Strukturiranost osebnega profila, samopodobe in samospoštovanja na prehodu iz srednje v pozno adolescenco: mednarodna študija DARJA KO BAL PALČIČ JANEK MUSEK POVZETEK Besedilo obravnava nekatera temeljna področja posameznikovega osebnostnega razvoja na prehodu iz. srednje v pozno adolescenco. Na začetku članek opredeljuje izraz, mladostništvo in ga skuša v skladu z. različnimi teoretskimi pristopi umestiti v kronološko določeno starostno obdobje. Nato obravnava mladostnikovo temeljno razvojno nalogo, ki se nanaša na oblikovanje njegove samopodobe. in v nadaljevanju obravnava omenjen pojav raziskovalno. V raziskavo sta avtorja poleg slovenskega zajela tudi vzorec francoskih mladostnikov in ugotavljala starostne razlike posebej z.a francoski in posebej z.a slovenski vzorec. Zaradi statistično pomembnih razlik v starosti med enim in drugim vzorcem primerjalne analize empirično nista izvedla, zato pa sta podala nekatera izhodišča z.a nadaljnje raziskovanje. ABSTRACT STRUCTURE OF PERSONAL PROFILE SELF-IMAGE AND SELF-ESTEEM IN THE TRANSITION FROM MID TO LATE ADOLESCENCE: INTERNATIONAL STUDY The article deals with some fundamental areas in the development of personality in the transition from mid to late adolescence. At the beginning of the article, the concept of adolescence is def ined and an attempt is made to accommodate it in a chronologically determined age period in accordance with different theoretical approaches. Then, the basic developmental task of an adolescent, that of forming a self-image, is considered. The remainder is dedicated to the study of this phenomenon. The authors took as research samples French as well as Slovenian youth and identified age differences for the two groups separately. Due to the statistically relevant age differences between the samples, the authors could not carry out a comparative analysis, however, they did propose some orientations for further research. UVOD ZNANSTVENO PREUČEVANJE MLADOSTNIŠTVA. Znanstveno preučevanje mladostništva, kakršnega poznamo danes, nima dolge zgodovine. Res je sicer, da so o mladini razpravljali že v antiki, vendar je ostala adolescenca vse do 18. stoletja skrita pod imenom "otroštvo" (Anatrella, 1993). Začetki znanstvenega obravnavanja mladostništva segajo v prva leta 20. stoletja, točneje v leto 1904, ko je Stanley Hall (1904: Pačnik, 1992) opredelil adolescenco kot obdobje, polno nasprotij in pretresov, ki ga pogojujejo /.lasti biološki dejavniki. Trdil je, da se "/.../ v ontogenezi posameznika rekapilulira filogeneza, da se v osebnem razvoju posameznika zrcali razvoj cclotnc človeške vrste. V svojem osebnem razvoju naj bi posameznik nekako prehajal evolucijske stopnje lastne vrste. Najstništvo naj bi s svojo čustveno labilnostjo in uporništvom spominjalo na zgodnja, barbarska obdobja človeške evolucije" (Musek, 1994, 2). O pravem znanstvenem preučevanju adolescence lahko govorimo šele v drugi polovici 20. stoletja (Anatrella, 1993), ko so raziskovalci osvetlili ta fenomen z različnih vidikov. Nekateri so se osredotočali bolj na biološki vidik, drugi na sociološki, tretji na medkulturni, četrti na razvojni vidik itd. (Pačnik, 1992). Danes je splošno sprejeta opredelitev, da je adolescenca "/.../ obdobje in proces duševnega dozorevanja i/ otroka v odraslega. Proces dozorevanja poteka prek medsebojnega delovanja med otrokom in njegovim predmetnim in družbenim okoljem. Od odvisnosti in zaščitenosti v lastni družini mora posameznik preiti na samostojno odločanje in delovanje ter skrb za druge, to pa zahteva reorganizacijo odnosa do sebe in sveta, pridobitev mnogih novih stališč in zmožnosti" (Horvat. Magajna, 1987, 234). Druge opredelitve bistveno ne odstopajo bistveno od omenjene. Ofler (1988), denimo, označuje adolescenco kol "/.../ obdobje v človekovem življenju, ki se začne s puberteto in konča takrat, ko je mladostnik dosegel razumno stopnjo neodvisnosti od staršev" (Pačnik. 