C. K. postil Wed«stavljene številke je poslati administraciji »Eisenbahnei^S Dunaj V. Zentagasse 5. Štev. 19. V Trstu, v nedeljo 1. oktobra 1911. Leto IV. PgOITA MODI IPOTKH SVOBODI! ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEHCEV UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Boschetto 5, Telefon 1570. UPRAVNliTVO Dunal V. — Zentaqasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o Naročnina: za celo leto............4'40 K za pol leta...........2'20 K za četrt leta .... 1'10 K Posamezna Številka 18 vin. Dunajske žrtve protidraginjske demonstracije. Na drugem mestu smo že omenili velikanske demonstracije, ki so se vršile dne 17. m. m. na Dunaju. Modra avstrijska vlada je postavila dunajskemu prebivalstvu — torej tudi Avstrijcem — ki je hotelo mirno pa odločno povedati, da je sito stradanja in klerikalno-agrarnih spletkarij, nasproti »svoje« vojaštvo, ki je bilo dobro preskrbljeno s hrano, s katero hoče Gautsch napolniti delavske želodce. Ljudstvo, vsled neznosne draginje že itak do skrajnosti razburjeno, seveda tudi ni radostno vskipelo, ko je videlo svoje sotrpine v vojaški suknji in glasno je dalo duška svojemu užaljenemu čutu. Vzlic temu se je pa demonstracija razmeroma mirno zaključila in posamezni oddelki nepreglednih množic so se jeli pomikati proti svojim okrajem, delavske pesmi pevajoč in v primernih klicih svoje ogorčenje naprara vladi in provzroči-teljem draginje izražajoč. Vsled skrajno provokatoričnega nastopa dunajske policije je prišlo pri tej priliki v raznih krajih do manjših rabuk in prask, katere pa gotovo ne bi imele zlih posledic, če bi se ne vmešavalo med delavske demonstrante tudi takih elementov, ki se sicer boje dnevne luči, ki pa redno prihajajo na beli dan, če se nadejajo zbiranja večjih množic ljudstva ter upajo, da se jim pri takih prilikah posreči zvrše-vati svojo posebno obrt, katera je seveda po zakonih prepovedana. Tako je prišlo tudi vsled nastopa teh ljudi, katere »katoliški« Slovenec kon-sekventno naziva s sodrgo, ki so pa le plod današnjega družabnega reda, katerega ravno isti »Slovenec* z vso vnemo zagovarja, do skrajno žalostnih in vsega ogorčenja vrednih posledic, ki so zahtevale ne le škode na materijalu, temveč tudi na človeškem življenju. 1 mrtev, 4 težko ranjeni in več kakor 100 lahko ranjenih je ostalo na bojišču dunajskega okraja Ota-kringa. Vojaška bodala in kroglje so napravile svojo dolžnost. Seveda je drugo vprašanje, če so ti argumenti najpripravnejši, da si ljudstvu z njimi zbije iz želodcev glad in vbije v glavo ljubezen do svoje mile Avstrije, ki tako vestno skrbi za široke plasti svojega prebivalstva. Na licu mesta je ostal mrtev sftdrug Oton Bretzenberger. Prodrlo gaje skozi srce bodalo avstrijskega podčastnika, ki nosi puško št. 1008 in dela čast svojemu stanu v 12. stotniji 24. (ogrskega) polka. Umorjeni je bil po poklicu železostrugar in še-le 20 let star. Kakor izjavljajo očividci, je bil jako miroljuben in nadarjen mladenič, in le slučaj, da je šel iskat svoje tovariše v delavski dom, s katerimi se je nameraval vdeležiti izleta v dunajsko okolico, ga je privedel v vrste razburjenih demonstrantov. Poplačal ga je s svojim mladim življenjem. Dne 21. m. m. so ga pokopali na otak-rinškem pokopališču ob velikanski vdeležbi njegovih sodrugov in sodruginj. Čez 50.000 jih je bilo, ki so šli deloma v sprevodu, deloma pa delali špalir po vseh ulicah, kjer se je pomikal sprevod. Mnogo trgovin je bilo zaprtih in žalost je bila splošna. Nad 300 krasnih vencev so poklonile razne organizacije in korporacije nesrečni žrtvi. Na grobu je povzel besedo podpredsednik drž. zbora sodr PernerstorfeV, da se poslovi približno sledeče : »Če vsakim starišem dela izreja otrok skrbi, kako je šele težko proletarski rodbini in kako veliko je veselje, če otrok enkrat odraste. Sina so ugrabili rodbini, ki že desetletja pripada naši stranki. Ali na grobu ne plakajo le starši in sorodniki, ne plakajo le tisoči, ki stopajo mimo pokopališča, za tem mladeničem plaka vse avstrijsko organizirano delavstvo. Kakor se je pokojnik priznaval za našega, tako stojimo tudi mi za njim, ki ga je zadelo jeklo kot žrtev politike, ki se ne briga za ljudske množice. Pozdravljamo ga kot svojega, kakor se je tudi on prišteval k nam ves čas svojega kratkega življenja. Pokojnik ni edina žrtev, četudi ni nobenega od tisočev zadelo tako gorj6. Žrtve ne zatajujemo, četudi obžalujemo marsikak izgred. Kot izšolani socialni demokratje vemo, da si mora ljudsko ogorčenje včasih poiskati duška. Vemo pa tudi, da take, četudi naravne revolte ne osvobode človeštvo. Zato si obljubujemo, predno se ločimo od tega groba, da se trdno sklenemo, da nadaljujemo boj zoper nečuvene oblasti naše dobe, boj za gospodarsko in duševno osvoboditev človeštva. Poslavljamo se s svečano obljubo, da ostanemo zvesti naši stvari, zvesti socialni demokraciji. Za češke sodruge je govoril poslanec ,sodr. Tomašek in končno je povzel še dunajski poslanec sodr.' Schuhmeier besedo, ki je dejal: »Mi, ki smo v nedeljo slišali žvenk razbitih šip, ki smo videli to razbito steklo, spoznavamo resnico pesnikovih besed. One čepinje nam kažejo podobo vlade, ki ni razumela braniti delavskih koristi. 17. sept. je hotel pohiteti nadebuden mladenič v mater prirodo, da se je navžije vsaj za nekaj ur, zadelo pa ga je hladno jeklo in sedaj ga izročamo materi prirodi — za vedno. Oton Bretzenberger je bil dunajski otrok in v boju tega mesta za dobro in pravično stvar je padel. Mi socialni demokratje imamo danes takd vlado kakor meščanske stranke proti sebi, ker imajo te smisel za vse, le ne za ljudske koristi. Zato kličemo otakrinžani sodr. Otonu Bretzenber-gerju zadnji pozdrav. Oton Bretzenberger! Bodi ti zemljica lahka! Amen. Mati umrlega je glasno zaklicala govorniku: »Hvala vatn!* Vsi okolu stoječi pa so si obrisali solze iz oči in v trenotku na- polnili gomilo z rdečimi naglji. Razšli so se. Veličastna tihota je vladala povsod In ko so se pogrebci razšli je že krila zemlja svežo gomilo prerano mlado življenje oropanega. Bodi uverjen Oton Bretzenberger, tudi mi slovenski proletarci te ne pozabimo ! * * Poznejša poročila prinašajo žalostno vest, da z umorom Bretzenbeigerja še ni zaključena lista žrtev. Umrl je vsled strela, ki mu je prodrl spodnji del života, sodrug Fran Joahimsthaler, 19-letni ključavničarski pomočnik. Bil je vzlic svoji mladosti dober in požrtvovalen sodrug politične in strokovne organizacije. Tudi ranjeni trgovski sluga Leopold Lechner je umrl, zdravniki so pa konštatirali, da je bil vzrok smrti vnetje slepiča. Ranjenemu Wpgerbauru se je zdravstveni stan po operaciji zboljšal in se je nadejati, da okreva. Poleg teh žrtev je pa še veliko število manj ranjenih, ki so večinoma v domači oskrbi. Proti 276. je pa uvedena kazenska preiskava in je že iz dosedanjih obsodb posneti, da se hoče vlada kruto maščevati. Tisti, ki so povzročili draginjo in v rije posledici demonstracije, so seveda na varnem in niti las se jim ne bo skrivil, kajti tako zahteva naš modri kapitalistični družabni red. V znamenju hrvi. Puške so pokale in svinčenke naj bi polnile prazne želodce izkoriščanega proletariata, dne 17. m. m. na Dunaju. Tako je sklenila visoka vlada in s tem pripoznala naše vedne trditve, da zato potrebujemo tolike množice vojaštva, ker je baje denarni žakeli v nevarnosti in ker nekateri visoko-rodni gospodje ne morejo prenašati pogleda na sestradano ljudstvo. Prve salve so toraj padle in zavedno avstrijsko delavstvo je na jasnem, kako se misli pri nas rešiti socialno vprašanje. Na Dunaju .-e je streljalo na ljudstvo! Streljalo se je na ljudstvo, ki ni zakrivilo današnjih žalostnih razmer, ki je pa že leta in leta kazalo na pretečo nevarnost in kazalo tudi nešteto potov po katerih bi se dalo nevarnost odvrniti brez vseh zlih posledic za državo in nje pretežno večino prebivalstva. Vsi dobri nasveti pa so bili bob v steno in tako je končno moralo priti do vrhunca razburjenja, ki utegne postati uso-depolen, če merodajni faktorji vstrajajo tudi še nadalje na svojem trdovratnem stališču. Kri je tekla po dunajskem asfaltnem tlaku, toda to ni bila kri nepotrebnih ljudskih pa-rasitov, ki na svetu ne poznajo drugih nalog, kakor brezmiselno zapravljanje neskončnih dobičkov pridnih delavskih rok, temveč kri poštenih delavcev, ki v napornem delu kopičijo bogastvo drugim, sami pa s svojci trpe najhujše pomanjkanje in žive življenje, ki je udarec v obraz naše današnje baje humanitarne dobe. Železničarji, tudi mi smo del tega proletarijata, tudi mi vstvarjamo blagostanje drugim in sami stradamo in tudi mi zahtevamo enako vsemu drugemu delavstvu, da se naše trpljenje konča, da se nam da, kar nam po vseh pametnih človeških in naravnih zakonih gre. In tudi nam se ponuja, enako kakor našim sotrpinom v industriji in poljedelstvu, trdih svinčenk, da si z njimi napolnimo prazne želodce. Mar ni to. ironija na vse, kar se nam je vedno pravilo in pisalo o kulturni dobi v kateri živimo? Da, najhujši barbarizem je, ki s pomočjo reakcije skuša v nas