Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	l		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	ipm jj. č>„
Letnik xxii. / številka 23	CELOVEC, DNE 4. JUNIJA 1970		CENA 2.50 ŠILINGA
Strahovit potres v Peruju
Slovenci v Italiji pri volitvah s samostojnimi listami
Z zanimanjem spremljamo koroški Slovenci kulturno in politično dejanje in nehanje ter bitje '1 žitje zamejskih Slovencev. Še posebno pa so nam Pri srcu naši bratje na Goriškem, Tržaškem in v ^urlaniji-Julijski krajini. V zadnjem času so razili silno aktivno politično dejavnost, saj imajo Pred vrati volitve. Prav zaradi tega bomo skušali Podati našim bralcem kratko sliko priprav zamejcih Slovencev v Italiji za ta izredno življenjsko 'ažen politični dogodek.
V nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. junija, bodo v Italiji upravne volitve. Tedaj bodo Zamejski Slovenci kot ostali italijanski državljani poklicani na volišča, da izpolnijo svojo demokratično dolžnost, in izvolijo °sebe, ki naj bi jih za pet let predstavljali v pokrajinskih in občinskih svetih.
Posebnost teh volitev je v tem, da nastopajo Slovenci v Italiji samostojno s svojimi listami. Tako bo v Trstu za pokrajinske volitve »Skupna slovenska lista«, v Gorici pa »Slovenska demokratska zveza«, medtem bo bodo imele slovenske liste na občinskih Volitvah podobna ustrezna poimenovanja.
S posebnim zadovoljstvom pa je slovenska javnost vzela na znanje vest, da se je letos prvič predstavila slovenska kandidatka lista med našimi rojaki v Kanalski dolini: v občini Naborjet-Ovčja ves je »Slovensko ljudsko gibanje«, ki združuje katoliško usmerjene Slovence v Italiji, postavilo listo, ki bo nastopila na občinskih volitvah z znakom srce s tremi nageljni. Med kandidati so ugledni domačini, ki se bodo znali zmerom postaviti v bran za korist svoje občine in za pravice domačega prebivalstva. Občani Naborjet-Ovčje vesi so se odločili za svojo domačo listo iz dveh razlogov: prvič zato, da bi italijanske oblasti o-pozorili na prepotrebne in nujne gospodarske ukrepe v korist prebivalcev teh krajev, (lrugič pa zato, da bi z glasovi potrdili, da v teh krajih še prebivajo Slovenci, ki hočejo živeti tako kot so po svoje vajeni, ki se hočejo še naprej držati starih šeg, navad in običajev in tudi svojega jezika.
»Skupna slovenska lista« na Tržaškem Se predstavlja volivcem zlasti z obvezo, da Se bodo njeni izvoljeni predstavniki odločno zavzemali, da bo slovensko prebivalstvo še nadalje pravično in primerno zastopano na upravnih mestih. Glede na poseben položaj, v katerem se nahaja prebivalstvo v narodnostnem pogledu v devinsko-nabre-žinski občini, menijo kandidati »Skupne slovenske liste«, da splošne slovenske na-rodne in socialne koristi nujno terjajo, da volivci v čim večjem številu oddajo svoje glasove tej listi. Prav z namenom, da se to Omogoči, je bila lista sestavljena tako, da Poleg kandidatov »Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze nastopajo tudi kandidati Slovenske levice.« S tem je prišel do izraza širok lok slovenskih političnih skupin, trdno združenih v »Skupni slovenski listi«.
»Slovenska demokratska zveza« v Gorici je sestavila svoj volilni program, ki je ši-r°ko zasnovan in zanima celotno pokrajino. Program te slovenske liste se deli v na-l'odno-politični ter upravni. Prvi obsega bistvene zahteve slovenske manjšine v Ita-Lji za priznanje in uzakonitev vseh njenih Pravic. Sem spadajo še posebej zahteve po sp!ošni zaščiti, ureditvi slovenskega šolstva, socialni in kulturni podpori slovenskim Ustanovam.
Da bi slovenske volivce moralno še bolj Podprli, je Slovenska skupnost v Italiji izdala svoj proglas, v katerem opozarja na volivne sisteme v demokratičnih državah, kateri omogočajo vsakemu volivcu svobod-
Najihujiši potres, ki je zajel v ponedeljek severozahodni del Peruja je po najnovejših poročilih povzročil mogoče 30.000 človeških žrtev. To bojazen so izraizili v peruamskih vladnih krogih. Vse zveze s prizadetimi področji so pretrgane, zaradi česar so vesti o posledicah potresa nejasne in nezanesljive.
Tri večja peruanska mesta v bližini obale so hudo poškodovana. Skoraj popolnoma je porušeno mesto Huaraz z 20.000 prebivalci, mesto Chimbote (45.000 prebivalcev) je uničeno za 60 odstotkov, mesto Tru-jillo (60.000 prebivalcev) pa za 30 odstot-
Moskva je zahtevala, Štrougal in njegovi so ubogali. Dubček je zapustil Ankaro, da bi »obiskal v Bratislavi svojo staro bolno mater«. Žena je baje ostala še v Turčiji.
Aprila 1969 so ga odžagali kot predsednika češkoslovaške partije. Leta 1968 je bil on največji junak v Češkoslovaški, danes spada med najhujše »zločince«. Časopisje mu očita podkupljivost, delovanje za Zahod, izdajstvo komunizma, sovraštvo proti Sovjetski zvezi. Isto časopisje, ki mu je še pred nedavnim vzklikalo, mogoče isti pisci, ki so še pred manj kot dvema letoma Obljubili, da ne bodo nikoli pisali ničesar, kar bi nasprotovalo' njihovemu prepričanju. Praški reakcionarji sO' na povelje moskovskih imperialistov očistili vse celice državnega življenja DuibSkovih pripadnikov. Kdor se ni podredil novemu vetru v mišljenju in dejanju, je moral zapustiti svoje mesto. Tako' številni univerzitetni profesorji, sodniki, gospodarstveniki, častniki, časnikarji pri časopisih in radioteleviziji.
Pred nekaj dnevi je podpisal predsednik Ludvik Svoboda pod pritiskom prijateljsko- pogodlbo' s Sovjetsko zvezo, ki 'bo Čehe in Slovake še bolj- oropala svobode.
Pred nekaj dnevi je zahteval praški kvis-ling Ljubomir Štrougal sodnijske postopke proti ljudem, ‘ki so zakrivili karkoli za časa Dulbčkovega vodstva. Iz [političnega življenja so že izginili zdavnaj1 Smrkovsky, Krie-
no izbiro svojega političnega prepričanja, v nasprotju z volitvami v nekaterih drugih državah, kjer edina stranka dobi kar 99 odstotkov vseh glasov.
Že 20 let se zbirajo Slovenci v Italiji okrog svojih samostojnih list, ker vedo, da je to edini način, če nočejo utoniti v izkoriščanju tujih strank, kajti zavedajo se, da je samo tako možno čuvati in zagovarjati slovenske koristi, hkrati pa se zavedajo, da samo s takim zadržanjem pomagajo tudi
kov. Največ žrtev je bilo v mestu Huarazu in v dolini Huaylas, ki sega od morja do vznožja Andov. V tej dolini naj bi okrog 80.000 ljudi ostalo brez strehe.
V mestih Chimbotu, Trujillu in Huarazu so doslej izpod ruševin potegnili nad 1000 mrtvih. Uradni krogi govorijo le o 2000 človeških žrtvah v celoti. Peruanski geofizični inštitut je sporočil, da je sunek, ki je trajal 40 sekund, spadal v 7,7 stopnjo Richterjeve skale. Zadnjič je Peru prizadejal hud potres oktobra 1966, ko je bilo nekaj nad 100 oseb mrtvih in več sto ranjenih.
gel, Cisal, Goldstiieker in razni drugi vidni pripadniki Dubčkove politike. Dubčka so odrinili praški oblastniki 'kot -poslanika v Ankaro, kjer so ga stalno nadzorovale oči praške in moskovske policije. Njegove otroke so si pridržali kot talce v Pragi.
Če se Štrougal s svojo zahtevo ni zmotil, potem čaka Dubčka mogoče ista usoda, ki je zadela za časa Stalinove strahovlade Slan-skega in druge, med njimi tudi sedanjega voditelja češkoslovaške partije, Gustava Husaka, ki so ga nekdanji oblastniki vrgli v zapor kot nasprotnika komunizma' in slovaškega nacionalista.
Armstrong v Kremlju
Sovjetski ministrski predsednik Kosigin je sprejel v torek v Kremlju ameriškega astronavta Neila Armstronga. Ameriški vesoljec, prvi človek na Luni, je podaril Kosiginu v imenu predsednika Nixona delček Luninega kamna. Nadalje je izročil Kosiginu sovjetsko zastavo, ki jo je Armstrong ponesel v »Apollu 11« julija 1969 na Luno in nazaj na Zemljo. Kosigin je izrazil Armstrongu in Ameriški upravi za aeronavtiko in vesoljske raziskave občudovanje: »Prosim, da izrečete ameriškemu predsedniku mojo najglobljo hvaležnost za to krasno darilo,« je dejal na koncu Kosigin.
tistim sorojakom, ki so v italijanskih strankah, saj bi jih drugače kolo velikih strank s sedežem v Rimu že zdavnaj pomendralo, če ne bi imeli z njihove strani stalnega političnega in narodnega nadzorstva.
Navkljub velikanskim težavam, ki se grmadijo na ramenih naših bratov v Italiji, pa oni z zaupanjem gledajo na izid volitev, ki bodo ponovno potrdile žilav napredek in voljo do življenja naše slovenske skupnosti.
O B J A VA
Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 11. julija 1970, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za L razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list,
2.	dokaz avstrijskega državljanstva,
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Ravnateljstvo
V vesolju je sovjetski „Sojuz 9“
Po sedmih mesecih premora je Sovjetska zveza v ponedeljek poslala na krožni tir okoli Zemlje vesoljsko ladjo »Sojuz 9« z dvema kozmonavtoma, in sicer Adrijanom Nikolajevom in Vitalo.ni Sevastjanovom.
Agencija TASS je sporočila, da gre za osamljeno krožno potovanje, iz česar je lahko sklepati, da niso v prihodnjih dneh predvidene izstrelitve dragih satelitov; z razliko od zadnjega sovjetskega podviga, ko so oktobra lani v 24-urnih presledkih poslali na krožno jx>t okrog Zemlje tri vesoljske ladje: »Sojuz 6, 7 in 8«.
Kot poroča agencija TASS ima nova misija tega vesoljskega poleta »Sojuz 9« izpolniti več nalog: zdra vniško-biološke preiz-kave o posledicah vesoljskega poleta na človeški organizem, znanstveno raziskovanje in pregled dela zemeljske skorje in morske površine, meteorološke raziskave ter iz-popolnjenje ročnih in avtomatskih sistemov upravljanja vesoljske ladje.
KRATKE VESTI * •
•	Poveljstvo revolucionarnega osvobodilnega gibanja v Argentini je sporočilo, da so njegovi pripadniki ugrabili nekdanjega predsednika argentinske države Araimburuja. Gre za peronistično gibanje, katerega geslo se glasi: »Peron se bo vrnil«. Argentinska vlada je razpisala nagrado v znesku 100.000 pesov, kdor bi ji javil, kje se nahaja ugrabljeni Aramburu.
•	Skoraj tri četrtine ameriških senatorjev je v Washingtonu zahtevalo od predsednika Nixona, da izda dovoljenje za dobave novih ameriških bombnikov Izraelu, za katere je ta zaprosil nedavno.
•	Velik triumf za avstrijski kolesarski šport je bil v torek na četrtem odseku mednarodne kolesarske dirke po Avstriji, od Gradca do Beljaka — razdalja 184 kilometrov. Prvi je privozil na cilj Robert Csenar, dragi je bil Kurt Schattelbauer in 3. Siegfried Denk (vsi Avstrijci).
•	Moštvi dveh ameriških televizijskih družb, skupaj osem ljudi, sta izginili. Prazna avtomobila so opazili 53 kilometrov južno od Phnom Penha. Vojaki Lon Nolovih čet so se skušali približati avtomobilom, a so jih prosihanukove enote napadle s streljanj em.
VABILO
Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo v nedeljo, dne 7. junija 1970, ob 14.30 popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
Šolsko akademi jo
Na sporedu so glasbene in pevske točke z besedo in recitacijami v spomin stoletnice smrti zaslužnega koroškega slovenskega kulturnega organizatorja, profesorja ANTONA JANEŽIČA.
Na akademijo vabijo: učenci, profesorji in ravnatelj Državne gimnazije za Slovence.
Dubček pred sodišče?
OD TEDNA DO TEDNA
POMORSKI MANEVRI
ATLANTSKEGA PAKTA
Na Sredozemlju so se začeli manevri Organizacije severnoatlantskega pakta (NA TO) in to od 3. do 15. junija. Manevre na-zivajo »Dawn patrol« in sodelujejo pri njiih ladje vseh vrst od letalonosilk do hitrih patruljnih ladij,. Manevre vodi poveljnik združenih sil Organizacije severnoatlantskega pakta -za južno Evropo admiral Rivero.
ETIOPSKI CESAR V MOSKVI
Agencija TASS poroča, da je prispel v Moskvo etiopski cesar Halle Selassie, ki je prispel iz Japonske, kjer je obiskal svetovno razstavo »Expo 70« v O saki. Na letališču Vnukovo so Selassieja pozdravili predsednik vrhovnega sovjeta Podgomi, zunanji minister Grami ko in podpredsednik vlade Mazurov.
SOVJETSKI ADMIRAL V FRANCIJI
Admiral Gorškov, ki poveljuje sovjetski mornarici, je prišel na uradni obisk v Pariz na vabilo načelnika generalnega Štaba francoske mornarice admirala Storellija. Admirala Gorškova spremlja njegova žena in se bo zadržal v Franciji do petka, 5. junija.
VZHODNE NEMČIJE NISO SPREJELI
V SVETOVNO ZDRAVSTVENO
ORGANIZACIJO
Na skupščini svetovne zdravstvene organizacije so po dolgi razpravi odložili za eno leto vprašanje vključitve Vzhodne Nemčije. Tak predlog je predložila urugvajska delegacija in ga je 'podprlo 78 držav, dve sta bili nasprotni, 19 pa se jih je vzdržalo. V bistvu je prodrlo stališče zahodnonemške vlade, da Vzhodne Nemčije še niso priznale številne države in da bi imela njena vključitev resne politične posledice.
LETALSKA PODPORA ZDA
KAMBODŽI ŠE PO UMIKU
AMERIČANOV
Američani bodo tudi po umiku iz Kambodže, ki je bil napovedan za 30. junij, podpirali z letalstvom saigonske in kamboške čete. V preteklih dneh se je zdelo, da Skuša Bela hiša prisiliti saigonski režim, naj sprejme isti rok umika, ki je bil določen za ameriške čete.
Obrambni minister L a ir d je dejal, da sc bodo v napovedanem roku umaknile vse čete in tudi »svetovalci«, prav tako bodo prekinili akcije taktičnega letalstva (lovski bombniki »Skyhawk« in »Phantom«), medtem ko pa bodo še naprej sodelovale pri
akcijah na kambo-škem ozemlju ogromne »leteče trdnjave« B 52. Laird je tudi proti pričakovanju po-vsem podprl sklep Saigo-n-cev, da ostanejo v Kambodži ter dejal, da bi bila napaka, če bi odločili rok umika tudi za južnovnetnamsko vojsko.
AKCIJA PROTI VSTOPU
VELIKE BRITANIJE V EGS
V Parizu je bila delegacija predstavnikov britanske poslanske zbornice, ki nasprotujejo vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Delegacija je obvestila predstavnike francoske vlade, »kakšne so dejanske možnosti vstopa Velike Britanije v EGS«. S tem so britanski nasprotniki gospodarske skupnosti dokazali da ni res, da je velika večina Angležev za vstop v EGS, kot hočejo to dokazati razni britanski ministri m vladni funkcionarji. Med obiskom v Parizu se je delegacija sestala tudi s predsednikom Pompidoujem.