1992, 11). Razdeli ga na dve fazi: a. zgodnjo adolescenco, ki traja od 12. do 15. leta. in 1). pozno adolescenco, ki traja od 16. do 19. leta. Hurlockova (1959) pa loči štiri faze mladostništva: a. predadolescenco (10-12 let), ki se nanaša na spolno dozorevanje posameznika, oblikovanje identitete, težnjo po samostojnosti, upiranje avtoritetam, spreminjanje vrednostnega sistema, usmerjenost k prosocialnim oblikam vedenja itd., h. zgodnjo adolescenco (12-14 let), ki poleg značilnosti predhodne faze zajema zlasti postopen razvoj avtonomne morale in težnjo k popolnosti, c. srednjo adolescenco (14-17 let), ki jo označujeta razvoj formalnologičnega mišljenja in pospešen socialnoemocionalni osebnostni razvoj, in d. pozno adolescenco (17-20 let). Avtorica jo imenuje tudi doba konsolidacije ali pomirjanja s samim seboj in svetom. Danes postajajo hipoteze o kronološki opredelitvi adolescence vedno bolj sporne -ne toliko zaradi nezadostnega upoštevanja telesnih in psihičnih razlik med posamezniki, kot zaradi zanemarjanja hitrih in obsežnih družbenih sprememb. Novejše raziskave (Claes, 1983) namreč kažejo, da se prehod iz mladostništva v odraslost iz leta v leto podaljšuje. Zato mnogi avtorji (Bojanin, 1990; Anatrella, 1993) predpostavljajo obstoj vmesne faze med mladostništvom in odraslostjo - t.i. postadolescenco, ki naj bi trajala tja do 30. leta. Njena temeljna razvojna naloga pa naj bi bila zaključna priprava na odraslost. Katere so njene značilnosti? Francoski psihoterapevt in razvojni psiholog Tony Anatrella (1993) v knjigi z naslovom Interminables adolescences, ki bi ga lahko poslovenili kot "Neskončna mla-dostništva", opozarja, da današnja družba - spričo nenehnih tehnoloških in družbenopolitičnih sprememb - subtilno vgrajuje v posameznika nezavedne predstave o mladostništvu kot o idealnem obdobju, ki nudi takšne užitke in ugodja, kakršnih odraslost ne more. Odrasli razmišljajo in ravnajo tako, kot v njihovih predstavah razmišljajo in ravnajo mladi: drzno, tvegano, "spontano", "nekonveneionalno", "sodobno" itd. Avtor predpostavlja, da je mehanizem poistovetenja danes obrnjen. Če so se, meni, še v 70. letih mladostniki poistovetili z odraslimi in v njih iskali (in morda tudi našli) ustrezne vzorce razmišljanja in ravnanja, sc danes odrasli identificirajo z mladimi in mladostni,štvo postavljajo za ideal, tako na vedenjski kot na mentalni ravni. Tako ostaja mladostnik v mladostništvu, odrasli pa je v navidezni odraslosti šc bolj "mladostniški" kot mladostnik sam. RAZVOJNE NALOGE MLADOSTNIKA. Ne glede na to, kako različna so mnenja avtorjev o časovni razmejitvi tega razvojnega obdobja, pa so skladna v tem, da mladostnik opravlja vrsto bolj ali manj težavnih razvojnih nalog, ki sc razrešujejo na naslednjih psihosocialnih področjih: a. iskanju lastne identitete oz. samopodobe, b. odnosu do lastnega telesa in oblikovanju spolne vloge, c. odnosih z vrstniki, d. odnosih s starši in drugimi avtoritetami, e. odnosu do prihodnosti - zlasti do študija, poklica, dela in družine, f. prilagajanju družbenemu okolju, ki zajema socialno odgovorno vedenje, ustrezen vrednostni sistem in lastna moralna načela (Horvat, Magajna, 1987; Zupančič, 1993; Žmue-Tomori, 1983). V študiji o identiteti angleških adolescentov, ki zajema njihovo samopodobo, odnose z vrstniki, prijateljstvo, odnose s starši itd., je postuliral Coleman (1978, po Claes, 1983) štiri temeljna področja v razvoju mladostništva (slika 1). To so: telesni razvoj, kognitivni razvoj, spremembe v socializaciji in oblikovanje identitete, ki se nanašajo na mladostnikovo telo, mišljenje, socialno življenje in na njegov jaz. otroštvo adolescenca odraslost 9_10_11_12_13_14_15_16_17_18_19_20_21 I_I____I TELESNI RAZVOJ KOGNITIVNI RAZVOJ SPREMEMBE V SOCIALIZACIJI OBLIKOVANJE IDENTITETE _telo - mišljenje - socialni odnosi - jaz_ Slika 1. Model oblikovanja temeljnih področij v mladostništvu (Coleman, 1978, po Claes, 1983). Čeprav si ta področja sledijo v določenem časovnem razporedu, pa razreševanje z njimi povezanih razvojnih nalog ne poteka nujno v istem sosledju. Tako lahko prihaja do določenih obratov ali pa celo zgostitev