zatreti vsa človečanska čuvstva, ki nas hoče zopet pahniti v tiste čase, »ko grmade so svetlo plamtele«. Toda tokrat je račun napravljen brez krčmarja in sedaj, če nikoli preje, se bo sijajno dokazalo, kako prav smo imeli, ko smo vabili delavstvo v organizacijo. Re-volucijonarji smo! toda ne revolucijonarji kakor bi si jih želela nazadnjaška klerikal-no-agrarna banda in katere najnujnejša želja bi bila, da nas vse do zadnjega postreli z manlihericami in topovi, katere smo sami plačali. Naša naloga je po vsem druga in če se burzoazija iz zgodovine ni nič naučila, potem to ni naša krivda. Pač pa vemo mi, da krvavi potoki koristijo edino le nazad-njaštvu. Torej proč ž njimi ! Revolucijonarji smo! toda naše orožje se ne kuje v tovarnah in tudi surovin nam ne dajejo rudniki. Uma bistri meč je, ki je odprl milijonom zaslepljene oči in ki se je brusil v našem prosvetnem delu. Zaman nas izzivajo, zaman pošiljajo provokaterje v naše vrste in nikdar se jim ne posreči njih hudobna nakana, če delavstvo pojmi svojo izvanredno moč, moč svojih orožnic — organizacij. In to mora v tej važni dobi poj-miti, izpopolniti mora svoje organizacije, odstraniti pa mora tudi iz svojega obližja vse, kar ni zdravo in kar še ni doseglo tiste duševne višine, ki je v zgodovinskem trenotku potrebna. Naša sila je nepremagljiva, toda le tedaj, če smo vsi za enega in eden za vse, če se brezpogojno podvržemo disciplini večine in na ta način onemogočimo vsako provokacijo in vsak poizkus deljenja naših moči. Glad in beda sta bila, ki sta nam pokazala potrebo organizacije. Glad in beda sta iz nas napravila kompaktno maso, pred katero danes trepeče ves kapitalističen svet in kdo ve, če ne bo tudi glad igral takrat odločilno vlogo, kadar vržemo današnji krivični družabni red ob tla. Ljudstvo zahteva kruha, odgovarjajo mu pa puške in sablje. Kaj je zakrivilo, da je zaslužilo tak odgovor? Prineslo je svojega rojstva uboge kosti z upadlimi obrazi in ponošeno obleko na dunajski Ring in teh pogledov ne prenašajo mogotci. Delavska para skrij se! Zgini v tovarne in delavnice, pojdi na polje in v gozd, ne kaži pa tvoje deranžirane zu-najnosti na javnih trgih, ki so namenjeni le onim, ki so baje po božji volji uvrščeni med gornjimi desettisoči. Kaj briga kapitalistično vlado in meščanske parasite tvoja beda ? Zato si ustvarjen, da zanje tlačaniš in če tega več ne inoreš, da pogineš za plotom tistega, ki si mu kopičil bogastvo. Ministrski predsednik ne čuti draginje in tudi vodje meščanskih strank je ne čutijo — torej je ni. »Svetovna kalamiteta< je, pa kaj potem. Državne blagajne, vertheimovke tovarnarjev in veleagrarcev, pa tudi farške bisage tega ne snn jo čutiti. Stradanja vajen si le ti delavec in gotovo se da tvoj hlačni pas še za eno luknjo skrajšati. Trpi, saj se ti vendar zagotavlja, da je le tvoje nebeško kraljestvo, po katerem pa, kakor kaže svetovna slika, razun tebe nihče ne hrepeni. Ce pa misliš, da ti je organizacija potrebna, potem vstopi v Marijine družbe ali pa k veterancem in vse demonstracije, ki jih te družbe prirejajo, bodo tudi. tebi dovoljene, ne da bi okušal trdih svinčenk in britkih sabelj. Lepi pojmi dvajsetega stoletja ! Seveda prihajaio sedaj in nam dopovedujejo, da se je moralo par razbitih okenj poplačati s krvjo in da se z razbijanjem okenj ne odpravi draginje. Hinavci pa ne povedo, da je bila nedeljska demonstracija demonstracija obupa, v katerega so sami spravili nesrečno ljudstvo. Kako naj bi bilo, če so vse večletne prošnje in vsi obupni klici brezuspešni ? Končno mora priti do tega, česar priče smo bili na Dunaju. Če delavec vzlic pridnemu delu in naraščajoči mezdi ne more več zadoščati vsakdanjim potrebščinam, če ne more več dobiti niti za denar strehe in če ga povsodi zasleduje živilska draginja in stanovanjska beda, je-li potem čudno, če njegova razburjenost prekorači tiste meje, ki segajo v obupnost ? In tako je danes razpoloženje r ljudstvu, zanj odgovorni pa bodo tisti, ki so te razmere povzročili s svojo protiljudsko politiko. Ljudstvo je na Dunaju in tudi po drugih krajih glasno pokazalo, da tako kakor doslej ne gre več in grozen zločin, ki bi se kruto maščeval nad državo in ljudstvom, bi bil, če bi vladajoči krogi tudi sedaj še ne hoteli okreniti. Pozabijo pa naj nikar, da jih je ljudstvo pravočasno svarilo in da je — pripravljeno. Zaimve državnih železničarjev. V ponedeljek, 18. septembra t. 1. sta se podala poslanca sodr. Tomschik in dr. El-lenbogen k vodji c. kr. železniškega ministrstva, dr. vitezu pl. Rbll-u in mu naznanila, naj se v sredo 20. septembra sprejme zastopnike koali)‘anih železničarskih organizaciji. Ob enem sta vodjo železniškega ministrstva opozorila na skrajno resen položaj. Depu-tacija zastopnikov koaliranih organizacij (Spl. pravovarstveno in strokovno društvo avstrijskih železničarjev, društvo strojevodij (Dunaj), društvo strojevodij (Praga), centralno društvo železniških uradnikov, društvo prognih mojstrov in društvo sprevodnikov) je dne 20. septemb/ a predložila železniškemu ministrstvu sledeče zahteve: Zahteve delavcev. 1. Povprečno 20odstotno zvišanje plače. To naj se uveljavi brez izjeme za vse delavce, zaposlene v dnini in akordu, za pomožne uslužbence in nosilce prtljage. Za delavce, ki so v akordu, je primerno zvišati akord tako, da se v njem v polni meri izrazi zvišanje plače. 2- Uvedbo plačilne avtomatike, ki jo je razglasiti. (Glej prilogo I.) 3. Uvedbo odmornih dopustov za delavce brez izgube zaslužka. 4. Uvedbo delovnega reda za vse delavce v vsaki službeni panogi, s katerim se določi in uredi delovni čas, plačilo za čezurno, nedeljsko, prazniško in nočno delo. (Glej prilogo II.) 5. Odločno ureditev stabilizacije in sicer: razširitev stabilizacije, zvišanje odstotnega nastavka, odpravo vsake izgube pri stabilizaciji, službena obleka naj se ne vračunava itd (Glej prilogo III.) 6. Sprejem delavk, ki so nad polovico normalnega deveturnega delavnega časa v službi, proti mesečnemu pavšalu. Nosilce prtljage je uvrstiti med stalne delavce. Zahteve poduradnikov in slug. 1. Uvedbo dveletnih napredovalnih rokov do končne plače za vse sluge. Zvišanje končne plačilne stopnje na 2000 kron za vse sluge. 2. Uvedbo primerno skrajšanih napredovalnih rokov za stareje sluge, ki so vkljub daljši službeni dobi zaostali v plači napram mlajšim slugam. Posebno se je ozirati na delavniške uslužbence, ki so bili pri stabilizaciji oškodovani na svojem zaslužku in sicer na sledeči način : a) Vsakemu starejemu uslužbencu, kateremu na podlagi dveletnih napredovalnih rokov ni mogočo za vpokojitcv z najvišjo plačo po potrebni efektivni in števni službeni dobi doseči najvišje plače, je napredovalim roke v posameznih plačilnih stopnjah skrajšati tako, da vsaki omenjenih uslužbencev pred vpokojitvijo na podlagi dopolnjene službene dobe doseže najvišjo plačo. To je razlagati tako, da morejo tudi isti uslužbenci, ki so deležni vračunanja poldrugokratne službene dobe, tekom 24 let doseči normirano najvišjo plačo; b) Vsakemu uslužbencu, ki je brez svoje krivde vkljub daljši službeni dobi v plači enak svojemu mlajšemu tovarišu, ali pa je celo v nižji plačilni stopnji, ja napredovalne roke v posameznih plačilnih stopnjah skrajšati za eno leto tolikokrat, kolikor ima stareji uslužbenec več službenih let napram mlajšemu; in sicer se naj za vsaki dve leti daljše službe skrajša za eno leto normalni napredovalih rok; c) Končno zenačenje trdot in oškodovanj za vse prizadeto delavniško osobje v smislu v vloženega predloga. (Glej prilogo IV.) 3- Ureditev stanarinskega in stanovanjskega vprašanja in sicer: Zagotovilo primerne glavnice zn zgradbo zadostnega števila personalnih hiš z zdravimi in cenimi stanovanji za osobje na vseh postajah, kjer je mogoče graditi personalne hiše. Do izvršitve te akcije 25odstotno zvišanje stanarinske doklade za vse uslužbence'. Za iiste uslužbence, kateri ne morejo dobiti stanovanj v personalnih hišah, je to zvišano doklado od- iste dobe naprej stalno izplačevati. 4. Zboljšanje postranskih dohodkov in sicer: a) Podelitev nočne doklade vsemu osobju, ki opravlja nočno službo (čuvajem, vštevši delavce) in ki je dosedaj še ne dobivajo;- b) Zboljšanje vožnih pristojbin za strojno in vla-kr spremno osobje, ter zaslužka na premijah za strojno osobje. v smislu tozadevno vloženih predlogov (glej prilogo V.); c) Uvedbo primernih službenih doklad za vse premikalno osobje (24 kron mesečno), za strokovnike v glavnih in obratnih delavnicah (40 kron mesečno), za vravnavalce prog (300 kron na leto) in za nad-kurjač« (30 kron mesečno); d) Za progne in stavbinske mojstre zvišanje pavšala od 40 na 00 kron mesečno. b. Pomnoženje normiranih mest, tako: a) da bo vsem uslužbencem, ki imajo po veljavnem plačilnem obrazcu pravico biti imenovani poduradnikom, ob doseženi plači 1200 kron zajamčeno avtomatično imenovanje poduradnikom ; a) da bo vsem delavcem in pomožnim uslužbencem po minimalni dobi izvežbanja. ki je določona v izpitnih predpisih, zajamčeno avtomatično imenovanje pomožnim uslužbencem, oziroma definitivno imenovanje. 