ZASKRBLJENOST V AMERIŠKEM
KONGRESU ZARADI POMOČI
KAMBODŽI
Sklep predsednika Nixona, da bo pomagal z letalstvom in drugimi sredstvi južno-vietinamskim vojakom v Kambodži tudi po 30. juniju, ko naj bi se ameriške čete umaknile iz te države, je naletel v "VVashingtonu, predvsem v krogih kongresa, na zelo ostre reakcije. Šefa Bele hiše v bistvu obtožujejo, da ne spoštuje obvez, ki jih je sprejel na svoji zadnji tiskovni konferenci. Takrat je bil namreč dejal, da se bodo 30. junija umaknile iz Kambodže skupaj z ameriškimi tudi saigonske čete, ipoleg tega pa je napovedal, da se bo z omenjenim datumom prenehala tudi dejavnost ameriškega taktičnega in strateškega letalstva.
Tako sta ostro kritizirala N mm a E. Ken-nedy in Mansfield, pa tudi Harriman, bivši veleposlanik na pogajanjih v Parizu.
Kaimboški voditelji v Phnom P-enfau pa se medtem zavzemajo za to, da hi ameriške čete ostale v državi tudi po 30. juniju. Zunanji minister Samlbaur je, preden je odpotoval na uradni obisk v Saigon, »izrazil željo«, da bi Američani ostali, v Kambodži »do konca vojne, da hi pomagali našim četam izgnati komuniste«.
Saimbaurov obisk v Južnem Vietnamu je bil prvi obisk nekega kamiboškega predstavnika v tej državi po letu 1964, ko sta na Si-hanukovo pobudo Phnom P enih in Saigon prekinila diplomatske odnose. Namen obiska je preučiti problem zopetne navezave teh stikov, ipoleg tega pa rešiti vprašanje Vietnamcev, ki živijo v Kambodži.
Malo pred odhodom v Saigon je kambo-
šlki zunanji minister sprejel v Phnom Penhu delegacijo Tajske, ki se je prišla pogajat o vojaški pomoči, ki jo vlada v Bangkoku misli nuditi generalu Lon Nolu. Zdi se, da taj,ske čete že sodelujejo pri vojaških operacijah na kamboških tleh.
Če Kambodža navezuje tesnejše stike z državami, ki so tradicionalno zveste ameriškemu imperializmu, se po drugi strani slabšajo odnosi s komunističnimi deželami. Tako so dokončno zapustili Phnom Penh diplomatski predstavniki Kitajske, Severne Koreje in Severnega Vietnama.
KONFERENCA TREH ARABSKIH
DRŽAVNIKOV V KARTUMU
Na tristranski konferenci, ki je ‘bila v glavnem sudanskem mestu med Naserjem, Gedafijem in Nimeirjiem, je Libija predlagala, naj arabske države same rešijo krizo na Bližnjem vzhodu, brez zunanje pomoči. Kot poroča sudanska tiskovna agencija, je libijski zunanji minister izjavil, da so bili razgovori zadovoljivi.
Po vesteh iiz Kaira, načrt libijskega predsednika predvideva rešitev krize na Bližnjem vzhodu izključno s sredstvi arabskega sveta. Gre za predlog, ki ga je Gedafi dal že 15. maja v svojem govoru v Tripolisu ob praznovanju dneva Palestine. Podrobnosti tega načrta niso bile objavljene in je Gedafi izjavil, da bo načrt poprej, predložil v razpravo državnim poglavarjem arabskih držav, ki jih bo obiskali. Libijski predsednik je tudi izjavil, da ne bo- seznanil štirih velesil o svojem načrtu, ker meni, da je treba rešiti vprašanje Bližnjega vzhoda v okviru arabskih držav. Med svojim obiskom bo Gedafi zahteval od arabskih državnih poglavarjev, naj prevzamejo odgovornost za rešitev spora z Izraelom.
PORAVNAN OBMEJNI SPOR
MED ALŽIRIJO IN MAROKOM
Tu so se zaključili razgovori med maroškim kraljem Hasanom II. im alžirskim predsednikom Bumedienom. Po razgovorih so sporočili-, da so se dogovorili o porav-
navi spora glede južnih -področiji, ki so bil: pr e dime t oboroženega spopada med Alžirijo in Marokom jeseni leta 1963. Med obema državama bodo postavili mejo na osnovi topografskih kart. Poleg tega sta se Alžirija in Maroko dogovorila, da ‘bosta skupaj izkoriščala ogromne zaloge železne rude, ki; ležijo na tem področju.
INDIJSKA ATOMSKA BOMBA
Vodilni indijski jedrski strokovnjak dr. Saraibari: je predložil gospe Indiri Gan-dhi, ministrski predsednici Indije načrt, po ka-terelm naj- bi Indija v prihodnjem desetletju prišla do svoje lastne jedrske 'bombe. Leta 1974 bi izstrelili prvi umetni Zemljin satelit, kii bi tehtal štirideset kilogramov.
PONOVNO DIPLOMATSKI ODNOSI
MED KITAJSKO IN JUGOSLAVIJO
Dne 23. maja je prispel iz Beograda preko Moskve v kitajsko glavno mesto novi jugoslovanski veleposlanik v rdeči Kitajski general Oreščanin, ki j-e odlikovan -z naj višjim jugoslovanskim odlikovanjem heroja partizanskega boja. S tem so po 12 letih obnovljeni diplomatski stiki med Kitajsko in Jugoslavijo, saj so njegovega predhodnika Vladiim-ira Popoviča odpoklicali 25. junija 1958 in so bili takrat odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko na ravni odpravnikov poslov. Novembra danskega leta pa je -bil dosežen sporazum o izmenjavi, veleposlanikov.
KULTURNI SPORAZUM MED
ITALIJO IN SOVJETSKO ZVEZO
V Moskvo je prispela italijanska kulturna delegacija, -ki jo je vodil opolnomočeiri minister De Benediktis, namestnik generalnega ravnatelja urada za kulturne stike s tujino zunanjega ministrstva. Delegacija je v Sovjetski zvezi -podpisala protokol o dvoletni kulturni izmenjavi med Italijo in SZ. Sovjetsko delegacijo je vodil namestnik ravnatelja za kulturne stike zunanjega ministrstva Sovjetske zveze Solinski.
Važen dogodek v avstrijski politiki je bil minuli teden državniški obisk predsednika Jonasa v Belgiji (trajal je 4 dni). Bil je to vobče prvi uradni obisk kakega avstr, poglavarja v Belgiji. 28. maja je uradni obisk zaključila svečana večerja, ki jo je Jonas priredil na čast kralja Baudouina I. in kraljice Fabiole. Ob tej priliki je Jonas povabil kraljevski par v Avstrijo.
HIIHIIIIIIIIllllUllilMIlIIHIIIIlIHlIllllllillllllilllllllllllllllllllllllHIlUlllllllllllllHIIHUllllltlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIlllllllllllllltlllllllllllimillllllllilllimillllllimilMlIllllllllllimillllllllllHIIIII11
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
llllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllltlllllUIMtllUIIUllHIIIIII*«tUtHlllilUllllllllllllll<llUIIIlllllllIlllllllllllIIIIIIIIII|l|II||||l||IIl|||||||l||IIIIIIIIIIIIflUIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllIIllllllllllll<llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllIIimj||||||IIIIHHlK
UGRABLJENI POLITIKI
Gverilci so ugrabili bivšega predsednika Argentine, Arambumja. Za storilca se je ponudilo kar več organizacij, po vsej. verjetnosti ga jie odvedel peron is t-ični komandos »Juan Jose Valfe«, imenovan po generalu, ki je hoteil skupno s 26 drugimi častniki, leta 1956 strmoglaviti takratnega predsednika Arambumja, ki se je leta 1955 skupno z drugimi- generali, uprl diktatorju Peronu. Valle je hotel napraviti z Ara-m-burujem isto, kar je napravil on leto poprej s svojim vzornikom, ki je zheža-l v špansko izgnanstvo. Poskus ni uspel, Juan Jose Valle in 26 njegovih pajdašev je moralo v smrt. Zdaji je prišlo- maščevanje. Pe-ranisti so skušali že večkrat dobiti oblast nazaj), ni jim uspelo. Uprizorili s-o nemire, delavstvo in ljudske množice so- hoteli pridobiti s socialnimi gesli. Njihovi sindikati pa so postajali čedalje močnejši -politični dejavniki. Sedaji pa je udarila njihova podtalna oborožena -skupina. Kajti, v celini podta-l-nih -gibanj tudi sami niso hoteli zaostajati za drugimi, organizacijami.
Razpad politične družbe Predsednik Ongania, leta 1966 sam prekucnili, je najostreje Obsodil ugrabitev bivšega generala in predsednika Aramburuja. Policija ga je začela iskati, komandos Juan
Jose Valle ga j-e že obsodil na smrt, ker da je -kriv smrti. 27 narodnjakov, ker da je dal onečastiti truplo Peronove žene E vite (njena grobnica je bila do leta 1955 božja pot Argentincev, Peron jo je dal častiti kot svetnico; Aramburu je dal spraviti njeno truplo na -neko pokopališče). Zagrozili so še -tudi, da ne bodo- vrnili, prej. Aramburu-jevega trupla, preden njilm ne bodo vrnili svetnice E vite.
Vse skupaj izgleda kot šaloigra, pa je vendar bridka resnica ne -samo za politično življenje v Argentini, temveč pravcata prispodoba za nenehni razpad trenutne politične družbe v Južni Ameriki, kot tudi drugod po -svetu.
Pred meseci so ugrabili guatemalski partizani z a hodin o n emš k ega poslanika Spreti-ja. Zahtevali so ogromno odkupnino. Gua-temalska vlada se ni hotela pogajati z gverilci, ker je imela to za kapitulacijo. Različne organizacije so skušale rešiti Spretija, toda našli so samo njegovo truplo. N jegova smrt je skoraj pretrgala diplomatske stike med Bonnom in Guatem-alo.
Pred tremi leti so alžirsiki agenti ugrabili bivšega kungoškega ministrskega predsednika Moi-zeja čombeja. Umrl je v alžirskih zaporih. Kungoški predsednik Mobutvi se ni več zanimal za to, da bi ga Alžirci izro-
čili njemu, kajti Bumedien je zahteval kot povračilo ali prekinitev ali pa vsaj ohladitev prisrčnih odnosov med Kongom in Izraelom.
Razna podtalna gibanja grozijo neprenehoma svojim nasprotnikom z ugrabitvami, in če se kaj takega tudi res zgodi, pride med nje preplah, ki ga hočejo ublažiti s še. bolj oblastnim nastopom im ostrimi ukrepi. Njihova tajna policija deluje še bolj brezobzirno, da bi razbila ali vsaj. prestrašila podtalna gibanja. Večinoma se to stopnjuje v kosanju v medsebojnem klanju.
Kje so vzroki?
Peroni-stične ustanove, ki -se skrivajo- pod raznimi imeni, večinoma kot narodne ali narodnoobrambne organizacije, tlejo že leta pod pepelom argentinske družbe. Ali vzemimo npr. o-stre spopade med Črnimi panterji v Združenih državah in ameriško policijo, kjer so beli policisti in skrajneži ubili zahrbtno nekatere črnske v-oditelje. Vzemimo številne druge ugrabitve na svetu, ki merijo v isto- smer. Npr. ugrabitve, ki na zunaj sploh ne izgleda jo kot take, pa so vendar.
Vzroki so večinoma v nerešenih državnih in socialnih vprašanjih. Vsa južnoameriška celina kipi v nezadovoljstvu in nasprotjih. Različna gibanja hočejo- izrabiti to stanje v svoj-e namene. Trdijo, da bodo rešili vprašanja v splošno zadovoljstvo. To so
trdili prelku-euhi v vseh državah, a ko s° prišli na oblast, so- sami. začeli, moriti svoj0 revolucijo.
Pred kakimi desetimi leti so Izraelci ti-grabili nacističnega krvnika Adolfa Ei-ch' mana v Buenos Airesu. Zadela ga je pravična -usoda. Toda pri nekaterih ugrabitvah se zdi, da so se zgodile samo zaradi več]6 pozornosti, večkrat so -postali žrtve nedolžni ljudje. In tu se začneš človek spraševati o smislu in nesmislu takega početja. Ararti' buruju oči tavajo, da je kriv smrti 27 argentinskih narodnjakov. Toda Peron, njiihov vzornik, ki živi, zdaj v miru in zadovoljstva' pri. Francu v Madridu, je ipognal v smd mnogo več ljudi, nj-egova diktatura je ip°' rinila- Argentino- ob rob prepada, korupcija j-e cvetela v večni pomladi..
julžna Amerika je primer za zlorabljanj6 državne oblasti -za namene maloštevilnih klik, ki jim ne gre za 'blago-r in napredek naroda, ampak iza ohranitev osebne oblasti-Iste primere najdemo tudi, drugod po svetu; -režimi, ki najglasneje trobijo svojo n3-prednost, delajo v veliki- meri isto kot njihovi -bratci na nasprotni strani. Če se b° stopnjevala politika ugrabljanja nasprotnih politikov, ugrabljanja letal i. t. n., bližamo zanimivim dogodkom. Čas bi bik-da bi prizadeti začeli pravično urejevati razmere doma, in d,a bi skušali, -s tem & mednarodnimi -pogodbami preprečiti tak6 in podobne zločine.	Jože Wakounhš
Festivali v Avstriji in
Jugoslaviji
Že saima imena in naslovi pričajo o mednarodni soudeležbi in visoki ravni prireditev.
Vsako leto prirejajo v poletnem času v Avstriji ‘n Jugoslaviji več festivalov. V Avstriji je najznamenitejši salzburški festival, poleg njega so še drugi, tako je postal v zadnjem času poznan tudi dunajski festival. V Jugoslaviji pa sta najznameni-tejša ljubljanski in dubrovniški kulturni festival.
Dunajski festival
Dne 23. maja so se pričeli na Dunaju slavnostni tedni, ki bodo trajali do 21. junija. Glavna središča tega velikega evropskega festivala so: Beethovnov jubilej, stoletnica Musikvereina, mednarodni gledališki festival in »Arena 70« (z nastopi jaz-z°vih skuipin, avtorjev, pevcev, gledaliških, plesnih in multi-media ansamblov).
Za Beethovnov jubilej so pripravili njegovo edino, pa zato nič manj slavno opero ktdelio, ki jo je pripravil Leonard Bernom z vrhunskimi pevci (Gwyneth Jones-Sopran, Theo Adam-bariton, James King-tenor), nadalje bodo izvajali večino Beethovnovih del. Med izvajalci je omeniti še posebej Berlinsko filharmonijo ,pod vodstvom znamenitega, sedaj najboljšega dirigenta na svetu, Herberta v on Karajana.
Ob stoletnici dunajskega Musikvereina nastopa vrsta tujih orkestrov: Philadelphia orkester z dirigentom Ormandyjem, madžarska nacionalna filharmonija z J a no som Ferencsikom, miincheniska filharmonij a z Rudolfom Kempejem, pa seveda oba dunajska orkestra: filharmoniki in simfoniki z odličnimi domačimi in tujimi dirigenti, nadalje japonska cesarska dvorna kapela Oagaku, švedski simfonični orkester s Sergejem Celibadachejem in še drugi.
V okviru »Arene 70« (namenjena zlasti mladini) nastopajo ansambli iiz Liverpoola, New Yorka, Beograda (Atelje 212) in domači dunajski. Predvajajo prvič tudi film italijanskega komponista M a urici a Kagla »Ludwig vam«. O vrednosti tega filma so h kritiki različnega mnenja, o tem odloča Pač okus, o katerem se da pač debatirati. V mednarodnem gledališkem festivalu pa so zastopana gledališča iz Dublina, Tokia, hrna, Tunisa, Stockholma, Barcelone, New Y°rka in Dunaja.
Ljubljanski festival
Spored letošnjih poletnih kulturnih prireditev v Ljubljani, je zelo bogat in pester. Skoraji vse prireditve bodo v letnem gledališču Križank, ki ima 1100 sedežev in veliko pregibno platneno streho, tako da prireditve ne odpadejo zaradi morebitnega slabega vremena in dežja.
Letos 'bo v Križankah prvič gostovalo tudi gledališče Verdi iz Trsta in sicer z Rossinijevo opero »Seviljski brivec« (14. in 17. Julija) in s Puccinijevo opero »Madame Rutterfiy« (16. in 18. julija).
Uradna otvoritev bo 5. junija, v ponedeljek, 25. ima j a, pa so se pričele prireditve v okviru im ladinskega ledina (od 25. do 30. maja).
