928
VALVASORJEVA KNJIŽNICA CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 8270  KRŠKO
KOLICO
AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, tax:  61-588
OPELO
d.o.o.
Tel.: 0608/62-905, 62-906
Cesta svobode 37, Brežice
ŠT.  43  /   LETO  XVII   /  7.   NOVEMBER   1996     130  SIT
Poštnina plačana pri pošti Krško

6
TERME     ČATEŽ
ToplMk* cest« 35, 8250 Brežice
:¦'    ;,:¦¦¦¦       .  ¦¦ .  ,, .  ...                                                      ¦.;:.:.      . ,  ¦ ;       .      .    . .                                                      . ¦    ¦¦,.¦¦      ,.  ".,  -¦ ¦      ,. :     ¦
Obisk dr. Janeza Drnovška v Posavju
Država bo razvoju Posavja namenila veliko denarja
Zamenjava
uparjalnikov krške
nuklearke,
nadaljevanje gradnje
verige savskih
elektrarn, pričetek
gradnje avtoceste od
Obrežja do Krške vasi,
dokončanje savskega
nasipa ... To je ie del
velikih vlaganj v
posavsko
infrastrukturo in
energetiko, ki naj bi
stekla že prihodnje
leto, je na obisku v
Brežicah in Krškem
povedal predsednik
Otvoritev dograjene osnovne šole
Tudi v Boštanju imajo sodobno slovensko šolo
:,..:,
I
Predsednik vlade med pogovorom z novinarjem Našega glasa. Foto: PRO Studio Brežice, Veljko Jukič)
4. stran
Boštanj, 28. oktobra - »Srečen sem, da je v Boštanju nova šola, in ponosem, da sem ravnatelj te šole,« je povedal Kari Alič na otvoritvi dograjene OŠ Boštanj. Slovesnega dogodka ob otvoritvi dograjene šole se je med številnimi predstavnikih sevniške občine in Ministrstva za šolstvo in šport RS udeležil tudi Jožef Školč, predsednik državnega zbora. (GAIex)
11. stran
Spoštovani občani, drage občanke!
2. LDS - Branko Jane
Samo s prihodom na volišče boste št. 2. dali krono vašega zmagovalca! Ne pustite prijateljev samih.
Liberalna demokracija Slovenije
LanGuest d.o.o.
tC>8«wte?s!» prodirj* raftuuilniluir M «wSwil!»Wfcit »pmac
tc>N#t$OT4(|*, po»tavft«r id nšf&emnjjt rm(. omrtUi Priprav« predstavitve *»Se#;» poletja na Interneta
Tel/T«: 0087-568 Mobitel: 0609/625-087
1
S 0608 22 747
Soočenje kandidatov za driavnozborske volitve:
Tista dva s prakso sta bila v izjavah nekoliko previdnejša
Krško, 30. oktobra - Naš glas je v krškem kulturnem domu organiziral soočenje kandidatov za državnozborske volitve z območja občine Krško (6. volilno okrožje).
7.-10. stran
ISSN 1318-7791
KRŠKO
NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO
CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906
-KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE
TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906
MOBITEL: 0609/614-460
RD i.t. TOMŠIČEVA 3
TEL.: «1/125-10-14,125-71-5«
RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE
PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE
PRODAJE: Droga, Union, Korinolthna,
Sava, Marcator, Krka, Pivovarna Latto,
Lok, Julon, Mlma PortoroJ, Rademka.
ODKUPNA MESTA:
KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO,
TEL..0608/21-522
NOVO MESTO: ADO d.o.o.,
PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225
<S>HYUnDRI
Prodaja novih in rabljenih vozil
Ugoden kredit, lcasing Prodaja original rezervnih delov
0*W
PE Krško, CKZ 51; Tel.0608/22-950
i .|            • Al	i.v$r
	B       4 n
	IgH
*	¦
i	
B&Ml    I
*^>Jrk^,
jfT"^ • vulkanizerstvo SC MC#avtooptika
CVH   Krško, tel.: 21-407,32-410
Gume: Michelin, Goodyear, Fulda, Dunlop Na zalogi letne in /Vl-nS gume!
¦
Menorca - Svetovno prvenstvo za mlade šahiste
Mireli 4,5 »svetovnih« točk
Košarka:
Brez Nakiča ni šlo
13.-14. stran
9771318779018
PISMA BRALCEV
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Socialdemokratsko gibanje je ponovno oživelo šele z demokratizacijo slovenske družbe, torej v času, ko je prejšnja država že bila v političnem, gospodarskem in moralnem razsulu. Da so bile v petdesetletnem obdobju enoumja (z izjemo svetlega obdobja Demosa in projekta osamosvajanja), pa tudi v minulih štirih letih res storjene velike in težko popravljive napake (kako tudi ne, saj vodijo državo isti ljudje, ki so jo tudi obubožali in skoraj uničili), se danes kaže po vsej Sloveniji, še posebno pa to občutimo občani občine Krško. Volilni program v obliki nagovora Vam naslavljam zato, ker sem prepričan, da je prišel čas, ko moramo strniti vrste v upanju in želji po boljši, pravičnejši prihodnosti. Sem kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) v volilnem okraju Krško, ki zajema področje cele Krško. V vsakodnevnem življenju spoštujem in se držim temeljnih socialdemokratskih vrednot, kot so pravičnost, solidarnost, delavnost, domoljubnost, odgovornost, iskrenost in poštenost. Te vrednote so hkrati tudi temelj vsake demokratične, svobodne in uspešne sredine, kot je družina, občina ali država. V Krškem nas čaka naporno in zahtevno delo. Po vsem, kar se je zgodilo delavcem Vidma, SOP-a, Kovinarske, Metalne, Rudnika Senovo, Novolesa, Žita, Laboda, vem, da ne bo lahko. Da pa je že zadnji čas, da skupaj z Vami dosežemo spremembe, ki jih vsi hočemo, želimo in jih tudi zaslužimo, pa se tudi zavedam. Zato si bom, če le na volitvah dobim Vašo podporo, prizadeval za uresničitev naslednjih nalog:
•   podrobnih revizij poslovanja in stečajev vseh naštetih podjetij, še posebno si bomo vsi skupaj prizadevali ugotoviti, kdo je odgovoren za nastalo škodo in zakaj je bilo po tako smešno nizki ceni tujcu prodano strateško podjetje VIDEM Krško;
•   zaradi visoke stopnje nezaposlenosti v občini Krško, bomo zagotovili sredstva za pomoč pri razvijanju drobnega gospodarstva, obrti in ostalih storitvenih dejavnosti ter spodbujali naložbe v donosne proizvodne programe in si prizadevali za oživitev proizvodnje v Krškem nasploh;
•   plač v obliki miloščine ne bo več, najnižje pokojnine bodo višje in človeka vredne, priviligirane pokojnine bomo ustrezno znižali;
•   občinam bomo vrnili vse odvzete pristojnosti; dosegli bomo reorganizacijo finančno-davčnega sistema, saj sedanji ne ustreza in je krivičen;
•   na novo uredili razmerje med Nuklearno elektrarno, občino in državo ter dosegli odškodnino zaradi bivanja v ekološko zelo obremenjenem in manjvrednem okolju;
•   zagotovili bomo, da se gradnja verige savskih elektrarn ne bo začela, preden ne bo popolnoma jasno, da bodo pri gradnji sodelovala slovenska, tako tudi posavska podjetja in obrtniki, torej naši ljudje, hkrati pa bo potrebno namestiti čistilne naprave na vse vodotoke in očistiti reko Savo do meje z R Hrvaško;
•   za dosledno popravo krivic vsem, ki so bili oškodovani pri nacionalizaciji, kraji družbenega premoženja, politično preganjani ali kakorkoli ovirani v prizadevanju za človeka vredno življenje;
•   zavzeli se bomo za dosledno odpravo vseh vrst privilegijev;
•   za gospodarsko odprto sodelovanje s sosednjimi državami, čim hitrejšo izgradnjo avtocest, s prioriteto smeri Ljubljana-Zagreb, posodobitev vseh magistralnih cest in ostale komunalne infrastrukture v Krkem in Posavju;
•   načrtno usmerjen razvoj turističnih središč, kot so Kostanjevica, Bohor in Planina ter za ohranjanje in promoviranje bogate naravne in kulturne dediščine naših krajev;
•   vrhunski šport bomo pomagali organizirati tako, da bomo podpirali domače športnike v njihovem prizadevanju za doseganje vrhunskih rezultatov;
•   nudili bomo vso pomoč, da v Krškem resnično pridemo do tako potrebnega Doma starejših občanov in novega srednješolskega centra ter zagotovili vsesplošen napredek občine Krško in države Slovenije.
Spoštovani, vse Vas vljudno vabim, da se mi (nam) pridružite na zadnjem predvolilnem shodu SDS, ki bo v Krškem v petek, 8.11. 1996 ob 16. uri pred Kulturnim domom, druženje pa bomo nadaljevali v Dolenji vasi na dvorišču pod cerkvijo Sv. Marije. Predvolilni shod bo tudi v primeru slabega vremena.
Prosim Vas, da v nedeljo, 10. 11. 1996, namenite svoj glas meni in obkrožite številko 9. Res je zadnji čas za spremembe, zato pojdite na volitve!
ZA DRUŽBO VREDNOT,
ZA NOVO, BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA,
ZA DOMOVINO SLOVENIJO!
PRIDITE, SKUPAJ BOMO NAŠLI POT!
Danilo M. Koritnik
Naročnik:
00 SDS Krško
V Krškem se oglašajo zadrti
komunisti
Oglašamo se kot podmladek SDS in verjemite nam, kot najmončejša mladinska stranka v Sloveniji - SDM (socialdemokratska mladina). S tem, ko smo se odločili pristopiti v stranko, nismo dobili nobenih oziroma boljših delovnih mest, tudi naša stanja na žiro računih se niso nič spremenila (spomin nekaterim z rdečimi knjižicami). To smo storili, ker ljubimo Slovenijo, Slovenke, Slovence in ker želimo našemu, slovenskemu narodu vrniti dostojanstvo in mu dati novo jutro. In prav zato nam zaupa toliko državljanov,
To, da smo se odločili oglasiti v Našem glasu ni strankarska dolžnost, to nam narekuje vest, ki ni obremenjena on omadeževana s preteklostjo.
Seveda, da ste vsi tovariši v novih barvah, vam z lahkoto oprostimo, toda da ste pri tem pozabili biti ljudje, tega pa ne moremo in ne smemo spregledati.
Kakor se spominjamo in razum nas še ne zapušča (hvala
bogu, da nekateri nikoli ne pozabijo), je bil v Našem glasu objavljen članek predsednikov treh pomladnih strank SDS, SKD in SLS v Krškem. Vi pa v odgovor kar v imenu župana. Kako pomembne ljudi imamo v Krškem!
Tovariš Gorenc, v Krškem živijo pametni ljudje, ki so svojega župana izvolili sami in kje ste pri tem ostali vi, brez dvoma vedo prav vsi. Menda ja niste mislili, da so Krčani neumni ljudje. Ob vsem tem vam je priznati le nekaj, da se sploh upate oglašati po vsem tem, kar ste naredili našim staršem in vsem delavcem v času vašega direktorovanja v Vidmu. Vemo, da se na vašo vest ni obračati, kajti leta, ki ste jih preživeli v UDBI, izurijo posebne vrste ljudi, ki obvladajo vse razen poštenosti in človečnosti.
Prav tako bi želeli predlagati občanki Jani Cepin, ki tako trpi zaradi preteklosti, ki pa se je na srečo Slovencev končala, da naj prične z zbiranjem podpisov za vrnizev v srboslavijo. A dobro, da
je človeško življenje prekratko in pamet ljudi prevelika, da bi lahko zbrali toliko podpisov. Kljub vsemu bi vas kot Slovenko radi opomnili, da to nikakor ni vseeno, pa v katerem koli svetu že živite.
Direktorica Silvana Mozer, vemo, da bi vam veliko bolj prišlo prav, da bi postal župan vaš nekdanji tesni sodelavec Robert Kerin, toda ... Človek pač ne more imeti vsega, razen če si izposodite pravice nekdanje Srboslavije in odstranite vse, tudi fizično, ki mislijo drugače. Toda takšnih ljudi je veliko in vedno več jih bo, kajti predolgo smo čakali na lastno državo. Prav tako se zgodi, da bi na koncu ostali sami s peščico somišljenikov, toda ne vemo, komu bi potem vladali.
Na koncu bi se obrnili še na vas, glavni direktor Peter Žigante. Ne vem kako lagko nekomu očitate pljuvanje po prednikih, ko pa sami pljuvate po živih ljudeh, vrednih vsega dobrega. Žal, se na vas pozna čas tovarišev, ko ste govorili eno
in delali drugo. Dajte no, potrebno bo živetj za jutri, včeraj je mimo. To, da Danilo Siter ni vaš župan, vemo in razumemo vas, da tega nikoli niste hoteli. Toda, da ste tovariš in po novem še »gospod«, še zdaleč ni dovolj, da bi samo vi odločali o našem županu, kajti za to je potrebna večina občanov. Dobro, da je tako, kajti drugače pa res Bog pomagaj občankam in občanom, ki so jim pravica, resnica,            dostojanstvo,
solidarnost in poštenje več, kot pa utvara, da si ali hočeš biti BOG na zemlji. Za kaj ste se odločili vi, nam je povsem jasno.
00 SDM Krško in 16 podpisnikov: Jože Jeršič, Rozalija Dobršek, Romana Miklavčič, Tomaž Miklavčič, Jernej Zupančič, Bojan Župane, Rajmund Štefančič, Dejan Župane, Mila Rebršak, Anja Bah, Jožef Zupančič, Danilo Koritnik, Ivan Gorenc, Alojz Dvojmoč, J. Zupančič, Ivan Božičnik
Množični, složni, solidarni
Opozorilna stavka 24. oktobra, ki sta jo oklicali in izvedli sindikalni centrali ZSSS in Pergam, je bila v Posavju množična, saj pravzaprav ni bilo firme, v kateri se delavci (ne samo člani sindikata) ne bi opredelili za strokovne zahteve: 1. Preklic odpovedi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb. 2. Spoštovanje veljavnih KP in Zakona o uresničevanju socialnega sporazuma. 3. Podaljšanje veljavnost sedanjih KP do sklenitve novih, najmanj pa do veljavnosti socialnega sporazuma.
Legitimen, zakonit in upravičen revolt delavcev do delodajalskih združenj (GZ, združenje delodajalcev, obrtna zbornica), ki so brez strokovnih argumentov konec septembra na odpoved SKP za gospodarstvo in večino panožnih kolektivnih pogodb. Stavka je bila v Posavju izpeljana v skladu s stavkovnimi pravili posameznih panog. Minila je brez izgredov in s tem smo delavci jasno pokazali, da znamo na dostojen način zahtevati tisto kar nam pripada, kar je zapisano v zakonih in kolektivnih pogodbah ter da ne bomo dovolili, da bi nam vzeli še tisto malo, kar nam je še ostalo. Tako pa se niso obnašali vsi direktorji. Vsa čast tistim, ki so dojeli zahteve delavcev in spoštovali ustavno pravico do svobodnega           delovanja
sindikata. Drugi so pač na vse mogoče načine skušali ovirati izvedbo opozorilne stavke. Najdlje pa je zagotovo šel direktor   Profitnega   centra
Mercator Preskrba Krško, g. Vili Manček, ki je z raznimi grožnjami, med katerimi je bil tudi odpust, preprečil izvedbo stavke, pa čeprav je bila javnost pravočasno obveščena o tem, da bodo trgovine v tem času zaprte. Po njegovem delavci ne smejo zahtevati naj jim nihče ne jemlje regresa za prehrano, regresa za letni dopust, povračila stroškov za prihod na in z dela, pravice do solidarnostnih pomoči in do odpravnin ob upokojitvi, dodatka na delovno dobo, za deljen delovni čas, za delo na praznik, na izmensko delo ali jim zmanjšuje število dni rednega in izrednega dopusta, dodatka na nadurno delo, dodatka na nočno delo, nadomestila za čas bolezni in pravice za delovanje sindikata. To sta nam GZ in združenje delodajalcev ponudila za izhodišče pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo.
Ne, tega pa res ne bomo dovolili!
Jože ČERNOŠA
mag.
ANDREJ VIZJAK
za brežiškega poslanca
RADIO    POSAVJE
Sem naslednik stare brežiške družine veterinarjev, ki smo in bomo v srcu gojili ljubezen in spoštovanje do soljudi, domačega kraja in mlade slovenske države. Ker mi ni vseeno, kaj se s Slovenci in Slovenijo dogaja danes, sem se odločil za vstop v politiko. Nisem človek, ki bi se prepustil vplivu drugih in se ne bom pustil zlorabljati za škodljive kompromise in interese posameznikov. Kot poslanec bom deloval iz Brežic in za Brežice.
Socialdemokrati imamo jasen in dober program na podlagi katerega bomo skupaj Slovenijo popeljali v lepšo prihodnost. Za razrešitev nakopičenih težav in problemov, ki spremljajo Slovenijo v prehodnem obdobju zahteva delo poslanca celega človeka. Občini Brežice se z bližino državne meje, z bodočo avtocesto, s srednješolskim centrom, z izgradnjo savskih hidroelektrarn odpirajo nove možnosti in tudi nevarnosti, zato tudi občina Brežice potrebuje na
čelu        celega        človeka.
Neodgovorno do Breiičanov \e podcenjevati možnosti, ki jih ponujata funkciji župana in poslanca, in sedeti na obeh stolčkih hkrati, kot to sedaj želi župan. To vodi v polovičarstvo in površnost. Brežičani si ne želimo, Brežice pa ne zaslužijo, polovičarstva in površnosti. Brežičani imamo dovolj sposobnih ljudi za obe funkciji. Dajte možnost mladim, izobraženim in neobremenjenim ljudem, da pokažemo kaj znamo in da z možnostim, ki se Brežicam odpirajo, zagotovimo hitrejši razvoj in boljše pogoje življenja vsem. Slednje je mogoče zagotoviti le s plodnim sodelovanjem med poslancem in županom ter vsemi občani.
Pozivam Vas, da me na volitvah 10. novembra podprete v skupni težnji po socialno varni državi, po pravni državi, kjer veljajo zakoni za vse enako, kjer se spoštujejo človekove pravice in temeljne vrednote življenja ter v težnji po hitrejšem razvoju celotne občine Brežice.
Naročnik: OO SDS Brežice
ALI BOSTE
ZRAVEN, ALI PA VAS
NE BO!
OGLAŠUJTE V
NAŠEM  GLASU
v><
NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicoie Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Bani Kovač, Bono Baršek • Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996.
_
Izjava za javnost
»Tudi skromni politiki so uspešni!«
Podpredsednika OO LDS Krško Peter Zigante in Andrej Božič želita v svojem imenu in v imenu LDS obvestiti javnost o nekaterih stvareh, ki so jih nekateri že pozabili oziroma o njih niso bili seznanjeni. Branko Jane, poslanec Liberalne demokracije Slovenije, je v štirih letih svojega poslanskega mandata aktivno sodeloval pri številnih projektih in aktivnostih, uspehov svojega dela pa ni želel obešati na veliki zvon. Zaradi njegove skromnosti želita podpredsednika Žigante in Božič javnosti predstaviti del njegovih dosežkov. 1. GOSPODARSTVO
1.1  Videm
Branko Jane se je aktivno vključeval pri razreševanju Vidma pred in po uvedbi stečaja. To dokazujejo številna poslanska vprašanja, pobude za sklic redne in izredne seje parlamenta ter številni vloženi amandmaji za zagotavljanje sredstev in plač. Kot sam pravi, mu je problem Vidma vzel največ časa.
1.2 Rudnik Senovo Vztrajanje Branka Janca pri oblikovanju Zakonu o zapiranju Rudnika Senovo je pripomoglo ktemu, da je bila dosežena socialna varnost, tehnološka in ekološka sanacija, predvsem pa sredstva za izvedbo nalog za nova delovna mesta.
1.3 NEK
Leta 1993 je bil pri obravnavi Zakona o varstvu okolja vložen in sprejet amandma Branka Janca (skupaj s Francem Černeličem), s katerim se uzakonja t.i. renta zaradi degradacije okolja. Istega leta je Jane pripravil in vložil tudi Zakon o dekomisijskem skladu, ki je bil sprejet decembra 1994, zagotavlja pa sredstva za razgradnjo NEK. Aktivno se je vključeval tudi v obravnavo dokumentov o zakonskem in lastninskem reševanju NEK.
1.4 Energetika
Poslanec Jane je aktivno sodeloval pri sprejemu energetske strategije Slovenije. Po njegovem mnenju je pomembno, da je vanjo uspelo vnesti kot glavne prioritete izgradnjo elektrarne v Brestanici, izgradnjo elektrarn na spodnji Savi in zamenjavo uparjalnikovvNEK.
1.5 Ostalo gospodarstvo Vključevanje pri pomoči novo ustanovljenem Pionirju v Krškem, oster konflikt s Skladom za razvoj glede lastninjenja Metalne Senovo, pomoč pri pripravi programa lastninjenja z notranjim odkupom za neizplačane plače v podjetju IGM Sava, aktivnosti za ponovno ustanovitev podjetja za distribucijo električne energije s sedežem v Krškem itd.
2. INFRASTRUKTURA
2.1 Avtoceste
Po sprejemu lobističnega zakona in
nacionalnega programa izgradnje
Spoštovani občani, cenjene občanke!
Pred štirimi leti smo občani občine Krško s svojimi glasovi v državni zbor Republike Slovenije poslali kar dva poslanca, gospoda Janca in gospoda Černeliča. Njima se za njuno delo, ki sta ga opravljala za dobrobit vsega slovenskega naroda in navsezadnje tudi in predvsem za dobrobit naše občine in celotnega Posavja, iskreno zahvaljujem.