6. Omogočitev avtomatične dosege poduradniš-kega reda pri doseženi plači 1200 kron za sledeče kategorije, oziroma uslužbence: Tiskarje, pisarniške pomočnike, višje strokovnike, strokovnike, signalne ključarje, postajne nadzornike, nadpremikače, vratarje, zapisovalce vozov, vravnavalce prog, manipulante, prtljagne mojstre, strežnike sesalk, nadkurjače, bločno signalne sluge, čuvajske kontrolorje.' Nadalje omogočitev dosege poduradniškega reda potom pripuščanja k izpitom, oziroma potom premeščanja v primerne višje službene kategorije za premikače in vravnavalce prog, pisarniške in postajne sluge, ki morajo opravljati pismena dela, oziroma ako se jih vporablja za višje kvalificirana dela, ter za skladiščne sluge in pisarje nakladnih listov. 7. Opustitev plačilne stopnje 1300 kron in uvedbo dveletnih napredovalnih rokov do končne plačilno stopnje za vse poduradnike. Zvišanje končne plače vseh poduradnikov na 3000 kron. Imenovanje strokovnikov glavnih in obratnih delavnic, strojnih, prognih, mostovnih, stavbenih in signalnih mojstrov uradnikom, ko dosežejo plačilno stopnjo 1000 kron. Pri tem pa jim je pustiti prejšnje napredovalne roke, ako so ti ugodnejši, ter se jih ne sme na nikak način gmotno oškodovati. H. V službeni progmatiki določene odmorne dopuste je podeliti vsakemu uslužbencu brez ozira na natomestovalne stroške. Bolezen, orožne vaje in drugi dopusti ne smejo prikrajšati odmornih dopustov in se jih tudi ne sme šteti kot take. 9. Končno ureditev službenih turnusov za vse uslužbence v smislu tozadevno vloženih predlogov. (Glej prilogo VI.) 10 Ureditev kazenskega postopanja v smislu predlogov, ki jih je vložila centralna personalna komisija. (Glej prilogo VII.) 11. Končno izvedbo vseh še nerešenih uvrstilnih zahtev v status c. kr. državnih železnic uvrščenega osobja nekdanje, cesar Ferdinandove severne železnice, državno železniške družbe ter avstrijske sevc-rozapadne železnice in jugoseveronemške zvezne železnice. (Glei prilogo VIII.) Zahteve uradnikov, mnuipiilnntinj in oficijantinj. I. Podelitev 25odstotnega zvišanja stanarinske doklade vsem uradnikom. 2. Uvrstitev v sedanji avtomatični plačilni obris na podlagi dovršene celokupne službene dobe. 3. Zvišanje avtomatično dosegljive končne plače od 4400 kron na 4800 kran (brez premeščanja v VI. službeni razred). Znižanje napredovalnih rokov VII. službenega razreda od štirih na tri let«. 4. V službeni pragmatiki določene odmorne dopuste je podeliti vsakemu uradniku brez ozira na nadome8tovalne stroške v sledeči meri: V službeni dobi do 5 let 14 dni *> ii ., 10 ,, 21 ,, • i ii n >» -0 ,, 28 ,, ,i ,, i. nad 20 ,, 40 ,, 5. Zboljšanje postranskih dohodkov; a) Zvišanje nočnih službenih doklad na vseh postajah na 2 kroni; b) Uvedbo akordnega nastavka 2 kroni na uro. c) Odškodnino za izvršeno čezurno delo pri ek-sekutivni službi v znesku 2 kroni na uro. 6. Podelitev 20odstotnega zvišanja dnine za ma-nipulantinje. 7. Za železniške oficijantinje je namesto krajevno razredne doklade določiti stanarinsko doklado, analogno ostalim uslužbencem in sicer: Za Dunaj s 2oodstotnim zvišanjem dosedaj veljavne krajevno razredne doklade za Dunaj določenih zneskov, za ostale postaje pa 80, 70, (10 in 60 odstotkov dunajske stanarine. 8. Vse manipulantinje c. kr. ravnateljstva za proge državno železniške družbe in c. kr. severo-zapadne železnice, ki so s 1. januarjem 1911 že dovršilo pet službenih let, je imenovati oficijantinjam z veljavo od 1. januarja 1911. 9. Podelitev aktivne in pasivne volilne pravice za volitve v personalno komisijo in pridelitev ,,sek-ciji uradnikov*1. Zastopstvo v centralnem odboru potoni izvoljenih ženskih članov personalne komisije v sekciji ženskih nastavljenk, ki jo je uvesti. 10. Določitev dopustov in sicer: Do 10. službenih hit 14 dni, do 20 službenih let 21 dni in riad 20 službenih let 28 dni. 11. Plačevanje čezurnega dela v znesku 2 kroni na uro. Zahteve celokupnega osobja. Glede reforme socialnega zavarovanja se zahteva, da v zavarovanju železničarjev proti nezgodam ne nastopi nikako poslabšanje. Posebno pa naj izostane nameravano prikrajšanje rent, ki se jih dobiva ob enem s pokojnino, tako tudi naj izostane pavšali-ranje malih rent, oškodovanje potom dvanajstinske delitve v klasifikaciji nezgodnih stopinj, kakor tudi prikrajšanje povrnitve pogrebnih stroškov. Nadalje ne smejo nastati nikake posledice, sodnijskih odsodeb. Bolniških blagajn se ne sme oškodovati na korist zavarovalnice proti nezgodam. Nadalje se zahteva, da dosedanja pariteta pri sestavi načelstva zavarovalnice proti nezgodam tudi zanaprej ostane in da se odpravi pravno izjemno stanje glede vpliva uslužbencev na upravo bolniške blagajne c. kr. državnih železnic. Zahteva se, kratko rečeno, naj g-lede zavarovanja železničarjev proti nezgodam ostane sedanje pravno stanje, za razsodišče pa se naj uvede pot po instancah. Priloge prej navedenim zahtevam. Priloga k 2. točki ,,Zahtev delavcev44. Avtomatiko ja izvršiti v stavbni in prot/ovzdrze-valni .službi: Za profesijoniste: Petkrat vsako leto po 20 vinarjev, potem vsake dve leti po 20 vinarjev. Za kvalificirane in izprašane delavce: Vsaki dve leti za 20 vin. Za pomožne delavce; Trikrat vsaki dve leti po 20 vinarjev, potem vsake tri leta po 20 vinarjev. V d e 1 a v n i š k i, k u r i 1 n i š k i in materi j a 1 n o skladiščni službi: Za profesijoniste: Petkrat vsako leto po 20 vinarjev, potem vsaki dve leti po 20 vinarjev. Za kvalificirane p o m o ž n e delavce i n p r e m o g a r j e v kurilnicah: Trikrat vsako leto po 20 vinarjev, trikrat vsaki] dve leti po 20 vinarjev, potem vsake tri leta po 20 vinarjev. Za pomožne delavce: Štirikrat vsaki dve leti po 20 vinarjev, potem vsake tri leta po 20 vinarjev. V skladiščni, postajni in prometni službi: Za kvalificirane in i z p r a š a 11 e d e-lavce: Vsaki dve leti po 20 vin. Za delavce: Štirikrat vsaki dve leti po 20 vinarjev, potem vsaki tri leta po 20 vinarjev. Za delavke: Štirikrat vsaki dve leti po 10 vinarjev, potem vsaki tri leta. po 10 vinarjev. Izraz >po meri razpoložljivih sredstev« naj se iz plačilnega r*>da odpravi. Priloga II. k +. točki ,,Zahtev delavcev44. a) Služben čas v materijalnih skladiščih, delavnicah stavbne in progovzdrževalne službe in v impregnacijskih zavodih, plinarnah, elektrarnah se zenači z onim v glavnih delavnicah ; b) Normalni delavni čas za vse delavce — iz-vzemši one, ki so zaposleni v obratnih in glavnih delavnicah — naj znaša devet ur: c) Plačevanje nad normalni deveturni delovni čas v službi doprisenega časa od (i. ure zjutraj do 8.'ure zvečer s poldrugokratno, od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj, potem od nedeljah, praznikih in prostih dneh s podvojeno dnino. Za delavce v turnusih je določiti nočno doklado i krono, ako pride nad polovico normalnega delovnega časa v ponočne ure (od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Ure nad normalni delavni čas v službi naj se plačuje delavcem v turnusih kakor drugim delavcem. Ža dela, ki so več kot navadno nevarna za zdravje in živijenje, ali pa zahtevajo večji napor ali posebno kvalifikacijo, je podobne doklade določiti v plačilnem redu; d) isti delavni čas in ista odškodnina za čezurno delo naj velja tudi za stabilizirane delavce; e) vzdržuje se temeljno načeio glede uvedbe 12 24urnega delavnega časa za premogarje v vseh vč-jih kurilnicah. Ob enem pa se naj v kurilnicah, kjer se gori omenjen turnus ne uvede, napravi isti službeni turnus, ki že obstoji v kurilnicah Dunaj I in II. Pri tem se je ozirati na to, da ne bode noben pre-mogar vsled tega oškodovan na zaslužku, oziroma napredovanju; f) dnevni normalni čas za delavce v predorih — od časa odhoda do zopetnega prihoda na zbirališče izven predora — ne sme presegati osem ur in to brez ozira na to v kateri globini predora se dela. Isti delavni čas naj velja za dela v greznicah, vodnjakih, pri vodnih stavbah ter na pobočjih in pečinah brez razlike višino; g) namesto označevanja »podajač«, »pomožni delavec«, naj se postavi poslu primerno ime kakor ,,preddelavec'1, ,,strugar11 itd. h) določbe glede temeljne plače, avtomatike, plačilnega razmerja ob premeščenju, plačilne doklade za posebna opravila itd., je sprejeti v kolikor možno enotne plačilne rede, v kolikor niso sprejete v delovne red. Priloga III. k 5. točki delavskih zahtev. a) Ureditev stabilizacije po načelu, da se uvrsti pomožne delavce v skupino C, kvalificirane pomožne delavce v skupino B in profesijoniste v skupino A. Pri tem se je ozirati na to, da se dotičnim uslužbencem ne prikrajša skupni zaslužek, odnosno da se popolnoma pokrije tristokratni povprečni zaslužek. ki ga je nazadnje dobival, s plačo in stanarinsko doklado brez vračunanja službene obleke, da bo stabiliziranih 85 odstotkov in da se jih v plačilni sto' nji 1200 kron premesti iz skupine C v skupino B, iz skupine B v skupino A in iz skupine A v podu-radniško kategorijo. Sedaj že stabilizirane naj se po predstoječih načelih primerno uvrsti. b) Stabilizacija istili delavskih kategorij