Letos bo nai poletnih kulturnih prireditvah poseben ipoudarek na baletu. To bo presek stanja baleta v Evropi. Poleg baleta SNG Ljubljana bodo nastopili tudi Balet XX. stoletja Maurice Bejavt iz Belgije, balet Državne opere iz Bukarešte, London Conteimpor ardy Dance Company iz Anglije, Balet '»Sopiainae« iz Madžarske in plesno gledališče »Ohonica« iz Grčije.
V Ljubljani je tudi tradicionalna manifestacija jazza. Mednarodni jazz festival, ki je bil najprej sedem let na Bledu in nato tri leta v hali Tivoli, se letos preseli v Križanke v okvir poletnih kulturnih prireditev. Letošnji XI. mednarodni festival jazza bo hkrati tudi pregled 25-letnega delovanja velikih jazzovskih orkestrov v Jugoslaviji. Tako ib o do isti večer (16. junija) nastopili v Križankah jazz orkestri RTV-Ljiuibljana, Zagreb in Beograd in najboljši češkoslovaški jazz orkester Gustav Brom, nato pa štirje najbolj, znani jazz orkestri iz Šviice, Bolgarije, Anglije in Francije ter Sa-dao, Watana.be Quartet z Japonske.
Poleg Opere in baleta SNG Ljubljana, Mladinskega gledališča Ljubljana, SLG Celje, Opere SNG Maribor, orkestra in zbora Slovenske filharmonije, Partizanskega invalidskega zbora in prej, omenjenih ansamblov bodo na prireditvah sodelovali tudi državno operno gledališče iz Berlina (NDR), zbor »Wiener Sangerknaben« z Dunaja, moški pevski zbor »Fidelio« (ZRN), folklorni ansambel »Beriozka« (SZ), folklorni ansambel »Kolo« (Beograd) itd.
Dubrovniški festival
Do letošnjega XXI. festivala je še nekaj tednov, vendar je program že dokončen.
Stebri dramskega repertoarja' bodo tokrat Držič, Vojnovič in Shakespeare »Macbeth« (v prevodu Josipa Torbarine). Drama HNK predstavlja v Lazaretih »Julija Cezarja« v režiji Koste Spajiča. V program iger je uvrščeno tudi, »Prikazanje života sv. Lovrinca mučenika« (režiser Marko Fotez), ki ga bo predstavilo splitsko gledališče; zamišljen je tudi .nastop novosadskega Steri-j in ega poizor j a.
V solističnih nastopih, koncertih in monologih ne bodo nastopali, le domači umetniki, temveč tudi vrsta tujih uglednih imen, med njimi veliko dramsko igralko, direktorico »Berliner Ensemblea« Helene Weigel (Brechtovo vdovo) ter popularno češkoslovaško estradno umetnico Hano He-gerovo.
Glasbeni program je zelo bogat in kvaliteten. Letos bo prvič gostoval v Dubrovniku »Balet XX. stoletja« M. Bejarta iz Bruslja z Berliozovim baletom »Romeo in Julija«. Zagrebška filharmonija bo izvedla Monteverdijevo delo »Vesprodella Beata Vergine« in Honeggcrjevo » Jeamne d’Are«, simfonični orkester zagrebške RTV pa Haydnovo »Stvarjenje sveta«. Opera HNK bo uprizorila Beethovnovega. »Fidelia« in Lisinskeiga opero »Porin«, medtem ko bo balet HNK »Labodje jezero«. Za solistične koncerte so angažirali znane umetnike: Ru-žo Pospiš-Baldani, Picrra Cocheraua, Leonida Kogana, Nikolaja Geddo in druge.
Dramski del programa bo verjetno dopolnjen še z novo dramo Tomislava Baka-riča »Smrt Stjepana Radiča«.
Smrt treh slovenskih umetnikov
V preteklih dneh je smrt neusmiljeno požela nekaj najvidnešjih mož v slovenskem kulturnem življenju. V četrtek, 21. maja, je v Zagrebu umrl veliki dramski umetnik Hinko Nučič, v petek, 22. pa sta umrla igralec in režiser Bojan Stupica v Beogradu im likovni umetnik Anton Kos v Ljubljani.
HINKO NUČIČ
se je rodil 20. aprila 1883 v Ljubljani. Bil je sin preprostih staršev (oče je bil krojač). Že v zgodnji mladosti se je začel zanimati za gledališče. Star je bil 17 let, ko je nastopal že v Rokodelskem in Katoliškem domu. Tedaj ga j,e spoznal A. Verovšek in ga sprejel v svojo dramsko šolo. Leto kasneje je že nastopal kot statist, kmalu pa so mu zaupali tudi važnejše in celo glavne vloge. Pri 25 letih je že bil režiser in vodja dramske šole. Od leta 1908 do leta 1912 je vodil številna gledališka gostovanja po vseh večjih krajih. V tistih letih ga je pot mnogo-
krat pripeljala na Goriško in Primorsko, obiskal pa je tudi Štajersko in Celovec.
Ker je tedaj na gledališkem področju vladala kriza, je leta 1912 odšel v Zagreb, kjer je bil prvi igralec in režiser do leta 1918. Gledališki konzorcij ga je nato povabil v Ljubljano k organizaciji Slovenskega narodnega gledališča. Poistal -je voditelj Drame in s Tugomirjem leta 1919 odprl samostojno slovensko Dramo v prejšnjem nemškem gledališču. Poleti je odšel v Maribor, kjer je ostal dve leti. Potem se je vrnil v Zagreb na svoje prejšnje mesto. Poučeval je tudi na Državni glumački šoli m na Muzički akademiji. Njegovo ponovno delo v Ljubljani in Mariboru je značilno zaradi poudarka, ki ga je dajal nacionalističnemu programu. Večkrat se je u-kvarjal tudi s prevodi.
Kot igralec je bil idealistični realist: prvotno nagnjen k močnemu čustvu in zane-
senosti, se je kasneje razvil v smeri psihološke poglobitve in lepega lika.
Hinko Nučič je umrl v starosti 87 let, j>otenr ko je vse svoje moči in ves svoj trud posvetil gledališču in gledališki kulturi.
GOJMIR ANTON KOS
se je rodil v Gorici 24. januarja leta 1896. Po obiskovanju osnovne šole in gimnazije je doštudiral na dunajski akademiji likovnih umetnosti. Do osvoboditve je poučeval risanje na raznih srednjih šolah, potem pa se je uvrstil med tvorce akademije likovnih umetnikov v Ljubljani. Na akademiji je bil najprej profesor, nato še prorektor in rektor.
V vsem tem času je seveda tudi ustvarjal v najrazličnejših panogah likovne umetnosti. Rad je poskušal in vnašal v likovno umetnost nove oblike in ideje, ki so vse skozi dokazovale njegovo veliko ustvarjalno' moč. Prvič je razstavljal leta 1919 v Jakopičevem paviljonu. Od 'tedaj, so se njegove umetnine pojavljale na premnogih (Nadaljevanje na 5. strani)
25 let zbora France Prešeren
Slovensko zborovsko delovanje v povojnih letih bi si mogli le težko predstavljati brez mogočnega in izvrstnega kranjskega zbora France Prešeren in njegovega dirigenta glasbenika in pedagoga Petra Liparja. Slovenski kulturni svet se je spomnil 25. obletnice prejšnji petek v kinu Center v Kranju. Polna dvorana je 'bila priča ustvarjalne moči in izbornega podajanja zbora, ki nosi ime po našem naj večjem pesniku, narodnem buditelju in borcu za pravico ter mirno sožitje med narodi.
Nastopali so moški, ženski in mešani zbor, z narodnimi in umetnimi pesmimi iiz vseh slovenskh krajev ter nekaterimi napevi drugih narodov.
Ni treba nadalje govoriti o kakovosti izvajanja, iin zlasti glasbeni laiki se ne bi smeli globlje spuščati v razne podrobnosti in potankosti, ki jih dojame in razume samo strokovnjak in šolano uho. Omenili pa bi samo, da je morda prav pri Gallusovi »Diffusa est gratia« manjkal tisti fortissi-mo, ki bi dal napevu še več težine in moči v izrazu.
Pred nastopom mešanega zbora so se zvrstili pred zborom zastopniki slovenskih zborov in slovenskih kulturnih ustanov, čestitali pevcem in dirigentu ter se jim zahvalili za bogato in požrtvovalno delovanje. Posebno bučno ploskanje je sprejelo koroškega glasbenika Pavla Kernjaka, čigar pesmi pojejo zbori po vsej slovenski zemlji.
Zbor se bo podal zdaj na daljšo turnejo po Italiji, iin prav ipri tem potovanju, ki bo pokazalo italijanskemu svetu glasbeno ustvarjanje v Sloveniji, žeilimo 'temu krasnemu zboru ves uspeh. Se ina mnoga leta!
Od zime sem zbežal v vigred
(Kramlja Alojzij Vauti, selski župnik) (3. nadaljevanje)
Lepo pomladno vreme naju je tretji popoldan zopet vabilo, da sva sedla v avto in Je odpeljala in a drugo stran v vas Tirol, * kilometrov oddaljeno od Merama. Od te xa$i; je dobila ime vsa dežela. Kak zapuščen Aedenji priča, da so bili prebivalci prej ^Kletje, izdaj se je >pa tudi tu vse preokre-niio na tujski, promet letoviščarjev. Že ob prvih hišah se nama ustavi korak. Na steni lleke hiše je velika slika mogočne ženske, ■podaj pa bereva napis: »1363 Margaretha Jjrafin von Tirol iibergab das L and an Ftsch mrd Eisack d en Herzogen von Oster-lekh zu treuen Handan« (Leta 1363 je tirolska grofica Margareta zaupala deželo ob .jricliu in Eisacku avstrijskim vojvodom). 1 a napis pove, da je bil v tam letu storjen Prvi korak, da pride Tirolska pod okrilje ovstrije. Ta napis imenuje Margareto grofico tirolsko«, v zgodovini pa je bolj Zr|ana pod imenom »Margaretha Maul-a$ch«. Odkod ta grdi priimek »Maul-tasch«? Zgodovina nam pove, da je bila ta Polica po obličju silno grda. Imela je usta 'brado nekako doli viseči, podobna zgo-°*dprti vrečici ali žepu. Bila pa je zelo °gata. Blizu vasi stoji na strmi skali njen llekdamji grad Tirol, ki je do sedaj ohranil U)jo srednjeveško obliko. Do tega gradu Poreš priti le skozi predor, ki je 128 kora-
kov dolg in 3 metre širok in dva in pol metra visok. Na skali zidan, obdan od prepadov, je bil po naravi zelo zavarovan pred sovražnikom. Nebi vedel, kako bi ga mogli v srednjem veku sovražniki oblegati in se ga polastiti. Ne morem si pa tudi predstavljati, s kakim trudom in težavami so podložniki dovažali stavbni material in zidali s preprostim orodjem v tako višino.
Od Margarete Maukasch sva se obrnila k cerkvi, da si jo ogledava. Prijazen mlad kaplan nama jo je radovoljno razkazal. Sedaj to staro gotsko cerkev ravno prenavljajo. Opremljena je s kurjavo na topel zrak, ki ogreje pozimi zrak do 11 stopinj. Je tudi ozvočena. Nekaj izredno zanimivo je, da morejo tudi gluhi ljudje slišati in sodelovati. Prinesejo namreč od doma s seboj slušalke, ki jih čez glavo nataknejo na ušesa, stikalo na dolgi žici vtaknejo v spojno vtičnico, ki je na steni ob zvočniku. Iz slušalk slišijo vse: pridige, petje, molitve. Da pa žice ne ovirajo drugih ljudi, sedejo nagluš-niki bolj blizu sten. Do sedaj je obnovlje-nje cerkve stalo okoli 25 milijonov lir, to Je nekaj nad milijon avstrijskih šilingov. Obisk božje službe je prav -dober. V nedeljah so štiri -maše, ena pa je že v soboto zvečer, ki tudi že velja za nedeljo.
Tudi s -tega kraja imajo letoviščarji -kra-
sen razgled na Meram in na dolino Vimtsch-gau.
Treba pa si je bilo ogledati še Meran in njegove zanimivosti. Naj opišem tu samo eno cerkev in meramske spomenike!
V	bližini, kolodvora sredi italijanske naselbine stoji nova cerkev, 'posvečena Mariji v nebesa vzeti. Začeli so- jo zidati v letu proglašenja Marijinega vnebovzetja kot versko resnico. Je moderna, prostorna, ima 14 zvočnikov. Poleg nje stoji mogočen zvonik, iz katerega lin se vsak dan večkrat glasi zvenenje, akoravno v njem ni niti enega zvona.. Zvonove nadomestiuje namreč močni zvočnik med linami, zvezan z močno ojačenim magnetofonom v zakristiji.
V	parku ipred' kolodvorom stoji impozanten bronast spomenik Andreja Hoferja. Postavili, so ga leta 1914 ob stoletnici Napoleonovega padca in vrnitve Tirolske k Avstriji. Ko so prišli v Italiji fašisti pod vodstvom Mussolini j,a na oblast, so nameravali ta spomenik razstreliti, pa so se vendar še v zadnjem trenutku premislili in te barbarske nakane le nis-o izvršili.
Ogledala sva si. tudi mestno pokopališče, lepo urejeno in opremljeno z marmornatimi nagrobniki,. Ob njem je dvojno vojaško pokopališče padlim v prvi im drugi svetovni vojni. Na italijanskem stoje na zeleni trati, v vrsti križci iiz rdečega kamna, na vsakem ime in čin padlega. Podobno ure-jenoi je tudi nemško vojaško pokopališče. V stavbi poleg njega lahko sedeš za mizo, se ipqdpišdš v spominsko knjigo iin pripišeš
svoje domisleke. Moji spremljevalec se je podpisal im pripisal: vojnim žrtvam slava in večni pokoj, povzročiteljem vojne pa zaničevanje! Na razpolago je tudi knjiga z abecednim kazalom imen in številke grobov vseh tam pokopanih vojakov. Tako morejo svojci: padlega lahko naj,ti' kraj zadnjega njegovega jx>čitka.
Skupni nemški vojaški spomenik predstavlja velikega mladeniča, ki z nožem prebada zmaja — hudobijo vojne. Italijanski iz h el ega marmorja pa kaže sestradanega jetnika, ki trga bodečo žico, hoče svobodo in zato trga strahovlado fašizma. Po kapitulaciji, Italije se je del italijanskega vojaštva v severni Italiji še nadalje boril skupno z N emci proti zaveznikom, drogi pa na partizanski strani proti fašistom. Tistim, ki so v tem ibojiu padli, velja ta spomenik. Vsak grob krasi 'bel marmornat križ. Imena meranskiih domačinov, padlih v obeh vojnah, pa so vklesana na veliki črni plošči.
*
Ko sem se v nedeljo prej odpravljal na pot, so bile Sele še vse bele v zimskem mrazu. Tudi, v dolini zgornje Koroške je bilo snega še dovolj. Že pred Meranom in posebno v njem me je pa pozdravila ljuba vigred. Ko sva se z gospodom Antonom po petih dineh vračala, je bila v višjih legah snežena odeja že manjša. Tudi v Selah so se že kazali začetki vigredi. Morda tudi zato, ker sem jo iz Merama v srcu veliko prinesel s seboj domov? •	(Konec)
&i> CO&U, pbVZ&aM-
IN NAROD NAJ VERJAME!
Koroški Slovenci živimo že skorajda za boljši svet na onem svetu, v' večnosti. Če se že ne moremo zadovoljiti z vsakdanjim življenjem, jim je treba pokazati rožnato prihodnost, ki jo bodo doživeli, če ne na tam, pa na onem svetu.
Dejstvo je: Črna vlada zadnja štiri leta ni naredila nič za koroške Slovence.
Dejstvo je: Na Koroškem vladajo že celih 25 let socialisti, od letos naprej imajo absolutno večino. In kaj je naredila deželna oblast za vidno in življenjsko zboljšavo za nas koroške Slovence. Obljube, lepe besede, toleranca, solidarnost, most, stičišče treh velikih evropskih kulturnih in narodnih svetov, Alpe—Jadran, zdaj pa zdaj kak vljudnostni obisk pri kaki slovenski prireditvi, pa še nekaj takih sladkorčkov, visoka gospoda, to je premalo.
In tako se nam zdi čudno, da tudi slovenski politični voditelji skačejo v ta tolmun raznobarvne, že močno rjavkaste mla-kuže, in skušajo našemu slovenskemu človeku soliti pamet z obljubami, češ, zdaj so socialisti na vladi, zdaj ne bo več obljub, zdaj bodo samo še dejanja.