Pred nami je na Martinovo nedeljo enaka naloga kot je bila pred štirimi leti. V iztekajočem se mandatu naših poslancev smo dobro spoznali kaj pomeni imeti poslanca v Državnem zboru. Mnogo večje občine in pokrajine ga niso imele.
Vse stranke vas na razne načine vabijo, da se udeležite volitev in izvolite njihovega kandidata, zato vas tudi jaz v svojem imenu vabim, da se v čim večjem številu udeležite letošnjih volitev in s svojim glasom izberete tistega kandidata, ki bo po vaši presoji najbolje zastopal vaše oziroma naše skupne interese.
Pozabimo na neprijetne predvolilne igrice. Glejmo na jutrišnji dan, ko bomo morali mi in naši otroci skupaj graditi našo prihodnost. Izvolimo naše poslance in bodimo enotni ZA našo občino.
Danilo SITER
OBČINA BREŽICE
URAD ŽUPANA
Cesta prvih borcev 18
8250 Brežice
fel: 0608/62-050 fax: 0608/61-850
Datum: 4.11.1996
IZJAVA
za javnost v zvezi z zahtevo Zelenih Brežic za dosledno uresničitev demokratično in legitimno sprejete odločitve o ureditvi prometa na mostovih čez Krko in Savo.
Na 24. seji Občinskega sveta občine Brežice so bile v obravnavi dve varianti prometnega režima na mostu. Prva enosmerna je bila v skladu s strokovnimi podlagami in zadovoljuje vse zahteve po zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Druga dvosmerna je bila v obravnavi na zahtevo KS z desnega brega Save in je predvidela tudi ustrezne omejitve na regionalni cesti R-333 (Cerklje-Čatež) s katerimi bi zagotavljali vsaj minimalno varnost prometa. Kljub prizadevanju občinske uprave pristojni državni organi in inšpekcije pred obravnavo na občinskem svetu niso hoteli sodelovati oziroma dati uradnega stališča do obeh variant.
Po sprejetju variante dvosmernega prometa na OS je reagiral Prometni inšpektorat RS, ki je zapisniško ugotovil, da je možen le enosmeren prome,t, nakar je Ministrstvo za promet
in zveze, Direkcija za ceste, podala pisno mnenje s predlogom enosmernega prometnega režima, ki je v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82).
Na osnovi navedenega sem v skladu in na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), ki v 4. odstavku določa, da: »Župan mora zadržati izvajanje nezakonite                 odločitve
občinskega sveta ali občinskega odbora«, ustavil sklep o dvosmernem prometnem režimu.
Drevesa ob mostu, ki so jih odstranili delavci Cestnega podjetja Novo mesto so bila poškodovana od snegoloma, hkrati pa so zmanjšala prometno varnost na mostu (listje) ter dodatno negativno vplivala na stanje mostu oz. na njegovo vzdrževanje.
Zavzel pa se bom za to, da se ta prostor strokovno zasadi z drevesnimi vrstami, ki ne bodo imele navedenih negativnih vplivov.
Most ni mrtev. Po mostu se od 30.10.1996 odvija enosmerni promet, ki je v skladu s predpisi
avtocest v Sloveniji, kjer je AC Sever -jug popolnoma izpadla, je Branko Jane pripravil in vložil Zakon za zagotavljanje sredstev za izgradnjo AC od Karavank do Obrežja. Zakon je še v proceduri. 2.2. Državne ceste Veliko amandmajev in lobiranja je bilo potrebno, da se je preplastila magistralna cesta M1 od Otočca do Velike vasi. Skupaj s Černeličem sta z lobiranjem in tudi amandmajsko zagotavljala proračunska sredstva za izgradnjo ceste Brestanica - Senovo -Koprivnica in Šentjernej - Kostanjevica - Križaj - Čatež. Uspel je zagotoviti tudi proračunska sredstva za križišče pri stadionu v Krškem.
3.  SOCIALA
3.1 Dom upokojencev
Za investicijo Doma upokojencev v Krškem je bilo na zahtevo Branka Janca namenjeno v proračunu za leto 1993 125 mio SIT in za leto 1994109 mio SIT. Ker denarja ni bilo dovolj za dokončanje, je pri rebalanski pomoči za leto 1994 kot edini supel z amandmajev za 100 mio SIT, kar si šteje za velik uspeh.
3.2 Žrtve vojnega nasilja
Branko Jane je bil nosilec aktivnosti za sprejem zakona o žrtvah vojnega nasilja, saj je skupaj s poslancema Šetincem in Metelkom uspel, da je bil po petdesetih letih zakon sprejet.
4. OSTALO
Poslanec Branko Jane je v času svoje
poslanske funkcije sodeloval še pri vrsti za Slovenijo in Posavje pomebnih projektih, od šolske zakonodaje in investicij v šolski prostor, lastninjenja, kmetijstva, lokalne samouprave, do formiranje regije Posavje. Posebej pomembno in omembe vredeno je njegovo prizadevanje pri t.i. Zakonu o šolskem tolarju, ki je v svoj program vključil tudi telovadnico v Koprivnici in nov šolski center v Krškem. Kot član odbora za kulturo, šolstvo in šport v državnem zboru ter podpredsednik kluba poslancev LDS je bil Branko Jane eden od odločilnih za uvrstitev investicije izgradnje srednje šolskega centra v program Šolskih investicij. Veliko stvari od navedenega je potrebno še dokončati in to bo mogoče le ob sodelovanju Branka Janca v sestavi novega parlamenta. Zato OO LDS Krško poziva vse volilke in volilce, da se udeležijo nedeljskih volitev, kajti neudeležba le-teh bo zagotovo preprečila, da se poslanec iz občine Krško ne bo »boril« v parlamentu in s tem bo Branku Jancu preprečena kontinuiteta dela, ki ji je več kot uspešno sledil v dobro krške občine ter njenih občank in občanov.
Peter ŽIGANTE              Andrej BOŽIČ
podpredsednik     podpredsednik OO LDS KRŠKO      OO LDS KRŠKO
ZLSD Krško v pripravah na volitve
Jesenski večer
razveselil več kot 120
obiskovalcev
Krško, 25. oktobra - Avla Kulturnega doma Krško je bila prizorišče srečanja članov in simpatizerjev ZLSD Krško. Več kot 120 se jih je udeležilo srečanja z Jankom Horvatom, kandidatom ZLSD Krško za prihajajoče volitve, in Rino Klinar, bivšo uspešno ministrico za delo, družino in socialne zadeve.
V bogatem kulturnem programu so nastopili: prvakinja ljubljanske opere Milena Morača, dramski igralec Andrej Kurent, citrarka Jasmina Levičar, harmonikar Adolf Moškon in ansambel Royal band. Po prijetnem programu in ogledu razstave slikarke Silvi Magyar ter kiparja Petra Veneta je sledilo tovariško srečanje ob kozarčku rujnega. (Toni)
o varnosti in je varen.
Zanima me, kdo bi odgovarjal, če župan ne bi upošteval stroke in zakonov in bi na mostu ugasnilo življenje. Svečke, ki v tem predvolilnem času gorijo na
mostu, bi izžarevale svoj žalostni namen, vsi razen župana pa bi se lahko posuli s pepelom.
Jože AVŠIČ Župan
OBČINA BREŽICE
URAD ŽUPANA
Cesta prvih borcev 18
8250 Brežice
tel: 0608/62-050 fax: 0608/61-850
Datum: 4.11.1996
Odgovor Združeni listi
V  javnih medijih je bilo pretekli teden dokaj tendeciozno zastavljeno vprašanje, »Kaj je narobe v občinski upravi Občine Brežice«?
Odgovor je lahko jasen in preprost: nič ni narobe!
V  skladu s postavljenim vprašanjem na 23. seji Občinskega sveta je bil na naslednji seji posredovan odgovor. Zahtevan je bil pravzaprav zapisnik računskega sodišča, vendar le-to izda končno poročilo o inšpekciji, ki ga še nismo prejeli, bo pa vsekakor posredovano tudi občinskemu svetu. Že zdaj je jasno, da nadzor ni odkril nič takega, kar bi zaslužilo medijsko pozornost.
Plače občinskih funkcionarjev so usklajene z zakonom o delavcih v upravi, akte, ki jih je sprejel Občinski svet pa bo le-ta dopolnil oziroma spremenil v skladu z ugotovitvami nadzora po prejemu Končnega poročila.
To je bilo tudi bistvo pisnega odgovora na svetniško vprašanje in v njem ni bilo in nikakršnega sprenevedanja ali odlašanja s konkretnejšim odgovorom za primernejši čas. Ta čas je namreč enako primeren za vprašanje in za odgovor.
Jože AVŠIČ Župan
PREDVOLILNE DEZINFORMACIJE
Na zadnji strani časopisa Naš glas je bila 30. oktobra objavljena vest o prenovljeni in dograjeni OŠ Boštanj s telovadnico. Ministrstvo za šolstvo in šport je izgradnjo OŠ Boštanj sofinanciralo po istih kriterijih, ki veljajo za soinvestiranje v šolski prostor v Republiki Sloveniji. Investicija v OŠ Boštanj je bila 191, odkar je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Po otvoritvi OŠ Boštanj sta bili odprti še osnovni šoli v Mokronogu in v Grosupljem. V ponedeljek, 4. novembra, pa smo odprli veliko športno dvorano na Zlatem polju v Kranju.
Investicija v stavbo srednje šole v Krškem bo tudi stekla, če boste le hoteli sodelovati. Otroci in dijaki niso domena nikakršne politične stranke in verjemite, da so pri 194 investicijah, ki jih je do sedaj Ministrstvo za šolstvo in šport finansiralo ali sofinansiralo župani iz skoraj vseh političnih strank, ki trenutno delujejo v slovenski politiki. Med njimi sem spoznal kar nekaj prijetnih in zelo delovnih županov tudi iz vrst krščanskih demokratov.
Niko ŽIBRET Državni podsekretar
KLIC V SILI -REPLIKA
V zelo dolgem članku pod zgornim naslovom (Naš glas št. 40) g. Gorenc v vlogi predsednika ZLSD in svetnika brani svojo »ZAPUŠČINO« in poizkuša na hitro prevaliti svoje napake iz preteklih let na sedanjo ali morda kot prihajajočo generacijo.
Res je, kar ugotavlja v isti številki Našega glasa njegov strankarski kolega g. Vili Jurečič, da če stopiš mačku na rep, ta zamijavka. To prispodobo bi v tem primeru morali malo spremeniti in sicer: »Ne poskušaj odvzeti zveri njenega plena, ker bo močno zarenčala«. Sestop z oblasti je bil oziroma je zelo boleč, vendar je v vašem primeru g. Gorenc neizbežen. Za medklic temu razmišljanju pa samo vprašanje, kdo drug pa financira vaše dolge in pogoste članke v časopisu Naš glas kot davkoplačevalci. Zato ne mislimo z vami polemizirati na številna vprašanja »Zakaj«, ampak izdvajamo le nekatera, ki bodo hitro potrdila uvodno trditev, da želite poceni prodati svojo zapuščino, to je »zafurano« gospodarstvo, v kateri nosi levji delež Tovarna celuloze in papirja Videm. Zato je neverjetno naivno vaše vprašanje zakaj infcdo je glasoval za dražbo Vidma. S tem ste hoteli preusmeriti pozornost javnosti iz bistva problema, to je vprašanja kdo je tisti in kolikšen delež krivde nosi za to, da se danes za borih 35 mio DEM prodaja del nekoč »cvetočih krških« podjetij, ki je bilo v času vašega prihoda za direktorja vredno več 100 mio DEM. Ker smo volivci slutili katastrofo vam seveda nismo več nasedli v času vaše kandidature za župana občine Krško, katere rezultat vam je znan. Vprašanje, zakaj dražba, si morate torej postaviti sami sebi. Številni posamezniki so vam to vprašanje že velikokrat javno postavili, odgovora pa ni bilo.
Vaš zakaj se zdi podoben primeru če bi npr. Hitler (če bi Bog ne daj živel) vprašal Vilija Brandta zakaj ni preprečil množičnega genocida nad židi. Nekateri veliki in pomembni dogodki enostavno ne bodo smeli v pozabo, zlasti ne po poti kot si jo predstavljate vi.
Ne smemo npr. pozabiti, da ste lahko odločilno vplivali na dogodke v Vidmu, saj ste bili v kritičnem času, ko se je zgodil »VIDEM« generalni direktor z vsemi pooblastili katere vam je dala takratna partija. Nedvoumno so bila ta pooblastila kar velika, saj ste bili ta čas pomemben mož v Zvezi komunistov in sicer član najvišjih organov v Sloveniji (CK ZKS) in Jugoslaviji (CK ZKJ). V taki funkciji ste lahko nemoteno s svojimi takratnimi in sedanjimi strankarskimi kolegi skovali načrt, kako opraviti z družbeno lastnino in jo spremeniti v lastni kapital. Vi ste nalogo opravili z delno zamudo, saj so vas kasnejši dogodki nekoliko prehiteli ali celo malo zmotili. Vsekakor pa ne toliko, da bi lahko to vlogo in krivdo prevalili na druga ramena, npr. na župana občine ali na Demosovo vlado, kot ste večkrat izjavili v javnosti. To je res »kliv v sili«, ki jo čutite v trpečem procesu sestopanja z oblasti. Zato je tudi zastonj vaše moledovanje, da kot občinski svetnik in upokojenec ne morete storiti nič več za Videm. Tega nima smisla ponujati volilnemu telesu, kajti tudi Hitler, če bi živel, ne bi mogel popraviti gorja in obuditi svojih številnih žrtev vojne, čeprav verjamemo vsi, da tega ne bi niti poskušal.
Za konec samo še ena cvetka iz vaših »ZAKAJ«. Pri domu upokojencev ste sodelovali tudi vi. Zakaj bi sicer že leta 1988 na račun tovarne Videm kupili stari, še danes vseljeni dom upokojencev. V katero finančno konstrukcijo ste vtaknili denar za kupnino? Kot visok partijski funkcionar in tako vplivna osebnost tistih časov, ste torej skrbeli za to investicijo še pred sestopom iz oblasti. Seveda na tem domu ni nič prihranil tudi današnji župan občine, saj ste to nepovratno zapravili tudi vi z kupnino doma upokojencev, ki bi moral v izgradnjo novega doma ali pa morda za delno nadomestilo bivšim delavcem Vidma, ki so ostali brez služb, zasluženih plač, certifikatov, vi pa ste se pravočasno umaknili v zasluženi »penzion«, ki ga uživate v svojem ograjenem bivališču, iz katerega svoje žrtve nemoteno odpisujete z vprašanji »ZAKAJ«.
Krajevni odbor SKD Krško
OBVEŠČAJTE JAVNOST O SVOJIH
DOSEŽKIH!
OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU
¦:¦¦¦¦¦:¦:¦ :::¦/¦¦:¦¦¦¦   ¦                                                                                                                                                    ¦ ¦
:!¦;m yy;   ' ¦
©OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA
Pedagoško-andragoško usposabljanje izobraževalcev v obratovalnicah
Obveščamo vse člane, da smo zaključili s prijavami za pedagoško-andragoško usposabljanje izobraževalcev v obratovalnicah, ki bo v novembru 1996 na Območni obrtni zbornici Brežice. Zaradi velikega zanimanja smo se dogovorili s CTU, pooblaščenim od Zavoda za šolstvo za izvajanje tega seminarja, da ga ponovimo meseca januarja 1997. Seminar je namenjen bodočim mentorjem -inštruktorjem kovinske, elektro, frizerske, trgovske, gostinske, lesne, gradbene, finomehaniške, fotografske in tesarske stroke. Prijave pošljite strokovnim službam območnih obrtnih zbornic Posavja.
Obisk sejma HEIM  +  HANDWERK v
MlH-IK-llIlU,
Obrtna zbornica za Muenchen in Zgornjo Bavarsko se je letošnjega sejma MOS '96 v Celju udeležila s posebno predstavitvijo na temo PARKET. Parketne vzorce je razstavljal gospod VVilhelm Bauman iz Muenchna. Zanimanje za razstavo je bilo med slovenskimi obrtniki tako veliko, da bo v petek, 6. decembra 1996, med sejmom HEIM + WERK v Muenchnu strokovno srečanje v organizaciji Ceha parketarjev Muenchen v sodelovanju z bavarsko organizacijo za razvoj obrti in Obrtno zbornico Slovenije, sekcijo lesnih strok. Na posvet so vabljeni vsi lesarji, ki se ukvarjajo s polaganjem parketa, ker bodo predavanja na posvetu na temo polaganja parketa, izolacije, gretja, nege in konzerviranja historičnih lesenih podov. Odhod avtobusa bo 5. decembra 1996 ob 14. uri iz Ljubljane, povratek pa 6. decembra v poznih večernih urah. Cena prevoza znaša 6.400 tolarjev po osebi, stroški prenočišča pa znašajo 120 DEM po osebi. Vse, ki se želijo udeležiti strokovnega srečanja, vabimo, da se takoj zglasijo pri strokovnih službah Območnih obrtnih zbornic Posavja, kjer bodo prejeli prijavnico, ki jo bodo poslali Obrtni zbornici Slovenije_______________________________
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE
Sodelovanje s Koroško
Na avstrijskem Koroškem slovenske gospodarstvenike povezuje Slovenska gospodarska zveza s sedežem v Celovcu. Vanjo se združuje vsako leto več Slovencev na Koroškem. Pripravljeni so na vsakovrstno sodelovanje, nudijo pa tudi različne storitve na Koroškem. Njihov naslov je: Slovenska gospodarska zveza, A-9020. Klagenfurt, Poulitschgasse 9; tel: 0463/50-88-02. faks: 0463/51-23-19.
Sklad RS za razvoj malega gospodarstva
V Uradnem listu RS št.58-59, z dne 25.10.1996, je Sklad za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z bankami objavil javni razpis za kreditiranje projektov na področju malega gospodarstva. Nanj se lahko prijavijo enote malega gospodarstva, prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli tisti, ki zagotavljajo: povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov, pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva zlasti na mednarodnih trgih, pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva, pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti, pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja, in pospeševanje zadružništva pri skupni nabavi najsodobnejše tehnologije, skupnega nastopa na mednarodnih trgih in skupnih inovacijah. Razpis je odprt do porabe namenskih sredstev oz. najkasneje do 1.12.1996. Razpis je objavljen tudi v tej številki Našega glasa, natančnejše informacije pa dobite na OGZ Posavje.
Pedagoško-andragoško usposabljanje mentorjev v podjetjih
GZS in Območna obrtna zbornica organizirata pedagoško-andragoško usposabljanje izobraževalcev - mentorjev v obratovalnicah in podjetjih 15. in 16. novembra ter 22. in 23. novembra 1996v prostorih Obrtne zbornice Brežice. Seminar traja 32 ur in poteka v dveh delih. Zainteresirane prosimo, da se v primeru interesa javijo na zbornici.
Praktična pravna vprašanja pri poslovanju z Nemčijo
GZS Center za tehnološko usposabljanje organizira 8. in 9. novembra 1996 v Ljubljani oz. 22. in 23. novembra 1996 v Kopru seminar Praktična pravna vprašanja pri poslovanju z Nemčijo. Vsi, ki ste zainteresirani za praktično seznanitev z vsemi pomembnimi vidiki sklepanja, zaključevanja in izpeljave trgovskih podjetniških in drugih poslov na območju ZRN, ste vabljeni, da se ga udeležite. Na seminarju bodo obravnavani in posredovani najpomembnejša dokumentacija in pregledi, ki so potrebni za sklepanje in izpeljavo poslov. Prijavnice dobite na OGZ Posavje.
Dolenjska banka v omrežju Internet
V  slovenskem prostoru je že kar nekaj bank, ki predstavljajo svojo ponudbo tudi na omrežju Internet (Nova Ljubljanska banka, SKB, Bank Austria, Splošna banka Koper, LB Splošna banka Velenje). V oktobru se jim je pridružila tudi Dolenjska banka. Uporabniki Interneta si lahko ogledajo predstavitev, ponudbo in poslovne rezultate banke v slovenskem jeziku ter v skrajšani angleški verziji.
V  prihodnjem namerava Dolenjska banka razširiti ponudbo tudi na storitve in sicer na vpogled v stanje na tekočem ali žiroračunu, naročila čekov ipd. Dostop do informacij na internetu: http://www.db-nm.si
Obisk dr. Janeza Drnovška v Krškem in Brežicah
V Posavju bodo kmalu stekle velike investicije
Brežiški župan je s svojimi dovtipi spravil v smeh celo predsednika vlade. (Foto: PRO Studio Brežice, V. Jukič)
Čatež ob Savi, 31. oktobra - Predsednik slovenske vlade,
Janez    Drnovšek,   je    po pogovoru o aktualnih temah,
ki ga je imel na brežiškem radiu, skupaj z državnim sekretarjem            Borisom
Sovičem obiskal še krško jedrsko elektrarno, kjer je tekla beseda med drugim tudi o bližnji zamenjavi uparjalnikov, za kar so sredstva že zagotovljena, njihov dobavitelj pa bo znan v prihodnjih dneh.
Popoldne je ministrski predsednik obiskal še največji posavski turistični center Terme Čatež, kjer sta ga sprejela župan Jože Avšič in glavni direktor Term Borut Mokrovič. Po ogledu termalne riviere in ostale ponudbe se je premier Drnovšek za kratek čas zadržal še na kosilu, med katerim je odgovoril tudi na naše vprašanje
glede izgradnje verige savskih elektrarn ter dokončanja levobrežnega nasipa. »Glede izgradnje verige savskih elektrarn gre za to, da postavimo pogoje za koncesijo tako, kot je treba, in da v vsakem primeru zagotovimo čim večje sodelovanje naših izvajalcev pri teh delih. Skratka, da v čim večji meri zagotovimo nacionalni interes. Zadeva je sedaj v zaključni fazi, ki jo bomo dorekli v najkrajšem času. Izgradnja oz. dokončanje savskega nasipa, ki še posebej zanima poljedelce na dobovskem polju, ni vezana na ta program in bo šla v vsakem primeru naprej v dokončanje.« (ES)
Uspešno sodelovanje rodilo sadove
Odprli hišo slovensko-bavarskega
prijateljstva
Podsreda, 26. oktobra - Da iz prijateljstva in sodelovanja lahko nastane tudi kaj več kot le medsebojno obiskovanje funkcionarjev in izbrancev, je pokazalo društvo slovensko-bavarskega prijateljstva, ki je bilo pobudnik za ohranitev in prenovo            spomeniško
zaščitene hiše - nekdanje kaplanije v Podsredi.
