje že do sedaj presegla. Bilo je že enajst gledaliških predstav, pet kulturnih večerov, dva koncerta, ena akademija in še razni sestanki, tečaji in podobno, število obiskovalcev je letos že prekosilo lansko: bilo jih je že nad 6.500. Dvorana služi slovenski manjšini v mestu in na deželi. V njej so nastopile razne skupine iz naslednjih krajev: iz Gorice, Podgore, Pevme, števerjana, Sovodenj, Doberdoba, Štandreža in pevski zbori iz vseh naših vasi in iz mesta. Lahko rečemo, da so bili tu že vsi tvorni, pozitivni elementi slovenske manjšine na Goriškem. V Domu pa so nastopile tudi skupine in gledališče iz Trsta, iz Ljubljane, igralci in pevci s Koroškega in enkrat otroški pevski zbor iz Munchena v Nemčiji. Tako se je naša dvorana uveljavila tudi v mednarodnem svetu. Vrata so bila odprta vsem, katerim je do slovenske umetnosti in do lepe umetnosti sploh. Ker se naš Dom imenuje Katoliški dom, je odbor pazil in bo pazil tudi v bodoče, da bodo na ta oder prišla samo neoporečna dela. S ponosom gledamo na ta naš Dom, ki je zrastel iz žrtev slovenskih ljudi in ki živi iz žrtev in ljubezni našega ljudstva. Ker verjamemo v požrtvovalnost in zavest dobrotnikov, se ne bojimo prihodnosti. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se dolgovi na stavbi manjšajo. Se nekaj let pa bo dosežena tista točka, ko se bo lahko reklo: Zadnja lira dolga je plačana, sedaj je ta lepa stavba tudi gospodarsko naša, samo naša. Zato bo treba še in še nadlegovati dobrotnike s prošnjami za podporo. Ker smo pa vsi prepričani, da bodo dobra srca vedno med nami in ker trdno verujemo v božjo pomoč, zato smemo trdno upati, da bo Katoliški dom v Gorici dolgo stal in nudil varno zavetje slovenski katoliški prosveti. dvorana zasedena do zadnjega kotička. Igralci so pokazali, da se niso zastonj trudili in so odigrali igro brezhibno ter zelo zadovoljili gledalce. Vsak je podal svojo vlogo doživeto in občuteno. Vsa dejanja so se gladko zvrstila pred očmi občinstva in pokazala sliko iz življenja nekdanjih divjih in nedeljskih lovcev. Med odmori je odmevala v dvorani vesela glasba in tudi bogat srečolov je krepko zaposlil gledalce, da so tri ure v dvorani še prehitro minile. Vaščani smo hvaležni našemu prosvetnemu društvu in zlasti vsem nastopajočim za to prijetno prireditev in jim želimo, da bi še naprej uspešno delovali. Rajbeljski rudnik v krizi Rudarji v Rajblju gledajo zaskrbljeni v bodočnost. Očitno postaja, da rudnik ne da več toliko produkcije kot še pred leti. Tako so pred tremi leti pridelali dnevno 250 ton, lani pa samo še 150 ton. Nekateri dajejo rudniku le še pet let življenja. Eno je gotovo: če vodstvo rudnika ne bo vložilo težkih milijard za iskanje novih ležišč rude, bo rajbeljski rudnik počasi shiral. Negotovost, ki jo doživljajo rudarji, je brez dvoma mučna in duhomorna. Zal pa ni na vidiku nobene razjasnitve vse dotlej, dokler se ne bo vedelo, kdo bo v bodoče upravljal rudniške naprave. Znano je, da obstaja načrt, da bi rudnik prevzela nova pokrajina Furianija-Julijska krajina. Brez dvoma bi bila ta rešitev najboljša in najbolj v soglasju z interesi rajbeljskih rudarjev ter domačega prebivalstva. S TRŽAŠKEGA Predavanja o mladinskih problemih V Trstu so se pričela 4. marca v ulici Donizetti 3 v prvem nadstropju desno predavanja o mladinskih problemih, namenjena fantom nad osemnajstim ter dekletom nad šestnajstim letom iz delavskega, dijaškega in ostalih delavnih področij naše mladine. Tečaj je pripravila ob sodelovanju uglednih Iaikov-kul turnih delavcev Duhovska zveza v Trstu z željo, da