Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO
Cena posamezni številki Din 1-25.
TRGOVSKI
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. »— Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VL
LJUBLJANA, dne 22. maja 1923.
ŠTEV. 58.
Stanje trgovskega strokovnega in nadaljevalnega šolska v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
b) Strokovna predavanja v Celju in
v Mariboru.
Dejstvo, do so se li lečaji v Ljubljani tako obnesli, so bili Zvezi trgovskih gremijev povod, da je pri gremiju trgovcev v Mariboru in v Celju sprožila misel prireditve podobnih tečajev za praktične trgovce in trgovske nameščence, komerci-ielno uradništvo, dijake, uradnike in tudi druge interesente. Akcija je bila zamišljena tako, da bi informativno predavali profesorji in učitelji trgovskih šol ter davčni, železniški in bančni uradniki iz prakse o najglav-nejših vprašanjih, ki so aktualna za trgovca in obrtnika, kakor o prometu, carinarstvu, davkih, denarslvu in blagoznanstvu. V’Mariboru se ta prireditev letošnjo zimo še ni dala izvesti in se bo izvršila v prihodnji jeseni, medtem ko se je v Celju že vršilo letošnjo zimo nekoliko prostih predavanj, kjer je predaval ravnatelj trgovske šole g. Marinček o bombažu, dalje g. revident Vuga o železniških tarifah, tolmačenju železniškega obratnega pravilnika in komercijelnih predpisih, dalje gospod Mijuškovič o carinstvu, gosp. nadkomisar Šubic o Vidovdanski ustavi in g. inženir Krulc o celjski cinkarni. Udeležba trgovskih krogov pri teh predavanjih je bila slaba in trgovstvo deloma ni kazalo za važnost teh prireditev potrebnega razumevanja.
DRUŠTVO »TRGOVSKA AKADEMIJA«.
Kakor je znano, je trgovska akademija odkazana za enkrat na gostoljubnost tehnične srednje šole in nima lastne zgradbe. To dejstvo znatno ovira razvoj zavoda, ker vsled pomanjkanja prostorov ne more sprejeti vseh slušateljev, ki se priglasijo k obisku. Uvažujoč ta ne-dostatek in zavedajoč se važnosti razvoja tega zavoda, so reprezentanti naših gospodarskih organizacij letošnjo zimo dali inicijativo k ustanovitvi društva »Trgovska akademija« v Ljubljani, ki si je, kakor znano, nadejalo nalogo zbirati prispevke za zgradbo poslopja za trgovsko akodemijo, za opremo zavoda s potrebnimi učili, da se čim prej razvije v moderno, vsem zahtevam odgovarjajoče učilišče. Društvo je razvilo živahno delavnost jo ie že dosedaj doseglo lepe uspeli’ ie nabavilo zemljišče za
-	? tr9°vske akademije in dalo uWTJ-t11 tpzadevne načrte, tako da je
UP° A; *£e bo Požrtvovalnemu delu organizatorjev s prispevanjem našega trgovstva, industrije in denarnih zavodov posrečilo v kratkem uresničiti izvršitev zgradbe za trgovsko akademijo.
PRORAČUN AKADEMIJE.
Proračun akademije je bil pretekla leta kakor tudi letos občutno °krnjen. Črtana so bila 4 nova profesorska mesta in vse podpore za učiteljstvo. Tako sedaj večji del Predavateljev na akademiji ni stalno nameščen, marveč pripada drugim zavodom, odnosno drugim poklicom.
ie treba prihodnje leto nujne od-Pomoči in poleg tega je treba dovo-
- 1 Profesorjem potovalne štipendije. da se morejo tekom počitnic na
študijskih potovanjih izpopolniti v svojih strokah.
Honorarji za nadure so posebno poglavje. Honorarji za nadure so bili izčrpani že meseca februarja. Treba je, da pride skoro do stavke, da se izsili od države, da izvrši svojo dolžnost in nakaže nadaljne honorarje.
Krediti za opremo učilnic so zelo pomanjkljivi. Od rnaterijalnih stroškov sta bili skoro dve tretjini v proračunu črtani, med drugim tudi zneski za opremo učilnic in pisarne. Tu bi lahko prispeli na pomoč obrtniki in žrtvovali nekaj za akademijo in ji darovali potrebno pisarniško in učilniško opremo in praktično s tem dokazali, da znajo ceniti ta naš zavod.
Želeti bi bilo, da se naši poslanci v proračunskem odboru parlamenta energično zavzamejo za to, da bi dobi) zavod za knjižnico in učne izbirke večje kredite, da postane v vsakem oziru ekvivalenten prvovrstnim inozemskem akademijam.
ZBIRKE, KNJIŽNICA IN UČILA.
Zavod sedaj nima nikakih kreditov niti drugih prispevkov za nabavo dragih učnih pripomočkov, kakor nujno potrebnih gospodarsko-geografskih zemljevidov, blago-znanskih pripomočkov in aparatov, pisarniške opreme za kontorsko dvorano, za enciklopedična strokovna dela itd.
Kljub temu, pa se je agilnosti ravnateljstva posrečilo, da si je ustvarilo v preteklih dveh in pol letih lepo zbirko najpotrebnejših učnih pripomočkov, čemur so naše trgovske tvrdke in industrijska podjetja radodarno prispevala z vzorci in modeli. Poleg tega, je ljubljanski oddelek ministrstva trgovine in industrije dvakrat nakazal pomoč za nabavo učil in tudi tukajšnji denarni zavodi so akademiji naklonili v to svrho več podpor. Knjižnica je sedaj komaj v pričetku in šteje 90 strokovnih knjig, 12 zemljevidov, blagoznan-ska zbirka pa okrog 300 vzorcev raznovrstnega blaga. Nekatere industrije so poslale vzorce surovin, polfabrikatov in izdelkov, ki jih predelujejo v svojih obratih, tako da je cel proces predelave znazornjen. Želeti bi bilo, da bi to storila vsa ostala podjetja, ki doslej še niso zastopana v blagoznanski zbirki naše akademije, posebno živilna in kemična ter kovinska industrija. Tudi bi bilo želeti, da bi ljubljanska ve-lesejmska uprava še nadalje podpirala akademijo, da prepustijo vsi razstavljena vzorce akademiji za blagoznansko zbirko.
EKSKURZIJE.
Za frekventante trgovske akademije je važno, da se jim vsaj z delno državno podporo omogoči čim pogostejše ekskurzije v naša industrijska podjetja, obisk tu- in inozemskih vzorčnih sejmov in razstav, kjer se budi praktičen smisel trgovskega naraščaja in izpopolni teoretično znanje in olajša spoznavanje novih poslovnih in produkcijskih razmer in tržišč. Zato bi bilo želeti, da se v tem oziru poskrbi v bodočem finančnem proračunu za potrebne kredite. Lansko leto se je priredila ekskurzija v Nemčijo, letos se baje namerava napraviti v za-padne države.
POMEN TRGOVSKE AKADEMIJE.