Hajdi, Slovenci, lepši prihodnosti naproti. Čakajo nas zlati časi, pa čeprav smo slišali to samo na nekem nedeljskem govoru. Če ne bi bilo ob kaki proslavi, bi še mogoče verjeli.
čuk
ZARADI NETOČNIH PODATKOV V JUGOSLOVANSKIH KNJIGAH UGOTAVLJANJE MANJŠINE?
Celovška »Volksizeituing« je dne 26. 5. poročala, da je med razstavljenimi knjigami na didaktični razstavi v Celovcu tudi geografski učbenik iz Slovenije, ki govori o 100.000 koroških Slovencev. Pisec članka pravi nato, da je potemtakem vprašanje po ugotavljanju manjšine razumljivo. Ne glede na to, da koroški Slovenci tako ugotavljanje odklanjamo in da sta se tako prejšnji zvezni kancler dr. Klaus kot tudi deželni glavar Sima izrekla proti oblikam reševanja manjšinskih vprašanj, ki jih manjšina odklanja, je pa le treba še vprašati, ali je res neresničen podatek v kaki jugoslovanski knjigi zadosten verdk za ukrepe, ki so namenjeni proti, manjšimi? Italija zaradi tega južnih Tirolcev nikakor ne bo zatirala, ker so tirolske meje v neki avstrijski geografski karti začrtane južno od Saloma. Želeli bi, da bi se Vo-lkizeitung prav tako' zavzela za resničnost, če slišimo netočne in prenizke številke o koroških Slovencih.
Uredništvo »Vollkszeitiung« je objavilo dva dni po izidu tega poročila dopis dr. Vospernika z uredniško pripombo, da pisec nikakor ni zahteval ugotavljanje manjšine, pač pa da je stavil vprašanje, ali niso take ponarejene številke vzrok za ponovno zahtevo po ugotavljanju manjšine.
Naj pribijemo: tudi mi se s številko, ki je bila podana v slovenskem učbeniku, ne strinjamo, kakor se nikakor ne strinjamo s številkami, ki se 'pojavljajo vedno spet v naši avstrijski publicistiki,
ecco
ALI SE NEKI KOROŠKI ČASOPIS SRAMUJE SLOVENCEV?
Socialistični dnevnik Karntner Ta-geszei-tunig je 28. maja poročal tudi o volitvi župana v Pliberku. Poudaril je, da je od vsega začetka bilo jasno, da bo ponovno izvoljen socialistični kandidat Kristan. V nadaljnjem poročilu beremo, da je bil Kristan izvoljen s pomoč j O' »Gemeindevvahlge-meiinschaft«. Upravičeno bi smeli pričakovati, da pisec dejstva, da gre za slovensko listo, ne zamolči. Skorajda imamo vtis, da je žuipan sicer radevolje sprejel slovenske glasove, da pa madeža slovenske pripadnosti teh glasov javnost nikakor ne sme vzeti na znanje. Ali se Plibenčani bojijo zamere pri -tistih socialističnih mandatarjih v Logi vesi, v Vrbi in v raznih ziljskih občinah, ki so na županov stolček prilezli le s pomočjo
FPO?
DARUJTE
za tiik&mu &klad!
Spominska proslava Zveze slovenskih organizacij
15 let državne pogodbe, 25 let konca druge svetovne vojne, 50 let plebiscita na juižnokoroških tleh. Tri obletnice, ki so v zadnjih desetletjih krepko oblikovale razvoj Avstrije in življenje koroških Slovencev. častni govornik dr. Franci Zwitter, predsednik ZSO, je v .svojem pregledu nakazal pomen teh treh zgodovinskih dogodkov.
Pred 15 leti so štiri svetovne sile in Avstrija podpisale državno pogodbo. Avstrija si je priborila po' 17 letih zasedbe neodvisnost in državno suverenost. Prevzela pa je tudi obveznosti. Na političnem področju vekotraj-no nevtralnost, v členu 7 se je zavezala, da bo dala Slovencem enakopravnost. Dala je gimnazijo, zdaj je obljubila tudi gradnjo, ni pa izpolnila dragih točk člena 7. Končno bi že bil čas, da jih bo rešila sporazumno z manjšino. Prejšnje vlade so imele čas, a tega niso storile. Vlada OVP pa je zadnja štiri leta tudi ukinila do-tedaj stalne pogovore med zunanjim ministrom in Koroškimi Slovenci, ki jih je uvedel bivši socialistični zunanji minister in sedanji kancler Kreiskv.
Pred 25 leti se je končala druga svetovna vojna, Avstrija se je ponovno dvignila iz ruševin. Dokončno neodvisnost so ji zagotovili s svojim delovanjem predsednika Renner in Scharf ter kancler Figi in Raab, Koroški Slovenci, ki so se bojevali z orož-
jem v rokah proti nacizmu, so- pra-vtako pripomogli precejšen del k ponovni vzpostavitvi iin neodvisnosti Avstrije. Zaradi tega dejstva bi se jim morala Avstrija oddolžiti s tem, da bi jim dala .popolno enakopravnost.
Pred 50 leti je bil jiužnokoroški plebiscit. Bila je to demokratična, prostovoljna odločitev. Nihče zaradii svojega glasu ne bi smel trpeti neprijetnih posledic. Precejšen del koroških Slovencev je glasoval takrat za priključitev k Jugoslaviji. In to odločitev jim očitavajo še danes, zlasti iz krogov, ki bi imeli za tak očitek zaradi svoje preteklosti najmanj vzrokov. Koroški Slovenci so v poznejših letih dostikrat in zadosti dokazali svojo ljubezen do domovine Koroške in republike Avstrije. Kot lojalni avstrijski državljani pa sii želijo tudi pravice in popolne enakopravnosti, je zaključil govornik.
Proslava je bila v Glasbenem domu v Celovcu. Med častnimi gosti je bil tudi slovenski deželnozb-orski poslanec na socialistični listi in hilčovski župan Hanrzej Ogris. Zvezni kancler Krei.sky je poslal telegram, v katerem je opravičil svojo odsotnost ter želel prireditvi največ ji. uspeh. Proslavo so zaokrožili združeni pevski zbori SPZ pod vodstvom Vladimirja Prusnika din podjunski moški zbor pod vodstvom Valentina Hartmana.
ŠMARJETA PRI VELIKOVCU
V 82. letu starosti nas je pred kratkim nenadoma- iza vedno zapustil blagi Šternov oče Franc Škofič iz čarč. V torek, 5. maja, je veličastni pogreb jasno dokazal, kako zelo spoštovan in dobro znan je bil Šternov oče ne samo v ožjem domačem kraju, ampak -daleč naokrog. Kajti kljub slabemu, deževnemu vremenu je prihitelo ogromno ljudi od blizu in daleč, ob asistenci 20 duhovnikov se je vil dolg sprevod pogrebcev proti šmarješkemu farnemu pokopališču. Na domu je rajnemu zadonela v slovo otožna žaiostinka »Vigred se povrne«, ob grobu pa tolažilna pesem o vstajenju. Domači župnik Stefan se je v nemškem nagovoru zahvalil rajnemu za dobri .zgled, ki ga je dajal faranom s svojo globoko vernostjo, ter še posebno poudaril, da je rajni skozi 20 let pridno zastopal interese župnije kot dober cerkveni ključar. S toplo slovensko besedo pa se je v hvaležnosti poslovil od Sternovega očeta kot nekdanji šmarješki dušni pastir tudi še dr. Pavie Zabiat-nik.
Franc Škofič se je rodil leta 1888 pri Murku v Št. Juriju na vinogradih. Njegov oče je bil podjeten gospodar in je kupil še Leberjev-o kmetijo v Voglah. Sin Franc se jie na obeh kmetijah pridno vpregel v kmečko delo. šolal pa se je najprej v ljudski šoli v Šmairjeti, nato pa še v meščanski šoli v Velikovcu. Obiskoval je tudi kmetijsko šolo v Goldlbronnhofu. Leta 1913 se je priženil k Šternu v čarčaih. Tu se je z vso vnemo lotil kmetovanja. Popravil je hišo, hlev in skedenj ter kmalu zaslovel kot eden najnaprednejših kmetov v fari. Svoje znanje je neprestano izpopolnjevali -z izkušnjami in z marljivim branjem strokovnih kmetijskih listov.
Od svojega brata Petra, ki je bil živiino-zdravnik, pa se je vrhu tega še naučil pravih zdravniških prijemov za prvo pomoč pri živini. Tako je Šternov oče kmalu zaslovel tudi še kot domači živinozdravnik. Daleč preko šmarješke fare skorajda ni najti hleva, kjer ne bi bil Šternov oče priskočil v prvi sili na pomoč pri oboleli živini. Kadar pa ni vedel prave pomoči, je dal takoj poklicati živinozdravnika iz Velikovca. Za živinorejo je imel posebno srečno roko. Hlev mu je bi;l vedno poln lepih konj, krav, svinj in prašičev. Leta 1958 je sinu izročil res zgledno kmetijo.
Šternov oče je bil priljubljen pri sosedih, ker je rad pomagal malim kmetom z vprego, pri oranju, setvi in žetvi.
Kot zvest rodo-ljiuib je moral ileta 1942 s svojo- družino zapustiti svoj dom ter se podati v ilzseljeništvo, čeprav j.e eden izmed njegovih sinov služil kot vojak v nemški vojski. Pač pa se je prav po odločnem protestu tega siina Sternova družina smela kmalu spet vrniti domov ter se z veseljem spet lotiti dela na domači grudi.
Kaikor smo izvedeli iz nagrobnih govorov, je bil za Sternovega očeta dan nove sv. maše sina. Jaki j a, ki je zdaj župnik v Ločah oib Baškem jezeru, najlepši dan njegovega življenja. Bilo je to 6. julija 1941. Šternov oče je bil ljubitelj duhovnikov. Kot veren kristjan in še posebej kot dolgoletni skrbni cerkveni ključar je rad šel farnim dušnim pastirjem na roko, zbiral je po fari prispevke za. nabavo zvonov po prvi svetovni vojni, za pcoravo podružniške cerkve pri Sv. Katarini kakor tudi za popravo farne cerkve.
Za vsa dobra dela naj prejme v večnosti zasluženo plačilo in naj počiva v miru! Žalujočim zaostalim pa izrekamo- iskreno sožalje.
BL ATO - ŠMIHEL
V	nedeljo, 24. maja, je srce prenehalo biti Alojzu Milaču, pd. Prenarju na Blatu Bil je taka osebnost, da se ga moramo spomniti v Našem tedniku.
Prenarjev oče je bil družaben, nasmejan, vedno vesel iin priljubljen -pri vseh brez razlike narodnosti.. To se je pokazalo zlasti ob pogrelbu dne 26. maj-nika, ko ga je tolika immoži-ca spremila, na šmiihelsko pokopališče. Pokopal -ga j-e -g. dekan Kristo Srienc olb spremstvu g. kaplana Kapusa in vogrskega provizorja Zaletela. Ob odprtem grobu ga nam je orisal ko-t odikrit značaj, ki je vedlno jasno povedal, kar je mislil in čutil, nikoli ini -bil zahrbten. Bil je velik rodoljub: ljubil je svoje in spoštoval tuje, -prav izato iso iga visi tako spoštovali. Bog mu je da-1 najiv-ačji da-r, ki ga more m-o-žu dati: dal mu je silno- dobro, blago- in -globo kover-no ženo. Ob njeni strani qpr-t na njene molitve in žrtve se tudi njegovo srce ni moglo ustavljati ter je z vso- v-nemo zagorelo iza Boga-. Družimo- j-e ina-d vse ljubil, zavedal ipa se je svojega očetovskega poslanstva, to spoznanje mu je predvsem posredovala njegova žena.
Bil je -kmet iin lovec z vsem srcem iin kot tak povezam z božjo naravo. Ni bil ozkosrčen in je rekel: »V mojem lovišču je dovolj prostora za vsakega pravičnega lovca.«
Grešniki smo vsi, toda spokorniki nismo vsi. Prenarjev očka je bil tudi to. In to je najilapša poteza njegovega življenja, ki je v vsej- lepoti še odsevala iz njegovega posmrtnega obličja. Naj bi- se za vse poznejše rodove ohranilo, kar sta Prenarjev očka in mama vsejaila v teku svojega življenja: vera in ljubezen -do Boga- in zvestoba -do domače zemlje in domače besede.
V	imenu lovcev se mu je na grobu zahvalili upok. -nadučitelj, Sibitz -za 35- letno zgledno članstvo pri lovskem društvu in za vse, ka-r j-e dobrega storil divjačini, ko ji je dajal krme in za lepo lovsko tovarištvo.
Lepo se je od njega poslovil njegov .sosed in prijatelj, pliberški podžupa-n g. Mirko
Kumer iin nam podal njegovo življenjsko sliko:
Rodil se je na Gorenjskem. Njegovi -starši so imeli malo kmetijo in so trgo-vali s tekstilijami. Troje svojih otrok so dali v šole. Starejši brat je postal okrajni glavar, sestra je bila učiteljica, njega -pa so dah izobraziti v kmetijstvu. Obiskoval je kmetijsko šolo na Grmu in jrotem šel prakticirat na Koroško, h Albinu Nageletu v Metni tzta-lu. Po končani praksi so mu starši kupili posestvo pri Prenarju na Blatu. Bilo je to leta 1909.
Začel je kmetovati, vmes pa tudi javno delova-ti. S poznejšim ministrom Šumijem sta imela kmetijske shode po občinah. Prvi
Vsem znancem naznanjamo žalostno vest, da je v torek, dne 2. junija 1970, po dolgi bolezni odšel po večno plačilo daleč znani
■f Stanko Srienc
trgovec na Obirskem
Umrl je pri svojem sinu Otonu v Železni Kapli. Obirčane je ljubil z vsem srcem. Pokopali smo ga v četrtek, 4. junija, popoldne v senci božjega hrama pri Mariji v Trnju.
Rajni prosi za spomni v molitvi in sv. daritvi.
si je kupil stroj za posnemanje mleka, delal maslo in ga tedensko pošiljal v Ljubljano. Pomagal je tudi v pro-s-ve-ti, bil je pevec pri društvu Gorotan iin igral v Šmihelu in Pliberku pri prosvetnih društvih-Leta 1914 je moral na voj-sko in bil na ruski fronti ujet. V ujetništvu je vršil službo kuharja in se po premirju leta 1917 vrnil v domovino. Ker vojna še mi bila končana je moral ponovno na fronto, proti Italijanom. Leta 1918 se je srečno vrnil in leto nato poročil sosedinjo, Korenovo Ano-Leta 1920 je imel važno mesto podžupana blaške občine, in je odločilno vplival na iizid glasovanja.
Po plebiscitu -se je posvetil slovenskemu zadružništvu. Postal je predsednik Živinorejske zadru-ge za Li-buče in -predsednik Hranilnice in posojilnice v Pliberku.
Po dosegu avstrijskega državljanstva je bil spet izvoljen v občinski odbor Bla-to v katerem je ostal vse do priključitve Avstrije k Nemčiji. Pod -novim režimom -se mu ni dobro godilo. Zaprli so miu najprej hčerko, nato še njega, čez leto dni pa so ga izselili z vso družino. Posrečilo se mu je rešiti izseijeništva in se vrniti.
Po vojni je ib.il postavljen za vodjo kmetijstva v občini. Čez leta je oddal vse funkcije mlajšim možem, ostal pa je do konca odbornik Živinorejske zadruge in posestnik pri Prenarju.
Kot kmet je bil vedno dober sosed. Nikoli ni bilo z njim sporov zaradi kakih meja-Rekel je večkrat, da bi rajši dal mejašu še en meter svoje zemlje zraven, kot pa bi se z njim za mejo tožarii. — Čez petdeset let j,e -bil lovec.
Dobro- se je razumel z domačimi kot tujimi lovci. Vs-i so ga, zaradi njegovega vedrega značaja, imeli radi.
VOGRČE
Mno-go Drave je že steklo mimo Vogrč. odkar je zadnjič to ime zablestelo v »Našem tedniku«. Zgleda, da je tu le eden »pismen« in če tega -ni -doma, ker se potepa po svetu ali ima polno drugih neumnosti v glavi, potem nič ni.
Nič posebnega nismo doživeli tačas, še najbolj so nas -dvignile poroke. Še v Kani (Nadaljevanje na 5. strani)
Mohorjeva knjigarna v Celovcu
išče vajenko z dokončano glavno šolo ali nižjo gimnazijo.