Slovensko-bavarsko društvo je bilo ustanovljeno julija 1995, šteje 200 članov, svoj sedež pa ima v Muenchnu. To je prvi veliki skupni projekt Društva slovensko-bavarskega prijateljstva in Kozjanskega parka in po zagotovilu obeh partnerjev ne zadnji, saj že za naslednje leto načrtujejo obnovo farovškega kozolca, ki bo postal mladinski dom.
Konec lanskega leta je bila spočeta ideja, da bi obnovili kaplanijo, kulturni spomenik, ki bi sicer propadel. Obnova hiše je stala 24 mio SIT, večino je prispevalo ministrstvo za kulturo, Bavarci pa so dodali 3,6 mio SIT. Lepo obnovljena hiša je dobila povsem novo vsebino. V njej so svoje prostore dobili knjižnica z okoli 1.000 knjižnimi enotami, bavarska soba (s popolno         opremo)         in
večnamenski prostor, namenjen razstavam,          promocijski
dejavnosti, verouku in cerkvenemu pevskemu zboru ter delovanju raznih društev. Kaplanijo je dal cerkveni ordinariat iz Maribora v 50-letni brezplačni zakup društvu in Kozjanskemu parku.
Vrhunec obnove pa je bila njena otvoritev. V ta namen so organizatorji pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovali pihalni orkester Videm, Die pfalzgrafliche Musikanten, podsredški zbor, orglar Norbert Hintermeier in Štajerski rogisti. Od slavnostnih gostov je najprej spregovoril predsednik           slovensko-
bavarskega društva, dr. Eichenseer, ki je pozdravil veliko število gostov in krajanov, še posebej pa slovenskega zunanjega ministra, dr. Davorina                  Kračuna,
veleposlanika Nemčije, Gunterja Seiberta, kanonika, msgr. Franca Zdolška, in druge. Zbrane sta pozdravila tudi Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka, in župan Občine Kozje, dr. Božo Sok.
Osrednji govornik, minister Davorin Kračun, je poudaril dobro     sodelovanje     med
Slovenijo, Nemčijo in njeno deželo Bavarsko. Otvoritev je simbolnega pomena za več kot tisočletno povezanost tega prostora, še posebej na kulturnem in gospodarskem področju, saj je Nemčija naš najpomembnejši trgovinski partner s 30 odstotki, od tega gre na Bavarsko več kot polovica te dejavnosti. Posebej je izpostavil zasluge Bavarcev ob osamosvojitvi, ko so nas s svojim razumevanjem podpirali in nam pomagali pri priznaju naše mlade države. Preko takih oblik sodelovanja je potrebno še naprej razvijati že tako dobre odnose, ki so lahko še boljši. Po nagovoru dr. Kračuna sta
navzoče pozdravila še župnik Alojz VVeingerl in kanonik, msgr. Franc Zdolšek, ključ prenovljene kaplanije pa je arhitekt dr. Dušan Kramberger predal kanoniku, ki je najprej odprl vrata prenovljene stavbe, nato ga je predal župniku VVeingerlu, ta pa direktorju Kozjanskega parka, Franciju Zidarju. Po blagoslovitvi hiše bavarsko-slovenskega prijateljstva je sledil ogled, nato pa pogostitev gostov z bavarskimi in podsredškimi specialitetami. (Toni)
Javna dražba konj na Bizeljskem
Zadnjo oktobrsko nedeljo so pri Jožetu Kreinerju bizeljski konjerejci organizirali drugo licitacijo konj. Na javni dražbi so predstavili 21 konj iz vse Slovenije - žrebeta letnik 1996, žrebeta letnik 1995 in dirkalne konje in kobile. Čez dan seje ob ograjenem pašniku nabralo okoli 200 radovednežev in nekaj potencialnih kupcev. Prodali so sicer le eno kobilo, vendar so ljubitelji konj priložnost izkoristili za druženje in morda tudi za razne poslovne dogovore. Vmes pa so si lahko ogledali tudi razstavo slik s konjskimi motivi -slikarja Franca Lesa. (B.B.)
Vinko Lipej iz Drenovca na Bizeljskem nam je ponosno pokazal bučo velikanko.
vsak ponedeljek ob 18. url OTROŠKA ODDAM
in po NOVICAH ŠPORTNI   PREGLED
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI   FILM
In NOVICE ob 21 JO
vsako soboto tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
mladinska  oddala
MKC TV
vsak dan
ob 18. In 21. uri
NOVICI
NAŠ G
¦>:¦:•:                                                   :.. :       :::.:.
.-.:¦ ,^".;;-..:,
KRAJEVNA SKUPNOST SENOVO
Svet KS 'Senovo med ljudmi
Ljudi tarejo številni problemi
Mali Kamen, 30. oktobra -Svet KS Senovo se z nezmanjšano zagnanostjo spopada s številnimi problemi, ki tarejo ljudi, in jih kljub pomanjkanju denarja skuša reševati. Da bi člani sveta KS resnično iz prve roke izvedeli, kaj vse teži krajane, so se odločili za obiske po večjih vaseh. Obiskali so Reštanj, Kališevec in Mali Kamen.
Probleme, ki jih nizajo krajani, bi lahko razvrstili v dva sklopa, enega, ki se nanaša na komunalno infrastrukturo - od cest, vodooskrbe, telefonije do pomanjkanja prostora za novogradnje in zazidalnih načrtov. Drugi sklop pa predstavljajo predvsem težave, ki so bolj lastne posameznim vasem in so rezultat neupoštevanja njihovih zahtev in potreb. Reštanj pestijo problemi zaradi neizvajanja sanacijskih del pri zapiranju Rudnika Senovo in neizvajanje dogovorjenega, Kališevec, izguba volišča, kar je problem tudi v Šedmu, in podobno. V vseh vaseh je huda skrb
tudi z vzdrževanjem pretežno makadamskih cest (kar 60 odstotkov vseh makadamskih cest v občini Krško je v KS Senovo), pa tudi asfaltne so povsem dotrajane in kar vpijejo po obnavljanju, saj bodo drugače ponovno postale makadamske. Velik problem je pluženje cest, ki zna biti letos nerešljiva uganka, saj KS ni imela sredstev, da bi poravnala lanski dolg do izvajalcev, krajani pa se sprašujejo, kdo bo še sploh plužil.
Predsednik sveta KS Senovo Tone Petrovič je sokrajanom predstavil težave sveta KS, ki se srečuje s kroničnim pomanjkanjem denarja za delovanje, saj so v celem letu od občine prejeli le okrog 1,5 mio SIT, s čimer so le delno pokrili dolgove iz lanskega leta. Pri tem je bilo od članov sveta slišati, da je občinska oblast nesposobna in da ne izpolnjuje svojih obveznosti, saj v KS ne vrača niti desetine sredstev, ki jih prispevajo krajani Senovega za delovanje občine z dohodnino, taksami, prispevkom za stavbno zemljišče ipd. (Toni)
KS Senovo vse bliže odločitvi za samostojno občino
Skupna  ugotovitev:
»Slabše, kot nam je,
ne more biti«
Mali Kamen, 30. oktobra - Da v KS Senovo vse resneje razmišljajo o ustanovitvi samostojne občine, se šušlja že nekaj časa, da gre zares, pa so potrdili tudi člani sveta KS na sestankih s krajani vasi Reštanj, Kališevec in Mali Kamen. Razlogov, ki govore v prid taki odločitvi, je kar nekaj, predvsem pa to, da je občinska oblast preprosto pozabila na to krajevno skupnost, da je kljub enemu največjih proračunov popolnoma nesposobna izvajati naloge, ki stojijo pred njo in izvirajo iz zakona o lokalni samoupravi.
Večina krajanov KS Senovo pa tudi mnogih drugih krajevnih skupnosti je od občine in novoizvoljenega župana pričakovala veliko več, kot dobijo sedaj. Danes lahko dobijo le prazne obljube, odgovore, da ni denarja in podobno, še največkrat pa, da je župan nedosegljiv, ker je v tujini. Senovo je v tem letu dobilo le 2.200 m asfalta, pa še ta bi moral biti položen lani, cesto skozi Senovo do Trga rudarjev je izsilil svet KS, ki ni pristal na traso do odcepa k Lisci (o tem smo že pisali) in podobno. Senovški otroci že dva meseca nimajo pločnikov, po katerih bi lahko varno odšli v šolo, kraj je skoraj v celoti zatemnjen, brez ustrezne razsvetljave, brez kanalizacije, brez ustreznega vodovoda, krajani pa brez možnosti za zaposlitev. In še bi lahko naštevali, kar kaže, da je v občini nekaj hudo narobe.
Kljub vsem tegobam pa se v svetu KS zavedajo, da je potrebno za ustanovitev občine pretehtati pozitivne in negativne stvari. Odločili so se izdelati ustrezno študijo o upravičenosti ustanovitve samostojne občine, navezati stike z vladno službo za razvoj lokalne samouprave in se seznaniti tudi z izkušnjami uspešnih sosednjih občin. Izkušnje drugih in lastno zaznavanje napak naše občinske oblasti naj bi ob ustrezni podpori krajanov (na sestankih so se zbrani skoraj enoglasno odločili za samostojno občino) privedle do odločitve o izvedbi ene izmed oblik referenduma. Ljudje so mnenja, da slabše, kot jim je, ne more biti, kar bo verjetno resnica, ki jo bo potrdil ali ovrgel čas. (Toni)
Ob 22. obletnici KS Rožno-Presladol
V družbenem domu na Rožnem so se ob 22. obletnici KS Rožno-Presladol zbrali krajani, da bi slovesno otvorili novo asfaltirano cesto in proslavili pomembno obletnico. Čeprav je to majhna krajevna skupnost, se odlikuje po uspešnosti in prizadevnosti krajanov, saj so se v dvaindvajsetih letih pokazali vidni rezultati v razvoju kraja: posodobili so ceste, zgradili družbeni in gasilski dom ter povezali zaselke in vasi s telefonom in vodovodi.
Vztrajnost, prizadevnost in delovnost vodijo te ljudi skozi čas. Hribovita pokrajina in težka zemlja jim nista vzeli ljubezni in poguma. Še vedno želijo in hočejo obdelati vsak košček zemlje. Žal jim preživetja ne more nuditi, daje pa jim zadovoljstvo, voljo in upanje. Vztrajno in složno kljubujejo času in sledijo napredku. Veseli so vsakega uspeha, ki ga z veseljem proslavijo. Tudi ob prazniku KS so dvorano napolnili do zadnjega kotička. In misel, zapisana na steni dvorane, V VOLJI JE POT - V SLOGI JE MOČ, je njihovo življenjsko vodilo. Zato smo uspešni.
Želimo, da bi naša slovenska vas še naprej tako odločno in vztrajno premagovala ovire VSAKDANA, da bi zmagal ljubezen do zemlje in podeželja. Žal, marsikaj se bo še moralo spremeniti. Ne zadostujeta le ljubezen in pogum kmeta. Treba mu je dati vrednost in možnost preživetja, mu vrniti upanje in zaupanje. Le tako je moč ohraniti idiliko vasi in zdravo življenje.
Vera KUSTEC
Prometno-politične zdrahe v Brežicah
Bodo kmetje most res nasilno zaprli?
Zeleni in SLS zahtevajo dosledno uresničitev legitimno
sprejete odločitve brežiškega OS o dvosmernem prometu
na mostu čez Savo in  Krko
Dvanajsta redna seja občinskega sveta občine Kozje
Osrednja točka - odlok o proračunu občine Kozje
Kozje, 30. oktobra - Vabilo z 12 točkami dnevnega reda je obljubljalo relativno kratko zasedanje občinskega sveta. Med točkami jih je bilo kar nekaj, ki so bile nadaljevanje že začetih postopkov. Med temi je bil najpomembnejši sprejem proračuna občine Kozje za leto 1996.
Proračun je poleg statuta eden najpomembnejših aktov občine. Sestavljen je iz prihodkov in odhodkov, kar
pomeni, da so v njem zapisani viri financiranja in na drugi strani se z njim razdelijo zbrana sredstva med porabnike proračuna. V drugi obravnavi predloga odloka je občinski proračun težak 164,9 mio SIT, kar je glede na potrebe premalo, po oceni zmožnosti pa toliko, kolikor lahko realno zberejo. Prihodke tvorita predvsem dve veliki postavki, dohodnina s 45,6 mio SIT in finančna izravnava s 103,9 mio SIT, pa tudi nekaj
manjših, v katerih se nabere približno 14 mio SIT. Na strani porabnikov pa so največji: družbene dejavnosti s 86 mio SIT - zajemajo osnovno izobraževanje z 31,6 mio SIT, otroško varstvo z 21 mio SIT, socialno skrbstvo s 14,5 mio SIT in kulturo z 11 mio SIT; komunalno-stanovanjska dejavnost s 43,5 mio SIT. V sferi komunale je največ sredstev namenjenih             cestnemu
gospodarstvu (gradnji cest) in
delovanju KS. Svetniki so predlog sprejeli.
V nadaljevanju zasedanja so obravnavali in sprejeli tudi premoženjsko bilanco nekdanje občine Šmarje pri Jelšah za leto 1995, predlog odloka o ustanovitvi                    javnih
vzgojnoizobraževalnih zavodov OS Kozje in OŠ Lesično, predlog sklepa o soglasju k povišanju ekonomske cene v VIZ OŠ Kozje, enota vrtec Kozje, predlog sklepa o soglasju k spremembam statuta JP OKP Rogaška Slatina, predlog sklepa o številu priznanj občine Kozje, obravnavali pa so še prispele vloge ter pobude in vprašanja. (Toni)
Brežiški telegrami
V Kapelah so kljub vsemu brez vsakega pompa dobili novo pošto, izgubili pa tajnico sveta krajevne skupnosti STOP Kmetje z dobovskega polja bodo od države zahtevali rento zaradi velike škode, ki jim jo zaradi nedokončanega nasipa vsako leto povzroča narasla Sava. Kakor se stvari sučejo, kaže, da bodo rento dobivali dlje časa kot pa izgnanci STOP Predsednik vlade, Janez Drnovšek, je povedal, da bo nasip rešen takrat kot savske elektrarne, minister Pavle Gantar pa pravi, da ko bo denar. Stoletje izgradnje nasipa torej še ni znano STOP Sobota je v Brežicah še vedno dan, ko, ne glede na to, kakšno je vreme, neprestano nenapovedano           zmanjkuje električnega toka, da pa ga zmanjka ob vsaki malo večji sapici, je tudi že dolgo znano. Le obrazcev za vsako-mesečno izstavljanje računov
Elektru nikoli ne zmanjka STOP Brežice bodo »kmalu« bogatejše za dve parkirišči. Eno bo nasproti Agrarijine Semenarne, drugo pa pri stari mlekarni. To je na zadnji seji občinskega sveta povedal župan, Jože Avšič, enako pa je dve leti prej izjavil tudi njegov predhodnik, Ciril KolešnikSTOP Če bodo vozniki v križišču pri blagovnici še naprej enako pridno kot doslej razbijali svoje avtomobile, lahko na tem mestu še v tem stoletju pričakujemo nove semaforje STOP Ljudstvo trdi, da se brežiškemu gospodarstvu ne piše dobro, na občini pa tega ne vedo, ker jim je nova lokalna samouprava menda odrezala pot do takih podatkov STOP Brežiški svetnik in poslanski kandidat je tako nezadovoljen z odgovori občinskega vodstva, da bo svoja vprašanja odslej namesto na občinskem svetu raje javno postavljal v Našem glasu STOP Kaže, da tistim iz podzemlja le
ne bo uspelo brežiške Agrarie pahniti v stečaj. Z upniki je menda že vse dogovorjeno za prisilno poravnavo STOP To je iskrenost! Ko je svetnik Blažinč (SLS) obtožil KOP, da predvolilne                  plakate
»združenega listja« nabija kar na drevesa, se je obdolženim v bran postavil Miha Škrlec (ZLSD) in dejal: »Niso bili oni, ampak mi!« STOP Kam z mladimi, je vprašanje, ki v Brežicah že dolgo mori vse generacije. Pa so se svetniki zedinili: »V zapore!« Ampak v bivše STOP Tako. Zaboje z neuglednimi rožami, ki so kazile del osrednjega brežiškega trga pred Modo, so končno odstranili in sedaj se tam znova blaženo svetlika žlahtna pločevina STOP Odprtje starega brežiškega mostu je zaradi enosmernosti nekatere občane tako razburilo, da so zagrozili celo z razstrelitvijo častitljivega krasotca. Z bombo so menda grozili celo svetniku Bojanu Petanu, ki je bil po njihovem najbolj ogret za sedanjo varianto prometne ureditve, temu pa ne
pomaga niti dejstvo, da ga na seji OS takrat sploh ni bilo STOP Oktobrske nagrade so razdeljene, dobitniki so bili oznanjeni, mi pa vam še prišepnemo, da je bila vsaka težka 90 tisočakov STOP Z nedavno              otvoritvijo
posodobljenih cest Slopno-Sv. Križ-Sv. Barbara in predvsem Sv. Jedrt-Kerinov križ-občinska meja so bili postavljeni temelji bodočemu gorsko-verskemu turizmu STOP Medtem ko imajo brežiški in vseslovenski podjetniki z mejo velike načrte, pa svetnika Matjašiča skrbi, kaj bo, če bo Hrvaška v obljubljeno deželo Evropo vstopila hkrati s Slovenijo STOP S privatizacijo je pa res sama zmeda. Medtem ko so nekatere firme še vedno družbene, se pravi od nikogar, pa je država olastninila kar potok Gabernico in ga razdelila med kmete. Ti sedaj za novo pridobitev plačujejo davek, kake posebne koristi od nove lastnine pa nimajo STOP
Predsednik brežiških Zelenih Ivan Tomše je začasno zaprti most najprej lastnoročno »odprl«, sedaj pa grozi z njegovim zaprtjem
Brežice, 29. oktobra - Dan po občinskem prazniku so pretekli teden v sklopu praznovanj odprli prenovljen stari most čez Savo in Krko, predsednika strank Zeleni in SLS, Ivan Tomše in Jože Blažinč, pa sta sklicala novinarsko konferenco, na kateri sta novinarjem pokazala zahtevo, naslovljeno na brežiškega župana. V njej opozarjata, da je sedanja enosmerna ureditev prometa po mostovih nelegitimna, ker je v nasprotju s sklepom velike večine članov občinskega sveta.
Ivan Tomše je na konferenci župana Jožeta Avšiča celo obtožil, da je komisiji, ki je opravljala tehnični prevzem prenovljenega objekta, naročil, naj se ne odloči za dvosmerni promet, stroki pa je očital, da je delovala podtalno in v korist župana. »V tem primeru gre za vprašanje zaupnice županu!« je dejal predsednik Zelenih, ki trdi, da je vsa prometna signalizacija na mostu postavljena ilegalno, brez potrebnih dovoljenj. Predstavnika obeh strank sta potrebo po dvosmernosti utemeljevala predvsem s tem, da morajo sedaj traktoristi z desnega brega Save peljati do sejmišča skozi vse mesto, kar povečuje že tako preveliko gnečo in s tem nevarnost nezgod. Brežiški Zeleni sovražili tudi zgražanje zaradi posekanega drevoreda ob viaduktu, ki povezuje oba mostova, ter se odločili, da bodo v spomin na padla drevesa in nespoštovanje legitimnih sklepov občinskega sveta na mostu vsak večer prižigali sveče, zagrozili pa so tudi s prisilno zaporo mostu. (ES)
Trgovina J\L Krško
Bohoričeva 5 in CKŽ 35
<3=      tel: 31-622 in 31-883 Velika izbira konfekcije gnanih proizvajalcev %             za vse generacije
Na zalogi      °§?
velika izbira plaščev
\\ od 21.000 SIT dalje
T"MmstASmx
\
ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 7. IN 13. NOVEMBROM 1996
Poglejmo, kaj nas na astrološkem področju čaka v novembru. Še nekaj časa nas bo krepko moril kvadrat med Marsom in Plutonom in v nas zbujal jezo, agresivnost in sovraštvo. Ljudje bodo vedno bolj napeti in razočarani. Ta aspekt pa bo kmalu popustil in bo prepustil svoje mesto trigonu med Marsom in Jupitrom, ki bo odlična podlaga za nova doživetja, spoznanja in dejavnosti, ki bodo slonela na resničnem sočutju do soljudi. Kot veste, se v vesolju vse odvija v ciklusih in tako moramotudi ljudje najprej spoznati svoje negativne lastnosti, da jih lahko odvržemo in nato delamo v skladu z višjimi kvalitetami. Toda tudi te ponavadi izgubijo svojo moč in zopet pademo v brezno tistih občutkov, ki jih še nismo spoznali in si jih odpustili. In tako se ponavlja, vse dokler človek ne spozna vsega, kar ima v sebi, in dokler ne sprejme tudi najnižjega dela sebe. Ko to stori, se mu ni treba bati ničesar več, kajti človek, ki je sprejel hudiča v sebi, ne more biti drugega kot razsvetljeni človek.