Med našimi trgovci, odnosno pravilneje povedano imetniki obrtnih list z a trgovino je pretežna večina brez teoretične strokovne izobraz-
be, ljudje iz prakse. Mnogi so absolventi nemške Mahrove šole v Ljubljani, ki nam je dajala prav dober materijal. Odstotek trgovcev, ki so absolvirali trgovsko akademijo, je v Sloveniji izredno majhen. Ako pa hočemo, da se emancipiramo v veletrgovini od inozemskega vpliva in da dobimo na drugi strani potrebne kvalificirane strokovne moči za izvedbo nacionalizacije tujih podjetij pri nas in da vzgojimo dovolj dobrega naraščaja za domače denarne zavode, je treba, da se propagira med intelegentno mladino obisk trgovske akademije, ne pa obisk gimnazij ali drugih šol, ki nam vzgajajo duševni proletarijat. Ne smemo pozabiti, da ima bližnji Trst, kakor tudi Reka, na drugi strani pa cela Avstrija, posebno Dunaj, kakor tudi Čehoslovaška, ogromne rezerve strokovno šolanega trgovstva in da se nahajajo v Trstu, na Dunaju in Zagrebu poleg trgovskih akademij tudi visoke šole za trgovino, trgovinski muzeji, krasne čitalnice in strokovne knjižnice. Naše trgovstvo brez strokovne izobrazbe je obsojeno na vegetiranje, na izvrševanje primitivne, malorentabilne krajevne nadrobne trgovine, med tem ko potrebuje veletrgovina izurjenih ljuudi s svetovnim obzorjem in temeljitim strokovnim znanjem, ki so zmožni slediti natančno vsem gospodarskim pojavom v tu- in inozemstvu in organizirati naša tržišča in trgovske zveze ter regulirati produkcijo in promet.
Naše trgovinstvo je bilo dosedaj v tem oziru precej nerazvito, zaostalo, morda celo malo preveč immo-biino in pasivno in se ni moglo uveljaviti. Premoč so imeli od prevrata pri nas tujci, ki so kljub temu, da so se nekoliko prilagodili našim razmeram po mentaliteti vendar le ostali več ali manj tujci. Naša tržišča sta obvladala Trst in Dunaj, kreditno oprta na močne banke, proti katerim nas naši mladi denarni zavodi niso mogli ščititi.
Definitivne trgovske pogodbe nas postavljajo pred dejstvo, da se bodo inozemci lahko s svoiimi filijalkami pojavili na naših tržiščih in mi naše dosedanje ekonomske politike prohibicije napram inozemcem, ki traja od prevrata že pet let, ne bomo mogli več nadaljevati. Da ne pride naše trgovstvo potem v preveliko krizo, je treba že sedaj skrbeti za dvoje in sicer za sistematično organizacijo veletrgovine v kupčijskem oziru in za dobro šolan naraščaj. Sedanja frekvenca trgovske akademije je razmeroma majhna, ker ne znaša celokupno število učencev niti polovice števila delniških družb in družb z omejeno zavezov Sloveniji ali niti 10% od števila protokoliranih tvrdk.
Kakor kažejo gornje frekvenčne številke je praktična dopolnitev strokovne izobrazbe potom tečajev momentano najbolj pereča potreba posebno za one, ki so primorani spremeniti svoj poklic ali hitro iskati službe. Večerni komercijelni tečaji na trgovski akademiji so živ dokaz o tem. Masa uradnikov, ki zapušča državno službo in vstopa v privatne poklice in mnogo vojakov, ki zapuščajo aktivni vojaški poklic in mnogo visokošolcev čuti potrebo dopolniti svojo splošno izobrazbo s komercijelnim znanjem. V preteklih letih se je popolnoma brez potrebe importiralo v Slovenijo in v našo državo precej komercijelnega urad-ništva. Gremij kakor tudi organizacije trgovskih nameščencev samih
bi morale tu energično nastopiti proti nadaljevanju take prakse in vsak slučaj brezobzirno persekvi-roti. Popustljivost v tem oziru ni na mestu in nam lahko mnogo škoduje, tembolj ko bomo čez leto dni imeli že prve absolvente trgovske akademije, ki bodo vstopili v prakso.
(Dalje sledj.)
Odpis hišnega davka pri prezidavanju.
V	mislih imamo samo davek od hišne najemščine (hišno najmarino), kakor se plačuje n. pr. v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru in Ptuju. V teh krajih morajo plačevati vse hiše ta davek, naj si bodo že v najemu ali ne. Od onih prostorov, ki so dani v najem se plačuje davek po višini hišne najemnine, ki jo plačuje najemnik, od prostorov, ki jih rabi hišni lastnik sam, se plačuje davek po najemni vrednosti dotičnih prostorov.
Davek z dokladami vred je precej visok. V Ljubljani znaša 39% čiste najemnine, to je one, od katere so postranske dajatve, ki jih plačuje najemnik (gostaščina, vodarina, odškodnina za razsvetljavo stopnjic itd.) že odštete. V drugih krajih bi bil davek sam na sebi nekaj nižji, so pa občinske doklade običajno tako visoke, da ne ostaja skupni odstotek v obče prav nič za ljubljanskim.
Ako se stranka torej izseli ter se začne poslopje predelavah, kar traja navadno več mesecev, se za ves ta čas doseže lahko odpis hišnega davka in doklad za vsa dotična stanovanja. Hišni lastnik za ta čas tako ne prejemlje nikakoršne najemnine; čemu bi plačeval potem še davek od nje?
Da se doseže la odpis, je naznaniti davčnemu okrajnemu oblastvu (v Ljubljani davčni administraciji), katero stanovanje (ime najemnika in nadstropja) in od kdaj je prazno in nerabljeno. Povedati je tudi, do kdaj je najemnina plačana.
Vloga je kolka prosta ter jo je vložiti tekom 14 dni, odkar je stanovanje prazno in nerabljeno. Če se vloži pozneje, se odpiše davek še Ie od onega dne, ko se je vložilo naznanilo.
Davčno oblastvo izve po svojem organu, če je stanovanje res prazno in nerabljeno ter odpiše potem davek in o tem obvesti tudi hišnega lastnika.
S tem obvestilom naj se zglasi hišni lastnik pri mestnem magistratu, ki mu bo odpisal tudi gostaščino, vodarino in kanalsko pristojbino, kolikor jo odpade na to stanovanje.
V	Ljubljani znašajo te postranske pristojbine sedaj skupno približno 24%; torej bi znašal ves odpis skupaj 63% čiste najemnine.
Ker so davčna bremena ravno pri hišni najemnini tako velika, nikakor ne kaže, da bi se plačevali davki tam, kjer hišni lastnik sploh ne dobi nikake najemnine.
Kadar se s pre/idavunjem neha ter se prostori začnejo zopet uporabljati, je treba naznaniti na davčno okrajno oblastvo (v Ljubljani na davčno administracijo) ter povedati, od kdaj naprej se prostori zopet uporabljajo in pa od kdaj naprej so dani zopet v najem. Davek bo davčno oblastvo potem samo do tega dne odpisalo. Tudi to naznanilo je kolka prosto ter ga je poslati tudi v 14 dneh, odkar sc je začelo stanovanje zopet uporabljati.