Dekleta, ki imajo veselje za trgovski poklic, naj se javijo v
Mohorjevi knjigarni, Celovec lO.-Oktober Strafie 27.
PRI NAS NA KOROŠKEM
Galilejski ni bila tako imenitna oj set (če izvzamemo svata Jezusa in Marijo), kot sta bili -pri nas kar dve. V Kani je celo vina zmanjkalo, pri nas pa imamo tako bogate neveste, da od drugod pridejo panje in — kar je nam hudo — jih odpeljejo stran. Tako se je zgodilo tudi z Anico in Lenčko.
Anica Kerbitz, pd. Pravdiževa, to je tista, ki nam pri »Biažeju« ljubeznivo postreže, nas je bolj iznanadila kot Lenčka, na katere poroko smo že dolgo upali in čakali. Obe sta bili dolgoletni cerkveni pevki, obe sta sodelovali pri farni mladini, zato je tembolj škoda, da šo -nam ju odpeljali iz fare. Toda ljubezen ne gleda na faro, nima meje, saj poje pesem, da je fantič še čez Dravco v va-s hodil, pa še plavat ni znal. Anica je vnela srce Rihardu Dobniku, pd. Rebrniku iz Doba, ki je tesar pri Kroifu in si je stesal tudi svojo hišico v Gonoveca-h pri Pliberku, kjer bo odslej Anica gospodinjila. Poročila sta se na Binkošti pri Sv. Luciji, kjer ju je zvezal krajevni in ženinov župnik g. Simon Wutte. Splačalo se je iti k Sv. Luciji, ne le zaradi neveste in sorodnikov in svatov, da so radovedni ogledovali res svatovske obleke, pa še bolj zaradi cerkve same, saj je prenovljena cerkev pravi lepotni biser in znamenita zlasti po stropni ornamentiki.
Le nekaj korakov od cerkve stran je bila oj set pri Komarju. Komarjeva hiša je bila za to priložnost kar premajhna, posebno-še, ko so prišli »podokmarji«, da -s-o se ljudje gnetili in prerivali in rajali 'bolj po nogah kot po tleh. Pa za lepoto- in ojset se mora vise pretrpeti.
Lu-ba-sova Lenčka je hotela za moža Franca Etuija, pd. Pečnikovega iz Blekš. Delala j-e v tovarni za čopiče, se vozila z av-toim in če se je avto pokvaril, ga je popravil kar Franc, ker je mehanik. Bolje je voziti skozi življenje v -dvoje, zaito sta si podala roke v domači vogrski cerkvi in ju je zvezal provizor Vinko Zaletel na -binkoštni ponedeljek popoldne. Lenčka, ki je že tolikim prepevala ob porokah, je sedaj ginjena poslušala, ko so- ji .sopevci in sopevke zapele zo iporoko in -za slovo. Petje je bilo njeno največje veselje, pa upamo, -da bo v zakonu lahko vesela še prepevala.
Oset je bila pri Švarcln-u v Pliberku, kjer je -bilo veliko prostora. Godli so muzikanti iz St. Petra na Vašinjah pod vodstvom organista Antona Muharja in prepevali slovenske iin nemške pesmi.
Lenčka in Franc sta -se preselila v svojo hišo v čergovičafa pri Šmihelu.
Ne le ti- dve navesti, tudi en ženin je zapustil Vogrče: Herbert Nachibar, pd. Nah-barjev. Po pokli-cu ključavničar si je že toliko zaslužil, da si je v Pliberku zgradil hišo. Da- ne 'bo -sam v njej,, si je izbral za ženo in gospodinjo Rozo Lutnik, pd. Kristanovo iz Dolnje vasi v Žvabeški fari. Potočil ju je žvabeški župnik g. Simon Wutte v nedeljo-, 31. imajnik-a,., Vsaj ob tej. -poroki so se zbrali vsi Kristanovi skupaj in ojset
imeli pri Uknarj-u, pa brez muzike in je bilo zato bolj mirno. Tako se ljudje vsaj lahko med seboj pogovorijo mirno, kar je ob oglušujoči muziki nemogoče.
Vsem trem novoporočenim parom čestitamo in jim želimo božjega blagoslova in uspeha v življenju!
Trije so- odšli, trije so se nam letos rodili: Erik Žma-uzer, pd. Soštarjev, Edvard Kerbitz, pd. Čeraibov in Jožef Miklavič, pd. Miklavičev. Čestitamo njihovim staršem in želimo našim novoporočcn-cem mnogo takih sadov!
NONČA VES PRI PLIBERKU (Ozmanov oče —- 97-letnik)
Malo pred kon-cem maja je praznoval Ozmanov oče svoj sedemindevetdeseti, rojstni dan. Oče, ali kakor miu pravimo na -splošno ded-eji, je bil rojen Nonča n, j,e vedel veliko povedati iz vaške -preteklosti. Posebno ker ima -zelo dober spomin. Kje so že -ti-sti časi, -ko se -n-i ibal pol ducata Blačanov ali Letincev. Bil je eden od prvi-h šolarjev pri Božjem grobu. Pri vojakih se je povzpel do narednika. Tako pravi: celo življenje sem trpel, najbolje mi je šlo- še pri vojakih, dokler me niso -ujeli Italijani. Zelo rad prebira -knjige in je že čez 60 let član Mohorjeve družbe. Zadnji čas toži, da ne vidi dobro. Samo- včasih se m-u povrne stara bistrost vida. Tedaj, -pa -bere -brez očal. Želimo mu, da bi še svojo 100-letnico praznoval v takem -zadovoljstvu kot doslej.
Za eno- zanimivost je postala Nonča ves zadnji teden ubožnejša. Pri Fevniku so -porušili lep spomenik. Ods-tranili so zadnjo slamnato streho na vasi. Malokdo še ve, kako so včasih delali skope, vili trte za privezovati. Fevnikov oče, prejšnji lastnik hiše, pa je -bil strokovnjak v kritju in bil znan po vsej okolici. Ta-ka streha j-e bila zelo dobra, precej draga, -proti ognju pa zelo nevarna. Odšla je torej v -zgodovino. Škoda, ali pa tudi ne.
VOLITVE ŽUPANA V SELAH
(Odgovor na objavo v Vestniku št. 19)
Da pisec članka po nevednosti, ali- pa noče poznati razmer v občini, o -katerih piše, je v prvi vrsti že razvidno iz tega,, ker si v članku -sam sebi oporeka. (Piše namreč: Župan Velik je naglasil, da je treba napraviti konec volilnemu boju. V drugem odstavku pa zopet napada Krščansko demokratično stranko.) Očita ji -njeno svetovno nazorsko ožino. Ožino najbrž v tem, ker se je ta stranka upala pokazati, da ji pomeni še nekaj vera in da so še Slovenci brez kakega partijskega -.pokroviteljstva. Moti ga tudi krščansko-deimokratski način volitev, ker pravi, da ga je mladinski parlament zrinil na tretje mesto (Mirko Oraže). Kolikor vem, je bil Mirko Oraže sam navzoč pri voli vnem zborovanju in da -se še nikjer ni pritožil, ali izrazil -nezadovoljstva nad izidom volitev. Kar se tiče mladinske-
Smrt treh slovenskih umetnikov
(Nadaljevanje s 3. strani)
razstavah in galerijah v najvažnejših jugoslovanskih mestih in tudi v tujini. Razstavljal j,e v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Novam Sadu, Mariboru in nadalje na Dunaju, v Berlinu, Pragi, Bruslju, Londonu, Amsterdamu, Parizu, Moskvi, Leningradu, Bukarešti, Bratislavi, Rimu ter tudi v Trstu i-n Gorici. Predolgo -bi bilo- naštevati vse nagrade, ki jih j,e dobil za svoja -dela- in ki so bile jugoslovanske in mednarodne. Omenili 'bi samo Prešernovo -nagrado in -nagrado zvezne vlade. Bil je -tudi član Akademije znanosti in umetnosti.
BOJAN STUPICA
Prvega avgusta letos bi režiser, scenograf in igralec Bojan Stupica preštel šestdeseto leto svojega življenja.
S smrtjo Bojana Stupice -se je iztekel velik del jugoslovanske gledališke umetnosti. Njegova prisotnost v jugoslovanskem gledališkem svetu je 'bila nepopisno široka in žilavo aktivna, s to svojo umetniško in delovno naravo pa je Bojan Stupica stopil z veljavno režisersko mislijo -tudi na priznane dramske odre v tujini.
Podatki o- njegovi umetniški dejavnosti so tako številni, da jih v 'bežnem spominu na Bojana Stupico -ni mogoče -niti preleteti, brez dvoma pa je mogoče v -njih najti eno
samo veliko spoznanje, namreč -to, da so znamenje o silovito zanosnem miselnem delu, ki ga je Bojan Stupica zapustil mnogim jugoslovanskim -gledališčem in ki je v mnogih primerih tudi temeljne vrednosti za našo gledališko zgodovino.
Bojan Stupica je bil rojen 1. avgusta 1910 v Ljubljani, kjer je študiral arhitekturo in diplomiral 1935. leta. Že med študijem je zelo globoko zašel v gledališče, leta 1931 se je namreč pojavil v amaterski dramski skupini kot igralec, režiser in scenograf, leta 1932 pa je že režiral v Mariboru, Skopju in Splitu.
V sezoni 1935-36 je 'bil angažiran v ljubljanski Drami kot igralec, toda igranje je počasi opuščal in prestopal na stran režije ter scenografije. 1938. leta je odšel v Beograd, 1940. v Zagreb, po osvoboditvi je bil režiser v ljubljanski Dra-mi, leta 1949 pa je s sodelavci organiziral v Beogradu jugoslovansko dramsko gledališče (Jugoslovansko dramsko po-zorište), ki mu jie bi-1 zadnja leta in do svoje smrti tudi -ravnatelj. Vmes je služboval še v Zagrebu, gostoval v Ljubljani, v beograjskem ateljeju 212 in v -mnogih tujih gledališčih.
Kot režiser je Bojan Stupica zaslovel z uprizoritvami dramskih del Cankarja, Dr-žiča, Nušiča, Krleže, Mali era, Goldonija, Brechta S-havva in drugih, -napisal -p,a je tudi scenarij za slovenski film Jara -Gospoda in ga obenem tudi režiral.
ga parlamenta, bi še pojasnil to, da se je volitev udeležilo nad 50 % zrelejših in starejših članov stranke, kar pisec članka v Vestniku nikakor ne more prebaviti, da se je moglo zgoditi kaj takega. Najbrž bi se to v piščevih vrstah članka v Vestniku ne moglo in ne smelo z-goditi, ter da samo oni smejo določiti, katero mesto sme imeti ta ali oni, to najtbrž smatra -pisec za -svetovno nazorsko širino.
Radi nestrpne volilne propagande, bi ojrozoril pisca, da v naši volilni brošuri in pisunu n-i bilo najmanjšega napada na druge stranke. Pisca članka v Vestniku bi še rad opomnil na ustmeno volilno propagando SPo p-roti Krščansko- demokratski stranki in da so širili proti nosilcem te liste laži, ki jim v zgodovini ni para, ter so tako skušali pridobiti volivce na svojo stran. Zato se najbrž skušajo opravičevati -s tem, da pripisujejo lastne napake drugim. To pa ni -nobeno opravičilo.
Nazadnje bi rad opomnil osebe, ki pišejo članke proti drugim, da naj presodijo dejstva in da podajo resnico, ne pa laži in izmišljotine.
LIBUČE
France j Lienhard — šestdesetletnih
Po daljni Spodnji Podjuni znani Francej Lienhard, pd. Šuštarjev Francej ter brat č. s. Gabriele Lienhard, obhaja v teh dneh -svoj šestdeseti življenjski jubilej.
60 let truda- in napora, ali prav tako tudi življenjskega sonca, hitro minejo, kot življenje samo na sebi,: pridejo in grejo — in to- v enem samem, namreč življenjskem duš-k-u. Je pa polno doživljajev, -zaznamovanih od toplega -in prijetnega sonca kot tudi obteženih od mrzle sence. Ali spominja -se jih le vsakdo rad1 — t-udi š-uštarjev Francej!
'Sicer pa: kdo- neki ne Ib-i poznal našega Francej a. 10. junija 1910 -se j e rodil v znanem štajerskem industrijskem mestu Do-na-wiitizu, kjer je njegov oče služboval kot fu. žinar. Pozneje se je Lienhardova družina -preselila v Lilbulče ter it-aim na Šuštarjevem domu -znova zaboj evala hoj 'za potrebnim kruhom. Življenje v tem času nikakor ni bilo posejano z dišečimi rožami; boj za vsakdanji, kruh je Ibil trd, a še hujši je bil življenjski hoj, Lienhardove -družine po prerani -smrti marljive in dobre družinske matere Magdalene. Mladi Francej se je moral podati in a, Rakovnik, kjer si je v znanem -salezijanskem zavodiu izučil 'krojaštva.
Prišel je čas neusmiljene 2. svetovne vojne, krutega Hitlerjevega nasilja ter brezobzirnega nasprotovanja s strani raznih »domovini zvestih« sovaščanov napram našemu jubilantu zaradi njegovega iskrenega in trdn-e-ga slovenskega prepričanja. Tako tudi njega niso spregledali (na Koroškem precej pridni) agenti fiihrerja. Poslali so ga v koncentracijsko taborišče! Tam se sicer ni mogel navdušiti za Hitlerja-, še manj za njegove svojevrstne teorije o raznovrstnih oblikah -političnega ter družbenega življenja — posebno je pogrešal (med drugim) pekarne —, zato pa je tom-bolj vzljubil leto 1945. Tedaj je ponovno stopil na domačo zemljo. Doma je podedoval Šuštarjev dom ter je s svojo pridno ženo Marico, s katero je kmalu po vojni sklenil zakonsko zvezo, uredil novo, preprosto, a zato tem bolj prijetno bivališče.
Šuštarjev Francej pa je posebno priljubljen in znan kot pevec z dušo in telesom. Njegovo petje, ob spremljavi lepo zveneče kitare, je že marsikateremu prijatelju vdahnilo prekrasno melodičnost naše slovenske pesmi. Prav posebno pa se izraža njegova pevska agilnost v sodelovanju pri raznih zborih, npr. pri pliberškemu cerkvenemu zboru. Vrhu tega se že dolga leta udejstvuje z neverjetno vztrajnostjo kot član pliber-
MOHORJEVA KNJIC/ARNA V CELOVCU
vam nudi:
rožne vence, križe, sveče, Marijine kipe, stenske slike, molitvenike, knjige, papir, plošče. Darila za vsako priložnost in različno uporabo.
škega prosvetnega, moškega zbora. Sam spada tudi k naj ožjim sodelavcem znanega pevovodje Folteja Hartmana. Potemtakem velja našemu Franceju iskrena hvala za to, da se je le še posrečilo v neki meri ukoreniniti v pliberškem okolju lepo slovensko (fantovsko) pesem!
Kot vidimo, priča 60 let preteklosti našega jubilanta bogato življenjsko sliko, prepleteno s prezgodnjo smrtjo ljube mame, z mnogoštevilnimi urami bridkega rakov-niškega trpljenja, s koncentracijskim taboriščem oz. strahotami Hitlerjeve histerije ter ne nazadnje pod zaščito pevske muze. Vsem tem dejavnikom, ki so močno oblikovali Francejevo preteklost, načeljuje krepost ljubezni in dobrote. Francej ne pozna sovraštva. Njemu nasproti postavlja dejanja pristne krščanske ljubezni do bližnjega. Dobro namreč ve, da je ljubezen edini rešitelj človeštva, medtem ko sovraštvo razje zadnje korenine ter temelje človeške družbe.
Naj nam Bog ohrani Lienhardovega Francej a še mnogo let! Takih mož, kot je naš jubilant, je malo — a -svet jih potrebuje.
SELE
S krampi in lopatami v r-o-kah pridnih delavcev je 'bila- -pred 45 leti zgrajena cesta v Sele. Stroške je krilo humperško veleposestvo, a tu-di občina je prispevala takratnih 100 -milijonov kron. Tekom let je promet narasel. Med -drugo svetovno vojno je cesto prevzela država. Sedaj so krampom in lopatam prišli na pomoč močni stroji in opravljali glavno delo. Marsikaj -se je tekom let na -cesti izboljšalo. Lani so odrezali več ostrih ovinkov, cesto razširili in uravnali. Letos se dela nadaljujejo- nad Rebrom na Hlipovčnikovem in Voranco--vem 'zemljišču. Tudi po Vozu br-ne stroji. Tam se b-o že dolgo obljubljeno asfaltiranje zdaj res izvršilo.