podržavljenih železnic, ki so stabilizirani pri c. kr. državnih železnicah, naj se brez škode na zaslužku izvrši po načelih prejšnjega odstavka. c) Stabilizacija protesijonistov in kvalificiranih pomožnih delavcev ostalih službenih panog po predstoječih določbah odstavka a. Priloga IV. k 2. točki odstavek c zahtev poduradnikov in slug. Predlog se glasi: Stabiliziranim, ki so pri stabilizaciji bili prikrajšani na tristo- oziroma tristopetinšest-desetkratni zadnji plači, je potom posebnega ali izrednega napredovanja ali pa skrajšanja napredovalnih rokov to škodo popraviti. Na enak način se je ozirati na one, ki so bili stabilizirani s 1. januarijem 1909 in pri ka terih se ni oziralo na istočasno regulacijo, oziroma zboljšanje njih plače, ki bi ga bili deležni povodom regulacije plač; nadalje na enak način na iste, na katere se pri prejšnjih regulacijah plač ni oziralo. Priloga V. k točki 4 b zahtev poduradnikov in slug. Zvišanje enotnih nastavkov za vožnjo v službi in sicer: Za sprevodnike in zavirače pri tovornih vlakih od 18 na 20 vinarjev na uro; za manipulacijske sprevodnike pri osob-nih in tovornih vlakih od 26 na 30 vinarjev na uro. Zvišanje enotnih nastavkov za čakanje izven domače postaje (počitek izven doma); za vlakovodje in manipulacijske sprevodnike pri osobnih in tovornih vlakih od 8 na 10 vinarjev uro. Za sprevodnike in zavirače pri osobnih in tovornih vlakih od 6 na 8 vinarjev na uro. Plačevanje službenih ur sprevodnikom in zaviračem, eno uro manipulacije pred odhodom vlaka po vožnem redu in pol ure po resničnem prihodu. Pri povratku istotako eno uro pred odhodom po vožnem redu in pol uri1, po resničnem prihodu kot služben čas. Odmore do dveh ur je v zunanjih postajah vračunati kot službene ure. V postajah, kjer je daljši čas prejema ali oddaje, je faktičen čas plačati kot službene ure. Čakanje v rezervi v domači postaji je plačati sprevodniku 8 vinarjev, vlakovodji 10 vinarjev na uro. Nočne ure od 6. ure 1 min. zvečer do 5. ure 59 mir. zjutraj je plačati s 50 odstotnim poviškom mesto nočno doklade. Šolske ure je plačati kot službene ure. b) glede ureditve voznih pristojbin za strojno osofjje. 2. Ureditev odškodnine za premikanje, vzdrževanje pare in tem podobna opravila. Vračunanje službenih ur za vsa naročena dela strojnega osobja, brez ozira na to ali se vrši dotično opravilo v domači postaji ali izven nje. Izplačevanje odškodnine za vzdrževanje pare strojnemu osobju v vseh slučajih, v katerih se mora v menjalnih postajah za stroje (domačih in vnanjih) vzdrževati paro, bodisi radi pomanjkanja nadzorovalnega osobja, ali pa iz prometnih, oziroma tehničnih ozirov. Odškodovanje službenih ur naj se v smislu strokovnjaškega mnenja iz 1. 1907 določi 8 vinarjev na uro za strojevodjo in 4 vinarje za kurjača. c. glede ureditve premij za strojno osobje. Premije na premog je urediti na ta način, da se za vsakih 1000 reduciranih kilometrov določi trdno pristojbino kot minimalno premijo. Višino minimalne premije naj se določi deloma po skupinah turnusov deloma pa po strojnih vrstah in prognih razmerah. V nobenem slučaju pa ne smejo biti nižje nego 50 odstotkov zasluženih vožnih pristojbin. Končno ureditev zajamčenih premijskih nastavkov za vsakih 1000 kilometrov naj določijo zaupniki posameznih kurilnic sporazumno s c. kr. državnoželezniškimi ravnateljstvi za vse skupine turnusov, pri čemer so prizadeti obvezani napraviti pravično razmerje med vožnimi pristojbinami, službenimi urami in zaslužki na premijah, da se odstrani in zenači izvenredne razlike pri postranskih pristojbinah. Priloga VI. k 9. točki zahtev poduradnikov in slug. a) skladiščno osobje. Odpravo 24/24urnega službenega turnusa v vseh skladiščih in uvedbe 12/24urnega turnusa. Uvedbo najmanj dveh službe prostih nedelj v mesecu; vsled tega pa ne sme nastati nobeno poslabšanje za iste, ki že imajo več prostih dni. Uvedbo deveturnega delovnega časa na dan v skladiščih. Za skladiščne uslužbence, ki so zaposleni v delavnicah, kurilnicah in materijalnih skladiščih, je uvesti 52‘/.>urni tedenski delpvni čas in vsako soboto popoldne prosto. V skiadiščih za tovorno blago zaposleni uslužbenci naj bodo prosti popoldne ob predpražnikih pred velikonočno in binkoštno nedeljo in božičnim dnem. Odškodnino za vsako opravljeno čezuro z 1 krono. Pri tem je vsako začeto uro računati kot celo. bJ tiskarji. Uvedbo šesturnega dnevnega delovnega časa analogno pisarniškemu osobju. Odpravo čezurnega dela ter nedeljske in prazniške službe. Le za slučaj nujne potrebe dovoljeno čezurno delo je plačati z 1 krono na uro. c) strezaji sesalk, strojni nadzorniki, strojniki, prernikalni in vozovno nadzorno osobje, larnpisti. Brezpogojno uvedbo 12/24urnega službenega turnusa in podelitev službe prostih dni v vsakem mesecu. d) progni vravnavalci. Določitev natančnega službenega reda in podelitev posameznih prostih dni v mesecu za progne vravnavalce. e) signalni ključarji. Določitev gotovega dnevnega normalnega delovnega časa in odškodnino za opravljeno čezurno delo. /l vlakospremno in strojno osobje. Postavljanje turnusov sporazumno z oso-bjem po sledečih načelih: 30 odstotkov službe, 25 odstotkov počitka izven doma in 45 odstotkov počitka doma. Dvakrat v mesecu 36urni nadomestni počitek. Vporaba v rezervi se ne sme dovoliti izpod 40 odstotkov počitka doma. Pri tem se je ozirati na 36urni nadomestni počitek v mesecu. Komisijo za turnuse Voli osobje potom uradnih glasovnic za dobo dveh let. Turnuse se mora brezpogojno vpoštevati. Postavljanje turnusov se sme izvršiti le sporazumno z izvoljenimi zaupniki osobja. K vsaki potrebni spremembi veljavnih turnusov je pritegniti zaupnike. Ureditev službenega časa za strojno osobje, ki opravlja rezervno službo, na ta način, da nastopi po 12urni službi vselej reden 24urni počitek. Odpravo 24urne službe in uvedbo 12urne službe, kateri mora slediti 24urni počitek, za strojne mojstre in nadkurjače. 20. točno obstoječih predpisov za odmer-jenje službe in počitka je črtati. Službene predstojnike in uslužbence, ki jim je od časa do časa poverjena določitev osobja, je ob zagroženju stroge kazni storiti osebno odgovorne za primerno izvajanje pred- pisov glede službe in počitka. Tozadevno nadzorovanje je poveriti kontrolorjem kasarn. Na dotični predpis se ne ozirati je dovoljeno le v slučaju izvenrednih dogodkov (elementarni dogodki, ako skoči vlak iz tira itd.) proti primerni odškodnini za intenzivnejše delo. g) vratarji. Popolno odpravo 24/24urnega službenega turnusa za vratarje na vseh postajah. Na postajah s trajno nočno službo je uvesti 12/24urni službeni turnus, na vseh ostalih postajah pa kot prehodni štadij 16/24urno službo. h) zapisovalci vozov. Uvedbo 12/24urnega službenega turnusa za vse zapisovalce vozov, ki opravljajo službo v turnusih. Za vse ostale zapisovalce vozov, ki opravljajo le dnevno službo, je določiti najmanj dva službe prosta plačana dneva v mesecu. i) čuvajsko osobje. Ureditev časa službe in počitka za čuvajsko osobje na vseh premikalnih postajah in dunajskih lokalnih progah na 12/24urno, na vseh ostalih progah na 16/24urnoin končno na vseh progah z rednim obsemurnim nočnim počitkom na 16/l6urno službo in počitek. j) delavniško in hurilniško osobje. Delovni čas delavcev, katere se smatra za delavniške delavce in za uslužbence v kurilnicah, obratnih vodstvih in kurilniških ekspoziturah naj konča ob sobotah ob 12. uri opoldne, pri čemer se pusti najpotrebnejšo omejeno rezervo, kakor je to pri južni železnici. k) 'pisarniški in postajni sluge. Uvedbo 12/24urnega službenega turnusa za vse postajne sluge, ki opravljajo službo v turnusih. Ža vse ostale postajne sluge pa uvedbo 42urnega tedenskega delavnega časa. Za pisarniške sluge naj se določi enak služben čas kakor za uradniško osobje. I) čistilci vozov. Uvedbo 12/24urne službe. Podelitev dveh 36urnih nadomestnih po-čitnih dni v mesecu za vse, ki ne opravljajo službe v turnusih; od teh dveh dni naj pride eden v vsakem mesecu na nedeljo. m) drugi uslužbenci. Zapuščanje postajnega kraja naj se dovoli vsem poduradnikom proti primernemu javljenju pri službenem predstojniku Postajnim vodjem naj se dovoli zapuščanje njih postajnega kraja, brez da se morajo prej javiti, ob dneh, kadar so službe prosti.' Za progne mojstre je uvesti dva prosta dneva v mesecu v vseh ravnateljstvih, kjer to še ni uvedeno. Preureditev sistema službene razdelitve pri brzojavni, prometni in komercijelni službi sporazumno z zastopniki eksekutivnega osobja. Kot najvišje načelo naj velja, da se na postajah z nočno službo odpravi 16/16urna služba in mesto nje uvede 12/24urna služba. Od postajevodij, ki so sami na postajah (brez prideljenih), se ne sme zahtevati daljša služba nego kvečjemu 14 ur na dan; kar je več službe, je na vsak način prideliti še drugo moč (postajnega mojstra). Nadomestovalec mora pravočasno priti, da je mogoča redna prodaja službe še med službenim časom oddajajočega. V izključno komercijelni službi je določiti dnevni služben čas na osem ur na dan. Do preureditve sistema službene razdelbe naj uvede c. kr. železniško ministrstvo za brzojavno, prometno in komercijelno službo sledeče olajšave: št. Službena razdelka Olajšava, po intenziteti. 