Vse te določbe veljajo sploh za prazna stanovanja, naj si bodo prazna iz kateregakoli vzroka, torej tudi tedaj, če se poslopje ne predeluje. Za v najem dana stanovanja (ali pa tudi druge prostore) se doseže odpis davka na ravno ta način lahko tudi v vseh drugih krajih in ne samo v navedenih mestih.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRiJA“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Tetefon	št.	220.
(  ........................
Elektrika nekdaj in sedaj.
Na Zagrebškem Zboru smo imeli priliko videti razne električne stroje, iz različnih elektrotehničnih tvornic. jako lepo so bili zastopani izdelki tvrdk Siemens - Schuckert in Sie-mcns-lialske, ki sta pri nas naci-jonalizirani pod imenom Siemens d. d. Sedež Siemens obratov in afi-liranih zavodov je v Berlinu, kjer ima ta družba celo mesto za sc, to je »Siemcnsstadt«. V tem mestu se nahajajo tvornice za elektriške stroje, bločne in signalne naprave, aeroplanc, avtomobile, žice itd.^ — Samo uradnikov je nekaj tisoč v tem mestu, ki ima lastno telefonsko napravo, železnico, bolnico, požarno hrambo itd. Pri nas je ta delniška družba osnovana s sodelovanjem domačega kapitala in je ena največjih družb te stroke v naši državi. Zato pa mislim da je umestno, da spoznamo nekoliko razvoj te tvrdke, ki ima za napredek v elektrotehniki tolike zasluge.
Dne 12. oktobra 1847 sta osnovala artilerijski poročnik Werner Siemens in mehanik Jurij Halske s skromnimi sredstvi elektrotehnično delavnico, ki se je potem povečala v tvornico in končno v delniško družbo, ki je danes ponosna na 73 letno uspešno delovanje.
Potrebno je namreč, da se spominjamo takih dogodkov, ki so postali tako uplivni na naš kulturni in gospodarski razvoj. Tehnika 19. stoletja je svet popolnoma preobrazila. Gotovo toliko, kakor ostale panoge skupaj je pripomogla elektrotehnika k temu, ki je danes tako tesno združena z vsakdanjim življenjem, da si modernega trgovskega in industrijskega prometa brez nje sploh ne bi mogli več misliti. Naš rod je danes že tako navajen na razne načine uporabe elektrike kakor je to telefon, brzojav, cestna železnica, elektriška razsvetljava
LISTEK.
Gustav Fre\iag-
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Po pravici je smatral Anton to zapostavljanje za neolikonost, toda potlačilo ga je to bolj, kot bi bilo treba. In za nameček mu je zaupno sporočil Specht, da se je Piks izjavil, da tak mlad gospod, ki občuje s poročniki in poseda pri vlačugar-ski mizi pri Feroniju, ni nikak prikladen družabnik za solidnega trgovca. In ko je sedel zvečer sam v svoji sobi ter slišal pod seboj veselo zabavo tovarišev, ga je prevzelo neko tesno in potrto razpoloženje, in nobena izmed svetlih slik, s katerimi so se zadnji čas bavile v prostih urah njegove misli, niti naj-ljubkejša, ni bila dosti jaka, da bi predrla obleke slabe volje, ki so ga obdajali.
Sam s seboj ni bil zadovoljen in pričel je zbirati obtožbe proti sebi. Priznal si je, da je postal drugačen. Ni bil sicer ravno len v službi, toda njegovo opravilo mu ni bilo več v veselje, ampak postajalo mu je včasi celo nadležno. Pripetilo se mu je, da je v svojih pismih večkrat pozabil kaj važnega, da, celo zmotil se je nekolikokrat v cenah, in Jordan mu je s kratko pripombo pisma vrnil.
itd., da smatra te stvari kot pripomočke, ki so samoobsebi umevni. Ne pomisli pa, koliko truda, premišljevanja in poizkusov je bilo treba, da so dali elektrotehničnim izdelkom ono stopnjo popolnosti in obliko, katero imajo danes.
Prav zanimivo je primerjanje med prvim brzojavnim aparatom, katerega so izdelale tvornice Siemens-Halske in današnjim Siemensovim brzoielegrafom. Ta aparat, oziroma skupina aparatov, ki tvori tako brzojavno postajo je danes najboljši aparat te vrste in oddaja oziroma sprejema po več tisoč črk na minuto. Izumil ga je bil sin Werner Siemensa, Viljem pl. Siemens, in je danes najbolj razširjen po vsem svetu. Nepregledna vrsta izumov in dela leži tudi med prvim telefonskim aparatom in današnjimi modernimi telefoni. Posebno hočem iu omeniti, nove, samostične telefonske naprave, ker imamo že tudi v Ljubljani eno tako in sicer privatno napravo v palači Ljubljanske kreditne banke. Take naprave omogočujejo vsem udeležnikom dotične centrale, da se sami zvežejo z zahtevano telefonsko številko potom avtomatične centrale, kjer se vrše zveze, pre-kinjenje, stikanje in pretikanje avtomatično brez vsakega uradnika. Udeležniki dotične avtomatične centrale, ki ima lahko 10, pa tudi več 1000 udeležnikov, so takorekoč sami uradniki centrale. Kakor čujemo bodemo dobili tudi vnaši državi te avtomatične centrale za državni telefon na račun reparacij iz Nemčije, ki bodo postavljene v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
Nepričakovano se je razvilo tudi merjenje potom elektrike. Pot od navadnega galvanometra, katerega so rabili v začetku za merjenje tokove jakotsi in napetosti do današnjih oblik in natančnosti je bila jako dolga in mukapolna. Nujna potreba, dobiti pri merjenjih točne rezj.il-tatc je povzročila, da so današnji precizijski aparati prave umetnine. Ker pa moramo danes slediti v vseh panogah industrijskih naprav in pa obratov, posebno pa pri kurjavi in delu, merimo z elektriko ne samo nje same, ampak tudi temperaturo topilnih peči, v kurilnicah, odstotke ogljikove kisline (CCL) v plinih, ki odhaja skozi dimnike tovarn itd. — Pisec teh vrst je imel sam priliko opazovati tak aparat (izdelek A. E. G. Patent Ranarex) v obratu. V 1 tednu so v dotični centrali prihranili pod dvema kotlema za 400 Dinarjev premoga. Seveda so dobili kurjači primerno nagrado, ker tudi kuriti je umetnost. — Nadalje omenim le
Zdaj sc je spomnil, da se ni v zadnjem času principal zanj nič brigal in da ga je Sabina pred nekaj dnevi na stopnjicah hladnejše pozdravila, kot navadno. In nedavno, ko je tožila teta nad motenjem nočnega miru, ker nekdo tako pozno in s šumom odpira hišna vrata, so vsi tovariši očitajoče pogledali nanj. Celo zvesti Karel ga je pred zadnjim plesnim večerom vprašal, kot je Anton zdaj menil, ironično, ali ima pri sebi ključ hišnih vrat. V takem razpoloženju se je vsedel Anton k pisalni mizi ter začel pregledovati svojo bladajniško knjigo. Zadnje tedne ni zabeležil vanjo nobenih izdatkov in plaho je prijel zdaj za pero ter pričel zbirati račune in spomine, da dohiti zamujeno. S strahom je odkril, da tvorijo njegovi dolgovi tako svoto, da je ne more zmagati, ne da bi načel zapuščine svojih staršev. To dejstvo ga je napravilo še bolj nesrečnega. Usoda mu je svirula dozdaj na sladke strune, zdaj je začela brenkati še na druge.