Izletnikov v naše planinske kraje je mnogo, zlasti v nedeljah. Zdaj jih bo izboljšana obmejna -cesta — Nemci jo imenujejo 'GrenzlandstraBe — gotovo še -bolj vabila.
OBVESTILO
Obveščamo, da je od sedaj naprej vsak ponedeljek zvečer ob 18.45 v deželni bolnici v Celovcu slovenska maša. Prosimo, obvestite svoje drage domače, ki se nahajajo v bolnici, da imajo sedaj lepo priložnost prisostvovati sv. maši v domačem slovenskem jeziku. Obenem je pred in po maši priložnost za spoved. Redno mašuje in spoveduje p. Roman. Slovenska služba božja v bolnici redno ostane.
P. Roman Motore OFM Cap.
„Ra 11“ odrnil čez morje
Norveški prirod o-znanstvenik in raziskovalec Thor Heyerdahl, junak ekspedicije Kontilki, je iz Safija,, maroškega pristanišča krenil na plovbo čez Atlantik v ladjici, narejeni iz papirusa »Ra II«.
Njegova ladja, dolga 12 metrov z osmimi tonami je izplula iz maroškega pristani, sča s sedemčlansko -posadko, v kateri so zastopane različne narodnosti. Ko je Heyer-dahl zapuščal pristanišče, je bilo vreme za plo-vtbo skoraj idealno.
To je že njegov 2. poskus, -potem, ko se m-u jie prvi nedavno ponesrečil. Norveški znanstvenik hoče s to ladjo dokazati,, da so že stari Egipčani pluli čez Atlantik.
Thor Heyerdahl -upa, da bo ladjica iz papirusa tokrat Atlantik premagala, potem Iko se mu je njegov prvi poskus nedavno ponesrečil.
SPORAZUM MED AVSTRIJO,
JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
ZA POVEZAVO ELEKTRIČNIH
ENERGETSKIH SISTEMOV
V Beogradu se je -končalo redno zasedanje regionalne -skupine za 'koordinacijo proizvodnje in prenosa električnega toka med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Na zasedanju so ugotovili, da -delo na- -povezavi energetskih sistemov teh držav dobro napreduje in -da -bo oktobra spuščen v obrat novi 220.000-voItni daljnovod. To 'bo omogočilo jugoslovanskim potrošnikom letno oskrbo z električnim tokom, ker -bodo v primeru potrebe lahko, izkoristili presežke električnega toka iz sosednih držav. Istočasno -bo daljnovod omogočil tudi izvoz morebitnih presežkov toka iz Jugoslavije.
ŠPORT DOMA IN PO SVETU
V Mehiki začetek svetovnega nogometnega
prvenstva
Nekaj minut pred 11. uro (krajevnega časa, ali 19. uri po srednjeevropskem času), je prišel na častno tribuno, ob spremljavi nacionalne himne, mehiški državni predsednik Gustavo Diaz Ordaz. 108 tisoč gledalcev je vstalo kot en mož in je pelo himno. Medtem ko je mornariška godba na pihala igrala koračnice, so nesli mornarji 136 zastav dežel, članic FIFA. Sledila je mladina v barvah in z grbi udeležencev finalnega svetovnega nogometnega prvenstva, in sicer po abecednem redu: prva »Alema-nia« (Zahodna Nemčija), Anglija in Sovjetska zveza sta bili izžvižgani.
Moštvi Mehike in Sovjetske zveze sta pritekli na igrišče, na čelu sodnik Kurt Tschentscher (Zahodna Nemčija). Nato se je pričela otvoritvena ceremonija. Guiller-mo Canedo, predsednik mehiškega organizacijskega odbora je pozdravil goste in dejal, da upa, da bo »9. svetovno nogometno prvenstvo primer sporazumevanja, lepe igre in nesebičnega tekmovanja nogometašev raznih narodnosti, ras, veroizpovedi in svetovnega naiziranja«.
Predsednik FIFA, Sir Stanley Rous se je v svojem govoru zahvalil mehiškemu predsedniku Diazu za delo in ogromno organizacijo tega svetovnega prvenstva in izrazil željo, »da bi bilo to svetovno prvenstvo največje v zgodovini nogometa vobče«.
Tisoči pisanih balončkov je splavalo pod lahno oblačno nebo, ko je mehiški poglavar Gustavo Diaiz Ordaz izjavil, da je odprto 9. svetovno nogometno prvenstvo in mu zaželel veliko uspeha.
Ko je godba na pihala zaigrala mehiško in sovjetsko himno, je mehiški predsednik pozdravil oibe nastopajoči moštvi.
Kdo so nosilci največje nogometne
predstave?
1.	skupina: Sovjetska zveza, Mehika, Belgija in San Salvador.
2.	skupina: Urugvaj, Izrael, Švedska in Italija.
3.	skupina: Anglija, Brazilija, Češkoslovaška in Romunija.
4.	skupma: Maroko, Peru, Bolgarija in Zahodna Nemčija.
BREZ GOLA NA OTVORITVENI TEKMI Brez zadetka se je končala otvoritvena tekma med Mehiko in Sovjetsko zvezo 0:0.
Stotisočglava množica v Azteškem stadionu v Mexiku in nad 500 milijonov gledalcev v televiziji po vsem svetu, je videlo slabo igro na začetni otvoritvi svetovnega nogometnega prvenstva.
Kako sta igrala slovenska zastopnika?
V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu sta se to nedeljo slovenska zastopnika dobro odrezala. Ljubljanska Olimpija je premagala v Ljubljani moštvo Sarajeva visoko 6:0. Takega podviga Olimpija v svoji karieri še ni dosegla. Tudi drugi slovenski zastopnik, in sicer Maribor je dobil tekmo v Kragujevcu, proti Radničkemu z 2:0. Maribor uma sedaj. 28 točk in bo ostal v naj-
MED NAROD NI GLASBENI FESTIVAL:
SLOVENSKA
Dokončno je odločeno, da bo mednarod-ni festival »Slovenska popevka 70« 11. in 12. junija ob 20.30 v veliki dvorani hale Tivoli in ne v mali, kot je bilo prvotno predvideno. Naj omenimo, da je poleg RTV (radiotelevizija) Ljubljana letos soorganizator festivala tudi založba »Obzorja«, tovarna gramofonskih plošč H el i do n. Plošče :s posnetki festivalskih skladb bodo v prodaji že na dain festivala. Pri mednarodnem delu prireditve sodelujejo tudi znana slovenska podjetja Mercator, Kreditna banka Ljubljana, Novoteks in Slatina Radenci.
Od 9. do 13. junija bo v hali Tivoli posloval poseben festivalski 'biro s telefonsko številko 315-522. Vsi, 'nastopajoči solisti in gostje festivala bodo stanovali v hotelu Lev.
Poleg že obstoječih festivalskih nagrad je Društvo slovenskih skladateljev sklenilo podeliti, še .posebno nagrado za najboljši aranžmaam. Vodstvo festivala bo za 'to priliko imenovalo posebno strokovno žirijo.
Pri mednarodnem delu festivala sodelujejo s svojimi vokalnimi solisti naslednje radijske postaje:
višjem razredu. Olimpija im,a 21 točk, pred njo so Radnički (Kragujevac) 23, Čelik 24, Vardar 24. Ali bo imela Olimpija toliko sreče, da 'bo prehitela imenovane tri ali vsaj moštvo Radničkega?
"VVacker Innsbruck Avstrijski pokalni prvak
V finalu avstrijskega nogometnega pokala je na Dunaju "VVacker Innsbruck z 1:0 (polčas 0:0) premagal LASK iz Linza. Edini zadetek ;za "VVacker je dosegel Ettmayr. "VVacker j.e igral večji del 2. polčasa brez izključenega Wolnyja. Tekma je bila precej ostra in na trenutke tudi groba.
Crvena zvezda ponovno jugoslovanski
pokalni prvak
Potem ko se j,e prvo finalno srečanje pred 14 dnevi v Ljubljani končalo brez odločitve 2:2, je tudi pri drugi tekmi (bila je v sredo, 27. maja) vse do konca drugega polčasa kazalo, da bo potrebna še tretja tekma v Beogradu. Olimpija se je namreč močno upirala favoritu, tekma pa je bila v drugem polčasu dinamična in zanimiva. Zmagoviti zadetek za Crveno zvezdo je dal v zadnji minuti podaljška Djajic.
POPEVKA 70
1. Radio Bratislava (pevec Viliam Sobo-lič); 2. Radio Dublin (pevec Joe Dolan); 3. BBC (Angleški radio) (pevka Patsy Mc Lean); 4. O RTF — Radio Pariš (pevka Corimne Marchand); 5. RA1 (Italijanski radio) (pevka Amnarita Špinači); 6. Madžarski radio (pevka Maria Toldy); 7. Oster-reiichischer Rundifunk — Studio Steiermark (pevec Kair.l Kai-ndl); 8. švicarski radio (pevka Francine); 9. "VVestdeutscher Rundfunk — Radio Kolu (pevec Peter Rubin); 10. Romunski radio (pevka Denise Constantine-scu).
Pop glasba: Shocking Blue
Imenujejo jih »Leteči Holandci«. Zakaj? Zato, ker so v kratkem času s svojo skladbo »Veinus« osvojili vsa prva mesta top lestvic po vsem svetu
Zadlnje čase, 'ko je ves svet zasičen s produkcijo ameriške im angleške 'glasbene produkcije, se zdi skoraj nemogoče, da bi kakšen pevec ali skupina, k n e angleško govo-
reče dežele lahko osvojila prvo mesto na lestvicah priljubljenosti prav v Ameriki in v Angliji. Posebno čudno je to iz a Ameriko, ki je še posebej zaprta za tuje izvajalce.
No, pa se je to le posrečilo skupini Shocking Blue, štirim Holandcem — trem fantom in enemu dekletu. To so enaindvajsetletni Shorty Beck, triindvajsetletni glasbeni vodja skupine in komponist Rob van Leuven, enaindvajsetletna vokalna solistka M ar iška Veres in dvajsetletni Klaasje van der Wal.
Skupina Shocking Blue ni ravno nova, saj so skupaj že od oktobra 1968. Vsi štirje so doma i,z Haaga. V Holandiji so bili seveda že prej zelo priljubljeni, njihovi prvi hit pa j,e :postala skladba »Sen,d me a postcard«. Zanimivo je, da je postala skladba zelo pri-ijjuibljena tudi v Nemčiji.
Ko smo že ravno omenili, da je skupinam, ki niso iz dveh vodilnih držav pop glasbe težko uspeti, da ,pa j,e to uspelo prav holandski skupini, moramo brž dodati še, da poleg Shocking Blue žanje po svetu velik uspeh še ena holandska skupina. To je The Set, njihov največji uspeh pa je skladba »Ma belle amie«.
RAZSTAVA »UNIFORME V ZGODOVINI«
Minuli teden so v Ljubljani v Arkadah, razstavišču Narodnega muzeja odprli kulturno zgodovinsko razstavo »Uniforme v zgodovini«. To razstavo je že jeseni pripravil Pokrajinski muzej v Mariboru. Razstava je prav te vrste v Jugoslaviji ter je doslej pritegnila številne domače in tuje obiskovalce, pozornost pa je zbudila 'tudi med strokovnjaki. Ljubljanski Narodni muzej je mariborski razstavi dodal še nekaj uniform sedanje jugoslovanske vojske.
HLEBINSKA GALERIJA
Vsako leto ima hlebinska galerija (na Hrvaškem) šest razstav, ki jih obišče blizu 40 tisoč ljudi, med njimi precej tujcev. Zdaj je v galeriji odprta razstava otroške risbe, medtem ko bo v drugi polovici julija v Hlebinah simpozij o jugoslovanski in svetovni naivni umetnosti, ki se ga bo udeležilo okrog sto povabljenih iz devetih držav. V letošnjem načrtu galerije je še postavitev jaosmrtne razstave prvega naivca Mirka Viriusa, predstavila pa bo tudi sto slik in skulptur, kolikor so jih doslej podarili 'podravski naivci.
Walter Scott — Vladimir Levstik:
■ Ivanhoe 1
13
Marsikdo v nižjih vrstah je tudi dodal: »Dolgo naj živi saška kneginja! Dolgo naj živi rod nesmrtnega Alfreda!«
Naj so Ibili ti glasovi princu Johnu in njegovi okolici še tako neprijetni, vendar se je čutil primoranega potrditi 'zmagovalčevo odločitev; stopil je s prestola, velel sesti na konje in zajahal iz vsem svojim spremstvom iznova na bojišče. Pod galerijo lady Aliči j e se je princ za trenutek ustavil in napravil poklon. »Na vse, 'kar mi je svetega, gospoda!« je rekel 'svojim spremljevalcem, »ako je vitez s svojimi dejanji 'potrdil, da ima ude in mišice, je s svojo izbiro dokazal, da njegove dči niso ravno izmed najlbistrejšiih.«
Kakor nikoli v življenjiu, ni bila Johnu niti pri tej priliki sreča mila, da bi prav pogodil enačaj' ljiudi, katerim se je hotel prikupiti. "VValdemar Fitzurse je bil bolj uižaljen nego vesel, ko je princ tako očitno ugotovil, da so prezrli njegovo hčer.
»Kar poznam viteških pravic,« je dejal, »nobena ni dragocenejša in inedotakljivej-ša od pravice vsakega svobodnega viteza, da sme po svoji volji izbirati damo svoje ljubezni'. Moja hči :se ne poteguje za odlikovanje; v svojem pravem stanu in okolici bo- vedino v polni meri deležna tistega, kar ji gre.«
Princ John ni rekel ničesar, le konja je izpodbodel, kakor bi hotel dati duška svojemu gnevu, in jaognal žival h galeriji, na kateri je sedela lady Ro,wena. Kronica je ležala še vedno pri njenih nogah.
»Krasna lady,« jo je nagovoril, »sprejmite znamenje svoje vladarske časti, ki se
ji nihče ne klanja bolj iskreno nego mi, John Anževinski; in če izvolite s svojim plemenitim očetom in svojimi prijatelji počastiti našo današnjo gostijo na Ashbyj-skem gradu, nam bo dana prilika, da spoznamo gospodarico, ki ,se hočemo posvetiti njeni službi.«
Rowena je molčala; namesto nje je odgovoril Cedric v svoji saksonski materinščini.
»Lady Rowena,« je dejal, »ne ume jezika, v katerem naj bi se odzvala vaši vljudnosti; zato se ne more udeležiti vašega slavja. Tudi jaz in plemeniti Atlielstanc Coniings-buršiki govoriva samo jezik svojih očetov in jx)znava le njihove običaje. Zaradi tega moramo hvaležno odkloniti vljudno povabilo vaše visokosti. Pač pa zavzame lady Roweina jultri mesto, na katero jo kliče svobodna izbira zmagonosnega viteza, potrjena po glasnem odobravanju ljudstva.« To rekši je jaobral kronico in jo položil Ro-weni na glavo', v znamenje, da sprejme začasno dostojanstvo, ki so ji ga podelili.
»Kaj pravi?« je rekel princ John, delaje se kakor da ne razume saškega jezika, čeprav ga je bil v resnici dobro vešč. Ponovili so miu vsebino' Cedricovega odgovora jx> francosko. »Dobro,« je dejal; »jutri povedemo to nemo vladarico osebno k njenemu prestolp. — A vi, gospod vitez,« je povzel, obrnivši se k zmagovalcu, ki je stal nedaleč od galerije, »vsaj vi se menda udeležite naše pojedine?«
Vitez, ki je zdaj prvič izpregovoril, se je s tihim glasom opravičil, da je utrujen in da se mora pripraviti na jutrišnji boj.
»Prav,« je rekel ošabno princ John; »da-si nismo vajeni takih odklonil, se hočemo vendar potruditi, da prebavimo svojo pojedino kar najbolje, tudi ako je ne počasti niti najuspešnejši borec niti njegova izvoljena kraljica lepote.«
To rekši se je začel z vsem bleščečim spremstvom vred odpravljati z borišča; kretnja, -s katero je obrnil konja, je bila ostalim gledalcem znamenje, da so se vzdignili in razkropili.