v določenem časovnem obdobju razreševanja posameznih razvojnih nalog (Ule, Miheljak, 1995). V raziskavi sc osredotočamo na področje oblikovanja osebnostnega profila in identitete, ki se nanaša predvsem na oblikovanje in strukturiranje samopodobe in samospoštovanja na prehodu iz srednjega v pozno obdobje mladostništva (Hurlock, 1959). Samopodobo razumemo kot množico odnosov, ki jih posameznik - zavestno ali nezavedno - vzpostavlja do samega sebe. V le odnose s samim seboj vstopa postopoma, s pomočjo predstav, občutij, vrednotenj, ocen samega sebe, svojih tipičnih socialnih naravnanosti in ravnanj itd., ki jih - najprej prek prvotnega objekta, tj. matere, nato prek širšega družbenega okolja - razvija že od rojstva dalje (Nastran-Ulc, 1994). S takšno organizirano celoto pojmovanj, stališč, sposobnosti, doživljanj itd., uravnava in usmerja svoje ravnanje (Musek, 1992) ter povezuje svoj vrednostni sistem z vrednostnim sistemom ožjega in širšega družbenega okolja. Iz zgoraj povedanega je mogoče sklepati, da samopodobo v prvi vrsti sestavljajo vrednostno nevtralni samoopisi. Tiste sestavine pa, ki omogočajo posamezniku oblikovanje samoopisov in odnosov s samim seboj prek emocionalnih doživetij, imenujemo samospoštovanje. Samospoštovanje je namreč sestavni del samopodobe, ki se nanaša le na tista področja, o katerih ima posameznik oblikovane ustrezne vrednostne sodbe (Lamovcc, 1994). Rosenberg (1965) ga je opredelil kot pozitivno ali negativno stališče posameznika do sebe. METODOLOGIJA Raziskovalni načrt Raziskavo smo oblikovali kol klasično empirično raziskovanje, pri čemer smo uporabili enosmerne analize variance in kot multivariantno raziskovanje, kjer smo ugotavljali povezanost posameznih spremenljivk s starostjo. Vzorec Pri raziskavi je sodelovalo 169 slovenskih srednješolcev treh ljubljanskih gimnazij, povprečne starosti 17 let, od tega 88 fantov in 73 deklet (8 preizkušanccv ni navedlo spola) in 61 francoskih srednješolcev iz enega strasbourških liccjev, povprečne starosti 16 let, od tega 18 fantov in 43 deklet. Preizkušanci so sc med seboj razlikovali tudi po socialnoekonomskem statusu in učni uspešnosti. Tabela 1: STRUKTURA SLOVENSKIH IN FRANCOSKIH PREIZKUŠANCEV PO STAROSTI STAROST NACIONALNOST Slovenci Francozi Skupaj 220 159 61 16 let 63 16 47 17 let 146 134 12 18 let 11 9 2 hi-kvadrat stopnje nivo _prostosti pomembnosti 97.31 * 2 .000 * razlika med nacionalnima skupinama je statistično pomembna Tabela 2: STRUKTURA SLOVENSKIH IN FRANCOSKIH PREIZKUŠANCEV PO SPOLU SPOL NACIONALNOST Slovenci Francozi Skupaj 222 161 61 Moški 106 88 18 Ženske 116 73 43 hi-kvadrat stopnje nivo _prostosti pomembnosti 11.22* 1 .001 * razlika med nacionalnima skupinama je statistično pomembna Tabela 3: STRUKTURA SLOVENSKIH IN FRANCOSKIH PREIZKUŠANCEV PO IZOBRAZBI OČETA IZOBRAZBA OČETA NACIONALNOST Slovenci Francozi Skupaj 214 159 55 Osnovna šola 16 6 10 Poklicna in srednja šola 96 77 19 Višja šola in več 102 76 26 hi-kvadrat stopnje nivo _prostosti pomembnosti 13.10* 2 .001 * razlika med nacionalnima skupinama je statistično pomembna Tabela 4: STRUKTURA SLOVENSKIH IN FRANCOSKIH PREIZKUŠANCEV PO IZOBRAZBI MATERE IZOBRAZBA MATERE NACIONALNOST Slovcnci Francozi Skupaj 214 159 55 Osnovna šola 22 16 6 Poklicna in srednja šola 94 79 15 Višja šola in več 98 64 34 hi-kvadrat stopnje nivo _prostosti pomembnosti 8.852* 2 .012 * razlika med nacionalnima skupinama je statistično pomembna Instrumentarij SDQ III. - VPRAŠALNIK SAMOPODOBE ZA ADOLESCENTE (Marsh, O'Neill (1984)) obsega 1.36 postavk in meri 13 vidikov samopodobe: matematične sposobnosti (SDQ1), verbalno izražanje (SDQ2), akademsko samopodobo (SDQ3), reševanje problemov in ustvarjalnost (SDQ4), telesne sposobnosti in šport (SDQ5), zunanji videz (SDQ6), odnose z vrstniki istega spola (SDQ7), odnose z vrstniki nasprotnega spola (SDQ8), odnose s starši (SDQ9), religijo (SDQ10), iskrenost in zanesljivost (SDQ11), emocionalno stabilnost in varnost (SDQ12) ter splošno samopodobo (SDQ13). OSIQ - VPRAŠALNIK SAMOPODOBE (Offer, Ostrov, Howard, Atkinson, 1988) obsega 130 postavk in meri 5 razsežnosti scbstva (Pačnik, 1992): psihološko sebstvo (obvladljivost impulzov (OSIQ1), razpoloženje (OSIQ2) in telesna samopodoba (OSIQ3)), socialno sebstvo (socialni odnosi (OSIQ4), morala (vrednote) (OSIQ5), poklicni in študijski cilji (OSIQ6)), seksualno sebstvo (vedenje in odnos do spolnosti (OSIQ7)), družinsko sebstvo (družinski odnosi (OSIQ8)) in prilagodilveno sebstvo (obvladovanje zunanjega sveta (OSIQ9), psihopatologija (OSIQIO) in optimalno prilagajanje (OSIQ 11 j). Vprašalnik samopodobe OSIQ so izpolnjevali samo slovenski prcizkušanci. SS - LESTVICA SAMOSPOŠTOVANJA. Z Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (Goldsmith, 1986, po Tkalčič, 1990) merimo splošna stališča, ki jih zavzema posameznik do samega sebe. Skrajšana različica OBOP - OMNI-BER-KELEYEVEGA OSEBNOSTNEGA PROFILA (Harary, 1991) meri notranjo in zunanjo samooceno 5 osebnostnih slogov: ekspresivnega sloga (OR, OR2), medosebnega sloga (ZE, ZE2), delovnega sloga (RU, RU2), čustvenega sloga (RD, RD2) in intelektualnega sloga (MD, MD2). Prcizkušanci so izpolnjevali tudi splošni vprašalnik, s katerim smo ugotavljali njihove splošne podatke in učno uspešnost (splošni učni uspeh v preteklem šolskem letu (USPEH), occna iz matematike (MATPRET) in iz materinščine (SLOVPRET/ FRANPRET) in zadnja skupna occna i/, matematike (MAT) in materinščine (SLOV/ FRAN). Postopek Zbiranje podatkov je potekalo skupinsko, za slovenski vzorec februarja 1993, za francoski vzorec pa februarja 1994. Anonimnost preizkušancev je bila zagotovljena. Podatki so bili računalniško obdelani s statističnim programom CSS. Rezultati so prikazani v obliki tabelaričnih zapisov enosmernih analiz variance in multikorelacijskih analiz. PRIKAZ IN OPIS REZULTATOV Tabela 5 sumarno prikazuje rezultate analiz variance glede na starost slovenskih preizkušancev pri posameznih spremenljivkah: osebnostnih stilih na vprašalniku OBOP, področjih samopodobe na vprašalnikih OSIQ in SDQ III, samospoštovanju na lestvici SS in učni uspešnosti (učni uspeh, oceni iz matematike in slovenščine v preteklem šolskem letu, zadnji oceni iz matematike in slovenščine). Na osebnostnem vprašalniku OBOP je statistično pomembna razlika na področjih notranje in zunanje samoocene ekspresivnega sloga glede na starost preizkušancev. Ta sloga sta pri osemnajstletnikih bolj izražena. Tabela 5. SUMARNI PRIKAZ REZULTATOV ANALIZ VARIANCE GLEDE NA STAROST SLOVENSKIH PREIZKUŠANCEV PRI POSAMEZNIH SPREMENLJIVKAH: OSEBNOSTNIH STILIH NA VPRAŠALNIKU OBOP, PODROČJIH SAMOPODOBE NA VPRAŠALNIKIH OSIQ IN SDQ III, SAMOSPOŠTOVANJU NA LESTVICI SS IN UČNI USPEŠNOSTI (UČNI USPEH, OCENI IZ MATEMATIKE IN SLOVENŠČINE V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU (1991/92), ZADNJI SKUPNI OCENI IZ MATEMATIKE IN SLOVENŠČINE (1992/93)). Spremenljivke Srednji kvadrat Napaka sr. kvad. F-test nivo pomembnosti OR 112.1271 21.3108 5.261521 .007243* ZE 44.8959 17.4178 2.577589 .082585+ RU 35.8242 15.7774 2.270595 .110213 RD 29.4001 36.2979 .809967 .448676 MD 49.0814 16.82.33 2.917461 .060152+ OR2 113.0035 20.5099 5.509705 .005828* ZE2 29.9882 17.3877 1.724677 .185132 RU 3.3907 19.4024 .174756 .839998 RD2 8.3605 24.7057 .338405 .713975 MD2 36.2835 15.1684 2.392043 .098296 OSIQ1 115.5319 23.6286 4.889498 .010056* OSIQ2 237.3689 59.5586 3.985469 .022595* OSIQ3 86.1469 18.2979 4.708012 .011815* OSIQ4 70.8862 35.8654 1.97645 1 .145618 OSIQ5 37.2121 34.0124 1.094074 .340064 OSIQ6 66.7061 32.5694 2.048124 .136036 OSIQ7 100.9650 34.2571 2.947275 .058510+ OSIQ8 407.2681 90.8084 4.484917 .014416* OSIQ9 55.9385 30.0659 1.860529 .162607 OSIQIO 302.4500 62.2956 4.855076 .010368* OSIQI1 22.9597 38.0390 .603582 .549449 SDQI 88.6996 70.2541 1.262554 .288797 SDQ2 72.5975 46.5243 1.560423 .216701 SDQ3 75.1163 54.2358 1.384995 .256570 SDQ4 102.4835 37.3674 2.742595 .070783+ SDQ5 16.2960 111.7757 .145792 .864579 SDQ6 9.1645 57.3611 .159769 .852627 SDQ7 203.9500 49.6709 4.106029 .020263* SDQ8 378.5045 96.8865 3.906680 .024267* SDQ9 