* ♦ *
Istega večera se je trgovec vzlo-voljen vrnil iz kluba domov, na Sabinin pozdrav je le kratko odgovoril in pričel s trdimi koraki hoditi po sobi gori in doli.
»Kaj ti je, Bogomil?« je vprašala sestra.
Brat se je ustavil pri njenem stolu.
, 22. maja 1923.
——JtH%WI M'il' Ul I HI l Uiiimril 111111111111—1
še aparate, ki merijo hitrost kakega stroja (tahometri pri avtomobilih) in aparate za merjenje oziroma štetje obratov pri turbinah itd., ki se vrši deloma tudi s pomočjo elektrike.
Današnjega železniškega prometa z vlaki v tako kratkih presledkih si brez električnih bločnih in varnostnih naprav sploh ne bi mogli predstavljati. Ce se uležemo ponoči v spalni voz brzovlaka in drugi dan točno vstanemo in nepoškodovani pridemo v dotični kraj, kamor smo bili namenjeni, je to v prvi vrsti zasluga elektriških varnostnih naprav. Tudi na tem polju vidimo velikanski razvoj in napredek, od prvega bloka do današnjih elektriških bločnih naprav.
Ko je Wemer Siemens leta 1866 odkril dinamoelektriški princip, to je možnost proizvajanja elektriške-ga toka brez permanentnih jeklenih magnetov je nastal prvi dinamo stroj. Jasno je bilo tedaj, da bo mogoče proizvajati tok v poljubni meri. Razvoj tehnike je to uresničil. In če pogledamo slike prvih dinamoelek-triških strojev in današnjih modernih trubogeneratorjev za 10.000 IIP in več, se nam zde prvi kakor kaka igračka. Da bo mogoče prenašati elektriško energijo tudi na velike daljave, je videl Siemens že naprej. Seveda je bilo treba rešiti do uresničenja te ideje še precej težkih problemov, izumiti so morali uporabne motorje za vrtilni in izmenični tok in primerne transformatorje. Danes pač lahko rečemo, da se je to elektrotehniki v polni meri posrečilo. Drugi pogoj za obvladanje velikih množin elektrike visoke napetosti in pa daljnovodov je bil primeren razvoj varnostnih naprav. Od njih je odvisen blagor cele naprave v veliki meri in prav primerno označimo stično ploskev centrale kot možgane dotične naprave. Lahko si mislimo, kako ogromno omrežje obsega kaka pokrajinska centrala, katere visokonapeti daljnovodi so napeljani po 1000 in še več kilometrov. Stične ploskve takih elektrarn so dolge po 30 — 50 metrov in zgrajene radi boljšega pregleda v polkrogu ali pa razdeljene po več nadstropjih.
Kakor karikatura se nam zdi slika prve elktriške lokmotive, ki je služila za pogon prve elektriške železnice na obrtni razstavi v Berlinu leta 1879. In vendar je bil oni Siemensov stroj pričetek naših današnjih prevoznih sredstev, v kakršna so se razvile cestne, nad- in podtalne železnice. Z normalnotirnimi elektriškimi železnicami so dosegli uspehe glede hitrosti in ekonomije,
»Ali želiš vedeti, kako je Fink vpeljal svojega varovanca pri gospe pl. Baldereck? Tako si bila razpoložena, da se veseliš nad njegovim prijateljstvom! Izmislil pa si je celo vrsto laži in napravil iz neizkušenega Wohlfarla brezčastnega pustolovca.« Pripovedoval ji je nato, da ga je vprašal neki starejši častnik o Antonovih razmerah, in kaj je vse pri tem prišlo na dan.
»Ali je pa tudi gotovo, da je Fink iznašel te neukusne pravljice, in da je Anton vedel zanje?« je plaho vprašala Sabina.
»Da je Fink pri tem udeležen, o tem ne dvomim. Je popolnoma njemu podobno. Tu se je zopet pokazala njegova lahkomišljena, zločesta narava, ki ji nič ni sveto, niti dober glas prijatelja ne.»
Sabina se je naslonila na stol m mehanično prikimala z 9.l9vo'	:
takšen je on. V srcu se ji je zopet porodila nevolja proti njemu. »Oh kako žalostno,« je tiho dejala. »I o-da Wohlfart je nedolžen, Bogomil, o tem sem prepričana. Takih laži on ni zmožen.«
»Jutri zvem,« je rekel trgovec. »Zaradi njega želim, da bi imela ti prav.«
Prihodnjega jutra je prišel principal v prednjo pisarno in poklical Antona k sebi v sobo. Ker se je kaj takega zelo redko kdaj zgodilo, je slutil Anton, da ga čaka nekaj neprijetnega. Principal je zaprl vrata za
katerih parni stroji ne bodo nikdar dosegli. Države z vodnimi silami imajo danes vsaj deloma elektrificirane železnice. Na čelu stoji pač Švica, slede Francija, Švedska, Norveška, Italija, Avstrija in Nemčija.
Ponosna je lahko danes tehnika na dvigalne in varnostne naprave rudokopov in plavžev, ki so postali vsled uporabe elektriškega toka mnogo produktivnejši in varnejši.
Modernih tvorniških naprav brez uporabe elektriške energije, bodisi za luč ali pogon motorjev, si danes sploh ne moremo več misliti. Primerov za razvoj elektrotehniških izdelkov in njih upliva na ostalo gospodarsko življenje bi še lahko dosti našteli. Povsod vidimo velik napredek.
Kakor pa je bil dosedaj razvoj elektrotehnike ogromen, vendar ne smemo misliti, da je ta čudovita sila izčrpana. — Še mnogo problemov čaka rešitve. Če. se posreči izkoristiti ogromne vodne sile držav, ki niso gospodarsko močne, bomo doživeli gotovo še dosti presenetljivih izumov, kakor nam jih je že prinesla elektrotehnika v preteklem stoletju.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V Subotici se nahaja tovarna za dinamo-siroje g. Ladislava Reutera z 35 delavci. Dalje je tovarna za železno pohištvo g. Mirka Rotmana, v kateri dela okrog 200 delavcev; izdeluje železno in medeninarsko pohištvo, ki se razprodaja v tuzem-stvu, pa tudi izvaža v inozemstvo.
V Črvenki imata gg. Brata Hajk tovarno za poljedelske stroje, ki izdeluje in popravlja poljedelske stroje in mlatilnice ter obratuje s 30 do 40 delavci. Dalje izdeluje v Črvenki g. Viljem Krumbach poljedelske stroje z 20 do 25 delavci.