Ko človek sprejme sebe, sprejme in ljubi brezpogojno vsa bitja, ne glede na to, kakšna so, od kod so in kaj delajo ali mislijo. Zato je največji greh pričakovati od drugih, da nas bodo imeli radi, če pa mi njih v resnici ne moremo sprejeti takšnih, kot so. Želja po zadovoljevanju materialnih potreb, je največji greh proti samemu sebi, kajti v sebi v resnici skriva strah in sovraštvo pred drugimi. Saturn bo v preciznem sekstilu z Uranom, ta aspekt podarja svobodo, in hkrati v popolnem trigonu s Plutonom, kar daje veliko moč pozitivnih dejanj na osnovi lastnih izkušenj. Daje vero, ki temelji na lastnih izkušnjah iti spoznanjih in ne na vsiljenih prepričanjih in dogmah. Tako lahko pričakujemo vslike spremembe na Zemlji, kajti stare, dogmatske vere se počasi podirajo. Te vere so bile zavajajoče, ker so ljudi v bistvu oddaljevale od Boga in jim ga kazale »tam gor nekje«, v resnici pa je Bog vseprisoten, v vsakem bitju, vsakem kamnu, vsaki rožici. To je Bog in tu ga je treba najti. Zato pravimo, da Boga lahko najdemo tukaj, kjer smo, tako da sprejmemo vse tiste ljudi, ki nas motijo, ki jih sovražimo, ne prenašamo, kritiziramo. Vse se začne pri naših partnerjih, zato se moramo potruditi in z njimi poiskati tisti pravi stik, pravo ljubezen. Ko možje ne boste več bežali pred ženami in jih zlorabljali in ko ženske ne boste več silile v može, naj bodo z vami, in boste sposobni vsakemu dati svobodo, boste našli Boga.
Iz
OVEN 21.3.-21.4.
DVOJČKA 21.5.-21.6.
RAK 22.6.-22.7.
TEHTNICA 24.9.-23.10.
ŠKORPIJON 24.10.-22.11.
m
STRELEC 23.11.-22.12.
9
'm.
SLO
KOZOROG 23.12.-20.1.
VODNAR 21.1.-19.2.
Vaše želje bodo zelo velike, vendar neuresničljive. Od partnerja boste želeli več, kot mu vi dajete, temu pa rečemo neenakopravnost in vsiljevanje. Začnite dajati vi in nič ne pričakujte, pa boste dobili vse. Z denarjem boste razsipni in nepraktični, kar bo vir nezadovoljstva.
V svojem razočaranju nad drugimi boste postali preveč posestniški in boste svoje komplekse skušali zgladiti z zapravljanjem. Kdo pa vam daje pravico, da od drugih nekaj pričakujete? Sami morate storiti vse in se ne navezovati na druge. Pričakovati od drugih kar koli, je greh proti samemu sebi.
Vaše moči bodo precej na dnu, zato se bodo pojavljale možnosti za bolezni ali nesreče. Predvsem tisti, ki imate težave s srcem, boste to čutili, pa tudi tisti nemirni duhovi, ki stalno dirkajo in pretiravajo v športu ali vožnji z avtomobili. Ljubezni in miru v tem času ne bo veliko.
Če odštejemo, da se boste hoteli pokazati v boljši luči, kot ste, bo to obdobje kar dobro. Več bo miru v službi, več možnosti bo za nove zamisli in njihovo izpeljavo. Težava bo - spet - doma, kjer vas tisto, kar so vam starši dali, zelo mori v vašem odnosu s partnerjem. Treba bo nekomu odpustiti.
Obdobje škorpiona za vas vsekakor nikoli ni najboljše, ker prinaša prevelike čustvene napetosti, s katerimi ne veste, kaj bi počeli. Od tod pretiravanje ali pa bolezni, ki nastanejo takrat, ko imate vsega dovolj. Beg v bolezen prav gotovo ne more biti rešitev problema.
Velike napetosti med vami in okoljem bodo delovale pozitivno, kajti tako boste vsaj lahko videli, kakšni ste v resnici. Prav nič drugačni kot kdor koli drug tam zunaj. Vsi smo enaki, le maske imamo drugačne. Če boste to sprejeli, se boste rešili velikega bremena, če ne boste, vas bo breme zdrobilo.
Tudi vi boste imeli podobne probleme kot ovni in biki. Nehajte siliti v svojega partnerja. Ali ne vidite, da je tako vedno slabše? Ali ne vidite, da vam vedno bolj beži? Ozrite se vase in poiščite vzrok, zakaj tako presneto potrebujete druge in jih morite s svojimi problemi?
Ta čas je kar ugoden za vas, če ne celo prelagoden. Sedaj pač pobirate plodove svojega dela. Nekateri bodo imeli veliko od svoje preteklosti, drugi malo. Važno je, koliko ste naredili za druge, vendar s srcem in ljubeznijo, ne z odporom. Nobena druga filozofija ni potrebna.
Imeli boste možnost, da se dobro zabavate in se v družbi postavite pred druge, in to je vse. Prav nič ne boste imeli od tega, ne vi ne kdo drug, razen gostilničarji, ki veselo služijo denar s prodajanjem uničujočih strupov. Vaze želje po ljubezni so nerealne, ker niste sprejeli sebe.
Tako kot raki boste doživljali tudi vi. Veliko nasprotje med željami in dejanskimi zmožnostmi bo idealna osnova za nov družinski prepir, saj so vedno drugi krivi za vaše probleme, kajne? Narobe! Za vse, kar se vam dogaja in kar čutite, ste odgovorni sami.
Nasprotja in težave bodo zadevale področje vašega položaja v družbi. Nelagodno se boste počutili, ker se vam zdi, da morate zadovoljiti želje nekoga drugega in se ga bojite razočarati. V ljubezni več sreče, vendar ne pretiravajte. Bodite mirni kot jezero v brezvetrju.
Kdor si želi čustveno bogatega življenja, bo morda prišel na svoj račun, vendar vedite, da vsako zadovoljstvo prinaša tudi razočaranja, vsaka želja prinese nasprotni učinek. Zakon akcije in reakcije in nič drugega: vsaka akcija ima takojšnjo reakcijo enake moči.
Bono Baršek
V
Za ščepec Španije
>JBk*	79m
	
	*P9
Visoka in skrivnostna gora s čudovito samostansko cerkvijo in zakladi, ki jih nosi v sebi, je name naredila globok vtis. Santa Maria, jugosi! Med dremežem v avtobusu sem urejal vtise, ki sem jih dobil v dneh mojega prijetnega gostovanja v mediteranski Kataloniji. Še
Vibrofon:
Prehitevaj mo po
levi
Tako se je imenoval koncert, ki se je zgodil prejšnjo sredo v Brestanici, kjer se je zbralo okoli 200 mladih. Od tega skoraj polovica z volilno pravico. Koncert so tudi tokrat organizirali zavezniki mehkega pristanka. Med nastopajočimi pa so bili znani glasbeniki, ki že po pravilu zamujajo: na oder je stopil veteran druge lige Marko Brecelj, sicer v mladih letih prvoligaš. Praznino med menjavo glasbenikov na odru je zapolnjeval prav tako že legenda Brane Koncilija, ki že bolj smiselno povezuje besede, naučene iz raznih slovarjev. Nekoč nam je muziciral s kitaro, ki jo je sčasoma opustil in se naučil nekaj znanih partizanskih viž na orglicah. Od kandidature za samostojnega poslanca je sicer odstopil, ker pač menda nima smisla.
Zato pa se je med pavzo pojavil pravi kandidat Janko Hrovat, katerega stranka je podprla dogodek in po njegovih besedah bodo rock'n'roll podpirali še naprej. Bomo videli! Po odobravanem
Vse bolje uigrani S.F.U.
govorniku so na oder stopili menda edini predstavniki ročka v opoziciji pri nas, Žoambo Žoet VVorkestrao. Sam sicer ne poslušam podobne god.be, ker je preveč konfuzna, zapletena in iz mračnih predalov zavesti. Bilo pa je nekaj poznavalcev njihove glasbe, ki so živahno migali. Odpadel pa je nastop, ki sem si ga želel slišati. Gre za mlade pobce iz Goriških Brd, Abstend minded, ki so verjetno spet morali pripravljati drva za dolgo zimo, kot jo napovedujejo. Zato pa smo lahko slišali trasherje S.F.U iz Brežic in ugotovili, da so
vedno sem podoživljal stvaritve slikarja Salvadorja Dalija, ki smo sijih ogledali v njegovi galeriji, in nisem mogel pozabiti gostilničarja, ki je imel lokal tam poleg. V lokalu je imel pokušino čudovitih, resnično od sonca razvajenih vin. Kot pravi cvičkarji smo seveda strokovno degustirali in poznavalsko modrovali. Vprašal nas je, od kod prihajamo, in ko sem mu dogovoril, da smo iz Slovenije, je zavpil: »Santa Maria, jugosi.« Na moje prepričevanje, da je to Slovenija in ne Jugoslavija in da je glavno mesto Ljubljana, je še bolj vneto kimal s hudomušnim izrazom na obrazu: »Si, si, jugosi.« Možakarja vse naše besede niso prepričale in tudi ne količine čudovitega vina, ki nam
ga je prodal. Na žalost je verjetno' imel slabe izkušnje z »jugosi«, ki bi tako radi veljali za boljše, pa so predolgo skrivali svoje napake s tem, da so kazali na druge.
Kako bi bil šele razočaran, ko bi mu ob obisku Slovenije zaračunali razne parkirnine, vstopnine in izstopnine in še jezno zabrusili, naj gre pač drugam, če mu kaj ni všeč. Kljub temu nas je zelo prijazno postregel, tako kot so me prijazno postregli povsod, kjer sem hodil, pa če sem zahteval steklenico dobrega vina ali prosil samo za kozarec navadne vode. In tukaj se pravzaprav vsa zgodba o turizmu začne. (Jakob)
Lidija Kožar pred izidom prve samostojne kasete
»Lažeš mi«
Lidija
Kožar
nadaljuje
svojo
glasbeno
kariero in
tudi kar se
da pogosto
nastopa.
Njen
glasbeni
slog pa se
giblje nekje
po sodobni
dance
sceni. Tako
je nastopila
tudi na
predstavitvi
pričesk v
klubu
»Terrnopolis«
in predstavila dve svoje skladbi, ki bosta na njeni prvi
samostojni kaseti. Ta bo predvidoma izšla prihodnje leto,
nekako februarja. Skladba, ki smo si jo zapomnili iz
Termopolisa, se imenuje »Lažeš mi« in je naslov posodila tudi
kaseti. (Mr. Jožo)
po dobrem letu vaj bolj kompaktni in še vedno zabavni. Žal zaradi pozne ure in mraza nisem čakal nastopa gostujoče zasedbe. Zame se koncerti nehajo najkasneje ob 24. uri.  (Mr. Jožo)
i
MARTE in ALLEGRO
GUME - NAJUGODNEJŠE TA HIP % fircstonc ^GTKADIAL_______
PRODAJA IN MONTAŽA:   Allegro d.o.o., Vulkanizerstvo, prodaja avloplaSčev iu menjava olja, Gorjupovn 10A, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 0608/87-562; Mob.: 0609/640-066_____________
Se vedno brez naslova
torek, 29.10.1996
Nekajkrat sem že sodeloval pri sinhronizaciji TV-spota ali pa pri predstavitvenem filmu, vendar nikoli doslej ni bilo tisto ta pravo. Vedno nekakšna čudna improvizacija. Danes sem sodeloval pri sinhronizaciji spota za Stimorol; zelo pomembna izkušnja.
četrtek, 31.10.1996
Praznik v Ljubljani. Kaj slabšega se ti lahko zgodi? Malo mi je žal, da se sinoči nisem udeležil Darjinega žura ob vselitvi v novo stanovanje. Danes bi z lahkoto spal do oddaje in prav malo mar bi mi bilo, da ni nikjer nikogar.
petek, 1.11.1996
Že štirinajst dni sem se pripravljal na današnji dan. Prevzel sem nalogo osebnega šoferja mojih staršev. Kakor Tito in Jovanka v starih časih sta sedela na zadnjih sedežih in glasno opazovala okolico. Pionirjev z rdečimi ruticami ni bilo, zato pa je bilo cvetja dovolj.
sobota, 2.11. 1996
Od trenutka, ko sem odprl oči, se ne morem sprijazniti s tem, da je sobota in da je pred mano še cel vikend. No sprijaznil sem se, takoj navaditi pa se ne morem.
Bankomat v novih prostorih SKB mi povzroča težave. Drugače nastavljena številčnica me popolnoma zmede in kar nekaj časa sem porabil, da sem odtipkal pravo kombinacijo.
nedelja, 3.11.1996
Današnja nedeljaje bila narejena zame. Nervoze, kakršne sem bil vajen nekaj dni nazaj, danes ni bilo; nič zato, bo že prišla. Na
takšen dan sem moral narediti nekaj, kar že dolgo nisem, in odločil sem se za krajši sprehod z Ero. Včasih je bila naša oz. sestrina, a odkar je ata v penziji, je njegova, čeprav jo hrani mama ... če bolj pomislim, je še vedno naša.
Kulturno-umetniško društvo Zverina s Čateža, v katerem so vključeni tudi ekstremisti iz drugih koncev občine, za gimnazijo redno trenirajo streethokej. Lani so na smučariji v Franciji premagali Jureta Koširja in pravijo, da ga bodo letos spet.
(EDI)
g8®$$^v:W®WmmM^WWi
M
Soočenje kandidatov za državnozborske volitve:
Tista dva s prakso sta bila v izjavah nekoliko
previdnejša
Krško, 30. oktober - Naš glas je v krškem kulturnem domu organiziral soočenje kandidatov za državnozborske volitve z območja občine Krško (6. volilno okrožje). Tako smo v Krškem, ob predstavnikih strank, Krčanom že bolj ali manj znanih ljudi, videli tudi nekaj novih obrazov. Nekateri so na soočenje prišli v spremstvu pristašev in ti so si med gledalci občasno privoščili tudi malo »navijanja«. Žal je voditelj soočenja moral skrbeti predvsem za to, da je razgovor tekel čim bolj v skladu z zastavljenimi pravili. Zato si vsi skupaj pač nismo mogli privoščiti daljših besednih dvobojev med posameznimi kandidati in tudi gledalci so postajali že nekoliko nestrpni, ker dolgo časa niso prišli na vrsto s svojimi vprašanji. Čisto brez spopadov seveda ni šlo in tudi dosedanja poslanca v državnem zboru Branko Jane in Franc Černelič (ki ponovno kandidirata) sta od publike pobrala nekaj očitkov na račun svojega dosedanjega dela.
Najbolj pa se je »slika« razjasnila takrat, ko so udeleženci odgovarjali na vprašanje »Kaj konkretno boste storili za izboljšanje gospodarskega položaja v občini Krško?«. Tu sta bila zopet v prednosti Jane in Černelič, ki sta že na svoji koži okusila, kaj in kako se v državnem zboru sploh da delati. Sicer pa si odgovore vseh lahko preberete v nadaljevanju besedila in si o njih ustvarite svoje mnenje. (Ika)
Kaj konkretno boste naredili, da se gospodarstvo v Krškem premakne z mrtve točke, da občanom ne bo potrebno imeti »minusov« na tekočih računih in da bodo lahko s svojim delom zaslužili toliko, da bodo lahko pokrili svoje potrebe? Brez odvečnega zapravljanja, seveda.
Marjan Novoselc: »Kot kandidat se bom trudil, da se v novi sestavi parlamenta zavzamemo za stališča, ki bodo manj neposredno obremenila delavca. Kako pa se bodo te zadeve odvijale, bo odvisno samo od strukture tega organa. Kot opozicijska stranka bomo skušali vplivati na to, da bo ta del nekako bolj zaživel.   Nekih
to rešeno, se bo marsikak poslovni začetek dal spraviti v rentabilno zadevo. Kdor misli, da je politika tista, ki lahko trguje in posluje, se moti. Gospodariti mora vsak po svojih sposobnostih.«
Jože Avguštinčič: »Kdor zna nekaj narediti iz nič, zna tudi nekaj prigospodariti. Kdor pa dobi neko firmo zastonj, je ne zna voditi in jo bo zapravil. In tako se bo v resnici sesulo vse gospodarstvo v naši Sloveniji. Brez gospodarstva pa ni države. Najprej bo treba razpisati referendum, za katerega sem pripravil poseben sistem. Vsak volilni listič bo imel kopijo in če bodo volilci s svojim kandidatom, ki so ga volili, nezadovoljni, se bodo zbrali in svojega poslanca odpoklicali. Saj vidimo, da vsi
Marjan Novoselc,
Slovenska nacionalna stranka:
»Sem predstavnik Slovenske nacionalne stranke in kandidiram v 6. volilni enoti na listi SNS. Naša stranka, ki je parlamentarna opozicijska stranka, se zavzema za popolnona samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo v evropskih okvirih. Zavzemamo pa se tudi za ekonomsko močno Republiko Slovenijo, temelječo na lastnih silah; za zmanjšanje brezposlenosti v Republiki Sloveniji; za socialno varnost Republike Slovenije, za vse njene državljane; za spoštovanje in pravilno vrednotenje narodnoosvobodilnega boja; za liberalni odnos do družine in verskega prepičanja; za vojaško močno in varno Republiko Slovenijo v povezavi z evropsko varnostjo; za zagotovljeno zdravstvo vsem državljanom Republike Slovenije; za racionalno gospodarjenje z naravnimi viri in dobrinami; za kulturno razvito Republiko Slovenijo z ohranjanjem narodne dediščine; za laično šolstvo in razvito znanost v Republiki Sloveniji; za eno samo državljanstvo; za spremembe državnih simbolov.