Toda princ John je storil komaj nekaj korakov, iko se je zdajci ozrl in s kruto maščevalnostjo uprl oko v svobodnjaka, ki se m-u je zameril že v početku današnjega dne. »Ako vam je življenje drago,« je velel oboroženeem, ki so stali blizu njega, »pazite, da se ta lopov ne izjmuzne!«
Svobodnjak je vzdržal prinčev gn-evni pogled z vso tisto trdnostjo, ki je že davi odlikovala njegovo vedenje, in odvrnil z nasmeškom: »Ne miče me, da bi zapustil Ash-by prej inegO' pojutrišnjem; videti moram Staffordlshirce in Leicestershirce, kako ume-jo napenjati loke. Stavim da rod e nedwood-slke in oharnwoadiske šume prav dobre strelce.«
'»Videti hočem, ikako napenja on svojega,« jie dejal princ John spremljevalcem, da mu ne (bi odgovoril naravnost; »gorje mu, če ibo njegova spretnost manjša od njegove predrznosti.«
»Skrajni čas bi bil,« je rekel de Bracy, »da .se prevzetnost teh kmetov ohladi, s kakim izdatnim zgledom.«
Waldeimar Fitzurse, ki je najbrž mislil, da gospodar ne ubira najkrajše poti k srcem naroda, je 'skomignil z rameni in molčal, Piriinc John se je zdaj umaknil z borišča. in razhod množice je postal vsesplošen.
Videl si večje in manjše gruče gledalcev, oddaljujoče se ipo ravnini v raznih smereh, kakor so tudi prispele z raznih strani. Baleten največ jih je hitelo proti mestu Ash-byjiu, kjier je 'bilo mnogo odličnejših gostov nastanjenih v gradu, ostali pa so imeli prenočišča v mestu samem. Med temi je bila večina vitezov, ki so nastopili v današnjem turnirju, in drugih, tei so nameravali jaoizkusiti srečo v bojih jutrišnjega dne; ko so počasi jahali svojo pot in govorili o vsem, kar se j.e zgodilo, jiiih je pozdravljalo ljudstvo z glasnim vzklikanjem. Enakega vzklikanja je bil deležen tudi princ John, dasi 'bolj 'na rdvalš svoje sijajne pojave in bleščečega spremstva nego zaradi priljubljenosti svojega značaja.
Bolj iskreno in bolj splošno, pa tudi bolj zasluženo vriskanje je spremljalo današnjega zmagovalca; da bi se odtegnil ljudski pozornosti, je končno sprejel dvor-Ijivo ponudbo turnirskih maršalov in stopil v enega izmed šotorov, ki so bili postavljeni na obeh koncih borišča. Ko je izginil izpred oči, so se odpravili tudi tisti, ki so dotlej odlašali, da so ga mogli ogledovati in ugibati, kdo bi utegnil biti.
Hrumenje velike množice, ki se je nedavno še gnetla na tem prostoru in razburjeno opazovala dogodke, se je zdaj iz-premenilo v oddaljeno mrmranje raznih skupin, hitečih na vse vetrove; kmalu je zamrlo tudi to in slišal si le še glasove slug, ki so pobirali z galerij blazine in preproge, da bi jih spravili čez noč na varno, ujeda j,e se pri tem za nedopite steklenice in ostanke založajev, katere so prej raznašali gledalcem.
Za ogrado borišča je bilo postavljenih več kovačnic; njih ognji so zdaj, zažareli v somraku, oznanjaj e marljiv trud orožar-jev, ki so vso noč popravljali in izpremi-njali bojne oprave za jutrišnji dan.
Močan oddelek vojakov, ki so ga prerne-njali vsaki dve uri, je bil razpostavljen okrog borišča za nočno stražo.
DESETO POGLAVJE
Komaj je stopil razdedinjeni vitez v svoj šotor, ga j-e že obdalo vse polno pažetov in oprod, ponujajočih se, da bi mu sneli o-klep, podali oibleko in pripravili osvežilno kopel. Njih vnemo je podžigala morda tudi radovednost, zakaj slehernega je mikalo videti, kdo je vitez, ki si je pridobil toliko slave in vendar ni ustregel niti želji samega princa Johna, da bi odprl naličnik ali povedal svoje ime. Toda vsa radovednost je bila zaman. Razdedinjeni vitez ni sprejel rnikake pomoči razen svojega lastnega oprode. Ta oproda je bil mož surove, kmečke vnanjosti, zavit v plašč iz temne raiševine in pokrit z normansko kučmo iz črne kožuhovine, 'pod katero mu je izginja-
Z Marijano ipolniiva) kovčke, ker se odpravljava na dopust. Nekaj dni se 'bova predajala brezdelju in uživala pod drugačnim podnabjiem, kot je tole naše. Včasih je dobro pogledati nekaj novega, druge navade, drugačno naravo, zato sva sklenila, da preživiva štirinajst dni na Danskem. In zdaj, kot sem že povedal, znašava skupaj reči, ki jih morava vzeti s seboj.
»Kaj 'boš ti vzel?« sprašuje Marijana, potem, ko je bila v velikanski kovček stlačila že dvanajst svojih oblek.
»Jaiz?« sem čisto mirno vprašal. »Tako rekoč nič. Jutri zjutraj 'bom, če bo še kaj prostora, vtaknil v kovček zobno krtačko in brivski aparat. Nič rad ne vlačim s seboj cele grmade reči, ki jih potem sploh ne potrebujem.«
Čutila se ie prizadeto- zaradi dvanajstih dblek.
Na dopust
baižmh spodnjicah.«
Vnesel sem še haljo na sipisek.
'»Čevlji?«
Zapisal sem jih.
»Bo dovolj en par,« sem vprašal porogljivo, »ali jih imoraim vzeti ducat? Naj napolniva kovčke, da bodo pokali? Ti menda pozabljaš, -da ho- treba kovčke tudi, zapreti.«
Nisem dobil odgovora. Bilo je že dokaj pozno, ko sva se ulegla- Okoli polnoči senj se zbudil. Marijana me je -tresla za rame. '»Nisi zapisal nogavic!«
Dvignil sem se in ves omotičen vprašal: »Kje pa so?«
»Kaji, -kjie?«
»Mar nisi nekaj rekla?«
»Seveda, rekla sem, da zapiši nogavice.
Kratke. Vedi, da jih moraš imeti več parov.«
»Seveda, prav imaš,« sem momljal in se skušal udobno namestiti, da bi spet spal.
'»Vstani ih jih zapiši!«
Vstal sem in ves omotičen odtaval v jedilnico, kjer sem rna prvi. papir, ki mi je prišel jpod roke, zapisal: kratke nogavice.
*
Zjutraj sva odpotovala. Prvo noč sva nameravala prenočiti v majhnem, udobnem hotelu v Ri-beu.
»Kako -prijeten je občutek, ko veva, da to pot nisva ničesar pozabila vzeti s seboj. Mar ne?« je vprašala Marijana, ko sem ustavil avto pred hotelom.
»Seveda,« sem pritrjeval in se skušal ogniti njenemu pogledu. Nisem imel hrabrosti, da bi ji priznal, da sem kljub vsemu zapisovanju pozabil doma kovček, napolnjen z najinimi potnimi, .potrebščinami...
Willy Breinholst
ZDRAV - PRI 80 LETIH
■»Na, tu imaš!« Podala mi je svinčnik in listek iz svoje torbice. »Kar lepo napiši vse, ;ka.r ipotrebuj;eš, pa ti bom jaz lepo zložila v kovček!«
»Saj ni ipotrebno,« sem ji zagotavljal. »Rekel sem ,ti že, da bom vzel samo zobno krtačko in ...«
»Zdaj mi je pa dosti, lepo te prosim!« me je jezno prekinila. »Predobro te poznam. Zdaj ničesar ne potrebuješ, potem pa mi boš zlezel na vrh glave, ker ne boš imel zdaj tega, zdaj onega. Zato bodi tako prijazen in vse zapiši, da ne 'bova česa pozabila .. .«
»Prav,« sem se vdal. Začel sem zapisovati: glavnik, kremo, milo za britje, brivnik tn ... kot sem že dejal zobno krtačko.
»Kaj, pa robčke?«
»Saj res, na robčke sem pozabil.«
»No, ipotem jih pa zapiši!«
Vpisal sem še robčke, nato pa odložil papir in svinčnik.
»Kaj pa pižamo? Ali pa -se nameravaš pred hotelskim osebjem pojavljati z rjuho okoli ramen?«
Zapisal sem še pižamo.
»In domačo haljo?« j-e spet vprašala Marijana.
»Mar res ne hi šlo brez -nje?«
»Pravzaprav ne, če si dovolj pogumen, da 'boš po hotelskem hodniku letal v bom-
Kanadski -zdravnik dr. Robert Jackson je -bil po dvajsetih letih .zdravniške prakse tako bolan in izčrpan, da je lahko pričakoval vnaprej samo še životarjenje v bolniški 'postelji. Bii je dedno obremenjen, kakor piše sam, vsi predniki, po -očetu in tudi materi so umrli zaradi bolezni srca.
V -svojem znamenitem delu o naukih, kako je treba živeti, da bi se človek vselej dobro počutil, pripoveduje dr. R. Jackson o svoji usodi takole:
»V tistem času je bilo srce že tako slabo, da sem se komaj vzpel prek treh stopnic do svojega pritličnega stanovanja. Dobil sem sapo, lotevala se me je omedlevica, moral sem se držati za kljuko vrat in čakati, da sem spet videl. Utripanje srca ste lahko slišali na štiri korake daleč. Mračna perspektiva, tem bolj, ker so imeli zdravniki -potrdilo -za svojo prognozo, da ne bom dočakal petdesetih let -tudi v dejstvu, da je imel moj oče enajst bratov in sester, ki so vsi mladi umrli zaradi bolezni srca. Oče je doživel 43 let in to je bilo največ, kar je kdo v njegovi, družini dočakal.«
Ko je 49-letni dr. R. Jackson sprevidel, da mu zdravila ne morejo več -pomagati, se je zatekel v drugo skrajnost: k naravnim metodam.
Izhajajoč iz spoznanja, da pomeni preveč hrane obremenitev oslabelega organizma,
slaba prebava pa kronično zastrupljanje, je -začel najprej, s postopnim omejevanjem hrane, nato ipa s trdovratnim postom. Navadil se je na bolj naravno in presno hrano, na mlečne izdelke, sadje, zelenjavo, različne kaše iz grobo mletega žita z otrobi vred, na čm -kruh, im e d in podobno.
Postopno se je začel dr. R. Jackson tudi utrjevati z vodo, najprej z mlačno, nato hladno in mrzlo. Začel je -tudi z zračnimi kopelmi,, poleti po malem s sončenjem, z masažo in domačo telovadbo. Napredoval je po malem, kot zdravnik se j-e zavedel, da napak dolgih let ne more popraviti v nekaj mesecih.
Po knjigi, prvi v življenju, ki jo je napisal v svojem osemdesetem letu, lahko sklepamo, -da je uspel. Spodbudno je brati njegovo izpoved: »V-sa-k dan prehodim dvakrat po osem kilometrov (v službo in nazaj) in nisem, čeprav 80 let star, nikoli utrujen. Danes zaupam v svoje zdravje, zdaj je moj naj lepši čas.«
Vinska trta
Vragu je slaba predla. Njegovo gospodarstvo je šilo -rakovo pot. Dan za dnem je i-mel -manji duš v -peklu. Da bi si vsaj nekoliko opomogel, si j'e izmislil tole zvijačo:
Zasadil je vinsko trto. Spodaj jo je na-
J. KLENOVŠEK:
JHotio
V praznino strmim ...
Za tvojo pesem iščem motiv; kaj naj ti zapojem?
Škrjanec iz njiv
dviga visoko se pod nebo,
zadrega mu je neznana.
A meni pero v papir se zatika in rima ne teče, ni srce plamteče in tvoja mi roga se slika.
mazal s ptičjo, na sredi z medvedovo in na vr.hu z opičjo krvjo.
Ljudje so pili vino in so peli ko ptiči. Pili -so ga preveč in se valjali kakor medvedi. če so se ga -napili še bolj, so pa bili kakor opice, kar se še dandanes -prav pogosto zgodi.
Zvijača je 'pomagala in peklenščku je začelo primanjkovati prostora v hramu. Na Koroškem smo v tem pogledu malo na boljšem, ker vinska trta pri -nas slabo rodi. Le v Žitari vesi in Podjuni raste še neka kislica. Je pa tako kisla, da je -nobeden ne more popiti toliko, da bi pričela vplivati opičja kri.
Vendar 'preti druga -nevarnost. Žitarsko vino je namreč tako kislo, da pregrize človeku želodec, če ga piješ zvečer. Zaradi tega zvonijo v Žitari vesi. tudi po polnoči, da se vaščani zibude in se obrnejo na drugo plat. Kislina na ta način ne more pregristi želodca.
(V. Modemddrfer, »Kor. nar. povedke«)
-»Žena, ali si dala v mojo -torbo vse za ipelko ribe? Hočem namreč speči nekaj rib, ki jih bom ujel.« — »Vse je v torbi, dragi možiček, — pa tudi nekaj sardinskih konzerv, -kruha in sira — za slučaj,, če ne boš nič ujel.«
*
Oče: »Zakaj pa ne dobiš tako dobrih redov v šoli kakor ‘tvoj prijatelj Vili?« — »Veš, očka,« je odgovoril nadebudni sin, »on ima bolj pametne starše.«
la polovica obraza; očividno je hotel ostati prav tako -neznan kakor njiegov gospodar.
Ko so bili vsi drugi odstranjeni iz šotora, je ta strežaj odpel -gospodarju najtežje kose oklepa in postavil predenj nekaj vina in jedi; po -naipori-h današnjega dne je bilo oboje kaj dobrodošlo.
Vitez je ravno končava! svoj nagli oibed, ko mu je sluga naznanil, da želi govoriti z njim pet mož, ki so priveli pet 'bojnih konj v ,pol:ni opremi. Razdedinjeni vitez je v tern zamenjal svoj oklep z dolgo haljo, ka-ktšno so običajno nosili ljudje njegovega stanu. Imela je oglavnico, s katero si je mogel nosilec zakriti obraz malone kakor z naličnikam; toda soimrak je že prehajal v temo in vsaka krinka je bila odveč, ako nisi imel pošla z ljudmi, ki, so -te jako dobro poznali.
-Zato je razdedinjeni vitez smelo stopil iz šotora; pred -seboj- je zagledal o-prode izzivalcev, ki jih je brez težave spoznal po rdečkais tor javi in črni obleki. -Sleherni j-e vodil gospodarjevega' 'bojnega konja, otovorjenega z oklepom, v katerem se je boril tisti dam.
»Po zakonih vi-teštva,« je izpr-egovo-ril prvi teh mož, »ponujam ja-z, Baldvvin de Oyley, oproda silnega viteza Briana de Bois-Guilber-ta, vaim, ki se začasno nazivate .razdedinjeni vitez’, konja in -opravo, ki sta služila imenovanemu Brian -de Bois-Guilbertu v današnjem boju. Vaši plemenitosti je na izbiro, da ju shranite ali sprejmete odkupnino, kakor vam drago; zakaj takšen je bojni zakon.«
Ostali oprode so ponovili malone iste besede; nato so jeli čakati odločitve razdedinjenega viteza.'