148.6180 52.3602 2.838379 .064740+ SDQ10 29.0771 378.8720 .076746 .926196 SDQ11 7.0185 65.0835 .107838 .897910 SDQ12 436.1012 77.9970 5.591256 .005428* SDQ13 360.5519 95.7790 3.764417 .027614* SS 191.6479 42.8084 4.476876 .014520* USPEH .4818 .4867 .990082 .376287 MATPRET .1112 .7862 .141375 .868392 SLOVPRET .0873 .6289 .1.38870 .870561 MAT .9223 .6656 1.385714 .256392 SLOV 1.1016 .7075 1.557030 .217409 * razlika med skupinami je statistično pomembna + težnja k statistično pomembni razliki med skupinami Na vprašalniku OSIQ so statistično pomembne razlike glede na starost preizkušancev na naslednjih razsežnostih samopodobe: - stopnja izraženosti kontrole impulzov (OSIQ 1) je pri osemnajstletnikih višja. - stopnja izraženosti čustvene samopodobe (OSIQ 2) je pri osemnajstletnikih višja; - stopnja izraženosti telesne samopodobe (OSIQ 3) je pri osemnajstletnikih višja. - stopnja izraženosti družinskih odnosov (OSIQ 8) je pri osemnajstletnikih višja. - stopnja izraženosti psihopatologi.je (OSIQ 10) je pri sedemnajstletnikih višja. Na vprašalniku SDQ III so statistično pomembne razlike glede na starost preizkušancev na naslednjih razsežnostih samopodobe: stopnje izraženosti odnosov z vrstniki istega spola (SI)Q 7), odnosov z vrstniki nasprotnega spola (SI)Q 8), emocionalne stabilnosti in varnosti (SI)Q 12) ter splošne samopodobe (SI)Q 13) so pri osemnajstletnikih višje. Na lestvici samospoštovanja SS je statistično pomembna razlika glede na starost preizkušancev. Pri osemnajstletnikih je to področje bol j izraženo. Tabela 6 prikazuje statistično pomembne korelacije (z vrednostmi okrog 0.16 in več) 43 spremenljivk s spremenljivko starost na vzorcu slovenskih preizkušancev. Razvidno je, da med statistično pomembnimi korelacijami prevladujejo zmerne statistično pomembne korelacije. Tabela 6. STATISTIČNO POMEMBNE KORELACIJE 43 SPREMENLJIVK S SPREMENLJIVKO STAROST (SLOVENSKI PREIZKUŠANCI). Spremenjivke STAROST Spremenjivke STAROST OR SDQ2 ZE .21 SDQ3 RU .26 SDQ4 RD SDQ5 MD .20 SDQ6 OR2 SDQ7 ZE2 .21 SDQ8 RZ2 .20 SDQ9 RD2 SDQ10 MD2 .21 SDQ11 OSIQ1 .19 SDQ13 OSIQ2 SS OSIQ3 .20 SPOL OSIQ4 STAROST OSIQ5 IZOOČE OSIQ6 .21 IZOMATI OSIQ7 USPEH OSIQ8 MATPRET OSIQ9 SLOVPRET OSIQ 10 MAT OSIQ11 SLOV SDQ1 Prikazani so le statistično pomembni koeficienti; p<.050 Tabela 7 sumarno prikazuje rezultate analiz variance glede na starost francoskih preizkušancev pri posameznih spremenljivkah: osebnostnih slogih na vprašalniku OBOP, področjih samopodobe na vprašalniku SDQ III, samospoštovanju na lestvici SS in učni uspešnosti (učni uspeh, oceni iz matematike in francoščine v preteklem šolskem letu, zadnji oceni iz matematike in francoščine). Tabela 7. SUMARNI PRIKAZ REZULTATOV ANALIZ VARIANCE GLEDE NA STAROST FRANCOSKIH PREIZKUŠANCEV PRI POSAMEZNIH SPREMENLJIVKAH: OSEBNOSTNIH STILIH NA VPRAŠALNIKU OBOP, PODROČJIH SAMOPODOBE NA VPRAŠALNIKU SDQ III, SAMOSPOŠTOVANJU NA LESTVICI SS IN UČNI USPEŠNOSTI (UČNI USPEH, OCENI IZ MATEMATIKE IN FRANCOŠČINE V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU, ZADNJI SKUPNI OCENI IZ MATEMATIKE IN FRANCOŠČINE). Spremenljivke Srednji kvadrat Napaka sr. kvad. F-test nivo pomembnosti OR 37.6632 22.3591 1.684469 .195901 ZE 4.8073 17.7001 .271599 .763277 RU 5.0305 17.0996 .294186 .746419 RD 5.8177 34.6839 .167735 .846052 MD 15.7232 20.8082 .755625 .475005 OR2 38.5321 36.5577 1.054008 .356153 ZE2 8.1924 16.8514 .486155 .617863 RZ2 5.9316 19.0180 .311895 .733472 RD2 28.4911 39.7623 .716535 .493388 MD2 15.6184 20.6112 .757766 .474019 SDQ1 139.8293 96.0428 1.455907 .242904 SDQ2 52.7786 35.8894 1.470592 .239557 SDQ3 37.8235 48.6182 .777971 .464817 SDQ4 135.1508 38.1212 3.545294 .036319* SDQ5 167.6268 78.4302 2.137275 .128631 SDQ6 161.6172 68.4409 2.361414 .104722 SDQ7 23.4504 58.8783 .398286 .673581 SDQ8 74.0209 72.5018 1.020953 .367638 SDQ9 80.9985 74.1620 1.092183 .343352 SDQ10 41.9999 168.5632 .249164 .780414 SDQ11 35.4136 69.2936 .511065 .602956 SDQ12 23.3852 127.2558 .183766 .832690 SDQ13 66.7003 84.2422 .791769 .458640 SS 8.4118 34.1953 .245993 .782869 USPEH .5703 .3162 1.803709 .175238 MATPRET 5.8119 .6724 8.643333 .000597* FRANPRET .2987 .4681 .638047 .532570 MAT 1.6438 1.0793 1.522963 .228008 FRAN .8863 .3693 2.400279 .101071 * razlika med skupinami je statistično pomembna + težnja k statistično pomembni razliki med skupinami Na osebnostnem vprašalniku OBOP in lestvici samospoštovanja SS ni statistično pomembnih razlik glede na starost preizkušancev. Na vprašalniku SDQ III so statistično pomembne razlike glede na starost preizkušancev na področju reševanja problemov in ustvarjalnosti (SI)Q 4). Pri 16-letnih preizkušancih je to področje bolj izraženo. 16-letni prcizkušanci imajo višjo oceno iz matematike v preteklem šolskem letu Tabela 7 prikazuje statistično pomembne korelacije (z vrednostmi okrog 0.20 in več) 33 spremenljivk s spremenljivko starost na vzorcu francoskih preizkušancev. Tabela 7. STATISTIČNO POMEMBNE KORELACIJE 33 SPREMENLJIVK S SPREMENLJIVKO STAROST (FRANCOSKI PREIZKUŠANCI). Spremenljivke STAROST Spremenljivke STAROST OR SDQ8 ZE SDQ9 RU SDQ10 RD SDQ11 MD SDQ12 OR2 SDQ13 ZE2 SS RZ2 SPOL RD2 IZOOCE MD2 IZOMATI SDQ1 USPEH SDQ2 MATPRET -.49 SDQ3 FRANPRET SDQ4 -.35 MAT SDQ5 FRAN SDQ6 STAROST SDQ7 Prikazani so le statistično pomembni koeficienti; p<.050 Razvidno je, da med statistično pomembnimi korelacijami prevladujejo zmerne do srednje visoke. INTERPRETACIJA Dobljeni rezultati se v splošnem ujemajo z izsledki tistih raziskav, ki kažejo, da postajajo posamezna področja samopodobe z zorenjem vedno bolj izrazita (Marsh, O'Neill, 1984). Naša raziskava kaže, da že enoletna razlika v starosti pomembno vpliva na določena področja samopodobe. Pogled na rezultate pove, da so v povprečju področja samopodobe starejših mladostnikov bolj izrazita, čeprav seveda vse razlike niso statistično pomembne (tabeli 5 in 7). Slovenski vzorec. Starejši slovenski mladostniki menijo (tabela 5), da obvladujejo svoje vzgibe lažje, kot to domnevajo mlajši (OSIQ 1). Res je, da je stopnja izraženosti samopodobe obvladovanja impulzov pri mlajših mladostnikih povsem ustrezna njihovi starosti, vendar jih starejši adolescenti v tem prekašajo. Pogosteje se opisujejo kot osebe, ki brez težav prenašajo kritiko, ki se v stresnih situacijah znajo ustrezno obvladati, saj so tudi sicer - v vsakodnevnih okoliščinah - sorazmerno mirni. Statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi mladostniki ugotovimo tudi v študijah, ki jih je opravila skupina Offerjevih (1981) sodelavcev. Pačnik (1992) pa je v disertaciji Podoba o sebi ter problem agresivnosti pri normalnih, depresivnih in parasuicidalnih adolseentih ugotovil, da imajo starejši preizkušanci nižjo samopodobo obvladovanja impulzov (OSIQ 1). Tudi na področju samopodobc, ki se nanaša na mladostnikova čustva, so rezultati podobni, tako na vprašalniku OSIQ kol na vprašalniku SDQ III. V primerjavi z mlajšimi, se starejši mladostniki dojemajo kot bolj mirni, sproščeni in optimistični in se ne čutijo osamljene, vendar pa se v stopnji emocionalne stabilnosti manj razlikujejo od 16-lctnikov kot od 17-letnikov (SDQ 12 in OSIQ 2). Zdi se, da lahko razlike razložimo s pomočjo dokaj heterogenega vzorca v omenjeni raziskavi. Starejši mladostniki so namreč v Pačnikovi raziskavi tisti, ki dosegajo starost od 15 do 20 let. Naša raziskava pa loči mladostnike na tri starostne skupine: najmlajši dosegajo starost 16 let, srednji 17 in starejši 18 let. Na podlagi hipoteze, da se posameznik šele v odraslosti pravzaprav uči obvladovati in nadzorovati svoje življenje (Musek, 1993, 306), pa sklepam, da je vzorec slovenskih preizkušancev dovolj reprezentativen, da z njim potrdimo omenjeno hipotezo. Nekatera področja samopodobc, ki jih merita vprašalnika OSIQ in SDQ III. v manjši meri zajemajo tudi sestavine t.i. moči jaza, ki jih s pomočjo Catellovega vprašalnika preučuje Musek (1994). V mislih imam zlasti vidike samopodobc, kot so: obvladovanje impulzov (OSIQ 1), čustveni ton (OSIQ 2), obvladovanje zunanjega sveta (OSIQ 9) in druge. Avtor predpostavlja dvoje: (1) s starostjo