Slovenska nacionalna stranka podpira vsak dober predlog, vsako dobro pobudo, ki je bila dana v parlamentu. Podpira vsako zadevo, ki je za slovenski narod dobra. Žal pa je tako, da zaenkrat ne moremo strpno in počasi urejati posameznih zadev.«
obljub, kaj bomo naredili, pa ne morem dati. Žal.«
Franc Černelič: »Oblikoval bom ustrezna dopolnila zakonov, ki urejajo to področje, potem pa bo moja naloga, da glasujem za ali proti. Treba bo sprejeti zakone, ki bodo poenostavili pogoje, tudi glede generalnih inšpekcijskih zadev. Ce posamezni podjetnik ne ogroža drugega, ima v svojem okolju pravico delati tisto, kar mu prinaša dohodek. Potreben je še reprogram začetnih investicij, kar je največji problem. In če bo
današnji poslanci nič ne veljajo! Kajti parlament je izvoljen od ljudstva in bi moral tudi delati za ljudstvo. Ima vpliv na vlado in v vlado mora postaviti prave, sposobne ljudi, da ima vsak resor pravega strokovnjaka, ki bo delal pošteno in ki bo, če bo treba, tudi udaril po mizi ali po
Danilo Koritnik: »Za vsake spremembe je potrebno imeti moč. To moč bomo dobili na volitvah v parlament in če bomo prišli tja s tolikšnim številom poslancev, kot jih ima danes
liberalna demokracija, bo to predstavljalo veliko moč in lahko bomo naredili marsikaj. Naj na kratko predstavim nekaj točk iz svojega programa. Najprej se moramo podrobno lotiti revizije vseh stečajev in vseh poslovanj, ki so se zgodili v Sloveniji, še posebej v Krškem. Ugotoviti bo treba, kdo je odgovoren za nastalo gospodarsko škodo. Slovenija je zadolžena več, kot je vredna. Zatem to, kar se dogaja, da se podjetje, vredno 200 ali 400 milijonov DEM, proda za desetino te vrednosti. Kdo je za to odgovoren? To je treba vedeti! Ni ga vodil nekdo, ki nima imena in priimka. Te je treba poiskati. Prizadevali si bomo do konca razčistiti zadevo Videm. Zaradi visoke brezposelnosti v občini Krško, ki obsega blizu tri tisoč ljudi, je potrebno zagotoviti sredstva za pomoč in razvoj drobnega gospodarstva in vseh ostalih storitvenih dejavnosti. Kje dobiti denar? Takoj vam bom povedal. 70 tisoč priviligiranih upokojencev prejema pokojnino nad 200 tisoč tolarjev, a tega denarja niso nikoli zaslužili. Zakaj ne bi tem vzeli 10, 20 ali 30 odstotkov in dali tistim upokojencem, ki z izredno nizko pokojnino živijo na robu preživetja? Mar bomo pristali na takšno življenje? Plač in pokojnin v obliki miloščine ne bo več!«
Jožef Rutar: »Dr. Janez Evangelist Krek je pred 80 leti zapisal, da socialisti menijo, naj
bi bila država tista, ki bo poskrbela za socialno in pošteno razporeditev dobrin med državljane. Obenem pa je rekel tudi, da tega ne verjame. Uradnik je uradnik in ne razpolaga s svojim. Boljše življenje lahko omogočijo samo podjetniki, ki bodo razpolagali s svojim imetjem in tem je treba olajšati njihov nastop dela ter stimulirati njihova vlaganja v povečanje števila delovnih mest in dejavnosti. To je mogoče s tem, da se administraciji vzame tista moč, ki jo ima danes, in se prenese na parlament, ki pa ni samo tisti, ki sprejema zakone. Saj jih je od 1.500 aktov, sprejetih vtem mandatu, sprejel samo300, drugo pa so bili drugačni akti. Parlament, ki sprejme nek zakon, pa ne poskrbi za to, da bi ta dobil tudi podzakonske akte, ne more doseči tega, da se bo njegov zakon izvršil. Vsako stvar je teba delati z mislijo na končni rezultat. Če bom prišel v parlament, bom delal v tej smeri.«
Dragica Nenadlč: »Zmanjšati je treba državni aparat, do občinskih. Zmanjšati državne obiske tujih držav, iz katerih programov ni realizirano v Sloveniji niti polovica. Vsaka stranka potuje lahko, kakor hoče. Odpirati je treba produktivna delovna mesta. Vidim, da so ljudje nemirni. Tisti, ki sedijo v parlamentu, bi lahko odkrito povedali, saj jih vendar gledamo: »Bilo je težko, poskušali smo vse, a ni šlo.« Stranke, takšne ali
Franc Černelič,
Slovenski krščanski demokrati:
»Slovenski krščanski demokrati smo najmočnejša desnosredinska stranka z dobrimi rezultati iz prvega dela po osamosvojitvi in z rezultati na vseh tistih področjih, kjer smo imeli svoja ministrstva; menimo, da bi morali priti tudi na druga področja in dokazati, da znamo, da imamo kadre, sposobne ljudi, ki lahko popeljejo Slovenijo iz trenutne situacije, ki ni najslabša, ni pa tudi najboljša. Torej, imamo dober program z veliko mero pravičnosti, z veliko mero tistih vrednot, ki jih krščanstvo daje že tisočletja, in verjamem, da si bomo utrdili položaj tako, da bomo z drugimi strankami, če sami ne bomo imeli večine, znali modro peljati to Slovenijo v boljši čas. Do sedaj sem v državnem zboru deloval v odboru za infrastrukturo, odboru za obrambo, odboru za spremljanje resolucije o nacionalni varnosti in obrambi ter v komisiji za lokalno samoupravo. Predlagal sem številna dopolnila, ki jih je nato odbor vzel za svoja in je bila tako dosežena garancija sprejema dopolnil. Kljub temu sem vložil tudi veliko samostojnih dopolnil k zakonom. Nihče mi ne more očitati, da se nisem odzval na povabilo ali da sem zanemaril kakršno koli priložnost za realizacijo programov v občini. Res je, da je veliko programov vodenih s strani občine in je le soglasje ali delno financiranje programa možno doseči s strani države. Zaradi tega je nujna čvrsta povezava vodstva občine in poslancev. Za skupno realizacijo splošnih usmeritev programa SKD pa je poslanska skupina delovala kot celota.«           •
drugačne, bi se morale najprej med sabo uskladiti, da jih Slovenija ne gleda, kako se prepirajo in različno glasujejo. Svoje programe naj uskladijo v dobroprid naroda, razvoja gospodarstva, zaposlovanja itd.« Branko Jane: »Nekaj so tudi iluzije, dobre želje in bogate obljube. To vprašanje je verjetno ena ključnih zadev, s katero se bo moral ubadati, kdor koli bo že izvoljen. Sam tistemu, ki ima dobre ideje in dobra znanja, tudi privoščim, da pride               v
parlament. Jaz bom takoj zanj. Poglejte, mi smo na zadnji seji parlamenta sprejeli zakon, ki je senovškemu rudniku omogočil konverzijo dolgov v višini 634 milijonov tolarjev. Sprejeli smo zakon, ki naj bi pripeljal na Senovo 3,9 milijard tolarjev in omogočil odpiranje novih delovnih mest. Zavzemal se bom, da se Slovenija odpre tako proti jugu kot proti Evropi. Evropa je stvar, mimo katere Slovenija ne
more, odpreti pa si je treba trge tudi proti jugu. Tam so še vedno stare vezi in trg, na katerem bi Slovenija s svojo produkcijo odlično prosperirala. Ne moremo reči, da vse od Kolpe navzdol ne velja in da z njimi ne smemo delati. Odpreti moramo investicije v šole,
v drobno gospodarstvo, v savsko verigo elektrarn, kar lahko poleg gradnje avtoceste sever-jug prinese veliko novih delovnih mest in kruh, česar pa lepe besede in bogate obljube ne
Jože Avguštinčič,
neodvisni kandidat: »Kandidiram kot neodvisni kandidat predvsem zato, ker me bolijo stvari, ki so jih naredili v letih po osamosvojitvi ti naši ljudje v vladi. Moj program je zelo obširen. Največjo skrb bom posvetil boju proti gospodarskemu kriminalu, ki ga je naredila naša vlada in je presegla že vse meje. Državo lahko vodijo samo tisti, ki znajo ustvarajati nova delovna mesta in znajo voditi gospodarstvo navzgor, ne pa namensko sesuvati gospodarstvo in ga rušiti. Naša vlada si je od osamosvojitve naredila oblast, naredila pa ni nič, niti na področju sodstva, gospodarstva in. sociale. Povzročili so nezaposlenost, ki že presega 13 odstotkov; za primerjavo poglejmo našo sorodno Češko, ki ima 10 milijonov prebivalcev in 3,5-odstotno nezapsolenost. če bom izvoljen, bo moja prva naloga, da naredim revizijo lastninjenja, naredil bo parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo vse sodne cenilce dala v preiskavo, če so pocenili družbeno premoženje oziroma lastnino. To je zame čista kraja. Sodniki so prav tako krivi za vse to. Nobenega od teh niso obtožili, ker so namerno vodili podjetja v stečaj. Obsojeni so le manjši lopovi. Ravno zato je potrebna politična odgovornost, ker niso preprečili kriminalne zlorabe pri lastninjenju. In zato so danes v zaporih samo manjši tatovi. To je bistveni problem, zakaj je slovensko gospodarstvo propadlo. Glavni problem Slovenije je tako gospodarstvo in s tem preprečevanje nezaposlenosti. Potrebno je za polovico znižati število poslancev, državnih in občinskih uslužbencev, ta denar pa nameniti predvsem v razvoj gospodarstva.«
Danilo Koritnik,
Socialdemokratska stranka Slovenije: »Kandidiram zato, ker mislim, da je potrebno marsikaj temeljito          spremeniti.          V
socialdemokratski stranki pa kandidiram zato, ker je to stranka, ki je v zadnjega pol leta pridobila na ugledu, rapidno ji raste članstvo, in mislim, da postajamo kot politična sila pomembnen subjekt v političnem življenju države Slovenije. Poudaril bi, da se stranka in njeni člani ne strinjamo in nismo zadovoljni s potekom političnih in gospodarskih dogajanj v državi. Marsikaj je po našem mnenju narejenega narobe, in to se nam bo poznalo in obrestovalo še veliko bolj, kot si danes sploh mislimo. Da so se stranki v zadnjem času, v zadnjih dveh letih, predvsem pa od časa, ko je bil odstvaljen takratni obrambni minister in današnji
predsednik stranke Janez Janša, priključili vidni strokovnjaki, ugledni ljudje iz domovine in tujine, po rodu Slovenci, ki bodo skupaj z mano in jaz z njimi, mislim, da naredili veliko v korist države in naroda. Na volitvah pričakujemo dober volilni rezultat na nivoju države in mislim, da ljudje, ki nam bodo dali svoj glas, svojega glasu ne bodo vrgli stran, ampak se bo ta glas poznal v prihodnosti, predvsem našim otrokom. Danes pa se vsi strinjamo, da imamo trenutno državo podobno neurejenim diktatorskim, če rečem banalno, državam Afrike in južne Amerike. Trdim, da je ekonomski sistem blizu konca. Samo če pogledamo poslovanje z denarnimi tokovi, ki potekajo nenormalno. Vse poteka preko kompenzacij, podjetja nimajo denarja, njihovi žiroračuni so več ali manj blokirani, vse pa se poravnava za nazaj. Na terenu načrtno propadajo tudi zdrava podjetja, ker nadzor države namenoma nič ne vidi, nič ne sliši ali pa založijo v predal. Socialdemokrati imamo program za lepšo, zdravo in varno Slovenijo, ki vključuje tudi naše področje, to je področje občin Brežice, Krško, Sevnica in Radeče.«
jgsmg^^^^l:
...-.  ;.
, 43 - 7. N0VEMBE8 1996
morejo prinesti. Pamet rabimo, pamet!«
Janko Hrovat: »Država je predraga. V Krškem gre za problem sodelovanja občine in države. Tu, v občini, ljudje ne sodelujejo. Ko je denar za neke programe prišel v občino ali bi lahko prišel, ni bil porabljen, za kar je bil namenjen. Dalje, savske elektrarne predstavljajo s približno milijardo mark investicije pomemben substitut za odpiranje novih delovnih mest in možnost 7 tisoč ljudem dati kruh. Toda moti me, da je parlamentarni odbor potrdil za direktorja savskih elektrarn človeka, ki ni naklonjen temu, da bi tu delali Slovenci, ampak Avstrijci. Sprašujem vas, ali je to tista politika, za katero se borimo, ker vemo, kaj to pomeni. Krško bo spet izpadlo in po Krškem bodo gradila tuja in ne domača podjetja, ki pa niso nič ugodnejša od naših. Krško si predstavljam tudi kot regijski center in tako se bo tudi nekatere stvari lahko drugače peljalo. Seveda pa je treba hitro končati vse postopke lastninjenja in denacionalizacij, ki so marsikje kamen spotike.«
Mojmir Pustoslemšek: »Težko bi povedal kaj o krški občini, zato bom raje bolj na splošno o programu naše stranke. Mislim, da moramo dati veliko podporo razvoju sodobne znanosti in tehnologije, ker bomo le tako uspešni na svetovnem trgu. Pri tem pa ne mislim, da bi se razvoj odvijal v velikih firmah. Podpiram razvoj malega gospodarstva, ker je prilagodljivejše. Naša prihodnost je tudi v pridelavi kakovostne hrane. Podpiramo ekološko kmetovanje, kjer bodo ljudje
lahko z manjšim pridelkom enako zaslužili. Podpiram zmanjšanje zaposlenih v negospodarstvu in zmanjšanje birokracije.«
Franc Češnovar: »V zvezi z gospodarstvom bi rekel naslednje: Vlada se hvali predvsem z inflacijo, pozabi pa povedati, kakšno ceno ima kapital, od česar je odvisen gospodarski razvoj in nezaposlenost. Odhajajoča koalicija ni našla v svojem mandatu politične volje, da bi izdelala pravo strategijo gospodarskega razvoja, je pa po moji oceni programirano delala za propad gospodarstva. Na plebiscitu smo se odločili za .samostojnost predvsem zato, da se ločimo od zajedalske politike bivše Jugoslavije, ta koalicija pa je ravno to nadaljevala. Mi v Krškem imamo za to dosti primerov. Naša stranka je skupaj s Civilno iniciativo izdelala koncept, kako do tega priti, in če bomo dobili dovolj glasov, bomo imeli moč to tudi uresničiti. Liberalna vlada z Drnovškom na čelu je pristala na odplačevanje bivših jugodolgov, ne da bi razdelili premoženje, ki ravno manjka tem našim podjetjem in bi predstavljalo sredstva za njihov zagon. Kadar te trepljajo po rami tujci, takrat je nekaj hudo narobe. Če bi ga mi hvalili, takrat bi bilo to dobro.«
Danilo Koritnik (replika B. Jancu): »Tudi sam smatram, da je državo v gospodarskem smislu potrebno odpreti na vse štiri strani neba. Ne smemo pa nikoli pozabiti, da smo z osamosvojitvijo v Srbiji ostali brez 8 milijard vrednega premoženja.    140   tisočem
Srbom smo velikodušno podelili državljanstva, medtem ko nam je njihova država vzela naše nepremičnine in naš denar. In kaj je naredila Drnovškova vlada, da bi se te stvari začele urejati? Normalno je, da še obstajajo povezave z južnim trgom, toda opozarjam, kakšno bo to trgovanje? Bomo pristali na tezo, da smo mi izkoriščali druge ali da so drugi izkoriščali nas. Dokler ne bomo tega, kar je naše, dobili nazaj, se ene moremo velikodušno odpirati proti tem, ki so nam povzročili 100 milijard škode. To pa je višina, ki je ne moremo nadomestiti v času našega življenja.«
Branko Jane (D. Koritniku): »V enem delu je treba razumeti, da je bila Srbija do pred kratkim pod embargom in da Slovenija z njo še danes nima urejenih diplomatskih odnosov in jih še nekaj časa ne bo imela. Kar se tiče dolgov oz. terjatev Slovenije do srbskega premoženja, ki so ga oni podržavili, je popolnoma jasno. Toda jaz sem govoril o nečem povsem drugem. Tudi med nami imamo podjetnike, ki so že videli varianto in pričeli delati z Bosno in na ta račun pričeli zaposlovati nove ljudi. Pa ne le ključavničarje, tudi inženirje. To so ključne stvari. Mi moramo pričeti trgovati, hkrati pa reševati tudi ostale stvari. To da pričneš z njimi trgovati še ne pomeni, da si odpisal njihove dolgove. Poglejte primer. Hrvati niso ratificirali sporazuma o prostocarinskem trgovanju s Slovenijo in kaj to pomeni? Pomeni, da ne moremo prodajati vina in ostalih pridelkov na Hrvaško, obenem pa niso dali niti   ene  dovolilnice   našim
transportnim podjetjem. To so tisti problemi in to je kruh. Če bomo temu posvetili premlo pozornosti, je škoda vseh obljub.«
Jurij Kreutz (obiskovalec): »Najprej bi se obrnil na gospoda Janca in Černeliča. Kot občan se ne morem strinjati z vajino razlago, češ, mi smo nek zakon pripravili, potem pa ga sekretarji niso speljali do konca. V mojih očeh bi tako ravnanje lahko opravičilo opozicijskim, nikakor pa ne pozicijskim poslancem. Drugo, kako urediti zadeve, je res težko odgovoriti. Sedanja vlada je v svojem mandatu delala gromozanske napake in zato pozivam: resnično je čas za spremembe.«
Franc Černelič: »Ne da bi se opravičeval, treba je jasno povedati, kaj lahko poslanec naredi. Dali smo amandmaje, prepričali smo najmanj 36 kolegov, da so zanje glasovali. Vsak poslanec v parlamentu ima pravzaprav neposredni vpliv samo na svojega ministra. Vsaka stranka na nek način skozi svojega ministra izvaja promocijo svoje stranke. Neposrednega vpliva torej ne moreš imeti. Postavljaš vprašanja, daješ amandmaje, vendar nimaš pravice biti na seji vlade in nimaš pravice oblikovati za vlado kakršen koli dokument.«
Jurij Kreutz (obiskovalec): »Nisem zadovoljen z odgovorom. Vendar mislim, da bi morali strankarske težnje potisniti na stran in delati za dobro vseh državljanov. Če lahko nekaj naredite le preko strankinega ministra, je to porazno. Mi smo si to predstavljali drugače. Nekaj pa
Jožef Rutar,
Krščansko-socialna        unija:
»Predstavljam mlado, komaj leto in pol staro stranko, ki pa jo vodi najstarejša političnozdruževalna ideja na Slovenskem - »zavzemati se za pravice in dobro revnih in nemočnih«. Sledimo nauku dr. Janeza Evangelista Kreka in drugih ter končno Edvardu Kocbeku, ki nam je v povojni temi prižgal prvi žarek upanja v prihod demokracije.                Zastopamo
krščansko, kulturno in socialno izročilo omenjenih, prilagojeno današnjem času in razmeram. Vodi nas eden prvih mož slovenske pomladi, upokojeni sodnik Franc Miklavčič.
Čeprav smo še maloštevilni, kandidiramo v vseh volilnih okrajih in enotah. Kot poslanci se bomo zazvezamali za zdravo in čvrsto gospodarstvo, kot osnovo, in primerno socialno politiko, kot nadgradnjo v okviru Slovenije kot pravne države, kar naj čim prej postane. Tako bo narodu omogočena rast, gospodarstvu razvoj in državljanom dovolj kruha za vse, ob poštenem in primerno plačanem delu. Vemo, kaj vse je potrebno, da se do tega pride. Potrudili se bomo, da se ustvarijo pogoji, ko delavcu ne bo več potrebno pristajati na poniževalne pogoje, da delo sploh dobi in
obdrži, ko mladi delavki ne bo potrebno podpisovati izjave, da ne bo rodila, če bo hotela dobiti zaposlitev, ampak bo rada sprejemala otroke in jih z veseljem vzgajala v dobre bodoče državljane in zadovoljne ljudi, ko se bodo mladi radovoljno odrekali mamilom i brezplodnim užitkom, ker bodo videli pred seboj dosegljive, zanimivejše cilje. Želimo, da se bodo odnosi med delavci in delodajalci ob sodelovanju sindikatov sprostili do nivoja kot v nekaterih razvitih demokracijah doseženega partnerstva in bomo prešli razmere surovega začetnega kapitalizma, v katerih se sedaj nahajamo, da bo zadovoljen delavec vzet kot ekonomska kategorija, ker bo več ustvarjal in bo več ostalo tudi za delodajalce. Razvoj je treba obrniti v človeku in naravi prijazno smer, kamor nas vodi krščansko-kulturno izročilo. Nismo stranka vernikov, odprti smo vsakomur, ki spoštuje krščansko-socialno noto in ga zanima javno življenje. Do preteklosti imamo specifičen odnos, smo za spravo, proti nestrpnosti do Neslovencev med nami, proti vračanju imetja bivšim fevdalcem in tujim veleposestnikom, zadržani smo do brezglavega hitenja v združeno Evropo in ne dovoljujemo političnega razpolaganja z narodovim imetjem in prostorom. Opozarjamo na mnoge sodobne negativne trende, obup mnogih brezposelnih in rastoča egoizem in terorizem, zlorabo mamil, samomore, žrtve brezglavega hitenja na cestah in rastočo revščino. Smo proti povečevanju socialnih razlik in za ohranitev socialnih pridobitev ter njihovo postopno povečevanje, vendar brez škode za zdrav razvoj gospodarstva.«
Branko Jane,
Liberalna demokracija Slovenije:
»Liberalna demokracija Slovenije je zrasla iz prvih reformnih sil, ki so nastajale v Sloveniji že v osemdesetih letih. Veliko naših članov in tudi vodilnih članov naše stranke se je že leta 1984 zavzemalo za ureditev razmer glede služenja vojaškega roka. Ogromno naših članov je bilo prvih leta 1998, ko se je »tolkla« demokracija na Roški. Veliko nas je bilo, ne glede na strankarsko pripadnost, ki smo leta 1991 »šli« z vsemi silami za to svobodno Slovenijo. Zato današnje obtoževanje, etiketiranje Liberalne demokracije Slovenije z neupravičenimi etiketami, absolutno predstavlja stvar, ki lahko slovensko volilno telo tudi zavede.
Kandidiral sem 1992. leta za poslanca državnega zbora in sem v tem trenutku peti poslanec po volilnem rezultatu v državnem zboru, kar mi je osebno tudi v ponos in verjetno tudi z vidika zastopanja občine Krško lahko s kolegom Francijem Černeličem nekatere stvari tudi dokaj avtoritativno zastopava.
Naša stranka je v štiriletnem mandatu kot vodilna stranka v parlamentu in tudi v vladi zastopala predvsem umirjeno sredinsko linijo. Naša država je premajhna; dva milijona nas je premalo, da bi
v tem trenutku šli v totalni razkol. Država rabi umirjene ljudi, država rabi sposobne ljudi. In to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku; ne pa kazanje s prstom drug na drugega, kajti za to so inštrumenti, da postane države to, ka/ po ustavi tudi je. Država ima tri veje oblasti in prav je, da je vsaka od njih samostojna, tako izvršilna, zakonodajna kot pravosodna. Imeli smo že sisteme in tisti starejši se tega dobro spominjajo, da so bili obsojeni ljudje, ki takratnim političnim veljakom niso odgovarjali. Bojim se, da gremo zopet v tak sistem, zato se bom boril, da do tega dejansko ne pride.
Ključni problem te države je stabilna gospodarska politika; država kot takšna mora graditi na znanju, zato tudi v naši stranki gradimo na tem, da se v zadnjih štirih letih bistveno pospeši gradnja izobraževalne mreže, od osnovnošolske do visokošolske mreže. Seveda pa pri tem država ne more mimo medgeneracijskega konflikta in ne bo mogla mimo konflikta, ki je nastajal v tranziciji.
Zato mislim, da je v tem trenutku tudi za naslednje štiriletno obdobje eno od ključnih zadev za to Slovenijo, da ostane država v rokah umirjenih sredinskih strank v koaliciji. Zagotavljam vam in prepričan sem, da če bo tudi na teh volitvah zmagala zmernost, s tem da se vključi več parlamentarnih strank, ki se deklarirajo desno ali levo, to pomeni za to državo stabilnost, pristop k Evropski skupnosti, in to je edini garant, da ta država v naslednjih desetletjih ne bo zopet porinjena na Balkan.«
VOLILNA ENOTA 6 volilni okraj 6
Volilni okraj: Občina Krško, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Podbočje, Kostanjevica na Krki, Veliki Podlog, Krško Polje, Leskovec pri Krškem, Dolenja vas, Zdole, Krško, Koprivnica pri Brestanici, Raka, Gora, Rožno-Presladol, Senovo, Veliki Trn, Senuše, Brestanica (sedež: Krško).
1.   SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Franc Češnovar
2.    LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Branko Jane
3.   DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Karolina Nenadič
4.   DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - DEMOKRATI Silvester Mavsar
5.   LIBERALNA STRANKA Peter Vene
6.   REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE (RZS), REPUBLIKANCI SLOVENIJE (ReS), REPUBLIKANCI Igor Pirnat
7.   ZA DELO, POŠTENOST IN PRAVIČNOST Jože Avguštinčič
8.   ZELENI SLOVENIJE, ZELENI Alenka Žuraj-Balog
9.   SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Danilo Koritnik
10. NACIONALNA STRANKA DELA Mihael Krečič
11. ZELENA ALTERNATIVA - ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE Mojmir Pustoslemšek
12. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA (SND) Anton Urek
13. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA -STRANKA CENTRA SOPS Miha Istenič
14. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Janko Hrovat
15. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA - KSU Jožef Rutar
16. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Franc Černelič
17. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Marjan Novoselc
18. STRANKA ENAKOPRAVNIH DEŽEL (SED) Jože Lukan
19. SLOVENSKI FORUM - SF IN DEŽELNI STRANKI: ZVEZA ZA PRIMORSKO -ZPP, ZVEZA ZA GORENJSKO - ZZG Emil Šprajc
VIR: Seznam potrjenih list kandidatov oziroma kandidatur, ki so jih sestavile volilne komisije volilnih enot po določbah prvega odstavka 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor. Območja volilnih enot in volilnih okrajev so navedena tako, kot jih določa Zakon o določitvi volilnih enot za volitve v Državni zbor (Uradni list RS, št. 46/92), po stanju na dan sprejema zakona 24. septembra 1992.