1. Nepretrgana služba 12 ur službe in 24 ur po dnevi in po noči nepretrganega poredno čuvanje). čitka. Enkrat na teden na-domestovalca za 16 dnevnih ur, vsled česar sta oba službujoča enkrat na teden po 32 ur službe prosta. 3. Na postajah, kjer je en sam nameščenec z več nego 14-urno službo na dan (1 predstojnik). 4. Na postajah, kjer je en sam nameščenec s službo do 14 ur. Namestitev prideljen-ca (postajnega mojstra) in razdelitev službe kakor pod številko 2. Enkrat na teden nadomestitev za 24 ur. Vsaka četrta nadomestitev naj pride na nedeljo. Popolnoma prost delavnik vsake 14 dni. 2. Dnevna in nočna služba z najmanj peturnim nepretrganim nočnim počitkom (1 predstojnik in 1 pri-deljenec). 5. Pri izključno komercijelni službi z delavnim časom nad osem ur na dan. Uvedbo nedeljskega počitka za Signalne mojstre analogno prognim mojstrom. Uvedbo najmanj dveh prostih dni v mesecu za signalne mojstre. Tam, kjer so tozadevne norme že uvedene, odnosno je tozadevno kaj boljšega v navadi, se seveda ne sme spremeniti na slabše, temveč naj se uvede v tem slučaju proste dni za vse uslužbence v isti višji meri. Prost popoldan ob sobotah za vse v delavnicah in kurilnicah zaposlene kancliste analogno delavcem. Skrajšanje' službenih ur v administrativni službi eksekutivnih mest na sedem ur in uvedbo enako dolgega delavnega časa pri c. kr. progovzdrževalnih sekcijah kakor pri c. kr. državno železniških ravnateljstvih. Uvedbo nedeljskega počitka v pisarnah in skladiščih. Priloga VII. k 10. točki zahtev poduradnikov in slug. i Predlogi se glasijo: 1 Opustitev vsake grožnje s kaznijo pri odlokih od strani c. kr. železniškega ministrstva, državnih železnic in posameznih službenih mest. Poučevalen vpliv na osobje v vzgoje-valnem smislu. Cim možnejšo omejitev denarnih kazni kot kazni za ravnanje proti redu. 2. Spremenitev določb o kazenskih posledicah v tem smislu, da se iste izvaja le tedaj, ako jih disciplinarni zbor posebej izreče (kakor n. pr. podalšanje napredovalnega roka za eno leto). Pri enakosti glasov se j smatra predlog glede kazenskih posledic kot odklonjen. V disciplinarnem postopanju je dovoliti pritegnitev pravnega zastopnika in enega uslužbenca železnice. Železniško ministrstvo se prosi, da čim-prej spremeni služben red s sodelovanjem vseh sekcij centralnega odbora. Priloga VIII. k 11. točki zahtev poduradnikov in slug. Ta priloga se tiče uslužbencev podržavljenih železnic. Čuvajsko osobje vseh c. kr. državnih železnic. Končno zenačenje službene obleke za čuvajsko osobje, uvrščeno v III. kategorijo slug, z ostalimi slugami in sicer glede kakovosti in količine, kakor tudi glede nošne dobe. Natančnejše poročilo o izidu deputacije priobčimo v prihodnji številki. Uslužbenci in delavci c. kr. drž. žel. pozor! Člani provizijskega sklada za uslužbence in delavce I Železničarji, sodrugi, tovariši! Funkcijska doba odbora provizijskega zavoda c. kr. državnih železnic za uslužbence in delavce je potekla in v kratkem bodo volitve v odbor provizijskega zavoda. Z ozirom na eminentno važnost te institucije, v kateri se soodloča ne le o statu-taričnih pravicah članov temveč tudi o posebno važnih nalogah, ki še niso rešene in katerih izvedba zahteva neustrašne svoje dolžnosti se zavedajoče može, je potrebno da člani tega zavoda kakor en mož nastopajo za kandidate, ki jih priporoča organizacija. Tovariši, sodrugi! Organizacija, ki je skupno z zaupniki postavila kandidate Vam priporoča izkušene može, katerih večina je že bila v odboru. Ti možje so glede poznanja starostnega zavarovanja že izkušeni in so dokazali svojo zmožnost in se zavedajo svoje dolžnosti. Pretečena poslovna doba odbora provizijskega sklada je bila bogata ne le na delu, temveč tudi na uspehih in odstopajoči možje lahko rečejo, da so starostnemu zavarovanju pri c. kr. državnih železnicah odprli nova pota, ter jih izpopolnili v korist članov. V pretečeni dobi se je izvedlo ne le vračunanje 40% stanarinske doklade, pol-drugokratno vračunanje službene dobe za odmerjenje provizijskega temelja za sprevod-niško osobje, zvišanje odmerjalnega temelja za v dnini zaposleno osobje od 70% na 85%, temveč še celo vrsto drugih jako važnih zadev, ki spadajo k čuvanju statutaričnih pravic članov. Članom odbora se je tudi posrečilo glede sprejema delavcev ukreniti potrebno, kar omogočuje močno omejitev šikan, katerim so bili delavci v prejšnjih časih izpostavljeni. Posrečilo se je odboru tudi združitev provizijskega sklada c. kr. avstrijske severozapadne železnice s skladom c. kr. državnih železnic pod ugodnimi pogoji; nadalje ugodnosti za delavce podržavljenih železnic glede sprejema v provizijski sklad c. kr. državnih železnic, kakor tudi glede doplačevanja pri zasebnih železnicah dovršenih let. Tudi glede stanovanjske oskrbe je odstopajoči odbor mnogo storil in ob progah c. kr. državnih železnic stoječe personalne hiše glasno pričajo o intenzivni delavnosti odbora. Mnogo uspešnega dela! In vendar še čakajo bodoči odbor rešiti, da se izpopolni od prejšnjega odbora pričeto delo. V prvi vrsti je upravičena zahteva poldrag obratnega vračunanja službene dobe •za premikalno osobje; razširitev vštevanja 40% stanarinske doklade na vdove in sirote članov provizijskega sklada; znižanje splošne službene dobe od 35 na 30 let ; zvišanje odmerjalnega temelja za delavce od c9570 na 100°jQ; poldrugokratno vračunanje službene dobe za vse eksekutivno službo opravljajoče osobje, kakor tudi za kotlar-ske kovače; istotako bo treba z vso odločnostjo zastopati upravičene želje članov bivše državno Železnike družbe. Tudi zahtevo za spremembo pravil provizijskega sklada, potom katere se razširi delokrog odbora, se mora na novo obravnavati. In ne v najzadnji vrsti je z ozirom na katastrofalno stanovanjsko bedo potrebno, da se prihodnji odbor z vso odločnostjo brigu, da pride stanovanjska oskrba v hitrejši tempo, v kolikor dopuščajo sredstva provizijskega sklada. Da je za to delo treba celih mož. ni treba še posebej povdarjati. In te može Vam priporoča organizacija skupno z,zaupniki organiziranih avstrijskih železničarjev, da jih izvolite. Ne dajte se oplašiti po obrekovanju in žuganju, ki jih rabijo naši nasprotniki pri vsaki volitvi in s tem priznavajo svojo slabost! Sledite klicu Vašega razuma, ki Vam pravi-. » Vočigled uspešnega delovanja ni 'mogoče drugo, kakor da volimo iste, ki so zvesto in odločno 'nastopali za interese članstvu in ki bodo to tudi zanaprej storili.« V izvolitev Vam priporočamo sledeče kandidate: Odborniki: 1. Lampreth Rudolf, strojevodja, kurilnica Hiitteldorf. 2. Strasser Karol, nadsprevodnik, Dunaj 1 3. Kneidinger Konštantin. mesni mojster, Dunaj II. 4. Herzog Ivan, sprevodnik, Dunaj II, 5. Rossler Josip II, sprevodnik, Dunaj II, 6. Heider Eberhard, ključavničar, strojna delavnica Floridsdorf, 7. Houzar Leopold, pomožni zapisovalec voz, Dunaj sev. žel., 8 Beck Alojzij, mizar, delavnica .Jed- lesee. 9. Neu Teodor, strokovnik, delavnica Dunaj I, 10. Schneider Ferdinand, zidar, progo-vzdrževalna sekcija Dunaj III, 11. Schnobricli Josip, bločno signalni sluga Penzing, 12. Gollerstepper .Josip, Strokovnik, Dunaj, glavni carinski urad. Železničarji, tovariši, sodrugi! V Vasem interesu je, da volile gori navedene kandidate, ki so jih postavili in Vam jih priporočajo v izvolitev zaupniki organiziranih železničarjev. O vsaki volilni slepariji ali vplivanju naj se takoj pošlje resnično poročilo z navedbo prič Uredništvu „Železničarja“ v Trstu, ulica Iioschetto o. Eksekutiva oi■ganiziranih avs trijsk i h železničar j e v Dopisi. Državnoželezniška kurilnica v Ljubljaui se je v zadnjem času začela nekako razvijati in menda nas ne loči več dolga doba, ko nam iz nje nastane navadna prisilna delavnica. Nekateri gospodje v njej so si prilastili popolnoma nove manire in človek, ki jih bliže ne pozna, bi si prav lahko mislil, da ima opraviti s pastirji in pastirčki. Ko je zginil zloglasni Poka de Pokafalva iz načel-niškega mesta, smo se prav res veselili in domišljali smo si, da so ž njim zginile tudi rovtarske manire. Sedaj bo pa že kmalu treba priznati, da je star pregovor, ki pravi: »Es kommt selten was besseres nach« še umesten. Upamo, da bodo za enkrat te vrstice zadostovale in jako neprijetno bi nam bilo, če bi bili prisiljeni odmotati tisti ovite«. v katerem hranimo topove precej velikega kalibra. Kurilniški profesijonisti in delavci ! pamet, pamet. Mar ne vidite kam jadrate ? 