V Vršcu se nahaja:	1.	tovarna
strojev in bakrenih izdelkov g. Viljema Neukama in sinov, ki zaposluje 40 do 50 delavcev; dalje g. Julija Seidla »Prva mestna tovarna strojev«, livarna za železo in kovine, ki izdeluje poljedelske stroje, črpalke za vodnjake in obratuje s 60 do 90 delavci. V Kuli se nahaja tovarna plugov in strojev, ki je last g. Poliča in Vagre; v Starem Bečeju je tovarna poljedelskih strojev in orodja g. Arnolda Breuerja; v Som-boru Zeislova tovarna železnih izdelkov in delavnica za gradbo vodnjakov;' v Subotici državna delavnica za popravo vagonov in strojev. Pri tej delavnici je tudi osnovana
njim, sedel z resnim obrazom pred njim v naslonjač ter začel s strogim glasom: »Dragi Wohlfart, smatram za svojo dolžnost, da izpregovorim z vami o nekih govoricah, ki so se razširile po mestu. Ljudje menijo o vas, da ste bogat mož, skrivnostnega pokolenja, pripovedujejo si, da imate velika posestva v Ameriki in da se odlične osebe skrivaj živo zanimajo za vas. Domnevam, da so dospele te govorice že tudi do vaših ušes ter bi želel videti, kaj ste ukrenili, da jim napravite konec.«^
Anton je odvrnil sicer začudeno, toda odločno: »O teh govoricah mi ni nič znanega; nekoliko sem slišal od tujcev čudna namigovanja na moje premoženje, toda jaz sem vedno ugovarjal.«
»Ali ste ugovarjali s potrebno odločnostjo?« je strogo vprašal trgovec.
»Menim, da,« je pošteno odgovoril Anton.
»Na celem govoričenju bi ne bilo dosti ležeče,« je nadaljeval principal, »če bi ne prišel vsled nje v sum vaš lastni značaj. Kajti svet bo začel kaj hitro domnevati, da ste vi iz kakega umazanega vzroka sami sodelovali pri razširjanju teh govoric. Nobeno sumničenje pa ne škoduje toliko dobremu glasu kakega trgovca, kakor to, da si je z nizkotnimi sredstvi skušal pridobiti pretiran kredit, do katerega nima mkake pravice.«
Stev. 58.	TRGOVSKI	LIST,	22.	maja	1923.	 Slran	3.
obrtna večerna šola. V Velikem Bečkereku se nahaja državna delavnica z dvema parnima strojema s skupno 90 konjskimi silami.
V Veliki Kikindi se nahaja okrog 20 do 25 strojnih obrtnikov, ki mlatijo žito, in sicer s svojimi sedmimi mlatilnicami, deloma pa za račun lastnikov mlatilnic. Od teh imata manjše delavnice za popravila mlatilnic gg. Aleksander Petrovič in Mirko Šoladi.
Isti prodajajo' tudi poljedelske stroje in posojajo’ lastne mlatilnice ter mlatijo za odškodnino. V Veliki Kikindi obratuje tovarna za izdelavo fijakarskih voz g. Živka Čokova, ki ima 6 delavcev.
V Pančevu se nahajajo: motorna delavnica za popravila strojev g. Gotz in sin s 3 HP parnimi stroji, Kolman String s 3 HP bencinovimi motorji, Henrik Grosmann z dvema bencinskima motorjema, skupaj 16 HP.
V Velikem Gaju ima baron Erno Daniel delavnico za popravila strojev s 25 HP parnim strojem, v Zom-boli grof Andrej čekonič delavnico za popravila strojev z motorjem na mineralno olje s 60 HP. Ravnotako ima motorno delavnico za strojna popravila g. Josip Schvvenischer.
V Novem Sadu se nahaja prva novosadska tovarna kotlov, briz-galnic, vodnjakov, črpalk za vodnjake in kleti, kanalskih mrež, re-zervarjev, ognjegasnih brizgalnic in podobnih predmetov, ki je last g, Milana Jovanoviča.
V Vulkeču v Baški izdeluje Jovan Turo čistilnike za čiščenje žita, in sicer 300 do 500 komadov letno. V Kuli izdeluje neki ključavničar blagajne, in sicer letno po nekoliko.
Žične izdelke, kakor žično platno, dna za sita, žimnice za postelje, izdelujejo tovarne Bratov Kramar v Novem Sadu in g. Griinfelder v Črvenki. V Apatinu izdeluje gosp. Anton Koler vse stroje za vodne mline ter tudi popravlja vodne mline.
V Vojvodinskem dvoru (Herzeg-laku v Baranji) na državnem posestvu Velje se nahaja delavnica za popravila poljedelskih strojev in opreme, kakor tudi vseh drugih predmetov, ki so potrebni pri velikem poljedelskem posestvu. Ima dva parna stroja z 220, odnosno 140 konjskimi silami in obratuje s 110 delavci. Z ozirom na to, da se nahaja na posestvu 15 parnih plugov, 32 mlatilnic, 100 kopalnih strojev, plugov itd., bi bilo treba pri tej delavnici osnovati šolo za poljedelsko strojništvo. Sola bi nam dala meha-
Anton je enemel stal pred svojim .sodnikom.
Trgovec je nadaljeval: »Razen tega pa spravljajo ta govoričenja v nevarnost tudi dobri glas vaših siarišev, kajti govori se celo že, da ste vi skrivni sin nekega zelo odličnega moža.«
»Oh, moja mati!« je zaklical Anton, vil roke, in solze so mu stopile v oči. Bil je tako potrt in vznemirjen, da je moral principal za hip prenehati s pridigo ter je končno dobrohotno dejal: »Pomirite se, dragi ^ohlfart, zdaj je vaša naloga, da dokažete neresničnost teh pripo-vedk.Za to boste potrebovali miru in m°x? nastopa.«
»Najstrašnejša pa je zame ta misel,« ie zaklical Anton, še vedno popolnoma izven sebe, »da morda vi sami verujete, da sem jaz povzročil te lazi, ali da sem jih dopustil z namenom, da vzbujam pozornost. Prosim, verujte mi, da nisem do te ure nič vedel o tem.«
»To vam rad verjamem,« je rekel trgovec prijaznejše, »toda učinili ste marsikaj, kar je služilo kot netivo tem pravljicam. Videlo se vas je Neprestano v takih družbah, ki so sicer mladim možem vase vrste žeto nenaklonjene. Delali ste tu in tajn izdatke, ki očividno presegajo vaša sredstva in so bili za vas na vsak Način neprimerni.
(Dalje sledil
nike za poljedelske stroje, katerih pri nas sploh ni in so zelo potrebni za upeljavo boljših strojev in orodja v poljedelstvu. Pripominjamo, da imajo vse 4 sladkorne tovarne in večje tovarne konopnine, tudi svoje lastne delavnice za popravljanje strojev.
Vsa zgoraj našteta industrija se nahaja v rokah tujcev, ki so njeni : lastniki, nadzorniki in strokovni delavci. Isto velja tudi za mline, sladkorne tovarne in tovarne za konop-nino.