Janko Hrovat,
Združena lista socialnih dmeokratov: »Kandidiram v svoji stranki na podlagi demokratičnih volitev v stranki. Nastopam s programom stranke, ki je tudi moj program, vezan pa je na cilje, ki jih želim v občini doseči. Naša stranka je obrnjena predvsem k človeku; k človeku pomeni delati za človeka, doseči višji nivo, kot je danes; pomeni pogledati tudi tistega manjšega, tistega v sredini in nekako doseči socialni mir. Danes je sistem »peljan« k temu, da bo kmalu večina ljudi revnih in nekaj malo tistih, ki bodo zelo bogati. Proti temu se bomo borili.
Drugo je vprašanje odnosa do žensk. Naša stranka daje ženskam velik poudarek. Na naši listi kandidira največ poslank po vseh volilnih enotah oziroma izmed vseh političnih strank. Posvečamo zelo veliko odgovornost poleg gospodarske stabilnosti tudi mladim; mladi so potencial; mladi so tisti, ki izhajajo iz Krškega in ki jim moramo dati v tem kraju možnost, da se tudi vrnejo; mladi so navsezadnje tudi tisti, ki si zaslužijo boljšo kadrovsko in štipendijsko politiko; mladi so tudi tisti, ki si zaslužijo boljše reševanje stanovanjskih problemov, in s tem seveda tudi številčnosti družin. Po statistiki je ugotovljeno, da bi imeli ljudje (če bi imeli boljše pogoje) več otrok. To pa je tudi stvar natalitete Slovencev.
S propadom nekaterih podjetij v Krškem se je začelo obdobje, ko se je na spisku skupnosti zavoda za zaposlovanje pojavilo približno 2.000 imen iz krške občine. V Krškem predstavlja nezaposlenost 15 odstotkov, kar pomeni, da smo nad republiškim povprečjem, ki je pod 14 odstotki. Ta podatek je zaskrbljujoč, vendar imamo v naši stranki rešitve.
Ker živimo v območju bodoče energetske baze z veliko nuklearno elektrarno, se bo naša stranka (in jaz osebno) borila za ekološko rento. Sicer se kot stranka borimo za to, naj nuklearka dela, dokler dela; dokler dela, je tudi varna, saj v njej delajo strokovnjaki, ki so sposobni in z znanjem napojeni, da bo delala varno. Vendar bo nuklearko potrebno zapreti; zapreti pa jo je treba tako, da bo varna. Mi, ki tu živimo, pa moramo iz tega tudi nekaj iztržiti; to pa pomeni ekološko rento. To je vprašanje, za katerega se tudi borimo. Cilj naše stranke je tudi odprta pot v Evropo, kar pomeni, da bomo tudi drugače gospodarsko povezani in ne samo, da bomo elektriko dajali v druge države. Seveda pa v Evropsko unijo ne »rinemo« tako; potrebno je sprejeti tudi nekatere podzakonske akte, ki bodo ščitili našega kmeta, kmetijca, našega lastnika sredstev, nepremičnin ipd.
Mi smo stranka, ki spoštujemo preteklost zgodovine; preteklost pomeni, da na njej gradimo; preteklost pomeni tudi, da spoštujemo NOB in boj tistih, ki so dali svoja življenja. Zato ne pozabimo Planine, prvih krških žrtev, pa tudi vseh upokojencev, ki so pripravili za nas, naše generacije mesta in ki si danes zaslužijo
je vendarle tudi res. Dokaj pozorno spremljam dogajanje v parlamentu in moram reči, da nisem zasledil, da bi vidva proti državnemu sekretaju Borisu Soviču vložila interpelacijo, ker ni izvajal tega, kar sta vidva začela.«
Branko Jane: »Sva jo vložila!«
Janko Hrovat: »Dejal sem že, da je parlament resna zadeva in če pridem tja, se mislim tako tudi obnašati. To pomeni brez skrivanja, če se izrazim v boksarskem žargonu. Udarci morajo biti vedno direktni, enako pa velja tudi za prenašanje bremen. O vsem pa je treba poročati tudi bazi in tako lahko pride iz te tudi kakšna intervencija. V parlamentu zadnje čase opažamo tudi obilo neresnosti. Če bi se tako obnašal delavec v industriji, bi dobil knjižico. Tam pa knjižice nihče ne dobi. Pri (ne)sprejemanju pomembnih aktov je preveč izgovarjanja, da ta in ta poslanec ni bil prave barve. Če poslanec dela v korist ljudstva, naj dela v korist ljudstva, če ne pa naj gre in sploh ni važno, čigav je.«
Danilo Koritnik: »Ravno zato bi vam rad povedal naslednje. Socialdemokratski kandidati smo edini pred volitvami podpisali etični kodeks, ki nas zavezuje za pošteno in zakonito delo, brez pridobivanja kakršnih koli privilegijev in daril ter za odkrivanje vseh oblik korupcije. Če bi kaj takega podpisali sedanji poslanci, bi danes država izgledala popolnoma drugače in mi bi bili danes dosti bolj srečni ljudje.«
Branko Jane: »Danes imamo recimo v podjetjih pogodbe in anekse k pogodbam in te skupaj s podpisi marsikje nič ne veljajo. Eno vam povem. Človek je v duši ali poštenjak ali skorumpiranec, ali je lopov ali tisti, ki je nepodkupljiv. In za presojo okoli tega je potrebno več let in takrat se lahko reče: ta je pa pravi človek. Zato še tako zveneče opozarjanje na neke podpise ne morejo spodbuditi na vem kakšne evforije.«
Danilo Koritnik (B. Jancu): »Zelo pomembno je, kdo in kaj podpisuje. Strinjam se, da so eni ljudje nagnjeni k poštenosti, drugi pa ne. Jaz zase trdim, da sem pošten in tega očitka ne
sprejmem.« Branko Jane (D. Koritniku):
»Se opravičujem, nisem mislil nate, o teh stvareh sem govoril na splošno.«
Branimir Vodopivec (obiskovalec): »Podobno kot podjetja bi po štiriletnem mandatu tudi naša poslanca morala narediti za svoje občinstvo neke vrste bilanco. Pa ne, da bosta pripovedovala, kaj sta želela, ampak kaj sta storila. Še posebej, ker sta iz vladajoče koalicije. To, kar se je v Krškem zgodilo za časa njunega vladanja, se ni, odkar Krško          obstaja.          Vse
gospodarstvo je v štirih letih spravljeno na kolena, krški ponos Celulozo pa so poklonili in ne prodali tujcu. Sprašujem ju, mar jima bolj paše biti hlapec kot gospodar? Glavni krivec pa sta vlada in Janez Drnovšek. To se ne bi smelo zgoditi. Šele po taki bilanci bi smela ponoviti tisto, kar sta pred štirimi leti zapisala. Kaj je z nuklearko?« Franc Černelič: »Predolgo bi trajalo, če bi danes vsak zase razlagala, kaj je ali ni narejeno. Naš program je zapisan v Novem upanju in vam ga z veseljem lahko izročim.«
Janez Žičkar (obiskovalec): »Nove poslance bi vprašal, ali se bodo zavzemali za izvršitev zakona o poslancih, ki jim omogoča upokojitev s 25 leti? Zase so stari poslanci dobro poskrbeli, za tiste, ki prejemajo socialno pomoč, pa ne, razen za Rome, ki si po njihovi zaslugi danes v Kerinovem Grmu na tuji zemlji gradijo prave vile, s tegolo prekrite. Vsaka vam čast. To je naredila naša liberalna vladal«
Na vprašanje o rušenju sedanjega zakona o poslanskih pokojninah so kandidati             odgovorili
pritrdilno, le Franc Černelič je dejal, da ne more odgovoriti z da ali ne, ampak da je najprej treba sedanji zakon dokončati ali pa ukiniti, ker je invaliden, Jože Avguštinčič pa je dejal, da poslanske plače niti ne potrebuje.
Igor Avsec (obiskovalec):
»Od vaše predstavitve doslej nisem dobil še nič. Zanima me ena stvar: Kaj boste storili za delavca oz. za gospodarstvo?« Marjan Novoselc: »Konkretnih argumentov za boljši jutri tukaj ne moremo ne
narediti ne izglasovati. Pomembno je, da bo nova sestava izglasovala takšne zakone, ki bodo razbremenili delavca, mu omogočili boljše življenje. To bo moral novi parlament vsekakor narediti in to bomo mi podpirali.«
Dragica Nenadič: »Težko je popravljati štiriletne napake. Prodajalo, razprodajalo in denacionaliziralo se je vsevprek. Začeti bo treba pametno gospodariti in dati ljudem delo. Kapitalizma brez dela in brez plač ne rabimo.«
Franc Češnovar: »Naša stranka ima izdelan močan gospodarski program in vemo, kaj storiti. Zagnali bomo proizvodnjo in s tem gospodarsko rast, s tem pa bodo pridobili tudi delavci.«
Janko Hrovat: »Osnova je stabilna gospodarska politika, in to takšna, ki bo prinesla polno zaposlenost. Številko 2.000 nezaposlenih bomo v Posavju privedli na minimum. Razlaga, kako nameravamo v Združeni listi to storiti, pa bi v tem trenutku trajala predolgo. Po naše meja ne pomeni blokade, ampak za vsakega pametnega človeka dodatne možnosti za razvoj. Mladim strokovnjakom je treba omogočiti vrniti v Posavje, saj se tu skriva veliko znanja, velik potencial. Tistim novim podjetnikom, ki hočejo in znajo in odpirajo nova delovna mesta, pa je treba zagotoviti zagonski kapital.«
Danilo Koritnik: »V enem delu sem gospodu Avscu že odgovoril. Poleg tega pa si bom prizadeval tudi za reorganizacijo finančno-davčnega sistema, ki je neustrezen in do mnogih krivičen. S previsoko stopnjo se obdavčuje male ljudi, ne pa velikega kapitala. Na novo bomo uredili razmerje med NEK, občino in državo ter dosegli odškodnino zaradi bivanja v manj vrednem in ekološko obremenjenem okolju. Zagotovili bomo, da se veriga savskih elektrarn ne bo pričela graditi prej, preden ne bo popolnoma jasno,   da   bodo   pri   tem sodelovala slovenska in še predvsem posavska podjetja. Torej naši ljudje, hkrati pa bo treba očistiti Savo do meje s Hrvaško. Smo za dosledno popravo vseh vrst krivic in privilegijev, za čim hitrejšo izgradnjo avtoceste, načrtni razvoj turističnih središč, kot so
Kostanjevica, Bohor in Planina, podpirali bomo vrhunski šport, še posebej domače športnike, ter si prizadevali, da v Krškem vendarle pridemo do novega doma starejih občanov in šolskega centra, ter si prizadevali za vsesplošno izboljšanje               življenja.
Socialdemokrati za tem stojimo in to bomo tudi uresničili.«
Branko Jane: »Vprašanja sicer nisem dobro slišal, gotovo pa bo moja prioriteta v novem parlamentu ta, da se v Sloveniji končno enkrat preneha premetavati kosti. Menim, da zakon o odpravi krivic to omogoča. Doslej je bilo v parlamentu preveč brezplodnih razprav o tem, kaj je bilo leta 1941, kaj leta 45, kaj leta 48 in tako naprej. Jaz tega nisem doživel, edino, kar se je iz tega izcimilo, pa je to, da se tako sovraštvo v Sloveniji ne preneha, celo poglablja in pogreza se v nedogled. Vem, da večina tukaj sedečih s tem ni prizadeta in da z razkolom pri delu slovenskega naroda nima ničesar. Lahko rečem, da smo prisotni največ prispevali k sprejetju zakona o žrtrvah vojnega nasilja, ki za Posavje pomeni ogromno.« Franc Černelič: »Spremenjeni pogoji gospodarjenja rešujejo oba. Delavca in lastnika. Oba morata imeti ustrezen zaslužek. Zato pa je treba marsikaj narediti tudi za cenejšo državo in ostale stvari, kar so že drugi rekli. Mi menimo, da bi morali nadaljevati program, ki je bil prekinjen takrat, ko je bila Peterletova vlada zamenjana. Pogoj za to pa je, da nam volilci to omogočite. Pogoj je mandatarstvo ali da vsaj z neko koalicijo prevzamemo področje gospodarstva in sociale ter dokažemo, da smo to področje sposobni voditi drugače. To je rešitev.«
Janez Žičkar (obiskovalec): »Staro vlado vstran pa nove ljudi gor!« (aplavz)
Franc Černelič: »Govoriti moramo direktno, ne počez. Sestava in moč vlade je odvisna od poslancev. V SKD smo imeli 15 mest, več nam volilci niso dali, za odločanje pa je potrebno najmanj 36 glasov. Če nam boste volilci sedaj omogočili toliko mest, bo pa seveda druga stvar. Zato nam ne morete očitati, na nismo nič naredili. Iskati je bilo
IVI o j mir Pustoslemšek,
Zelena alternativa: »Že 26 let delujem v gozdarstvu in intenzivno spremljam propadanje okolja. Glede na to sem se vključil v našo stranko, v Zeleno alternativo. Zelena alternativa je bila kot stranka ustanovljena pred enim letom; je nova, sveža zelena stranka. Zato pravimo, da je čas Zelene alternative nov začetek. Smo stranka, ki zasleduje prvotne zelene cilje, v kateri je zeleno sinonim za humanost in socialno pravičnost. Industrijsko izkoriščanje narave nas je pripeljalo na rob ekološke katastrofe. Zdravje ljudi, narave in okolja je močno načeto. Zavedamo se, da ni preprostih in kratkoročnih rešitev. Rešitev je v ekološki osveščenosti posameznika in v državni politiki trajnostne rabe.
Hočemo ekološko, solidarno, Evropi in svetu odprto Slovenijo! Zato smo evropsko usmerjena zelena stranka in se zavedamo, da je Slovenija del kulturnega in produkcijskega prostora srednje Evrope. Naše vključevanje vanjo
bo odvisno od upoštevanja naših razmer in stanja v okolju. Naša vizija do leta 2000 in v novem tisočletju je, da bo Slovenija ostala zelena oaza v srcu Evrope, v kateri bodo živeli srečni in zdravi ljudje. Ne zanimajo nas stare zamere, zanimata nas izključno sedanjost in prihodnost. Pri našem programu bomo vztrajni in odločni. Zato nas boste zlahka ločili od vseh drugih strank, tudi od drugih zelenih. Zelena alternativa je za zdrave ljudi, naravo in okolje; za enakopravnost med spoloma; zato, da se mladim omogočijo študij, služba in stanovanje; za prihodnost naših otrok, za varstvo vseh ogroženih ljudi v stiskah; za obvezo države, da uredi pripravništvo in tistim, ki se ne morejo zaposliti, omogočiti nadaljnje šolanje na stroške države; za trajen in uravnotežen razvoj, za nova delovna mesta z ustvarjalnim delom; za evropske standarde, za Evropo, vendar s preudarnim vstopanjem v integracije; za obdavčevanje onesnaževanja, ne plač; za varno in čisto energijo; za referendumsko odločanje državljenov o nuklearki; za enake pravice najemnikov denacionaliziranih stanovanj in poslovnih prostorv; za pravno in socialno državo, ki ima posluh za posameznika in spoštuje različnosti; za ohranitev javnega zdravstvenega varstva v sedanjem obsegu; za ministra za šport, ki bo športnik; za spoštljiv in dobronameren odnos ljudi do živali in narave; za poklicno vojsko; za razvoj kulture, za skupni slovenski kulturni prostor; za lažji prestop iz ene šole v drugo; za sklad za sponzoriranje športnikov.«
Dragica Nenadič,
Demokratična stranka upokojencev Slovenije: »Demokratična stranka upokojemcev Slovenije - DeSUS je stranka, ki združuje državljane različnih poklicev in različnih socialnih slojev. Stranka je organizirana od leta 1991 in je ideološko neopredeljena Stranka je bila ustanovljena zato, ker se pridobljene pravice ljudem jemljejo, čeprav so bile po vseh zakonih ter ostalih načelih pošteno pridobljene. Imamo program, ki pa ni tako bogat in ni tako širok. Mi ne stojimo za besedami; stojimo za dejanji. Naš program je tako slikovno zelo skromen, finančno pa tudi.
Zato ne boste našli veliko naših plakatov in propagandega materiala.
Borimo se za nezmanjševanje pridobljenih pravic upokojencev; da se socialni programi v tej državi ne bi spreminjali vsak dan; da ne bi nastajale človeške stiske, travme; da bi se zdravstveno zavarovanje urejalo drugače, ne pada ljudje v tretjem življenjskem obdobju čakajo in bi bil nekdo srečen, da umrejo.
Še dolgo bomo živeli, ker želimo mladi generaciji za nami pomagati, da ustvarja in da bo pokojninski sklad tudi napolnjen. Naš program je prilagojen ljudem in zato kandidira naša stranka po vsej Sloveniji z namenom pomagati slehernemu, ki nam želi prisluhniti, z besedami in informacijami, kaj je ta stranka. Želimo podpirati vsak program stranke, ki bo pošten, strpen, moralen in da bomo imeli Slovenci vendar v sebi še kanček srčne kulture. Z manifestacijami, z zbori v Ljubljani pred parlamentom, s parolami - to je preživela stvar. Želimo priti v parlament samostojno, preko volitev. Imejte zaupanje, vsaj toliko, da bo nekaj ljudi prišlo v parlament, da se bo lahko borilo za mlade, ki so na cesti, in za stare, ki skoraj umirajo.«
SOOČENJE KRŠKIH POSLANSKIH KANDIDATOV
Soočenje krških poslanskih kandidatov v Kulturnem domu je bilo zelo zanimivo. Začetni zaplet sta povzročila dva kandidata (SKD in SDS), ki sta razstavila na odru svojo sliko (Černelič) in simbol svoje stranke (Koritnik), očitno ocenjujoč, da jima besedišče in argumenti njunega volilnega programa ne dajejo dovolj dobrega vtisa. Večina kandidatov je imela razumevanje za njune težave in je skupaj z voditeljem soočenja dovolila njuno razstavo.
Uvodoma so kandidati prikazali svoje programe, v katerih je bilo veliko obljub, največ sanjskih, s katerimi so obljubljali slovenskemu ljudstvu gradove v oblakih. Le redki so dajali realne ocene in realne možnosti. In le redki so govorili o konkretnih ukrepih, za katere se bodo zavzemali, če bodo izvoljeni. Zanimivo je bilo videti naravnost ganljivo medsebojno sodelovanje obeh dosedanjih poslncev, ki želita svoj mandat ponoviti. Oba sta na veliko hvalila svoje dosedanje zasluge za Krško oziroma zasluge njune liberalno-klerikalne naveze. Prisotnega občinstva pa nista uspela prepričati.
Zanimiv je bil predlog kandidata ZLSD Janka Hrovata, da je potrebno v bodoči medržavni sporazum o NEK med Slovenijo in Hrvaško obvezno umestiti tudi določilo o položaju in pravicah prebivalcev širšega okolja NEK. Ker gre za dokument trajne veljave, bi mora! vsebovati tudi določila o varnem obratovanju, o reševanju problemov nizkih, srednje- in visokoradioaktivnih odpadkov, o renti kot trajnem nadomestilu za to edinstveno in enkratno lokacijo in njene posledice. Prav tako je vzbudila pozornost njegova zahteva, da bi morala savske hidrocentrale graditi izključno slovenska podjetja. Zato ne smemo dovoliti, da jo bodo gradili tujci, za kar se očitno zavzema sedanja vlada. Če bodo hidrocentrale gradili slovenski strokovnjaki in delavci, bomo imeli v naslednjih 10 letih na teh delih zaposlenih cca 7. 000 delavcev in Slovenija, zlasti pa Posavje, bo imela vzpodbudo za nov razvojni ciklus.
Maks Unetič Krško
treba različne kompromise in se dogovarjati tudi z drugimi.«
Jože Avguštinčič: »Potemtakem jaz kot neodvisen nimam v parlamentu kaj iskati, mar ne? Toda vseeno predlagam naslednje. Najprej revizija lastninjenja, zatem pa pred sodstvo postaviti tiste, ki so okradli firme. Pa ne pred to sodstvo, ampak pred sodstvo v imenu ljudstva, torej pred nestrankarske sodnike in poroto uglednih državljanov. Treba jim je soditi in jih, kar je normalno, zapreti, morda pa še koga za vzorec obesiti. Potem boste pa videli, če bo nakradeni kapital, ki so ga znosili čez mejo, prišel nazaj ali ne. Ljudje moji, oni so celo državo pokradli! Nad državnim proračunom je treba uvesti strog nadzor.«
Jožef Rutar: »Ne bom imel političnega predvolilnega govora, ampak bom odgovoril na postavljeno vprašanje. Najprej je potrebna revizija delovno pravne zakonodaje, drugo pa je revizija davčno-
pravne zkonodaje. Zaradi tega se pri nas še zmeraj »porazira« travca pred hišo, namesto da bi se pustilo, da trava zraste in se potem pokosi in da kravam, da bodo dale mleko. Tu se povsem strinjam z gospodom iz SDS, ki je to tudi poudaril. Davčna zakonodaja mora tako kot povsod po svetu pobirati tistemu, ki je naredil velik kup, ki si je ustvaril neko imetje, in potem temu istemu daje neko zadoščenje s tem, da ima nek delež na oblasti, ker je dokazal, da zna gospodariti z denarjem. Naša davčna zakonodaja pa pobira nam vsem zato, ker je najlažje pobrati preko Agencije za plačilni promet procente takoj tam, kjer plačo deliš. Tretje vprašanje, ki ga je treba rešiti, pa je vzpodbujanje gospodarstva s kreditiranjem, ne pa z nepovratnimi sredstvi, ki jih jemlješ revežu iz žepa in jih daš nekomu drugemu za to, da jih vrže stran.«
Mojmir Pustoslemšek: »Pridružujem se predhodniku.