12. ura se bliža. iz Pragerskega. Ker do danes še nihče ni naznanil javnosti, kakšne razmere so na Pragerskem odkar je prišel revident Schneider za postajenačelnika, so me razmere prisilile, da povem jaz kako se tukaj postopa s slovenskimi delavci. Tukajšnji postajena-čelnik revident Schneider je zagrizen nemški nacijonalec in se hoče vedno šteti za velikega prijatelja delavcev. Kakšno je njegovo prijateljstvo, pa naj za danes zadostujejo tele vrstice: Ko je Schneider septembra 1910 prišel na Pragersko, je ukazal uradnikom in delo-vodjem, da morajo z delavci govoriti samo v nemškem jeziku, delavcem pa je prepovedal, tudi med seboj govoriti slovensko, z vzrokom, »da mora on tudi vedeti, kaj delavci med seboj, govorijo«, ter rekel, kdor ne bo vpošteval njegovih ukazov, bode vsak premeščen iz Pragerskega. V resnici pa se je drugače obrnilo. On je kar naenkrat rekel: »Jaz rabim v službi nemške, dobro kvalificirane in omikane delavce«. (Odkar teče železnica skozi Pragersko so bili slovenski delavci dobri.) Da, pa takšne dobi, kakor jih on želi, je pa deset slovenskih delavcev, ki so bili že 1—2 leti v službi, ter za vsakovrstne službe že izurjeni, odpustil iz službe, in vzel nemške in sicer zategadelj, da jih potem tukajšnji Reichsbundlerji Gros, Štern. Sorec in drugi obdelujejo za pristop k društvu »Reichsbund deutscher Eisen-bahner«. Kako jih isto potem varuje, je razvidno iz sledečih slučajev : Ce en delavec »Reichsbilndler« v službi pri razkladanju kaj pokvari ali polomi, potem se napiše »Thatbestand« (»najdeno v vozu tako pokvarjeno«). Da se dotičnemu delavcu nič ne zgodi, se ga nauči kaj ima govoriti, če bi bil vprašan. Ako pa slovenski delavec kaj napravi, se ga nahruli z vsakovrstnimi psovkami ter naznani. Dne 25. julija t. 1. je bil l. balon ocetne kisline, 8. avgusta t. 1. en zaboj konjaka od nemških novincev potrt. »Thatbestand« se je naznanilo kakor gori omenjeno. Reichsbundlerji imajo pri tem gospodu veliko pravico in prednost povsod, n. pr. če je kakšen uslužbenec bolan, ali na dopustu, potem ga vselej namestuje le Reichs- bundler, akoravno je za 7—8 let mlajši v službi, kakor eden drugih delavcev. Ta fini gospod, pa je še uslužbencem pravil, da je bil tudi on soc. demokrat in tudi organiziran (?) Mogoče, ali prepričan soc. demokrat ni bil nikoli, kar njegovo postopanje dovolj jasno pove, in to je obžalovanja vredno. Če pojde tako naprej, bodo morali slovenski delavci v svoji domovini od lakote poginiti, ali pa si iskati kruh v Ameriki. Čas bi že bil, da se temu gospodu njegovo postopanje ustavi, da bode vpošteval tudi slovenske delavce. Organiziran slovenski delavec. Domače vesti Društvo „Ljudski oder" v Trstu. V sredo, dne 4.' oktobra predava v „DeIavskem domu" v Trstu ul. Boschetto 5, II. nadstropje sodrug dr. Henrik Tuma o aktualnem predmetu draginja, nje bistvo, postanek in razvoj. Začetek točno ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Vprašanje o draginji je že kot stalna točka na dnevnem redu in vsi občutimo nje kruto silo. Sodrug govornik nam bo v svojem predavanju raztolmačil bistvo, postanek in razvoj draginje. Pridite torej ta dan vsi v Delavski dom, da se natančno poučite o tem vprašanju. Nikdc naj ne manjka! Shod nacijonalne internacijonale v Trstu. Razne nacijonalne organizacije, slovenske in nemške so se vedno ljuto napadale. Sedaj pa so se združile nacijonalno internacijonalo. 'Z velikim bobnanjem so sklicale 28. m. nv železničarski shod v prostore prejšnega dr-žavnouradniškega kazina. Za ta shod so bili izdani trojezični letaki s podpisi: Zveza ju-goslov. železničarjev, Društvo jugoslov. žel. uradnikov in Ortsgruppe Triest des Deutsch-Osterr. Eisenbahnbeamtenvereines. Shod, ki ga je otvoril g. Černigoj ob 8. uri 20’, je trajal celih 40 minut. Navzočih je bilo kakih 500 oseb, katerih je bilo dve petini slovenskih nacijonalcev, ostali pa socialni demokraije, katerih ni bilo več mogoče obvestiti o našem, prejšnji večer storjenem sklepu. Poročevalci na tem shodu, gg. Heinz, Škerjanc in Černigoj so vsi trije v 20 minutah rešili svojo nalogo. Gosp. Heinz je med drugim navajal zahtevo draginjske doklade 200 kron na leto za vse brez razlike. Rekel je tudi, da bodo sedaj pograbili kravo za rep in ne za glavo kakor zadnjič. Nacijonalne organizacije stavijo termin 30. septembra. Sodr. Falk, ki je prišel za goriomenjenimi poročevalci do besede, je postavil v pravo luč nacijonalno internacijonalo, katere delovanje je bilo v vednem nasprotju z interesi železničarjev. Navedel je socialnodemokratične predloge v zbornici, proti katerim so glasovali nacijonalci. Sedaj so slovenski in nemški nacijonalci v bratskem objemu, prej so se pa ljuto napadali. (Medklic: Glad nas tira skupaj!) Nato je sodr. Falk izjavil, ako vstopijo nacijonalci s 1. oktobrom v gibanje, se naše delavstvo ne bo ž njimi strinjalo (Jaklič: Dol ž njim!) Mi se ne damo voditi od nacijonalcev. Nazadnje se je glasovalo v resoluciji, v kateri pa ni postavljen noben določen termin za pričetek gibanja. Ob 9. uri zvečer je bil shod že končan. Preprečena železniška nesreča. Na progi državne železnice nad Trstom je 22. m. m. samo skrajna paznost železničarja preprečila velikansko nesrečo. Ob pol 9. zjutraj sta se na progi med Rocolom in Vardeljo srečala brzovlak št. 501 in osebni vlak št. 16, toda na en^m tiru in komaj se je posrečilo ustaviti oba vlaka tako, da sta si stala nasproti oddaljena drug od drugega komaj deset metrov. Brzovlak št. 501, ki ima med drugimi vagoni po en voz iz Vlissingena, Prage Draždan in Berolina, je imel 20 minut zamude. Vsled tega je uradnik v Roccolu pustil iz Trsta pravilno prihajajoči osebni vlak št. 16 dalje. Med tem se je pripeljal brzovlak od nasprotne strani skozi vrdeljski tunel. Takorekoč zadnji hip je opazil strojevodja Zalaudek, ki je vodil stroj brzovlaka, da ima nasproten vlak pred seboj. Ne da bi trenutek premišljal je z naj večjim naporom pritegnil za voro in posrečilo se mu je, da je kljub hitrosti 50 kilometrov, s katero vozi, brzovlak navzdol, ustavil še preden se je bil mogel ustaviti osebni vlak, ki vozi tukaj s 30 kilometri brzine. Padec znaša na tem mestu 25 stopinj. Deset metrov drug od drugega sta se ustavila vlaka. Le trenutek zamude pa bi bila strašna katastrofa neizogibna. V obeh vlakih je bilo 130 potnikov, ki imajo le osobju zahvaliti zdrave ude. Kako je prišlo do dispozicij, ki so povzročile to nevarno vožnjo, še ni natančno dognano. Gotovo je, da je bilo sporazumljenje med postajami otežčano, ker je strela dan prej poškodovala telefonsko zvezo. Prometna uradnika v Roccolu v Trstu sta suspendirana in uvedena je preiskava. Pri tem bi pa kazalo, da se ne bi iskali samo krivci, ki tiče morda drugod, kakor jih iščejo ampak da bi se železniška uprava pobrigala tudi za tiste, ki so preprečili veliko katastrofo. Kakor nam poročajo, je n. pr. strojevodja Zalaudek že enkrat na podoben način preprečil nesrečo. Pa vendar je v svoji karieri zaostal le zato, ker ni priliznjenec in potuhnjenec. Bila bi torej lepa prilika, da bi mu zdaj vsaj vrnili kar so mu vzeli in mu dali, kar bi itak že moral imeti. Prostor, kjer se je preprečila ta katastrofa, je nesrečen. Pred kratkim je prav tukaj padel kurjač Adam Seme vsled prenaporne službe s stroja in se pobil. Odkar teče ta železnica, pa je bilo na tem koščku še več drugih nezgod. Zaspan voznik in železnica. Pri žalski pivovarni zaposleni voznik France Stranjšek je nedavno peljal pivo proti Braslovčam. Trdno je zaspal na vozu in ni opazil, da se mu bliža železniški vlak, ko je privozil na železniško križišče. Strojevodjevi previdnosti je zahvaliti, da ni vlak trčil ob voz, ker ga je prej ustavil. Konji so počasi vozili dalje, kmalu pa so pri nekem jarku zvrnili voz. Stranjšek se je šele prebudil, ko je padel na tla, a tako srečno, da je odnesel zdravo kožo. Zaradi svoje nemarnosti pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Železniška nesreča pri Podgorju. Pri poštnem vlaku, ki je peljal iz PodrošSice v pondeljek ob 8. zjutraj seje utrgal in skočil iz tira zadnji voz vlaka med postajama Podgorje in Bistrica. Nesrečo je opazil šele železniški čuvaj pri Podgorju, ki je ustavil vlak. Voz je imel zlomljeno prednjo os in polomljena peresa. Nesrečo je povzročila krava, ki je prišla med zadnji in predzadnji voz in bila povožena. Voz je bil k sreči prazen. Naložili so ga na draisino in odpeljali v Celovec. Vlaki v Celovec so morali voziti z velikimi zamudami čez Beljak in odtod po progi južne železnice v Celovec. Zdaj je proga zopet popravljena in promet normalen. Med Zidanim mostom in Dobovo, ker je južna železnica povsod odstranjevala čuvaje in jih nadomeščala z delavci, jih sedaj zopet nastavlja. Je pač treba vedno nekoliko nesreč, preden pride železnica do spoznanja, da je preveliko varčevanje pravzaprav največja zapravljivost. O internacionali internacionaicev je poročalo meščansko časopisje: »Na Dunaju zboruje sedaj na narodni podlagi osnovana koalicija železničarskih organizacij, ki obstoja iz nemško-avstrijskega društva železniških uradnikov, iz državne zveze železničarjev in iz slovanske Lige, katera zopet obsega češke, poljske in slovenske železničarske organizacije. V vseh vprašanjih se je dosegel popolen sporazum in so sestavili memorandum, ki ga predlože vodji železniškega ministrstva dr. pl. ROllu.