Da bi se naši ljudje vpeljali v te stroke, bi bilo treba osnovati v Novem Sadu srednjo tehnično šolo s strokovno obrtno šolo, kjer bi se najprvo otvoril tečaj za strojnike in elektromehanike. Na ta način bi dobili domače izvežbane poslovodje in mojstre za obstoječe in bodoče tovarne in sigurno bi se vzgojilo na ia način tudi del bodočih lastnikov teh tovarn.
(Dalje prih.)
Gospodarske razmere v Albaniji.
Čeprav meji neposredno na našo državo, nam je Albanija v gospodarskem oziru vendar precej neznana. Je to država, kjer bi se dal pravilno uporabljen kapital izborno naložiti; kajti gospodarske razmere tam naravnost kriče po kapitalu in podjetnih industrijalcih. Akoravno imamo tudi pri nas doma še dosti dela, vendar ni treba, da to deželo prepustimo v izkoriščanje Italijanom ter Angležem, ko jo imamo tako-rekoč pred nosom. V naslednjem podamo nekoliko pregleda po glavnih panogah industrije in gospodarstva, kjer bi bil tuj kapital dobrodošel.
Najglavnejša potreba je zidanje cest. Dežela je sicer prekrižana s par cestami, ki so bile sezidane med raznimi vojaškimi okupacijami med svetovno vojno, toda vse te so bile zgrajene le kot provizorične, vojaške ceste, kot jih imamo še danes pri nas v bohinjskem pogorju. — le ceste so popolnoma zanemarjene in včasih je po zimi vsaka komunikacija izključena. Ves trud albanske vlade, da jih zdrži, tudi s tujimi inženirji, se ni obnesel. Razen teh cest so potem samo še steze in pota za živino. Isto, oziroma še slabše je z železnicami. Normalnotirnih železnic Albanija sploh nima, in kot stoji sedaj trgovina — notranja kot zunanja — bi se normalnotirna železnica tudi ne izplačala. Avstrijska armada pa je pustila tu majhno železnico tipa »Decanville«, ki bi se lahko uredila in še razširila. Ta sistem bi se mogoče tekom par let izkazal kot ekonomično transportno sredstvo med morjem in poljedelskimi predeli v notranjosti. Ureditev in razširitev teh železnic bi bilo torej gotovo dobičkanosno podjetje.
Kakor hitro se bo razvila nekoliko trgovina, bo treba misliti na kako pristanišče. V Valoni, Draču in Sv. Ivanu Medovanskem bi se dala napraviti dobra pristanišča. To sicer sedaj še ni neobhodno potrebno in zadostovala bi zaenkrat naprava keja v Draču, da bi mogli parniki pristajati. Podjetje, ki bi restavriralo železnice, bi to neobhodno potrebovalo, kajti sedaj se izkrca težki materijal, kot n. pr. nosilci za mostove, masinski deli itd., le z največjo težavo in riskantnostjo.
Nadaljni korak bi bil osušitev močvirjev, ki jih je tam okoli 2000 km2 in katerih osušitev bi gotovo dala zelo rodovitno zemljo. Koncesije zato ne bi bilo težko dobiti. Ti predeli bi bili gotovo — kot so se izrekli že strokovnjaki — zelo prikladni tako za bombaž kot za slad-korno peso.
V	deželi so tudi veliki gozdni predeli; toda mnogo gozdov je bilo deloma uničenih vsled brezobzirnega izsekavanja in ti zahtevajo skrbne nege, da zopet dobe staro vrednost. Na drugi strani pa je tudi mnogo gozdov, ki bi se mogli eksploatirati
takoj. Drevesa so po večini hrasti, bukve, bresti, kostanji ter borovje.
V	gotovih letnih časih bi se iz nekaterih predelov les lahko plovil do obrežja. Drugi gozdovi leže zopet precej blizu obrežja in le na nekaterih krajih bi transport naletel na tež-koče. V deželi tudi ni žag. V Splošnem je velik del lesa uporabljen za zidanje. Drugače so griči in hribi pokriti z grmičevjem, ostanki gozdov, ki so izginili vsled brezobzirne rabe po kmetih. Ti predeli bi se dali zopet pogozditi in bi se gotovo zopet opomogli.
Glavno industrijo bo tvoril v bodoče gotovo tobak. 2e par angleških podjetij se je že zanimalo za to in na tem polju bi se moglo začeti takoj.
Mineralno bogastvo dežele je težko določiti tudi samo približno. Država se za to še precej zanima in bo najbrž sprejela bulgarski rudarski zakon, seveda modificiran in prirejen za lokalne potrebe. Albanska vlada bi gotovo podpirala komisijo, ki bi ugotovila, v koliko so resnična poročila o ležiščih premoga, bakra, zlata itd.
Vsled pomanjkanja kapitala so albanski trgovci nezmožni financirati kako podjetje in dokler se industrija ne bo razvila, bodo tudi težko dobili posojila. Albanska vlada more torej kvečjemu dati koncesije ali pa zahtevati posojilo od kake firme za kako podjetje, glede katerega je sklenila pogodbo z dotično firmo. Na drugi strani pa je zopet mogoče, da se porabi del lokalnega kapitala za napravo industrijskih podjetij, kot rafinerije, žage, strojarne itd. Semkaj spadajo tudi osnove za razvoj elektraren. Vendar, kakor bi bilo lahko napraviti ob rekah elektrarne, ki bi preskrbovale z elektriko vso deželo ali posamezne dele, tako bo zahteva po elektriki v bližnji bodočnosti tako majhna, da ne bo zagotovila naprav v velikem stilu. Zato je treba prepustiti uporabo vodne sile lokalni podjetnosti in tako bi se morda obnesla, l.e dve mesti v državi sta razsvetljeni z elektriko. — Elektrika bi se tudi lahko uporabila za ozkotirne železnice. Naprava vodovodov v mestih bi se gotovo tudi obnesla, kajti mesta nikakor niso dobro preskrbljena s pitno vodo.
Po vsej deželi se nahaja na mnogih mestih težka kompaktna glina, zelo dobra za izdelovanje opeke. Opeka se izdeluje v gotovih količinah za lokalno potrebo, toda izdelovanje je zelo primitivno. Gotova glina v bližini Drača je baje zelo dobra za izdelovanje porcelanske manufakture.
Importira se v Albanijo večinoma iz 3 obmejnih držav: Italije, Jugoslavije in Grške. Sedaj je carina na uvoz precej visoka, toda se bo gotovo kmalu znižala, ker je nekoliko nerodno sredstvo za povzdigo trgo-
Prava narodna jed
so bile že pred vojno testenine »PEKA-TETE« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi
uživali.
Narodno gospodarske zadeve.
Carina.
Zlata pariteta za plačanje carine v Avstriji znaša za dobo od 21. do 27. maja 14.400 Ka.
Zlati carinski nadavek v Nemčiji od 23. do vključno 29. maja znaša 855.900 odstolkov.