»Za vas štiri -gospode,« je rekel zmagovalec, obračaj e se k -tistim, ki so govorili nazadnje, »in za vaše častite in hrabre viteze Je moj odgovor enak. Priporočite me plemenitim vitezom, svojim gospodarjem, in povcj-tc, da bi ravnal krivo, ako bi jim vzel konje im oprave, ki ne bi mogle nikoli služiti bolj vrlim bojevnikom. — Rad bi s
tem končal sporočilo, ki vam ga dam za vaše hrabre gospode; ker sem pa v resnici .razdedinjenec’ in si, ne prisvajam -tega imena le tako, -mo,ram sprejeti dobroto vaših vitezov in mi bo drago, če izvolijo odkupiti svoje konje in oklepe, zakaj tistega, ki ga nosim, pač ne morem smatrati- za svojo last.«
»Slehernemu izmed nais je naročeno,« se je oglasil oproda Raginalda Front de Boeu-fa, »da naj po,nudimo vsak po sto cekinov v -odkup za komjia im opravo.«
»To je dovolj,« je rekel razdedinjeni vitez. »Polovico te vsote sem v svojih sedanjih potrebah -primoran sprejeti; od ostale polovice, gospodje oprode, pa bodi, pol za vas, a pol za glasnike, minstrele in stre-žaj-e.«
S -čepicami v rokah in z globokimi pokloni so se oprode zahvalili za velikodušno prijaznost, ki je bi-la v tem obsegu kaj, redek -pojav. Razdedinjeni vitez pa se je -nato obrnil k Baldvvimu, o-prodi Briana de Bois-Guilberta-. »Od vašega -gospodarja,« je dejal, »ne sprejmem me orožja -ne odkupnine. Povejte mu v mojem imenu, da najin boj ni končan in 'tudi me bo, dokler se ne poizkusiva z mečem in -kopjem, na konju in peš. Sam me je izzval na življenj e in sm-r-t in jaz ne pozabim izziva. Dotlej ipa naj bo prepričan, da nanj ne gledam tako kakor na njegove tovariše, s katerimi lahko drage volje vljudno občujem, ampak ga štejem za svojega protivnika in smrtnega sovraga.«
»Moj gospodar ume vračati posmeh za posmeh in udar -za ud ar, kakor tudi vljudnost za vljudnost,« je odvrnil Baldwim. »Ker vam je za malo, -da bi vzeli od njega odkupnino, kakršno sprejmete za opravo ostalih vitezov, moram -pustiti konja in orožje tu, zakaj, overjen s-em, da se ne dotakne v-e-č ne tega ne ornega.«
»Dobro- si -govoril, vrli oproda,« je rekel razdedinjeni vitez; »dobro in smelo, kakor se spodobi -govoriti za odsotnega gospodarja. Toda konja in oklepa ne puščaj tu. Vrni ju svojemu gospodu; ako ju on ne bi ho-tel
sprejeti, imej ju, prijatelj, za lastno rabo. Kolikor sta moja, ti ju drage volje -podarim.«
Bakbvim se je globoko priklonil in odšel s svojimi tovariši; razdedinjeni vitez j-e stopil v 'šotor.
i»Nu, -Gu-rth,« je nagovoril strežaj a, »doslej- še menda nisem oškodoval slave angleškega viiteštva.«
»In jaz,« je rekel Gurth, »sem za saškega svinj ar j a še nekam dobro igral normanske-ga- oprodo.«
»Da,« je odvrnil razdedinjeni vitez; »a vendar me j-e bilo ves čas strah, da -se -ne bi izdal s -svojim kmečkim vedenjem.«
»Eh!« j,e dejal Gurth, »nikogar se ne bojim, da bi me spoznal, razen buirkača Wam-be, moj-ega 'tovariša, ki ga še danes ne -morem spregledati, ali je večji lopov ali večji norec. Toda skoro bi- me -posilil smeh, ko je šel moj stari -gospodar tako -blizu mimo mene, ves prepričan, -da pa-se Gurth mnogo milj odtod' mj-egove prasce po rothenvood-ski-h goščah in močvarah. Ako me zasačijo - -«
»Do-volji o tem,« je rekel razdedinjeni vitez; »saj veš, kaj sem ti obljubil.«
-»Ne, tega ime ni skrb,« je dejal Gurth, »strah -za lasitno kolžo ,mc me bo -nikoli premotil, da bi pustil prijatelja- na cedilu. Moja, koža je itrda in -ne prenese noža ali korobača prav nič slabše od kože kateregakoli neresoa v moji čredi.«
»Zanesi se name, Gurth, da te nagradim za mevarno-st, v katero se spuščaš zaradi mene,« je rekel razdedinjeni vitez. »Dotlej mi pa stori na ljubo in vzemi teh deset zlatnikov.«
»Zdaj sem bogatejši ko kdaj kak svinj ar ali s-uženj,« je vzkliknil Gurth in spustil denar v svoj mošnjič.
»Nesi to mošnjo- zlata v Ashiby,« je povzel gospodar, »in poišči Žida Izaka iz Torka; reci mu, -naj si plača konja im orožje, ki sem ga dobil za njegovo poroštvo.«
»Ne, tako mi svetega Dunstana,« je rekel Gurth, »tega ne storim.«
»Kaj, lopov,« je vzkliknil gospodar, ali se misliš upirati mojim poveljem?«
»Poštenim, pametnim in krščanskim ne,« je odvrnil Gurth; »a v tern primem tega ni moč -trditi. Dovoliti Židu, da si sam vzame plačilo, bi bilo nepošteno, -ker bi s tem goljufal svojega gospodarja; nespametno, ker bi ravnal blazno; in nek-iščansko, ker bi oplenil vernika, da Obogatim nejeverca.«
»Glej vsaj, da ga zadovoljiš, trmoglavi hlapec,« je -dejal razdedinjeni vitez.
»To hočem,« je rekel Gurth in zapustil šotor, stisnivši mošnjo pod svoj plašč. »Trda bi morala presti,« je zamrmral sam pri sebi, »da ga ne bi zadovoljil s polovico njegovega zahtevka.«
Razdedinjeni vitez je ostal sam in se pogreznil v svoje zmedene -misli; razlogov, zakaj so -bile tako nemirne in mučne, je bilo več nego jih smemo zdaj odkriti čita-telju.
A prestavimo se v Ashiby — -bo-lje ibi rekli, v selski dvorec nedaleč od vasi, dom imo-vi-tega Žida, pri katerem se je nastanil Izak s hčerjo in spremljevalci!
V maj-hni, a bogato okrašeni sobi jutrov-skega lica je sedela Rebeka -na- kupu vezenih blazin, razloženih po ploščini, ki se je raztezala krog im krog izbe -ter nadomeščala stole in naslanjače -podobno kakor španska estra-da. S 'pogledom otroške skrbi in ljubezni je opazovala kretnje svojega očeta, ki je s potrtim obrazom nemirno korakal po sobi. Včasih je sklenil roke, včasih je vzdignil oči ipro-ti stropu -kakor človek, ki ga- tarejo- silne duševne muke. »O Jakob!« je vzklikal. »O vseh dvanajst svetih očetov našega rodu! Kakšna izguba je to za moža, ki je verno izpolnjeval sleherno črko in pičico- Mojzesovih zapovedi! Petdeset cekinov mi je ugrabljenih na en mah s kremplji tega -trinoga!«
»Ali, oče,« se je oglasila Rebeka, »saj se j-e vendar zdelo, da ste drage volje dali princu denar.«
(Dalje prihodnjič)
fTV| tedenski program f^vj
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 7. 6.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, S. 6.: 13.45 Informacije — Glasbena lojtrca od nas do vas. — TOREK, 9. 6.: 13.45 Informacije — Za krmilom — Športni mozaik. — SREDA, 10. 6.: 13.45 Informacije — Dr. Milko Matiče-tov: Pri mojstrih govorjene in pete besede (3.) — ČETRTEK, 11. 6.: 13.45 Informacije - Revija Popevk — Našim mladim poslušalcem. — PETEK, 12. C.: 13.45 Informacije — M. Bogataj: Zgodovina — Roman, ki ga piše življenje. — SOBOTA, 13. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Mi smo se skupaj zbrali.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
PETEK, 5. junija: 10.00 Televizija v šoli: Po Islandiji — 10.30 Viri zgodovine: Akvileja — 11.00 Program za delavce: Elmer Gantry — 18.20 „Niki”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.41 Delavska zbornica — 18.50 Pustolovščine na Rdečem morju: „Smrt Said Alisa — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šjiort —
20.15	Komisar: „Smrt pianista” — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja
—	22.30 Krožne kolesarske dirke po Avstriji.
SOBOTA, 6. junija: 16.15 Za otroke od 5. leta
dalje: „Hišica” — 16.40 Za družino: Izlet v Portoriko: „Kraj sestanka Nevv Vork” — 17.05 Seržant Preston: „Vstaja na severu — 17.30 Boutique. Sestanek za vas — 18.20 „Niki”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Dober večer v soboto . .. reče Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki s tedenskim komentarjem Huga Portischa — 20.06 Šport — 20.15 „čar varieteja”, zabavna oddaja — 21.45 šport —
22.15	Čas v sliki - nočna izdaja - 22.30 Tajno naročila za Johna Drakeja: „Skrivnostno počivališče — 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v v Mehiki: Urugvaj : Italija.
NEDELJA, 7. junija: 13.30 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki — 14.30 „Napačni bonbončki”, mladinski film — 15.30 Konjske dirke — 16.20 Za otroke od 6. leta dalje: „Sivi kožuh in Dolgonožec” — 16.30 Za otroke od 11. leta dalje: Flipjter — 16.55 Za mladino od 14. leta dalje: Stik
—	17.15 Gorski vodič. Dokumentarni film švicarske televizije — 17.50 Iz moje biblioteke: Axel Corti bere delo Kurta Tucholskega — 18.15 „Niki”, lahko noč za najmlajše — 18.20 Pogled z okna: Cvetoči Dunaj — 18.50 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki: Anglija: Brazilija — 19.45 Čas v sliki — 19.55 Anglija: Brazilija (2. polčas) — 20.45 Beseda v nedeljo zvečer — 20.50 Skrivnosti morja — 21.40 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja in vprašanje tedna — 23.05 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki: Zahodna Nemčija : Bolgarija.
PONEDELJEK, 8. junija: 17.00 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki — 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Družina Feuerstein: „Sprejemni izpit” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mož s kovčkom „Kje je gospa?” — 21.00 Poštni predal 7000 — Postrežba strankam ORF — 21.15 Boks: Največji boksarski dvoboji stoletja — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 9. junija: 18.00 VValter in Connie: An-
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni-kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACHER BET ON WERK
J. PAGITZ, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
Nudimo vam po ugodnih cenah SIBAU-odklopna vrata (Kipptore) razne velikosti.
Kletna vrata, pocinkana, po
S 820. -
Vam dobavi na dom trgovina
K. in A. KRIVOGRAD
9143 Šmihel nad Pliberkom
gleščina za začetnike — 18.20 „Niki”, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno
—	18.50 Pustolovščine Chevaliera de Reccija: „Me-ja k Var” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Pesem iz Avstrije: Tirolska — 21.05 „Dežela faraonov”, zgodovinski pustolovski film — 22.45 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 10. junija: 10.00 Televizija v šoli: Zvok iz človeške roke — 10.30 Mesto v zgodovini — 11.00 Program za delavce: ..Dežela faraonov” — 12.40 Boks — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Družina svizcov — 17.10 Mala risarska umetnost. Dr. L. Hofmann riše in slika z otroki — 17.35 Za otroke od 11. leta dalje: Lassie. „Pes iz blaga” — 18.00 Tečaj francoskega jezika s profesorjem Georgom Creuxom — 18.20 „Niki”, lahko noč za naše najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.40 Oddaja OVP — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Panorama, Teddy Podgorski — 21.00 življenje Alexandra Dubronskega”, televizijska igra — 22.35 čas v sliki — nočna izdaja — 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki: Zahodna Nemčija : Peru.
ČETRTEK, 11. junija: 10.00 Televizija v šoli: Hongkong — 10.30 Boj mokri smrti — 11.00 „Auto-dafe”, Tennessee Williams — 11.30 Kaj je čas? — 12.00 Gost pri H. C. Artmannu — 17.00 Svetovno jtrvenstvo 1970 v Mehiki — 18.00 Počitnice v Italiji: Italijanščina za turiste — 18.20 „Valentin” lahko noč za najmlajše — 18.25 športni mozaik — 18.58 Inšpektor Leclerc dožene: „Iz oči v oči” — 19.16 ORE danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 „Hotel Royal” kriminalna igra Marije Matraya in A. Krugerja — 21.45 Jour Iixe z Woll-gangom Krausom — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki: Anglija : Češkoslovaška.
PETEK, 12. junija: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? 10.30 Egon Schielc — 11.00 Program za delavce: Angeli na zemlji — 17.00 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki — 18.00 Zeleni svet: Novo iz poljedelstva — 18.20 „Valentin”, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.41 Oddaja kmečke zbornice
—	18.50 Očarljiva Žena: „Lovska družba” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 .(Komedija*’, enodejanka Gurbr Goetza — 21.05 Časovni potek dogodkov — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
IŠČEMO:
pisarniško moč, vajenca, prodajalko, skladiščnika.
Dopisi z življenjepisom na: PODJUNSKO TRGOVSKO DRUŽBO bratje RUTAR & Co., Dobrla ves
Telefonska številka 04236-281
Posebna ponudba
Sonderangebot
od 5. 6. do 11. 6. 1970
A & O malinovec 0,7 lt.
A & O Himbeersaft 0,7 lt.
A & O oranžada 0,7 lt A Sc O Orangeade 0,7 lt. inkl. Getr. Steuer
ASO ekspresna kava
ASO Exprcsskaffee
Scana goveji golaž Vi Scana Rindsgulasch Vi
Oetker puding 4 vanilije in 1 čokolada Oetker Pudding 4 Vanille + 1 Schoko
Pan. malinovi bonboni 200 g Pan. Himbcerdrops 200 g p. Sa.
Pan. Spalten 200 g
Pan. Spalten 200 g	p. Sa.
Pan. posebno kisle ledene kocke Pan. Eiswiirfel extrasauer p. Sa.
p. Fl.	S. 17.90
p. Fl.	S. 13.30
p. Gl.	S. 9.90
p. Ds.	S. 12.20
p. Pckg.	S. 8.30
S- 4,80 S. 5.20 S. 5.20
Neobvezno priporočene, ne karte-lirane nakazane cene. Unverbindlich empfohlene, nicht kart. Richtpreise.
© Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki se nadaljuje. V torek so bila tri srečanja. V Toluci sta igrali moštvi druge skupine: Urugvaj — Izrael 2 : 0.
V	Guadalajari sta igrala tekmeca iz 3. skupine: Anglija — Romunija 1 : 0. Angleži so ;se clolgo prizadevali, p redno so zadeli romunsko mrežo.
Tretja tekma, prav tako v torek je bila v Leonu. Iz skupine 4 sta nastopila Peru in Bolgarija 3 : 2. Čeprav SO' Bolgari vodili že 2 : 0, so jih Peruanci le ugnali.
V	sredo so igrali v mestu Mexiku Belgija — San Salvador (1. skupina). Zmagali so Belgijci z 2 : 0. V Toluci je bil težak boj med Italijo in Švedsko (2. skupina). Tu so bili poraženi Švedi 1 : 0. Časten poraz so doživeli Mamkama z Nemci, samo 1 : 2; Maroko je vodil prvi polčas z 1:0. Igrali so v Leonu. Najhujši poraz na svetovnem prvenstvu pa so doživeli doslej čehoslovaki, katere so Braziljanci porazili zanesljivo 4:1 (1 : 1). Na tej tekmi je treba omeniti slabo sojenje sodnika. Tako sta bila drugi (noben lavi) in tretja gol (iz ofsajda), lahko bi rekel podarjena. S tem pa nočem zmanjšati zmage Brazi-ljancev. To je samo nepristranska ugotovitev.
Že 35 let dobavlja mašno vino
EMIL TELLI AN
veletrgovina z vinom
KLAGENFURT - CELOVEC, Paradeisergasse 10 Telefon 83 4 36
„Senzacionalna cena"
BBC - HLADILNIK, 135 It.
že od S 1.690.
od vaše
KAUFHOF - VELETRGOVINE
VALENTIN In ANGELA
(BLažef
PLIBERK—BLEIBURG
Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302)
KUPUJTE V TVRDKAH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Radio aparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
fRadialiciiLS
KERN
Klagenfurt. Burggaue
Autofina -posojilo za družine
Gotovina za vsakovrstne izdatke do 60.000 šil. dio 48 mesecev od specialne banke privatnega gospodinjstva.
Autofina nudi več:
Upoštevanje želja posamezniku pri posojilu — zaupna osladnost do odjemalcev — ugodne posojilne pristojbine — brez 'posredovalnih stroškov.
Autofina -
banka z odplačevanjem
na obroke
CELOVEC—KLAGENFURT Viktringer Ring 41, tel. 84 8 55
BELJAK-VILLACH Nikolaiplatz 2, tel. 68 60
Obiščite nas, kličite nas po telefonu alt zahtevajte s poštno dopisnico »ponudbo posojili a -s prospektom«.
Vaša vprašanja, ki nam jih .pošljete, vljudno' prosimo, da napišete nemško.
■
Izhaja vsak četrtek. Naroča sc na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 1/1S r	fs. iis 84_3~58- Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.- šil. Za Italijo 3400.- lir, za Nemčijo 24,- DM, za Francijo 30.- ffr., za Belgijo 300.- bfr., za Švico 25.- šfr!, za Anglijo
?!-£*-V UtsClrt-bfo 3.- f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.