Franc Češnovar,
Slovenska ljudska stranka: »Nastopam kot član Slovenske ljudske stranke, s katero so se za letošnje državnozborske volitve povezale tudi Civilna iniciativa in Lista za Maribor ter Zvezo za Ljubljano. Vzrok za mojo kandidaturo v naši volilni enoti je predvem bilanca sedanje petletke te odhajajoče koalicije, ki je za slovenski narod porazna. Ostali smo sprti med sabo, nismo zmogli, da bi se pomirili in odprli pot v Evropo na nek strpen način s poravnanimi računi. V Drnovškovem času so zaprli cele industrijske sklope, verjetno po naročilu jugoljudi, ki so nas verjetno v času osamosvojitve Slovenije spustili, rekli pa so, mi bomo armado umaknili, vi pa nam boste dali naše gospodarstvo. Ker koalicijo sodimo po dejanjih, smo to tudi opazili. Dejanja strank, ki so bile v sedanji koaliciji, dobro poznamo. Tudi Združene liste, ki sicer ni bila več v vladi, njeni sekretarji pa so še vedno v tej koaliciji.
Slovenska ljudska stranka je nastala leta 1988 in na tem zboru so se ljudje, ki naj bi bili takrat še v bivši socialistični zvezi, opredelili za samostojno pot in od takrat naprej se tudi šteje demokracija v Sloveniji. Slovenija še vedno v veliki meri živi od industrije, sedanja odhajajoča koalicija, normalno liberalna, pa je večji del naše industrije uničila. To me je privedlo do tega, da sem se odločil za kandidaturo v naši stranki. Temeljne točke, za katere se bomo zavzemali, so odnos do slovenstva, odnos do slovenske zemlje, do dela, do kulture. Zavzeli se bomo za vzpostavitev takih osnovnih gospodarskih pogojev, da bo slovensko gospodarstvo lahko prosperiralo. Preko tega se bomo zavzemali za aktivno politiko zaposlovanja, za domišljen sistem plač, pregleden in urejen davčni sistem, privatizacijo družbenega premoženja, tako da bomo Slovenci lahko nekaj dobili, kajti danes je v javnem dolgu več, kot smo dobili s certifikati, v drugi fazi lastninjenja pa bodo propadla tudi ta dastninjenja podjetja, tako da Slovenci kaj veliko od te lastnine, po tem, kako je sedaj zastavljeno, ne bodo imeli. Slovenska ljudska stranka se zavzema tudi za razvoj slovenskega premoženja in za policentrični razvoj.«
Z:.:-...
so/-liso« 'spil!.:«: .<: ?VV::; :i ¦".
.'¦.¦...¦. :¦     ¦
«Sii^^i$
BEB 1996
Težiti moramo k temu, da ne bomo cepetali na mestu. Če ne bo razvoja, potem je škoda, da sploh tukaj sedimo. Že prej sem povedal, da smo za spodbujanje znanosti in sodobne tehnologije ter plasiranje novih izdelkov, ki bodo na svetovnem trgu konkurenčni.«
Danilo Koritnik: »V medijih je bilo objavljeno, zakaj krški dom starejših občanov še ni dograjen. Ukradeno je bilo okoli tri in pol milijonov mark in vemo, iz katerih vrst so tisti, ki so to storili. Toda to ni edini objekt. Takih je bilo v zadnjih letih v Sloveniji na stotine in tudi tam je bilo odpeljano veliko denarja. Zato upam, da ne boste več zaupali strankam, ki danes to državo vodijo, ampak nam, ki jo mislimo voditi pošteno.«
Jože Avguštinčič: »Treba je razbiti centralizacijo v Ljubljani in vrniti nekaj regijam. Na primer vojsko na eno regijo in podobno ter vzpostaviti finančni red.«
Branko Jane: »Moram dati pojasnilo in repliko. Tu imam dokumente, kako težka je bila v Ljubljani borba za denar, ki je prišel v Krško za izgradnjo doma
upokojencev. Soinvestitorja sta bila občina in republika. Ta je dala v času najinega mandata 336 milijonov tolarjev. Denarje prišel v Krško in ker dom ni bil dokončan, je jasno, da je občinska oblast tista, ki pelje te zadeve. Ko sem opazil, da se te nikamor ne premikajo, sem na občinskem svetu zahteval in predlagal sklep, da se prične z revizijo. Ta je bil tudi sprejet. Imamo sodišče in to naj ukrepa in razsodi tako, da bo prav.«
Jožef Rutar: »Spet se pogovarjamo o tem, kaj naj stori sodstvo. Treba je vedeti dve stvari. Sodnik sodi šele takrat, ko pride zadeva k njemu. K njemu pa jo prinese javni tožilec. Probfem pa je, ker v policiji ni formmana skupina, ki bi nam prinašala ovadbe. Sodstvo je torej samo dežurni grešni kozel za bla bla bla, za to, da se zares kaj naredi, pa je potreben celoten državni aparat, pri čemer je treba opozoriti še na nekaj. V sodstvu smo bili vedno za to, da bi bili javni tožilci sestavni del sodstva in pri svojem delu samostojni, kot so v Italiji, Ameriki in še drugje. Pri
KAZIMIR
J\Vi

Ljubljeni vodja Drnovšek: »Poslušaj, Avšičl Saj bi raje videl, da ostaneš župan v Brežicah, tudi če te izvolijo za poslanca v I državni zbor. Ze tisti Jane iz Krškega mi je v Posavje odpeljal toliko denarja, da me zaradi njega glava boli, zato ne rabim dveh enakih čisto blizu, v Ljubljani. Stranka gor - stranka dol! Kaj ste vi, pobje, čisto pozabili, kaj se kriči ob volitvah, češ da je Sava začela | teči v Ljubljano, odkar ne teče več v Beograd?
Če kdo dobro in uspešno dela, se nanj kmalu zalepi kdo, ki bi ga rad izkoristil in iz njegovega dela koval dobiček. Tako je tudi v primeru sveta KS Senovo, ki s svojo nepopustijivostjo le zanje uspehe. Nadaljevanje posodobitve ceste skozi Senovo je predvsem njihova zasluga. To pa bi rada izkoristila stranka SKD, ki je brez vednosti KS v njenem imenu vabila nekatere svoje strankarske veljake na Lenartovo na otvoritev še zdaleč ne dokončane ceste. Zanimivo je, da sem vabijo župane Škocjana, Novega mesta in še nekaterih obrobnih občin, ki s Senovim nimajo sploh nobene zveze in jih tu še poznamo ne. Zanimivo pa je tudi, da so pozabljeni župani nekaterih drugih sosednjih občin, ki se posredno tudi tičejo te posodobitve, kot je na primer župan občine Kozje. Senovčani sporočajo otvoriteljem nedokončane ceste, da bodo ob dejanskem zaključku posodobljene ceste sami poskrbeli za otvoritev v okviru sveta KS in bomo nanjo povabili vse, brez strankarske zaplankanosti, ki imajo vsaj malo zaslug za izgradnjo. Do takrat pa naj stranka SKD na kakšen izvirnejši način lovi svoje volivce.
Skrivnostni Zoro med nami. Slovenija je v tem predvolilnem času dobila svojega skrivnostnega junaka, »zaščitnika slabih, izkoriščanih in brezpravnih ljudi,« kot je sam zapisal. Pojavil se je Zoro, izmišljeni junak, sinonim za pravični boj obubožanega ljudstva za svoje pravice. Prišel je človek, ki se ima za naslednika dobrega človeka iz Negove, pokojnega Ivana Krambergerja. Nenapovedano, tiho in konspirativno je skrivnostni junak (ali več junakov) po Krškem raztrosil letak s klicem na bojkot volitev. Vsebina letaka je kompromitirajoča za sedanjo oblast, v njem se vrstijo težke obtožbe na račun oblasti in novokomponiranih bogatašev. Skrivnostni Zoro, brezkompromisni borec za staro pravico, poziva vse poštene ljudi na bojkot volitev in obljublja svoje volitve. Za nadaljnje ravnanje obljublja tudi nova navodila. Kakšen bo naslednji korak skrivnostnega Zora, ne moremo ugibati, kakšen vtis je naredil med ljudmi, tudi ne vemo, pa nam tudi ni namen raziskovati, nas pa spominja na stare, romantične čase iz začetka druge svetovne vojne. Učbeniki in učitelji zgodovine iz prejšnjega sistema so takšna in podobna početja uvrščali v junaška dejanja.
nas pa tožilce imenuje vlada, kar pomeni, da so ji dolžni zahvalo za to imenovanje.«
Peter Žigante (obiskovalec): »Kaj boste naredili, da bo regija uzakonjena, da bo imela večji vpliv in ugled?«
Marjan Novoselc: »Za regijo bo potrebno narediti vse zakonske akte in jo v parlamentu tudi doseči. Mislim pa, da bi tudi regija morala biti tista, ki bi svoje zadeve bolj potencirala in vsaj do sedaj ni bilo slišati, da bi regija, če njeni predstavniki v parlamentu niso delovali zadosti zanesljivo, na nekoga s prstom pokazala.«
Dragica Nenadič: »Če bi bila v parlamentu, a po resnici povem, da ne želim biti, se bom borila, da regija dobi nazaj vse tisto, kar je bilo prodano in »poklonjeno«, da se bodo zaposlili domači ljudje in da bo Krško zopet tako kot nekoč -gospodarsko močno in kulturno napredno.«
Franc Češnovar: »Vprašanje regije je generalno gledano nepomembno,                  kajti
gospodarstvo imamo na psu in tudi če ustanovimo neko regijo,
denarja za to ne bo nič več. Tako kot smo se morali 1991 leta odcepiti od zajedalske Juge, se moramo sedaj odcepiti od Murgel, kjer sta Kučan in Drnovšek. Potem bo tudi naša regija zaživela.«
Janko Hrovat: »Že uvodoma sem rekel, da poudarjam regijsko samostojnost, torej neodvisnost od Ljubljane, in če bi prišel v parlament, bi delal na tem, da bi bilo Krško center Posavja. Navsezadnje smo regija že bili, toda tu ne deluje sistem županov posavskih občin. To je bistveno vprašanje za konkretno reševanje vseh teh zadev. Dokler bo v Brežicah župan kandidiral za poslanca, pa je bil za to funkcijo izvoljen komaj pred letom dni, potem verjetno nekaj ni v redu. Pa niman nič proti njemu. Toda jaz si takega Človeka predstavljam kot tvornega v trojici posavskih županov. Krškemu zamerim, da preveč potuje in se premalo ukvarja z domačo politiko, kjer nastaja preveč bistvenih napak, ki pa jih ne rešuje. Najpomembnejše je torej sodelovanje teh treh. Mi moramo
Predvolilni čas je izbezal na piano vse sorte človeških lastnosti in nagnjenj. Ob Zoru, ki smo ga omenili v prejšnjem tekstu, hodi po svetu še človek, ki ima prav poseben »okus«. Eden naših bralcev nam je odstopil ovojnico, v kateri je na svoj naslov prejel uporabljen list toaletnega papirja. Poleg je bil pripis: »Tvoj volivec ...« Namesto treh pik je bilo ime stranke, ki je pa ne želimo vpletati, ker ni nujno kriva. Štos je v tem, da se anonimnež, ki nam je odstopil svojo »specialno pošto«, zgraža, češ: »Mislil sem, da so v politiki sami resni ljudje ...« Dragi naš bralec, to, kar ste dobili, nima nobene zveze s politiko, ampak s človeško psiho ali naturo, če hočete. Preprosto, nekdo ima pač malo drugačen okus, strokovni izraz za to je koprolagnija. V slovenščini bi temu rekli kar seksualna vzburjenost ob vsem, kar je v zvezi s človeškimi iztrebki. Zakaj tako trdimo? Tudi v našem uredništvu je že nakoč (ob volitvah) pristal listič uporabljenega toaletnega papirja. Na enem je bila celo kocina. Menda namesto podpisa. Taki so pač ljudje in ko se jih poloti strast...
so$
20«©
,>,*»
:>:-. .*(&¦
rV
, .,w v-i'
Je to naša svetla prihodnost, ki jo obljubljajo stranke?
Da si nekateri v predvolilnem času dajo duška in si dovolijo vse, pričajo številne razdejane oglasne table s potrganimi ali vsaj raztrganimi plakati. Junakov je dovolj, le da si tega ne upajo storiti podnevi pred očmi krajanov, marveč v okrilju noči. Da razdejanja ne povzročajo samo posamezniki, pričajo tudi primeri strank, ki nam ponujajo pomlad in svetlo prihodnost jutrišnjega dne, seveda pod njihovim vodstvom, so pa tako nebogljene, da niti plakata ne znajo pribiti drugam kot le na tisto mesto, ki ga je izbrala konkurenčna stranka. Ne samo na Senovem, tudi drugod so taki primeri. Dokaz, da je to res in kdo so ti junaki, pa si oglejte na pričujoči sliki, ki predstavlja le del plakatnega kaosa na Senovem.
Iskratov Stane že dolgo ve, kaj je to karate, in o tem zdaj poučuje tudi »fazančke« v novomeški vojašnici. Vseeno se je lepega dne pojavil v Krškem z »monoklom«. Vsi so vreli vanj: »Stane, kje si dobil ta plavi uč?« Mančkovemu Viliju se je potožil: »Veš, sem enemu trdil, da so Preskrbine štacune najboljše, pa meje...«
Mesar ga je vprašal: »Stane, je bil tisti špeh, ki si ga v torek nesel ženi, dober?« »Samo sončne špegle je potegnil z nosa: »Kaj misliš?«
Ujevejevce je prosil, da ga naučijo samoobrambe jiu-jitsu: »Zakaj pa to rabiš, Stane, če imaš že za cel teden črnih pasov in ne samo za prvi dan?« Zopet je Stane pokazal na svoj modri »monokel«: »Zato!«
Torej: če boste v kratkem videli Iskratovega Staneta z enim modrim očesom in z drugim že malo zelenkastim, boste vsaj vedeli, kako si je prislužil ta drugega ...
povedati Ljubljani, kaj želimo, naši predstavniki pa so župani.«
Danilo Koritnik: »Do takega zbližanja županov bo lahko prišlo le, če bo to z nekim zakonom uredila država. Toda osebno menim, da bo verjetno le prišlo do neke povezave v Posavju, v katero se mora vključiti tudi občina Radeče, ker nas bo slej ko prej družila najmanj ena zadeva, savske elektrarne. Do regije bomo torej prišli, trenutno pa za to ni prave politične volje.«
Branko Jane: »Že leta 1994 sva s Černeličem oblikovala izjavo o oblikovanju skupnih interesov v Posavju, ki je vsebovala šest ključnih točk. Žal je bila to le črka na papirju in do uresničitve ni prišlo. Sicer pa sem za to, da sprejmemo tudi zakon    o    vmesni    lokalni
Demokrati Slovenije
Občinski zbor Krško
vabimo na
SREČANJE Z MATEJO SVET
legendo slovenskega smučanja
v četrtek, 7. 11. 1996, ob 18. uri
v avli Kulturnega doma v Krškem
Srečanje bo vodil
Silvester Mavsar,
kandidat Demokratske
stranke za poslanca v
Državnem zboru.
Vabljeni!
samoupravi, t.j. med državo in občino. To so pokrajine, sem pa proti dodatni birokratizaciji znotraj novoustanovljenih institucij. Tega je že na občinah preveč.«
Franc Černelič: »Iskati je treba vsako priložnost za to, da se nekaj prinese v ta prostor. Izhodišča za to, da Posavje postane regija, so dana, potrebna je še notranja stabilnost. Z lokalnimi oblastmi je treba stabilizirati stvari in tako ustvariti predpogoj, da regija lahko deluje.«
Jože Avguštinčič: »Naša posavska           regija        je
zapostavljena. Mi smo sedaj jug v tej državi. Zato bodo morali poslanci delovati skupaj in se zavzemati za to regijo bolje kot do sedaj.«
Jožef Rutar: »Ta naša regija, ki je ekološko med najbolj ogroženimi v Sloveniji, ima ravno v tem pogledu možnost, da uveljavi pravico do rente. S tem lahko položi osnovo za ponovni razvoj in polet. Ostali smo tudi brez lastne banke. Ta se mora kmalu spet osamosvojiti, kajti če v regiji nimaš lastnega financerja, boš zelo težko to regijo razvijal. Prej je Jane dejal, da bo v kratkem prišlo do velikih vsot denarja, ki se bo obračal v tej regiji. Truditi se bo treba, da se bo ta denar obrnil in ostal tukaj.«
Mojmir Pustoslemšek: »Mi smo proti centralizmu in za uveljavitev dežel in pokrajin. Posebno pa se zavzemam za večjo samostojnost naše regije.«
(Po tonskem zapisu uredila GAIex in ES, foto Mr. Jožo)
*pu$L«ii^   «i(-opi  i izdelava aluminijastih
in brisolejev
kMAUf   @mstrong
Cirje 6, 8274 Raka Tel&fax: 0608/75-051 Tel: 0608/75-494 Mobltel: 0609/624-655
AKCIJSKA  PRODAJA JESEN   96 od  1. Oktobra do 30. Novembra Pri  nakupu  motorne žage 023,   025,   026,   036
prejme vsak kupec DARILNI   PAKET
Nr, 1 vveltvveit.
d.o.o.
8270  KRŠKO,  HOČEVARJEV TRG  5 SLO - telefon, fax: 0608/33 - 359
POOBLAŠČENI  PRODAJALEC  ZA POSAVJE
tel: 0608/62-088 p
WIIh\M/HUi\0
ZAJTOPJTVO HRM:
A
jf
>*

4     f
: ¦:¦ ;:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦ :¦:¦;¦:¦;¦; ¦:¦:¦:¦:¦:¦ ;¦:¦:¦;¦: ¦;-; ¦:¦;¦:¦: ¦
*.....
:¦¦¦¦¦¦¦¦¦
Otvoritev dograjene osnovne šole
Tudi v Boštanju imajo sodobno
slovensko šolo
šolsko telovadnico z vsemi spremljajočimi prostori, novo sodobno kuhinjo, v izgradnji pa je še obračališče za avtobuse in parkirni prostori ob njem.
Obnovljeno šolo so proglasili za spomenik Alojziju Jeršetu, ki
je bil davnega 1850. leta prvi učitelj v Boštanju, njegovim naslednikom Ivanu Novaku, Florjanu Kalingerju, Alojzu Račiču, Dragu Fakinu in njegovi ženi Ivi ter vsej povojni generaciji upraviteljev, ravnateljev in učiteljev. (GAIex)
Boštanj, 28. oktobra - »V svojem imenu, v imenu učiteljev in učencev dajem obljubo, da bomo novo zgradbo očuvali, jo spoštovali, se zavzemali, da bo pouk še kvalitetnejši, kajti preveč dobro se zavedamo, koliko denarja je bilo vloženo v ta objekt in s kakšnim trudom smo prišli do tega, da lahko ponosno rečemo »tudi mi v Boštanju imamo sodobno slovensko šolo«. Srečen sem, da je v Boštanju nova šola, in ponosem, da sem ravnatelj te šole,« je na otvoritvi dograjene OŠ Boštanj povedal njen ravnatelj Kari Alič. Tega slavnostnega dogodka se je ob številnih predstavnikih sevniške občine in Ministrstva za šolstvo in šport RS udeležil tudi Jožef Školč, predsednik državnega zbora.
Pouk na osnovni šoli Boštanj, ki bo čez štiri leta praznovala častitljivo obletnico, 150 let delovanja, je še do včeraj potekal na treh lokacijah, nekaj učilnic pa je bilo preurejenih kar v garderobah. Do sedaj je primanjkoval tudi prostor za knjižnico, učitelji niso imeli zbornice, na šoli ni bilo kabinetov in še bi lahko naštevali vrsto pomanjkljivosti, zaradi katerih niso mogli izvajati številnih dejavnosti. O pravi telovadnici pa so učenci lahko samo sanjali, ko so se vračali s pokali, medaljami in priznanji z različnih tekmovanj.
Še in še je argumentov za upravičeno            dograditev
boštanjske osnovne šole, ki je danes lepa, sodobna in moderna šola s 13 novimi matičnimi učilnicami, veliko knjižnico, računalniško učilnico s kabinetom, gospodinjsko učilnico s kabinetom, veliko
Šola pomeni upanje, ki odpira okno v svet
Jožef Školč, predsednik državnega zbora: »Šola je od nekdaj pomenila vsakemu kraju in njegovim prebivalcem središče vsega dogajanja, večje upanje za napredek, večje upanje za boljše čase, za njihove otroke, za večje možnosti v življenju in šola je vedno pomenila upanje, ki odpira okno v svet. Zato je tem lažje razumeti            vztrajanje
prebivalcev nekaterih odročnih, demografsko ogroženih krajev, da svoje šole, ki je običajno še edina ustanova v kraju, ne dajo.