Minimalne carinske postavke za blago iz Poljske. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet sklenil, da se morajo uporabljati za blago, ki se uvaža iz Poljske, minimalne carinske postavke. Te carin, postavke ostanejo v veljavi do ratifikacije trgovinskega sporazuma z naše strani.
Oenarstvo.
Izplačevanje 6%nih kronskih in dinarskih državnih bonov podaljšano. Po
brzojavnem pooblastilu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D. broj 9806 z dne 14. t. m. se bodo 6% ni kronski in dinarski državni boni še naprej izplačevali, kolikor niso bili izplačani že do 1. maja t. 1. Izplačevanje se vrši za vso Slovenijo, kakor doslej, samo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani.
Statistika čekovnega prometa v mesecu aprilu 1923. Vlog je bilo 144.766 v znesku Din 290,485.785.42, od tega v kli-ringu 4024 v znesku Din 71,417.189.74, vplačil pri naši blagajni 855 v znesku Din 15,075.493.74. Izplačil je bilo 66.830 v znesku Din 285,866.532.80, od tega v kliringu 3418 v znesku Din 71,417.189.74. Izplačano pri naši blagajni 1109 čekovnih nakaznic v znesku Din 8,990.657.05 in 2794 blagajniških čekov v znesku Din 69,177.650.52.
Promet
Uposiavitev paketnega prometa z Rusijo,. Dne 20. t. m. je bil upostavljen paketni promet z Rusijo preko Rumu-nije, Poljske, Nemčije in Finske.
Prometne izpremembe. Prometne omejitve za postaje Kiralhaza, Rožno-va, Nižna Slana, Vlachovo in Gomboš so razveljavljena. — Prometna omejitev za papirnico Slavošovce je razveljavljena in velja sledeče: Sprejemanje vsakovrstnih gorivih drv za papirnico v postaji Slavošovce je do nadaljnjega ukinjeno.
Prometne izpremembe. Sprejemanje koruze in ječmena v vozovnih nakladih, naslovljenega na »Ungarische Schwei-nemast- und Fleischverwertungs-A. G.« za postajo NagytetenY na Madžarskem je do nadaljnjega ukinjeno. Medpotne pošiljke iztečejo.
vine. Glavne vrste importa so čaj, kava, sladkor, riž, moka, rozine, pivo, vino, nafta, parafin, olja, barve, rezan les, cement, železnina, steklarski izdelki, blago za obleke ter sukanec. Izvaža se večinoma v Italijo, Grško, na Malto in v Egipt, in sicer koruza, fižol, leča, ješpren, oves, slive olivno olje, limone, oranže; mleko, sir, surovo maslo, jajca; seno, tobak v listih; volna, kože, kožuhovina; perutnina, ribe, ovce, pre-šiči, biki, živina, mule, osli, konji ; drva, premog, zemeljska smola; trs; baker.
Da se pa poživi trgovina med Albanijo in tujimi državami, je pa neobhodno potreba bančnih zavodov. Dosedaj teh ni v nobeni obliki. Velike važnosti je torej, da ustanovi kaka banka podružnico v Draču, kajti priložnost za promet in trgovanje bi bila velika in bi še narastla.
Ko se bo trgovina nekoliko razvila, se bo razvil tudi obrežni promet in naše paroplovne družbe bodo lahko razširile svoj delokrog, ker so male jadrnice ob albanski obali popolnoma nesposobne za promet v večjem obsegu. — Kot vidimo torej, bi bilo vsako podjetje dobičkanosno, treba le zagrabiti o pravem času.
Italijansko - jugoslovanska davčna konferenca v Ljubljani. Prihodnje dni se prične v Ljubljani italijansko - jugoslovanska konferenca za razčiščenje vprašanja dvojnega obdačenja. Minister za zunanje stvari je določil generalnega inšpektorja ministrstva financ dr. Vodopivca in šefa finančne uprave v Dubrovniku Ninka Mariča kot glavna delegata za pogajanja.
Razglas. V zmislu člena 158. fin. zakona za 1922/23 (št. 324 Urad. lista) se objavlja, da je po členu 10. pravilnika za izvrševanje davka na poslovni promet z dne 31. januarja 1922 štev. 46 U. 1. priredba davka na poslovni promet za čas od 1. oktobra 1921 do 31. decembra 1922 razun mesta Maribor dovršena. Ta davek je odmerjen na podstavi prijav in ocenitve davčnega odbora, v kolikor že ni bil prej odmerjen odnosno vplačan. 15 dnevni rok za vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 1. junija do vštetega 15. junija 1923. Davčni zavezanci lahko vpogle-dajo v predpisne izkaze pri pristojnih davčnih uradih, pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru (soba št. 2) ali pa pri občinskem uradu v čigar okolišču se nahaja davku zavezano podjetje. Predpis davka onih davčnih zavezancev, ki po 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, torej do vštevšega 30. junija 1923 ne vtože pritožbe pri davčnem oblastvu, postane pravnove-
ljaven. Izrečno se pripomni, da imajo v zmislu člena 10. nav. zak. pravico pritožbe le oni davčni zavezanci, ki so pravočasno vložili prijavo o opravljenem promelu in ki so v predpisnem izkazu (zadnji razpredelek) posebno označeni. O pritožbah ostalih davkoplačevalcev se ne bo obravnavalo. — Davčno okrajno oblastvo v Mariboru, dne 15. maja 1923.
Iz naših organizacij.
Vabilo k 4. rednemu občnemu zboru,
ki se vrši v nedeljo dne 27. maja 1923 ob 9. uri v dvorani »Sokolskega doma« v Škofji Loki z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1922 in proračuna za leto 1923. 3. Sprememba pravil. 4. Določitev višine doklade in sprejemnine za leto 1923. 5. Volitev: a) 8 članov načelstva in 2 namestnikov, b) 6 članov in 3 namestnikov v razsodiški odbor, c) 10 delegatov za občni zbor zveze. 6. Slučajnosti. — Ako bi ne bil občni zbor ob napovedanem času sklepčen, vrši se isti eno uro pozneje ob vsakem številu. Gremij trgovcev za politični okraj Kranj. Načelnik.
Dobava, prodaja.
Prodaja sodarske robe. Pri direkciji šum v Vinkovcih se bo vršila dne 30. maja t. 1. dražba nemške sodarske robe. Predmetni oglas je v pisarni Irgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inlere-sentom na vpogled.
Dobava mehkega svinca. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. maja t. I. ponovna pismena ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg čistga mehkega svinca. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava sit za gramoz. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. maja t. I. ponovna ofer-ialna licitacija glede dobave 100 komadov sit za gramoz. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava strojnega olja in masti. V pisarni smodnišnice v Kamniku se vrši dne 29. maja t. I. ob 11. uri dopoldne druga ofertalna licitacija za dobavo 600 kg olja za mazanje strojev in 150
kilogramov tovolne masti za mazanje strojev. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava belih in pisanih desinficiranih krp. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. maja t. I. ofertalna licitacija glede dobave 5 vagonov pisanih in 1 vagon belih desinficiranih krp. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava steklarskega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. maja I. I. ofertalna licitacija glede dobave steklarskega materijala (cilindri, čaše za elemente itd.). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornicc v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani sklicuje v ponedeljek 28. maja t. I. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva glede priklo-pitve članov k bolniški blagajni trgovskega društva »Merkur« v Zagrebu. —
2. Raznoterosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda prosimo polnoštevilne udeležbe.
Avstrija ratificirata del konvencij z Jugoslavijo. Na zadnji seji narodnega sveta je bila sprejeta pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo glede dviga se-kveslrov in nekaj drugih gospodarskih vprašanj.