« To je njih komunike in poleg tega se te narodne laži-organizacije še bahato tolčejo po prsih, češ, da se nemške, češke in poljske organizacije strnile v močno falango, tako da tvorijo močan jez in protiutež socialno - demokra tičnim organizacijam. Kakšen namen za- sleduje ta sveta zveza vseh narodnošovi-nističnih laži organizacij v boju železničarjev proti vladi ? Tajne in temne sile, ki so skovale to čedno in plemenito zvezo, morajo res biti tako n očne, da so brez obotavljanja vrgli svoje narodne ideale med staro šaro. Toda internacionalna družba za vzdrževanje nacionalizma bo zaman vodila boj proti socialni demokraciji namesto proti vladi. Bodočnost postavi to čedno družbo v pravo luč! Občinske volitve v Spodnji Šiški, odnosno priprave za nje so našim ubogim jugoslo-vauoin zmešale še zadnje ostanke tistega človeškega dela, ki ga imenujemo pri normalnih ljudeh možgane. Zadnje dni pred volitvijo so reveži kar besneli in streljali kozle enega za drugim. To je sicer njih privatno veselje in hi bili mi gotovo zadnji, ki bi se zato zanimali, če bi ne bili naši zdravi udje vsled teh pajacad v nevarnosti. Enkrat smo gospode že opozorili, da hočemo v službi mir, rade v olj e pa smo jim na razpolago kadarkoli in kjerkoli izven službe žele. Z vso odločnostjo pa zahtevamo, da se pojavi, kakor v noči od^ 14. na 15. m. m. nikdar več ne ponove. Če ne ve strojevodja priprege vlaka 1772 kdaj ima prihod v Ljub-ljavo in če ne ve, da rdeče luči na zna-menjdd plošči tudi po novih predpisih označujejo »Stoj«, potem je naloga odgovornega faktorja v prometni pisarni, da ga o tem pouči, odnosno poskrbi, da ga drugi pouče. Nikakor pa ne grč, da se opravlja nočno službo, za katero plačuje uprava tudi nočno doklado, na tak način, da je cela vrsta ljudi v nevarnosti in to le vsled malomarnosti posameznika, kateremu poleg znanja manjka tudi vest. Gospodje, »svaka sila do vremena«, če pa želite boj, potem smo pripravljeni. Doslej smo zamolčali .marsikak smrten greh in smo celo trpeli nočne posete oženjenih | nadsprevodnikov v divnem naročju brhke gorenjke ter se nismo brigali zato, kdo mesto njih »schwarz« opravlja službo. Toda tudi naša potrpežljivost ima meje in te so neposredno pred nami. Menda se razumemo! Našim narodnjakarskim frazerjem v prevdarekl Ko se je počelo značilno gibanje na vseh avstrijskih železnicah, so seveda tudi miši patentirani veleumi zagnali velikanski vik in krik, kakor da imajo najmanj par milijonov železničarjev v svojem taboru. Lagali in obrekovali so na vse pretege in končno so si še iz prsta izsesali nerodno bajko, ki naj bi jih v javnosti pokazala kot važne faktorje, s katerimi je prisiljena tudi vlada računati. Pozvani so bili v železniško ministerstvo, da tam razpravljajo o zahtevah železničarjev — ta bajka se je širila od postaje do postaje Toda laž je imela vedno le kratke noge in tako je tudi pri tej priliki vodja železniškega ministrstva na tozadevno vprašanje pojasnil sodr. Tom-schiku in dr. Ellenbognu, da so te vesti popolnoma izmišljene. Kaj torej delajo gospodje vodo, ko vendar ves svet vč, da je vsa njih baharija le prazna slama, ki ne škoduje le vsem železničarjem temveč posebno še njim samim. Bi li ne bilo za gospode bolje, da se nekoliko ozro po svetu in se pouče kaj se drugje godi? Po našem mnenju gotovo. Opazili bi namreč, da je njih taktika jako nezdrava in zato naj jim služi v zgled zveza državnouradniških društev, ki je zborovala pretečeni mesec na Dunaju. Tudi tam so se sešli gospodje in morda boljše duševne potence, kakor so naši ne-vedneži in sramovali se niso priznati, da glad boli. Da, šli so še dalje. Naročili so vodstvu zveze, da poišče stika z železničarsko organizacijo — seveda ne z jugoslovansko — in da skupno ž njo pripravi akcijo, ki bi tudi državnim uradnikom pripomogla do uspeha. In še dalje so šli. Naročili so zvezi, da proučava ustanovitev koalicije vseh avstrijskih društev nastav-ljencev. To, gospoda okrog Z. J. 2. so pojmi, ki dokazujejo, da tudi duševni prole-tarijat pojmuje potrebe časa. Vi seveda tega ne bodete razumeli, ker nimate predpogojev za tako umevanje. Svetovali bi vam pa v vašo lastno korist, da mesto zgage, ki jo delate sami sebi in drugim, rajši obračate pozornost na vaše stanovske tovariše drugih narodov in da iz početja teh izvajate tudi zase vam prepotrebna navodila. Lepo je sicer če se človek navdušuje za svoj jezik in narod, toda to naj stori v svojo lastno korist, odnosno v korist razreda kateremu pripada. Greh in neumnost ob enem pa je, če se kdo obeša za škrice meščanski frakariji, ki ima za delavni razred v najboljšem slučaju le oslovsko brco. Mi seveda pozdravljamo sklepe »Zveze državru*uradniških društev na Dunaju« in bomo v danem slučaju tudi dokazali, da se nihče ne vara kdor računa s pošteno delavsko solidarnostjo. Morda se tudi vam v prihodnjem stoletju oči odpro, če bodete dočakali Matuzalovo starost in sežgali knjige Sv. Šeinbilje s katerimi se še dandanes preveč po nepotrebnem ukvarjate Aspirant. Odmev železniške nesreče pri Uherskem. Pred praškim trgovinskim sodiščem je te dni sklenila železniška uprava poravnave z desetimi, vsled železniške nesreče pri Uherskem na Moravskem dne 25. decembra 1909. prizadetimi ponesrečenci Plačati jim bo morala 580.000 kron odškodnine. Dalje je isto sodišče prisodilo drugim ponesrečencem na odškodnini znesek 25.800 kron. Železniški erar pa ima na vratu še nekaj pravd pri tem sodišču in tri v Chrudimu. Znižanje železniških tarifov. Železniško ministrstvo je odredilo 507«no znižanje tarifov za prevoz krompirja zelenjave in sočivja. Dalje tudi za turšico in otrobe. Državni zbor. »Narodni Listy« poročajo z' Dunaja, da namerava vlada glede na draginjo ukrediti sledeče: Znižanje voznih cen, povišanje uvozne množine srbskega mosa in uvoz argentinskega mesa do konca letošnjega leta ter povišanje dohodkov nižjim državnim uradnikom. Državni zbor se snide 5. oktobra. Zasedanje bo trajalo 75 dni. Predvsem se bo pečalo z draginjskim vprašanjem. INOZEMSTVO. Dvojen umor na železnici. Iz Naumburga, dne 26 m. in., javljajo: Včeraj sta na postaji Apolda vstopila šofer Franc Laue in trgovec Streitz v osebni vlak z voznima listkoma za Naumburg. Sedla sta skupaj v oddelek drugega razreda. Naenkrat so zadoneli streli Potniki in železniški uslužbenci, ki so prihiteli, so našli oba nezavestna; vsak je imel rano v sencih. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer sta umrla. Velika železniška nesreča. Iz Oporta na Portugalskem poročajo o veliki železniški nesreči. Lokomotiva brzovlaka je skočila s tira v trenotku, k * se je nahajala večina vagonov na mostu čez reko Duero. Most se je utrgal in 8 vozov je padlo v reko. Strojnik, kurjač in mnogo potnikov je utonilo. Število mrtvih še ni natanko dognano. Gospodarski pregled. Kaj nudi vlada državnim železničarjem ? Sredi septembra t. 1. je vlada objavila obširno izjavo, v kateri pravi, da finančna sredstva ne dovoljujejo, da bi se izpolnile vse zahteve državnih železničarjev, ker bi bilo za to treba mnogo milijonov. (Par dni poprej pa je izjavljala, da ne pozna železničarskih zahtev.) Storila bo za sedaj, kar more. S 1. oktobrom bo regulirala delavske plače, kjer zaostajajo za drugimi okraji in uredila plačilne razmere z avtomatiko, kjer se še ni zgodilo. Kolikor bodo dopuščala sredstva, bo zboljšala tudi položaj nižjih uslužbencev. Posebno pozornost hoče posvetiti železničarskim stanovanjem ; iz zavarovalniškega fonda se je do novega leta zgradilo 329 hiš z 2978 stanovanji, kar je veljalo 16,350.000 kron. Zdaj je v stavbi 127 hiš z 1050 stanovanji za več kakor šest milijonov. Za prihodnje leto je še obširnejši stavbinski program. Vlada je ukazala, da nabavijo železničarji živila in druge potrebščine za zimo lahko, ne da bi morali plačati prevoznino. Stabilnemu osobju se bo omogočilo, da izrabi predpisane dopuste tudi še letos lahko tudi v tem slučaju, če bo treba plačati substitucijo. Za uslužbence se ustanovi dom za rekonvalescente, za otroke pa morski hospic. Načrt za zboljšan delovni red je dogotovljen in se predloži osrednjemu delavskemu odboru, da stopi z novim letom lahko v veljavo. To so le kapljice na razbeljen kamen. Kruto se moti vlada, ako misli, da bode s tem potolažila železničarje. To kar hoče sedaj storiti, bi bila morala že zdavnaj izvršiti. Skrajna beda in glad priganjata železničarje, da se z malenkostmi ne morejo zadovoljiti. Vlada bo že morala nekoliko globeje poseči v blagajno, da ugodi železničarskim zahtevam, četudi mora pri tem za nekoliko milijonov prikrajšati boga militarizem, ki ga tako vneto moli. Žitna špekulacija. Dočim žitne cene na svetovnem trgu polagoma upadajo, uganjajo žitni špekulantje v Budimpešti divjo gonjo za podraževanje žita in moke. Letošnja ie-tina sicer ni bila najlepša, ampak vendar ne tako slaba, da bi nedostajalo kruha. Žetev v Ameriki in Kanadi je izpadla zelo bogato in tudi v Argentiniji je posejane s pšenico 19 milijonov hektarov zemlje in cene pridelek na 8 milijonov in pol tone. Evropa je pridelala žita za lastno porabo do Velike noči, in tedaj bo argentinska, avstralska in indijska pšenica že zdavnaj pod streho. Vsled tega so žilni trgi v Evropi zelo mirni in žitni špekulantje nimajo tam »dela«. Le pri pri nas je stvar drugačna. Naša država je od svetovnega trga odločena z visokim carinskim zidom, ki varuje naše žitne špekulante pred tujo konkurenco. In zato so žitne cene pri nas od sile visoke. Na budimpe-štanski borzi, kjer se skepajo terminske žitne kupčije, se je zbrala skupina borzijancev, ki špekulirajo na visoke žitne cene. Pri tem si pomagajo z nečednim manevrom, da slikajo jesensko letino kar najbolj črno. Zategadelj so cene, dasi je žito ravnokar požeto in pospravljeno, tako visoke, da ga morajo vzlie visokim carinam dovažati tuji trgovci. Zanimivo je, da je ponudba zmerom manjša, četudi cene rasto. Žitni trgovci in agrarci računajo očividno še na višje cene, še na lepši profit, in zato ne prodajajo svojih žitnih zalog. Da razmere na budimpeštanski borzi niso brez učinka na avstrijski žitni trg, je na dlani. Žitne cene v m nulem tednu so bile silno visoke; pšenica je stala K 11*55 do 12*60, rž K 9-75 do 10*10) ječmen K 11*—, turšica K 9*15, oves K 10*10. RAZNE STVARI. Sv. Anton — podpolkovnik. Braziljskemu finančnemu ministru Francescu Salles je nedavno prišla čudna prošnja v rešitev. V imenu sv. Antona je povsem resno zahteval gvardijan samostana v Bahiji, da mu izplača svetniku pristoječo, a že od leta 1909 zastalo podpolkovniško gažo. Groteskno na vsej tej stvari je, da je zahteva utemeljena v vseh paragrafih in postavah. Že pred sto leti, dne 5. februvarja 1811. je visoka braziljska vlada (uradno podelila) v gorenjem samostanu stoječi sohi sv. Antona »podpolkovniško šaržo« — s posebnim dekretom. Leta 1816. je bilo to visoko imenovanje potrjeno in je bila obenem čudodolnemu vojščaku določena letna plača 720 reisov (okolo 2000 K). Ker je ta stara odredba še doslej v veljavi, je sedaj finančni minister v »škripcih« in bo za enkrat rad ali nerad izplačal svetniku gažo. V bodoče pa se finančni minister lahko izogne tega, še aktivnega »veterana«. On in njegov tovariš v vojnem ministerstvu naj »božjega vojščaka« uvrstita med stare rezerviste, saj je zaslužil — pokoj. Stav. 19. »ŽKajAžNICAR« Stran Vil. Enoinpetdeset let y ječi. Pisar Edvard Kyms, ki je bil zaradi umora obsojen na dosmrtno ječo, je v striegavski kaznilnici umrl kot 841eten starec. Nastopil je svojo kazen 1. 1860 in je presedel enoinpedeset let v jet-nišnici. Njegovo truplo so izročili anatomskemu seminarju v Vratislavi. Kri sv. Januarija. V klerikalnem časopisju zopet čitamo o čudodolnem vzkipevanju krvi sv. Januarja tam doli v vroči Italiji. Svojim lahkovernim aristokratskim bralcem in bralkam pripoveduje med brzojavkami iz Rima dunajski »Vaterland« tole: »Listi poročajo, da se je danes kakor vsako leto v Neaplju ponovilo od ljudstva pričakovano vzkipevanje krvi sv. Januarija. Ču iež je naznanilo v o jaštvo s salvami«. Pri navadnih smrtnikih se razgreje kri v vseh drugačnih slučajih.-. Najnovejši dogodki nam jo jasno dokazujejo. Ne moremo pa razumeti, čemu vzkipeva kri svetniku. Na dopust. Tajnik (pri telefonu): »....... da, prosim pošljite mi v mojo pisarno 2000 kron in 2000 frankov, toda še predpoldne, da, in še nekaj! Dajte mi še spisati kreditno pismo za 2000 frankov — — — kam se peljem ? — na Tirolsko — v Švico — nazaj — Sulden, na, in potem nekoliko na Gardsko jezero — in, a še nekaj; v štirih tednih mi pošljite v Rivo 2000 kron — — da, hvala in istoiako dobro zabavo. Klanjam se.« — Nekdo trka. Diurnist! —j »Da, vi hočete že zopet denar, toda požurite se, ker meni se mudi!« »Prosil bi samo za dopustni predujem — 60 kron — moja žena in otroci« — »Človek, čemu pa je treba otroke, povejte mi to« — »Otroci so nujno potrebni tega« — »Moji otroci tudi; toda 60 kron! Čemu rabite 60 kron in vašo plačo v desetih dneh; vidite, to je prokletstvo dobrega zakona; toda 50 kron bode tudi zadostovalo; da, več vam ne moreni dati.« — »Prosim, to je vendar premalo.« — »Kaj? 50 kron in vaša plača, to je nečuveno! Torej, mudi se mi.« — Diurnist gre. »Slišite! Da mi ne porabite preveč na dopustu in da ne pridete brez denarja nazaj. Varčujte nekoliko! Slišite V Zbogom.« DELAVSKO gibanje. Strankin zbor nemške socialne demokracije se vrši od 29. oktobra do 2. novembra t. 1. Začasno predlagan dnevni red je: 1. Konstituiranje strankinega zbora; a) volitev predsedništva; b) določitev poslovnika in dnevnega reda; c) volitev komisije za pregled-mje mandatov; 2. Poročila: a) strankinega zastopstva; b) kontrole; c) o parlamentarnem delovanju; d) o ženskem gibanju; e) o mladinski organizaciji 3. Razmerje nemške socialne demokracije napram bratskim strankam v Avstriji. 4. Strankino časopisje. 5. Volitev strankinega zastopstva. 6. Eh'agir>ja živil in stanovanjska beda. 7. Brambna reforma v Avstriji. 8. Slučajnosti. Predloge za ta zbor je staviti pravp-časno in jih poslati strankinemu tajništvu, Dunaj, V I. Wienerstrasse 80A. 9f* * * Takoj po strankinem zboru se Vrši 4. avstrijska socialdemokratična ženska konferenca. Provizoričen dnevni red je: 1. Poročila: a) ženskega državnega komiteja, b) o listu »Arbeiterinnenzeitung«. 2. Pristop žepsk političnim organizacyam. 3. Občinska volilna pravica za ženske. 4. Organizacija služkinj. 5. Pasivna volilna pravica žensk v obrtna sodišča. 6. Sklepanje o socialnem zavarovanju.* 7. Slučajnosti. / Vršili so se sledeči shodi in zborovanja. Shod železničarjev v Trstu. Železničarji državne in južne železnice so imeli 14. m. m. shod v »Delavskem domu«. Dnevni red tega shoda je bil: 1. Zahteve železniškega osobja in njegovo stališče. 2. slučajnosti. Ker je bil ta shod eden najimpozantnej-ših, zlasti tudi zaradi tega, ker je vladni komisar g. dr. Senekovič skrbel za povečanje razburjenja, hočem priobčiti mal ekscerpt iz stenografičnega zapisnika tega zborovanja. Shod je bil napovedan na 8. zvečer. Nabita dvorana železničarjev je pričala, da se železničarji zanimajo sedaj bolj kot kdaj poprej za organizacijo. Prvi je govoril sodr. Kopač. Iz njegovega obširnega govora posnamemo: »Veseli me, da ste se v tako velikem številu udeležili današnjega shoda. Ta vaša navzočnost kaže, daje nezadovoljnost z razmerami, v katerih danes železničarji žive, prikipela do vrhunca. Tako kakor je sedaj ni več mogoče opravljati službe železničarja. Da boste razumeli, kako je prišlo do tega gibanja, vani hočem napraviti skico. Leta 1904. lahko konstatiram, ni bil tako resen trenotek, kakor je danes. Draginja je takrat naraščala stopnjevalno in b!la že takrat velika. Tega leta je bila tudi slaba letina, ^e lezničarji so tedaj zahtevali, da jim vlada pomaga, oziroma da nekaj stori, da se železničarjem od-pomore. Leta 1905. se je pričelo prvo gibanje in ravno v tem času kakor sedaj je bilo delavstvo takorekoč v plamenu. Vlada je tedaj po 4 dneh pasivnega odpora uvidela, da se je treba pogajati z železničarji. Vlada je stopila z železničarsko organizacijo v pogajanja in zavezalo se je ne samo železniško ministrstvo, temveč zavezala se je celokupna vlada, da bo ugodba v teku treh let vsem zahtevam, ki sojih stavili železničarji, da jih pa ne more tako kratko malo izvršiti, ker je treba dobiti zanje denarja. Takrat so dobili državni železničarji 20 v in južni železničarji 30 v priboljška na dan. Leta 1907. jo bilo treba urediti plačilno razmerje pri privatnih železnicah, ker so plače diferirale za velikanske svote. To razmerje jo bilo treba uravnati tako, kakor je pri državni železnici. Vse privatne železnice so se branile te izvršitve, med njimi je bila tudi naša slavna južna železnica, ki je rekla, da s prin-cipijelnega stališča noče priznati železničarske organizacije kot zastopnico delavcev. Ko smo potem napravili 12 urni odpor, je generalno ravnateljstvo prosilo našo organizacijo, naj ponehamo z odporom in izjavilo, da je pripravljeno stopiti v pogajanja. Pridobili smo okoli osem milionov. Spomladi leta 1908. je bilo treba pravočasno spomniti vlado, naj izpolni svoje obljube, sestavili smo natančen seznamek za vsako posamezno kategorijo posebej. Poboljšek vseh kategorij pri državni železnici se je sumiral in rezultat je bil 20 milionov kron. Finančno ministrstvo bi bilo moralo dati teh 20 milionov kron po obljubi, dani 1. 1905. Ta naš predlog je pa storil slab konec. Vlada jo dejala, da bo demisijonirala, če socialnodemo-kratični poslanci vstrajajo na tem predlogu«. .Govornik je s hrupnim avplavzom večkrat prekinjen, eksempliciral nadaljni razvoj vladnega izogibanja in položaja železničarjev. Ko je dejal, da ima vlada že devet tisoč predlogov, a da vedno pravi, da ne ve, kaj železničarji zahtevajo, da se vedno sklicuje na prazne blagajne za delavce, ki so za vojnega ministra iq njegrve zahteve vedno polne, — je začel vladni zastopnik dr. Senekovič sodr. Kopača pozivati »na red«. »Med tem, ko vlada na eni strani zapira meje in nam pusti, da argentinsko meso samo s suhega gledamo ter potem pušča, da se pošilja to m<‘SO v druge države, ko smo ga imeli že take/ezničarji! Zahtevajte v vseli gostilnah, kavarnah in brivnicah strankine _y liste kakor: ^ele^ničar in Zarja. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru. •iiiiieešeeiesiee