se posameznikov jaz krepi in (2) moč jaza pozitivno korelira z učno uspešnostjo. Kaj lahko sklepamo iz rezultatov naše raziskave? Rezultati (tabela 5) se deloma ujemajo s prvo predpostavko, saj starejši mladostniki pomembno bolj obvladajo svoja čustva (OSIQ 2) in vzgibe (OSIQ 1), uspeva pa jim tudi, da se že bolj zrelo prilagajajo stvarnosti (OSIQ 11). V svojih poklicnih in študijskih aspiracijah nekoliko odstopajo od svojih mlajših sošolcev (OSIQ 6), kar se odraža tudi v tem, da imajo nekoliko višjo samopodobo na področju akademske uspešnosti (SDQ I, SDQ 2, SDQ 3), čeprav razlike niso statistično pomembne. Kot starejši ameriški preizkušanci v Offerjevih raziskavah (1981), tudi starejši slovenski preizkušanci - v primerjavi z mlajšimi - pogosteje menijo, da imajo dobre odnose s starši, da se z njimi lahko odkrito pogovarjajo o različnih težavah, njihova družinska vloga pa je jasno opredeljena. To potrjujejo rezultati na obeh vprašalnikih samopodobc OSIQ (OSIQ 8) in SDQ III (SDQ 9). Morda se dobri odnosi 18-letnih prcizkušanccv, ki jih imajo v družinskem okolju, prenašajo tudi na odnose z vrstniki. Starejši preizkušanci namreč radi sodelujejo z drugimi in svojim vrstnikom zaupajo (medosebni slog). V družbi z vrstniki istega spola (SDQ 7) in nasprotnega spola (SDQ 8) se počutijo sproščene. Starejši mladostniki se opisujejo kot osebe, ki jim družba vrstnikov mnogo pomeni, imajo mnogo prijateljev nasprotnega spola, s katerimi se dobro razumejo. Statistično pomembnih razlik na posameznih področjih akademske samopodobc ni, vendar zaznamo rahlo težnjo vzporednega naraščanja stopnje izraženosti splošne akademske samopodobc (matematične sposobnosti (SDQ 1), verbalne sposobnosti (SDQ 2), akademska samopodoba (SDQ 3)) in starosti preizkušancev. 18-lctni, torej najstarejši preizkušanci imajo v primerjavi z mlajšimi akademsko področje samopodobc bolj izraženo. Tudi sicer imajo boljše mnenje o sebi in se bolj cenijo kot njihovi mlajši vrstniki (SDQ 13, SS). Kako naj razložimo ta pojav? Mar naj to pomeni, da prezgodnje institucionalno izobraževanje negativno vpliva na posameznikov osebnostni razvoj, na njegovo samopodobo ter mlajšim učencem povzroča tesnobo ob posredovanju naučenega znanja? Odgovorili bi lahko pritrdilno, vendar rezultati francoskih preizkušancev kažejo nekoliko drugačno sliko (tabela 7). Slovenski in francoski vzorec. Rezultati kažejo, da so mlajši mladostniki v preteklem letu dosegli v povprečju višji splošni učni uspeh in višji oceni iz matematike in francoščine, čeprav razlike niso statistično pomembne in lahko govorimo le o trendu višje učne uspešnosti mlajših mladostnikov. Rezultati analize variance pri akademskem delu Samopodobe glede na nacionalnost preizkušancev - neodvisno od starosti - kažejo, da imajo francoski prcizkušanci višjo samopodobo na področju verbalnega izražanja (SDQ 2) in višjo akademsko samopodobo (SDQ 3). kjer so razlike statistično pomembne (Kobal-Palčič, 1995). Nekoliko boljše mnenje imajo tudi na področju matematičnih sposobnosti (SDQ 1), vendar razlika ni statistično pomembna. Kako bi torej lahko razložili zanimiv pojav doseganja višje učne uspešnosti in višje samopodobe na nekaterih akademskih področjih mlajših francoskih preizkušancev od starejših francoskih preizkušancev glede na splošno sprejeli hipotezi, da kognitivne sposobnosti s starostjo naraščajo, samopodoba pa se vedno bolj umirja? Kako to, da imajo francoski prcizkušanci višji učni uspeh in višjo samopodobo na nekaterih akademskih področjih od svojih slovenskih vrstnikov, če pa so francoski prcizkušanci v povprečju leto dni mlajši od slovenskih preizkušancev? Morebiti so francoski prcizkušanci bolj dozoreli institucionalnemu izobraževanju. Možno pa bi bilo tudi, tla so vsebina francoskih učnih programov in izobraževalni slogi francoskih učiteljev bolj prilagojeni učenčevi starosti in njegovim potencialom. SKLEP Rezultati kažejo, da je samopodoba slovenskih in francoskih preizkušancev pozitivna, razvejana ter njihovi starosti primerno razvita in