Dohodki uprave monopola. Meseca februarja so znašali celokupni mono-polski dohodki 137,308.323.13 Din. To je za 57,162.314.76 Din več, kakor v istem času leta 1922.
Krediti za nove železniške proge. Finančni in ekonomski odbor je dovolil predujm 21 milijonov dinarjev, ki naj se uporabi sledeče:	za	podaljšuje	proge
Mala Krsna—Požarevac 7 milijonov, za delo na progi Užice—Vardište 7 milijonov, za delo na progi Gorčac — Knin tudi 7 milijonov dinarjev, in sicer ie ta vsota preračunana na en mesec.
Krediti za rekonstrukcijo mostov. — Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredi! v znesku 5 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo v vojni razdejanih mostov. — Razen tega je odobrena vsota dveh-mi-
lijonov dinarjev za vse transportne stroške za prevoz materijala za mostove iz Nemčije.
Povišanje obrestne mere v Nemčiji. Nemška državna banka je povišala obrestno mero za menične kredile od 12 na 18%, za lombardne kredite od 13 na 19%.
Podpore rentnikom pokojninskega zavoda. Novo voljeno načelstvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani je sklenilo v svoji prvi seji, da se votira z ozirom na izredno male redne dajatve, predvidene v pokojninskem zakonu, v omi-Ijenje najhujše bede večji znesek za enkratno izredno podporo najpotrebnejšim renlnikom Pokojninskega zavoda, ki prejemajo radi valutnih razmer uprav malenkostne dajatve in pooblastil upravni odbor z izvršitvijo tega sklepa. Obenem je načelstvo sklenilo, da naj znaša podpora invalidom aajveč 1000 Din, vdovam največ 500 Din in otrokom sirotam največ 300 Din. Upravni odbor je izvršil sklep načelstva in v danih mejah določil podpore ob večji polrebi v celem obsegu, pri manj potrebnih v skrajšanem obsegu — dočim se rentnikom, katerih življenjski obstoj ni posebno ogrožen, ni mogla priznali za enkrat nikaka podpora. Skupni znesek teh enkratnih izrednih podpor znaša 71.850 Din. Na posamezne rent-nike odpadajoča vsota se je že nakazala po čekovnem uradu.
131. Ljubljanski velesejm
od 1. do 10. septembra 1923.
Uspeh, ki ga je pokazal lanski velesejem, je bil zelo povoljen tako v moralnem kakor tudi v gospodarskem oziru. V moralnem, ker se je izkazal kot riajučinkovilejša propaganda za medsebojno zbližanje in spoznavanje odtujenih si delov naše kraljevine, v gospodarskem, ker so na svoj račun prišli v enaki meri lako razslavljalci, kakor tudi kupci. Sklenile so se številne kupčije in navezali mnogobrojni trajni trgovski stiki. Naši industriji in obrti je semenj odprl nova tržišča njenim izdelkom in jo tako zaposlil za mesece. Težko stališče je imela naša industrija, ker se je morala borili proti nadmočnemu tujemu kapitalu, vendar pa se je v kratkem razdobju nekaj lel od prevrata sem osvobodila in napredovala tako, da je postala sposobna
slopiti na svetovni trg vsaj z onimi izdelki, za katere nam nudi lastna zemlia surovine.
Gospodarske potrebe posameznih pokrajin naše države se toliko razlikujejo med seboj, da je neizogibno kar najživahnejše izmenjavanje produktov in izdelkov, katero izmenjavo pa zopet najbolj pospešuje institucija velesejmov. Letošnji Ljubljanski velesejem na; pokaže ves veliki razmah in napredek na lem polju in ponese glas o tem da-leko preko mej naše domovine. Zaio pozivamo vse pridobitvene kroge nai se poslužijo le prilike ter naj takoj prijavijo svojo udeležbo na lil. Ljubljanski velesejem, ker se bo prijavni rok kmalu zaključil. Opozarjamo, da je pritisk inozemske industrije močan in se nas vsakdo požuri, dokler je še kaj prostora na razpolago. Vse potrebne tiskovine in informacije pošlje brezplačno z obratno pošto urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
Več inozemskih firm, ki so prijavile svojo udeležbo na III. Ljubljanskem \e-lesejmu, išče za ta čas primerne in sposobne zastopnike. Pojasnila se dobe v sejmskem uradu v Ljubljani.
Tržna poročila.
Cene prašičem v Mariboru. 5—6 tednov stari 700—1000 kron, 7 — 9 lednov stari 1400—1600 kron, 3 — 4 mesece stari 2200—2500 kron, 5 — 7 mesecev siar* 3300 — 4500 kron, 8—10 mesecev stari 4600 — 5400 kron, 1 leto stari 6000—7000 kron. — 1 kg žive leže polpitanih pra-polpitanih prašičev 110—125 kron.
Zagrebški žitni trg. Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 445—450, koruza žolta 260 do 265, bela 295-305, defektna 170 - 250, rž 365 — 375, ječmen za pivovarne 325 do340, za krmo 290 — 305, oves290 —295, fižol pisani 500 — 600, beli 450 — 500, pšenična moka »0« 675—705, »2« 650 — 680, »4« 625—655, za krmo 225 — 230, ržena 525—530, otrobi drobni 160—170, debeli 250. Tendenca mirna, nekoliko čvrstejša.
S tržišča z jajci. Na mednarodnem trgu vlada mrtvilo rodi zmanjšanja kori-zuma spričo povečane ponudbe zgodnjega krompirja in sočivja ter večjih dovozov jajc. Povprečna cena v Jugoslaviji za komad se je gibala med 1 Din do 1 Din 25 par.
Proda se paviljon
na Ljubljanskem velesejmu, vel. 4 X 4 m, zidan, z električno razsvetljavo, na najlepšem prostoru, pripraven tudi za pisarno.
Ponudbe na upravo »Trgovskega lista" pod 606.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje, posetnice
TRGOVSKO-UtBliSTRIJSKU UMSKA DRIIŽIIA
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica
Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge tiskovine
0
tovarna	▼
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje.
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe,, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Oglašajte v
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
•9
Setenburgova ulica štev. 1.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 —
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni:	139,	146,	458
EKSPOZITURE.
Konjice
Meža-Dravograd
Ljubljana (menjalnea v Kolodvorski uliici)
Lestnik: »Merkur« trgovsko-industrijsko d. d., Ljubljana. -• Glovni urednik Robert Btenk. — Odgovorni urednik: Frnnjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d