bi mladina začela svoj dialog v ozračju 2. vatikanskega cerkvenega zbora o svojih najbolj perečih vprašanjih. Predavanja se bodo vršila ob petkih vse do 6. maja vedno ob 20. uri. Prvo srečanje je bilo kot rečeno 4. marca. Govoril je msgr. Jože Jamnik o temi: »Ljubezen nagiba moškega in žensko, da se dopolnjujeta in podpirata v iskanju sreče«. Naslednja predavanja bodo obravnavala sledeče teme: 11. marca bo predavala ga. Beličičeva pod naslovom »Mladost in čas zaroke čas graditve svoje osebnosti«; 18. marca prof. Jože Peterlin: »Na kaj meri ljubezen v zakonu«; 25. marca: »Zdravje — pogoj srečnega zakona (dr. Lovrečič); 1. aprila bo razložil ravnatelj Ivo Tavčar, v čem obstoji vzgoja in v čem samovzgoja fanta in dekleta; 15. aprila bo zdravnik dr. Debevec prikazal moderne probleme v zakonu; ga. Suhadolčeva in dr. M. Bitežnik bosta 22. aprila razpravljala o enakopravnosti žene z možem m o pravno-ekonomskih pogledih na zakon; 29. aprila bosta govorila zdravnik dr. Slavec in dr. Kosmač o higieni otroka ter mladostnika in o duhovni higieni za lepo mladost; 6. maja bo vrsto predavanj zaključil msgr. dr. Lojze Škerl s temo: »Cerkev v službi človeka tudi pri ustvarjanju sreče v zakonu in družini«. Koledar letošnjih turističnih prireditev na Tržaškem Pokrajinska turistična ustanova je pred kratkim objavila koledar prireditev, ki bodo letos na Tržaškem. Program seveda še ni dokončen niti popoln, vendar že da približno sliko o tem, kaj bo v letu 1966 na sporedu. V marcu bosta v Verdijevem gledališču dve premieri, »Arabella« in »La Boheme«. 19. marca bodo razsvetlili podzemsko jamo pri Briščikih, v Ricmanjih pa bo isti dan tradicionalna »šagra«. V aprilu bo od 23. do 26. prva mednarodna filatelična razstava »Trst 1966«. V maju je na sporedu deveti državni fe- stival reklamnega kinematografskega in televizijskega filma. 1. maja bodo v Se-sljanu veslaške tekme, 8. maja v Dolini »Ples pod mlajem« in razstava domačih vin, 22. maja pa na Repentabru razstava živine. V juniju se bodo kot prejšnja leta pričele v miramarskem parku tradicionalne predstave »Luči in zvoki«; od 21. junija do 5. julija bo 18. mednarodni vzorčni vel® jem. V Zgoniku bo 4. in 5. junija S stava tipičnih domačih vin; od 26. do junija bo enaka razstava v Nabrežini. T ristično sezono v Sesljanu bodo uraA odprli 5. junija. Od 9. do 14. julija bo na gradu Svete! Justa 4. mednarodni festival fantastič«1 znanstvenega filma; 3. julija pa v Seslj nu razstava kraških vin. Od 1. do 13. avgusta bodo na gradu Trstu predstave Gershvvinove opere »Po^ and Bess«; od 25. do 27. pa bo gostov® državno revijsko gledališče iz BukareJ* V avgustu bodo v Trstu ob nedeljah z'< čer tudi že tradicionalni umetni ognji. S3 tembra meseca bo v tržaški umetnost galeriji numizmatična razstava. V nasW njih mesecih, ko turistična sezona na ^ žaškem praktično zamre, bo le manj pomembnih prireditev. KEROZEN - NAFTA - DRV7A - PREMOG TVRDKA »ovreac KEROZEN »TOTALDOMO« VAM ZA TRST IN OKOLICO DOSTAVIMO NA DOM VEDNO TEKOM DNEVA TRST - DONIJO 38 - Tel. 99-331 r Za naš oltar sv. Cirila in Meioda smo prejeli v zadnjem času sledeče darove: Iz župnije sv. Vincencija vsi naslednji dobrotniki: N. N. 2.000; N. N. 3.000; Ka-riš Ana 3.000; Trobec Fani 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; iz Marijine družbe ul. Risorta v Trstu sledeče dobrotnice: Shmatz Katarina 5.000; N. N. 2.000; Grmek Fani 5,000; JVlljač Jožefa 5.000; Glavič Frančiška 2.000; Gržina Frančiška 2.000; Benevol Gi-zela 3.000; Katalan Marta 1.000; N. N. 2.000; Bizjak Marija 