stabilna. Ugotovili pa smo. da se 16-, 17- in 18-lctni prcizkušanci med seboj pomembno razlikujejo v nekaterih področjih samopodobe, v osebnoslnih slogih, leslni anksioznosti in samospoštovanju. Višje vrednosti izraženosti nekaterih področij samopodobe, kot so: obvladovanje vzgibov (OSIQ 1), razpoloženje (OSIQ 2), emocionalna stabilnost in varnost (SDQ 12), poklicni in študijski cilji (OSIQ 6), prilagajanje stvarnosti (OSIQ 11), družinski odnosi (OSIQ 8 in SDQ 9) itd., višji splošna samopodoba (SDQ 13) in samospoštovanje ter težnja k nižjim vrednostim testne anksioznosti starejših slovenskih preizkušancev se nedvomno ujemajo z ugotovitvami mnogih raziskav, ki preučujejo razvoj mladost-nikovc samopodobe. Nasprotno pa je raziskava pokazala, da so mlajši francoski prcizkušanci uspešnejši in izražajo težnjo k višji samopodobi na nekaterih akademskih področjih (čeprav razlike niso statistično pomembne) kol njihovi starejši sošolci. Dolgoletnim razpravam, ali naj slovenski otroci - tako kot v mnogih zahodnih državah - vstopijo v šolo s 6 leti. se tako pridružijo tudi domneve te raziskave. Zdi sc. da so nižje vrednosti določenih področij osebnostnih slogov in samopodobe mlajših preizkušancev splet običajnih razvojnih dejavnikov, pri čemer zgodnejši vslop v šolo sam na sebi ni temeljna ovira. Brez korenitih sprememb v učnih programih in načinih poučevanja tako v prvih letih šolanja kot v nadaljnjem izobraževanju, kjer ne bi sodelovali tudi psihologi, pa bi prav gotovo škodljivo posegali v osebnostni razvoj slehernega šoloobveznega posameznika. LITERATURA Anatrella, T. (1993). Interminables adolescences: Les 12-30 ans, pubertč, adolescence, postadolescence. "Une socičtč adolescentrique". Ethique el Socičtč, Paris. Bojanin, S. (1990). Škola kao bolest. Biblioteka XX vek, Beograd. Claes, M. (1983). L'experience adolescente. Pierre Mardaga, Bruxelles. Hall, G.S. (1904). Adolescence. Appleton, New York. Harary, K. (1991). The Omni-Berkeley Personality profile. Omni magazine, 48-59. Horvat, L., Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. DZS, Ljubljana. Hurlock, E.B. (1959). Developmental Psychology. McGraw-Hill Book Company, New York. Kobal-Palčič, D. (1995). Samopodoba in učna uspešnost: primerjalna študija med vzorcema slovenskih in francoskih mladostnikov, (magistrska naloga). Lamovec, T. (1994 c). Samospoštovanje. V:T. Lamovec (Ured.) Psihodiagnostika osebnosti 2. Filozofska fakulteta. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 61-73. Marsh, H.W., O'Neill, R. (1984). Self description questionnaire III: The construct validity of multidimensional self-concept ratings by late adolescents, Journal of Educational Measurement. 21 (2), 153-174. Musek, J. (1992). Struktura jaza in samopodobe. Anthropos 24: lll-IV, 59-79. Musek, J. (1993). Znanstvena podoba osebnosti. EDUCY, Ljubljana. Musek, J. (1994). Mladostništvo (adolescenca). Neobjavljeno. Musek, J. (1994). Psihološki portret Slovencev, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana. Nastran-Ule, M. (1994). Temelji socialne psihologije. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana. Offer, D , Ostrov, E., Howard, K.I. (1981). The adolescent: a psychological self-portrait. Basic Books, New York. Offer, D., Ostrov, E., Howard, K.I., Atkinson, R. (1988). The teenage world: adolescents' self-image in ten countries. Plenum Publishing corporation, New York. Pačnik, T. (1992). Podoba o sebi ter problem agresivnosti pri normalnih, depresivnih in parasuicidalnih adolescentih. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, (dizcrtacija). Rosenberg, M. (1965). Society and adolescent Self-Image. Princetone, NJ: Princetone University Press. Tkalčič, M. (1990). Odnos med spolno orientacijo in nekaterimi vidiki samopodobe (magistrska naloga). Zupančič, M. (1993). Razvojne naloge mladostnika in institucionalno izobraževanje. Psihološka obzorja. 2 (3-4), 207-213. Žmuc-Tomori, M. (1983). Pot k odraslosti: kaj je in kaj ni motnja v otrokovem duševnem razvoju. Cankarjeva Založba, Ljubljana.