1.000; N. N. Sv. Anton 5.000; N. N. iz Boršta 1.000; Danev s Kontovela 1.000; N. N. iz Skednja 1.000; N. N. iz Skednja 1.000; I. O. Novi sv. Anton 1.000; N. N. z Opčin 1.000; N. N. iz Gropade 3.000; družina Mužina, Gro-pada, 10.000; N. N. iz Riemanj 5.000; N. N. iz Mavhinj 5.000; Medved Vincenc, Milan, 1.500; Torbidoni Pierina, Chiaravalle, 1.500; štrajn Alojz, Štramar, 1.500; družina Košuta iz Trsta 2.000; C. R. iz Trsta 5.000; Kašič Ivanka, Trst, 5.000; K. F. iz Trsta 2.000; Šuštar dr. Alojz iz Švice 5.000; Ussaj Luis 2.000. — Današnji darovi znašajo 100.500; prejšnja že nabrana vsota 651.800; skupno: 752.300 lir. Oltar sv. Cirila in Metoda, ki bo krasil Marijino svetišče na Vejni, bo prav posebno naš, ker bo zgrajen z našimi skromnimi darovi. V veličastni cerkvi, kjer bomo s hvaležno ljubeznijo častili Kraljico sveta in Mater sv. Cerkve, bosta našo ponižno prošnjo sprejela tudi apostola ze- NAPRODAJ je nekaj čebelnih panjev. Naslov v upravi lista. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ V PONEDELJEK 14. MARCA bo ob 20,30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem. Na dnevnem redu so običajna poročila in volitve novega predsednika. SLUŽBO V RIMU dobi starejša slovenska izobraženka za vzgojo trem deklicam starim 7, 5 in 3 leta. Plača 60.000 lir, hrana in stanovanje. Ponudbe poslati na: LEVSTIK, Hotel »Bled«, via S. Croce in Ge-rusalemme 40, Roma. dinjenja in jo ponesla pred prestol višjega. Vsem dosedanjim dobrotnikom se \>fi' iskreno zahvaljujemo. Darove pošiljk na Tržaškem v Marijanišče na Op ali g. kaplanu Gerdolu pri Sv. Vincenci]11 v Gorici na upravo Kat. glasa. DAROVI: Za Marijin dom v Rojanu: Vata-KraV Sosič 10.000; Svagelj 1.000; Mamodo bina 10.000; mlekarna Giraldi 3.000; B. 5.000; Troiani Dora za 20. obletnico df tove smrti 1.000; za obletnico Jožefe ^ bec, hčerka 2.000; Fani 2.000; N. N. 20 štubelj Sonja za obletnico očetove 1.500; Evgenija Rudeš 4.500; ob smrti M* Tavčar, sestra, 2.000; Dora Troiani za & letnico mamine smrti 1.000; Ema Štrei^ 1.000; N. N. 10.000; Jože in Marija za 25. obletnico poroke, družina KozB1^ za 25-letnico poroke, N. N. 5.000; Marij’ Ferluga 1.000; Piščanc Ivanka 1.000; hor Angela 1.000; Peschiani 1.000; For»l’ Marija 5.000; B. K. 5.000; Piščanc Ivan** 2.000 lir. Nabirka za Indijo: V cerkvi v Roj31'11 so slovenski verniki nabrali 110.000 llf Denar smo odposlali na L'Osservatore ^ mano. župnija Gabrje-Vrh je darovala ^ 55.400 in sicer Vrh 54.200, Gabrje in ^ bije 1200. Nekateri so prispevali tudi raznih tovarnah im delavnicah. Vsem dobrotnikom iskren Bog pov^ Za Katoliški dom: Cej Jožef 500; Leb^ Marinka 500; N. N. 1.000; N. N. 2.^' N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. l-0^ Bremec Siefanija 2.000; N. N. 1.000; N- ^ 1.000 N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 3.0^ Koren Stanko 5.000; N. N. 500; N- 'V 1.000; N. N. 4.000; Mar. družba 12-00® N. N. 10.000; N. N. družbenica 5.®^’ M. S. 1.000; N. N. za »Goričanko« N. N. 10.000; Bortolomei Viktorija 10-^' nekdo iz Argentine 5.000; N. N. 2.800. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpa trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več ' davek na registrskem uradu. > Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem številu spremili k zadnje*111* počitku pokojnega župnika JOSIPA KRIŽMANA Posebna zahvala prevzv. g. nadškofu in ostalim duhovnikom, pevcem in Sodbh vsem darovalcem cvetja, narodnim nošam, učiteljstvu in šolski mladini. Žalujoči sestra, brat, nečaki, svakinja in ostalo sorodstvo Trst, 8. marca 1966