Naša država se zaveda pomena znanja in izobraževanja kot bistvenega pogoja za razvoj in napredek krajev in vse Slovenije. Zato tudi namenja precej velik delež bruto domačega proizvoda za financiranje tega področja. V slovenskem parlamentu smo pred časom z zakonom določili, da bomo v obdobju od leta 1994 do leta 1999 v vsakoletnem državnem proračunu zagotavljali namenska sredstva, ki jih poznamo kot šolski tolar. Iz tega tolarja uresničujemo programe investicij v šolski prostor, ki je spoznan kot nujno potreben in ki naj bi odpravil dosedanje zaostanke pri naložbah v šolstvo. Veselim se in ugotavljam, da številne otvoritve novih, obnovljenih in dograjenih šol, pa tudi telovadnic po vsej Sloveniji potrjujejo pravilnost takšne odločitve in vlivajo prepričanje vsem udeležencem, da bomo do leta 1999 zastavljeni program uresničili.«
Nina Manduka najboljša citrarka ___________v Sloveniji________
Zaradi velikega zanimanja za ta instrument so v brežiški glasbeni šoli zanj odprli poseben oddelek -__________Na državnem tekmovanju v Grižah Brežičanom še srebrna plaketa za nastop dueta
Brežice, oktobra - Zanimanje za ljudski instrument citre, ki so bile še pred leti vsaj v našem delu Slovenije že skoraj zapisane pozabi, tudi med mladimi vse bolj narašča. Zato so z letošnjim septembrom v brežiški glasbeni šoli ob podpori občine odprli oddelek za citre.
Ubiranja milozvočnih strun se pod vodstvom Mateje Ferenčak trenutno uči enaindvajset učencev iz brežiške in krške občine, kar nedvomno potrjuje potrebo po tem oddelku. Preteklo soboto pa so mladi brežiški citrarji sodelovali na drugem državnem citrarskem tekmovanju v Grižah pri Žalcu, kamor so se uvrstili na podlagi uspešnega nastopa na področnem srečanju. V vseh treh starostnih kategorijah je nastopilo šestnajst posameznikov in šest duetov iz vse Slovenije, nadvse uspešno pa so nastopili tudi učenci brežiške glasbene šole. Anita Strgar in Jerneja Šavrič sta med dueti prejeli srebrno plaketo, komaj trinajstletna Nina Manduka pa je prejela celo prvo nagrado in za mojstrsko obvladovanje tega lepega inštrumenta zbrala največ točk izmed vseh nastopajočih. Nini čestitamo, vas pa vabimo na obisk prvega samostojnega koncerta mlade glasbenice, ki ga bo pripravila prihodnjo soboto, 16. novembra, v malem avditoriju brežiškega gradu. (ES)
Nina Manduka s svojimi ciframi
Tekmovanje sevniških IGD in IGE
Sevnica, 25. oktobra - Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica je v okviru prireditev, posvečenih mesecu požarne varnosti oziroma dvigu požarne kulture v kraju, izvedlo srečanje industrijskih gasilskih društev in enot z namenom, da se pomerijo v znanju s področja požarne varnosti, ki ga nujno potrebujejo pri varnem delu. V petek se je odzvalo pet ekip, in sicer moška in ženska ekipa Lisce ter ekipe Tanina, Inpleta in Jutranjke, in vse ekipe so prikazale dobro pripravljenost. PGD Sevnica pričakuje, da se jim bodo prihodnje leto pridružile tudi ekipe Stillesa, Lisce iz Krmelja in Kopitarne, ob tej priložnosti pa se organizator tudi zahvaljuje Lisci Sevnica za gostoljubnost, ki so jo namenili sodelujočim. (GAIex)
Predstavitev
pesniške zbirke
MORJE
Zveza kulturnih organizacij Sevnica in Občinska knjižnica Sevnica organizirata predstavitev nove pesniške zbirke MORJE avtorja Jureta Marusika. Predstavitev bo v četrtek, 7. novembra, ob 18. uri v sevniški občinski knjižnici. Avtorja bo pri predstavitvi z glasbo spremljala Tea Mlakar.
Bavarski večer na gradu Podsreda
Grad Podsreda, 26. oktobra - Z otvoritvijo hiše bavarsko-slovenskega prijateljstva še ni bilo konec svečanih dogodkov. Prijeten dan se je nadaljeval z večerom bavarske narodne glasbe. V dodobra napolnjeni dvorani gradu Podsreda se je predstavilo pet izvirnih skupin, od godbenikov do ljudskih godcev, ki so na specifičnih starih instrumentih prikazale glasbeni utrip Bavarske.
Na Bavarskem namreč deluje več kot 2.000 godb na pihala in številne druge glasbene skupine. V Podsredi so se glasbeniki predstavili v nošah vzhodne Bavarske, ki pokriva ozemlje severno od Donave do meje z Republiko Češko. Mnogi smo se tako, kljub satelitski televiziji in drugi prenosni tehniki, prvič srečali s pravo narodno glasbo te pokrajine. Da so bili poslušalci navdušeni nad izvedbami, priča ploskanje, ki je še dan po bavarskem večeru zvenelo v naših ušesih. (Toni)
Kostanjevičani o vsem v Kostanjevici
Kostanjevica, 30. oktobra - Alenka Burja je v dvorani kulturnega doma pred prazniki svojim sokrajanom predstavila rezultate javnomnenjske raziskave o kraju, ki so jo izvedli letos poleti v 192 okoliških gospodinjstvih, in sicer o različnih bolj ali manj perečih lokalnih temah: o poznavanju kulturnih in naravnih znamenitosti, ekoloških vidikih življenja nekoč in danes ter aktivne soudeležbe v njem in o drugih aktualnih krajevnih temah. Nekateri sklepi raziskave bodo svetu KS gotovo prišli prav pri prihodnjem vključevanju krajanov v delo KS. (nic)
Cesta - okno v svet
Kostanjevica, 31. oktobra - Celomesečno slovesno praznovanje krajevnega praznika je zaključila slovesna otvoritev cestne povezave s svetom, ki so jo v Kostanjevici proslavili na državni praznik. Sredstva za novo plast asfalta je prispevala država, tako da je stara medkrajevna povezava med Brežicami in Novim mestom zdaj spet varna, razen prav na otoku, ko bodo obnovo ceste dočakali šele, ko bo urejena tudi mestna kanalizacija. Novo cesto so namenu skupaj izročili predsednik sveta KS Kostanjevica Milan Herakovič, krški župan Danilo Siter in državni sekretar za ceste Marjan Dvornik, (nic)
Končno urejena cesta skozi Senovo
Senovo, 6. novembra - Z včerajšnjo otvoritvijo obnovljenega prepotrebnega dela ceste skozi 1<S Senovo (v samem središču kraja!) so si mnogi oddahnili. Obnova regionalne ceste Brestanica-Senovo-Koprivnica, ki traja že nekaj let, je naposled Senovčanom in vsem ostalim le prinesla malo bolj mirno in udobno vožnjo. Ob rekonstrukciji so bili urejeni in izgrajeni še komunalni vodi, most, hodnik in javna razsvetljava skozi Senovo.   (GAIex)
DOSTAVA
UGODNE
NIZKE
CENE
POHIŠTVA
DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE
NA    DOM
Salon pohištva
MERVIN d.o.o., Mostec 6, 8257 Dobova, tel.: 0608/61-058
v-Stttt^
Krško nekoč in danes
Petek, 25. oktobra, je bil eden tistih dni, ko se nismo potili v šoli, saj smo imeli kulturni dan v Krškem. Najprej smo se oglasili v Valvasorjevi knjižnici. Prijazna knjižničarka nam je razkazala način izposoje in kataloge. V kapucinski knjižnici nas je že čakal pater s svojimi knjigami, starimi več kot 400 let. Po ogledu starih bukev nas je gospod Sribar povabil na potep po Krškem. Povedi nam je vso zgodovino tega mesta. Končno smo se ob enih, izmučeni od hoje in zapisovanja, odpeljali z avtobusom domov, kjer smo novosti strnili v zvezke za literaturo in pripravili razstavo »Krško nekoč in danes«. (Zvonka Kozole, 8.r OŠ Koprivnica)
Gledališka predstava ALMA
ZKO Sevnica organizira v okviru gledališkega abonmaja predstavo ALMA v produkciji Cankarjevega doma. Predstava bo v soboto, 9. novembra 1996, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica. Vstopnice si lahko priskrbite v občinski knjižnici ali uro pred predstavo.
Razstava izdelkov
dijakov sevniške
tekstilne šole
Občinska knjižnica Sevnica organizira v počastitev občinskega praznika občine Sevnice v dneh od 7. do 15. novembra 1996 razstavo izdelkov dijakov Srednje tekstilne šole Sevnica.
cm
mm±o.o.
WŽEN/R/NG-TflGOWWA
Finžgarjeva   1,   8250   Brežice Tel.: 0608/61-746, tax: 62-780
turistična agencija Krško, CKŽ 7 Vam do
*°
,0^
15. novembra omogoča x    rti    *nakup
smučarskih kart •     ..   zaROGLO
po ugodnih
predprodajnih cenah
Tel./fax: 21-674
VULKflNIZeRSTVO |   BIF€
RVTOMflflK€T CKŽ 132 b. KRŠKO Tel.:0608/21-046

ta*
Fulda, Sava, Michelin, Barom, Nokia
Možnost plačila na obroke   M+S!!!
študentski servis maribor
Krško, CKŽ 15, teL/fio: 0608/21-980
Brežice, Trg izgnancev 14,
mobitel 0609/610455 t^3   Štipendije in posojila
Posredovanje dela za dijake in študente Barvno in črno-belo fotokopiranje j
Delovni čas
C^3   Vezava
MESEC POŽARNE VARNOSTI
_____________             Mesec požarne varnosti v
v
Šentjanžu
Šentjanž, 26. oktobra - Ob mesecu požarne varnosti so domači gasilci pripravili veliko gasilsko vajo, na kateri so sodelovali tudi njihovi stanovski kolegi z Vel. Cirnika, iz Krmelja, Tržišča in Sevnice. Mladi pionirčki so se brez strahu spustili iz najvišje učilnice po platnu v naročje gasilcev. Vaja je lepo uspela. Imeli so tudi sejo, katere gost je bil sevniški župan in na kateri so podelili priznanja višjim in nižjim častnikom ter poveljniku GD Sevnica. Gostje in gledalci so bili z videnim zadovoljni, pa tudi gasilci, saj je vaja res uspela. (Janko Pondelak)
Kviz  »Preprečujmo  požare«
Sevnica, 29. oktobra - Na srečanju učenk in učencev osnovnih šol iz sevniške občine, ki ga je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica, so se osnovnošolci pomerili v kvizu na temo Preprečujmo požare. Med ekipami OŠ Blanca, OŠ Krmelj, OŠ Boštanj, OŠ Sevnica, OŠ Šentjanž in OŠ Tržišče so se najbolje odrezali učenci OŠ Boštanj, ki so pokazali nekoliko več znanja od vrstnikov iz Boštanja in Blance. Pohvaliti pa velja prav vse ekipe, saj so organizatorji z njihovim prizadevanjem zelo zadovoljni. (GAIex)
Kriko: vsak dan od 7.30 do Kili ob sredah od 7.30 do 17h
BreMce: vsak dan od 7.30 do 15h ob sredah od 7.30 do 17h
V KRAJEVNIH  SKUPNOSTIH
Praznik KS Šentjanž
Šentjanž, 27. oktobra - V nedeljo so ob krajevnem prazniku v KS Šentjanž pripravili bogat program: mašo v župnijski cerkvi za umrle izgnance in begunce, blagoslov nove mrliške vežice, ki so jo dokončali v rekordnih treh mesecih s finančno pomočjo krajanov, odkritje kamna pri mostu na Hinji v spomin na izgnanstvo. Slavnostni govornik v kulturnem programu je bil prometni minister Igor Umek. Slavnostno dopoldne so sklenili z odkritjem spominskega znamenja izgnancem in beguncem na pročelju dvorane. (Janko Pondelak)
Končno urejena  cesta skozi Senovo
Senovo, 6. novembra - Z včerajšnjo otvoritvijo obnovljenega prepotrebnega dela ceste skozi KS Senovo (v samem središču kraja!) so si mnogi oddahnili. Obnova regionalne ceste Brestanica-Senovo-Koprivnica, ki traja že nekaj let, je naposled Senovčanom rn vsem ostalim le prinesla
		IHfe	I»S»w	
N&~KTB(	—	¦*SJ.....**		
i t*    1 ti		KE	II	
	^^'jf^VHti	AL		^
				
Hm		-  -w^_. V ~'"		
-"•'	':::-;":-		-	
malo bolj mirno in udobno vožnjo. Ob rekonstrukciji so bili urejeni m izgrajeni še komunalni vodi, most, hodnik in javna razsvetljava skozi Senovo.   (GAIex)
Skupinska razstava društva OKO
Člani likovnega društva OKO Krško so se odločili, da svojo dejavnost in likovno zagnanost predstavijo na svoji prvi društveni razstavi, ki je odprta od 4. novembra na gradu Rajhenburg. Število del in njihova kakovst potrjujeta obstoj društva in njegove (samo)
polletne skupne aktivnosti, čeprav ni zanemarljivo dejstvo, da so likovniki ustvarjali tudi brez društva. Dela Taje Albolene, Simene Dular, Staneta Fabjančiča, Igorja Grmška, Slavice Jesenko, Toneta Kastelica, Vlada Kopinča, Jožice Mikek-Veber, Cvetke Miloš, Leopolda Petana, Jožice Petrišič. Alojza Pirca, Rudija Stoparja, Andreja Strgarja in Vesne Zakonjsek so plod srca in tistega žara razmišljanj in gledanj v naravo, vase in celoto sveta okoli sebe. ki likovnike vleče iz človekovega povprečja živetja in hkrati zadolžuje lepšati in plemenititi to živetje. Vredno ogleda! (GAIex)
Jesenski piknik pri vrtcu na Senovem
Jesen

Jesen se je pričela triindvajsetega septembra. Letošnja tudi z dežjem. Zelo malo je lepega, toplega in sončnega vremena, ves čas dežuje. Dež preneha le za kakšen dan in nas zopet obišče. Reke nato narastejo. Jeseni dozori sadje, od jabolk do hrušk. Poberemo tudi poljske pridelke, in sicer peso, korenje, kolerabo, zelje, krompir in fižol. Drevesa so že skoraj gola, samo še nekaj listov je na njih. V gozdu je zelo mrzlo, hladno, da si moraš obleči bundo. Letošnje leto ni bilo najlepše, zato tudi ni čudno, da je jesen taka. Pravijo, da prestopno leto ni nikoli dobro. Upam, da bo naslednje leto lepše.
Peter Bučar, 7.r OŠ Cerklje ob Krki
Junak
Zlatorumene jesenske liste z vabilom na jesenski piknik je rahel vetrič odnesel staršem otrok, ki preživljajo dopoldneve v vrtcu na Senovem. Dan, 15. 10. 1996, ki je bil načrtovan za piknik, je izza meglenega jutra pozdravilo nasmejano sonce. To je bil čar za začetek dobrega razpoloženja. K temu smo dodali glasbo, ki je ob 15. uri zabučala skozi odprta okna vrtca. Naznanila je našemu kraju, da smo zares pričeli prijetno popoldansko srečanje. Otroci so se prepustili glasbi, plesu, igri. S starši smo med klepetom spekli kostanj, krompir in obložili mize z jesenskimi sadeži. Vsi smo nato poskušali pripravljene dobrote. Dobro razpoloženi in z lepimi spomini smo se razšli, saj je naše malčke že klical zaspanček v njihove posteljice, (vodja VVE Senovo Dragica Kolan)
Zame je junak tisti, ki ne obupa. Stori tisto, kar mu je rečeno, čeprav noče. Lana - Zame je junak tisti, ki piše lepe spise in pesmi. Sandi - Zame je junak tisti, ki je res sposoben kaj storiti, ker se ničesar ne boji. Nič ga ni sram in vedno zna potrpeti. Dobro pomisli, preden kaj stori, in ve, kaj je prav. Tanja - Zame je to človek, ki žrtvuje svoje življenje, da bi rešil drugega. Tudi akrobati, gasilci, gorski reševalci in drugi so junaki. Nina - Zame je junak oseba, ki se lahko s čim pohvali. Junak zmore več kot ostali. Kdor dobro piše kontrolke ali izstopa v športu, je tudi junak. Katja - Zame je junak tisti, ki je pogumen, ki veliko zna in je močan. Svojo moč zna tudi pravilno uporabiti. Ni strahopetec. Jožica -Junak je oseba, ki je zelo bistra, pogumna in hrabra. Tamara -Junak je tisti, ki je preživel marsikaj težkega. Klavdija - Zame je junak tisti, ki se žrtvuje. Je hraber, trmast, vztrajen in ne pusti nikogar na cedilu. Jože
Zbrala in uredila Saša Peteline, 7.r nov. krožek OŠ Artiče
Odgovarjali so učenci 6.a
5 C Fl O C P O cii n r u K
ROKOMET
(40 : 33)
Murovec 5, Bošnjak
SKL A-l
Satex - Interier 74 : 69
Interier: Jeklin 24 (9 :12), Sullivan 20 (3:4), 11, Ademi 5 (1 : 2), Krajcar 2, Vukič 2.
SKL A-2
Krka - Brežice 93 : 59 (43 : 28)
Brežice: F. Rozman 8 (1 : 1), Antolovič 17 (5 : 10), Ogorevc 11 (2 : 3), Šantelj 2, Krivokapič 1 (1 : 2), Stergar 4 (2 : 2), B. Rozman 3, Salmič 2, Marčetič 7 (3 : 5), Boh 2 (2 : 2), Kajba 2.
/. SLMN
Vuko Elektro Rogič -Juventus Mizarstvo Krošelj
5 : 1  (2 : 1)
Juventus M.K. (Log pri Sevnici): Verboten, Kostič, Dugovičnik, Ristevski 1, Guček, Blazar, Kneževič, Dolenc.
KOŠARKA
Brez Nakiča ni šlo
Košarkarji Interierjaso kljub dobri igri v obrambi na težkem gostovanju pri mariborskem Satexu doživeli drugi poraz v letošnjem prvenstvu. Ker je Ivu Nakiču poškodovan gleženj preprečil nastop, je bilo že pred pričetkom srečanja jasno, da so možnosti za uspeh majhne, kajti tudi Habib Ademi še ni povsem pozdravil svoje poškodbe. Kljub temu pa so Krčani zaigrali nadvse prizadevno in favoriziranim domačinom niso dovolili, da bi si ustvarili kako večjo prednost. Sredi drugega polčasa so se jim celo približali le na dve točki razlike, toda
VValter Jeklin je bil v Mariboru najbolj koristen igralec Interierja
zaradi številnih osebnih napak ključnih igralcev niso zmogli zadržati enakega tempa do konca tekme in porazu se tako niso mogli izogniti. Na srečanju je svoji prvi točki v tem prvenstvu dosegel Misel Krajcar in upati je, da se mu bo v nadaljevanju vendarle odprlo. V prihodnjem krogu, ki bo na sporedu to soboto, bodo Krčani gostili neprijetne Idrijce, zaradi napornega gostovanja v ukrajinski Odesi, kjer se bodo s tamkajšnjo Bipo Modo pomerili v pokalu Radivoja Korača, pa bodo vse prej kot spočiti. (ES)
\	
^11' f v, J 1     r ¦	^pj "i
Ivo Nakič
Nemočni Brežičani
Košarkarji A-2 ligaša iz Brežic so na gostovanje v Novo mesto, kjer jih je pričakovalo moštvo favorizirane Krke, odpotovali brez svojega najboljšega igralca Krošlja, kljub temu pa so srečanje kar dobro pričeli. Z zaporednimi koši Franca Krošlja so kar nekaj časa držali korak z višjimi domačini, ki letos sodijo v najožji krog tistih, ki merijo na napredovanje v ligo A-1. Zatem pa je kmalu prišla do izraza boljša pripravljenost in kakovost krkašev, in Brežičani niso imeli možnosti za kaj več kot za visok poraz. Njihov trener Branko Strgar je dal zato priložnost vsem igralcem, ki so si tako lahko na pravem ligaškem srečanju nabirali prepotrebne izkušnje. Najboljši igralec v njihovih vrstah je bil tako mladi, še ne 17-tetni Ogorevc. (ES)
TENIS
Krškem tenis odslej tudi pozimi
V letošnji zimi ljubiteljem tenisa iz Krškega in okolice ne bo treba iskati strehe nad glavo na Otočcu ali drugje, saj domači teniški klub zagotavlja, da bodo   v   drugi   polovici novembra balonsko pokrita tri nova igrišča z umetno travo. Ob teniški šoli in treningih tekmovalcev bo mogoče tudi rekreativno igranje, zato si pravočasno zagotovite stalen termin. Rezervacije in informacije dobite pri oskrbniku igrišč ali   po   telefonu   32-113 (popoldne).
Posavski prvoligaši pred 7. krogom
Favoriti samo Krčani
Krčani in Sevničani se bodo doma pomerili z
Delmarjem oz.    Gorenjem, Dobovčani pa potujejo v
vroči Slovenj Gradec
Po premoru zaradi dveh kvalifikacijskih nastopov slovenske rokometne reprezentance bodo to soboto znova na sporedu srečanja prve A rokometne lige. Krčani, ki so odmor izkoristili tudi za dve močni prijateljski srečanji, so pred gostovanjem izolskega Delmarja nadvse optimistično razpoloženi in o čem drugem kot o novi zmagi, s katero bi se še učvrstili pod vrhom lestvice, niti ne razmišljajo. Mnogo težje delo pa tokrat čaka rokometaše AFP Dobove, ki bodo morali na težko gostovanje v Slovenj Gradec, kjer jih čaka močno okrepljen Prevent ali malo Celje, kot jim zaradi prihoda Boštjana Straška in Aleša Levca pravijo nekateri. Prednost je tokrat že zaradi domačega igrišča na strani Preventa, Dobovčani pa obljubljajo, da se bodo borili do zadnjih moči in da bo šele zadnji zvok sirene odločil zmagovalca. Sevniška Lisca bo gostila Gorenje iz Velenje. Čeprav se jim je v zadnjih dveh krogih odprlo in so v enem tednu osvojili kar tri točke, jih tokrat čaka zelo težko delo. Lanski podprvaki so sicer tudi letos bolj slabo štartali, toda znano je, da Velenjčani igrajo vse bolje, ko prvenstvo dobiva pravi zamah. Zato bodo v soboto Čaterju in tovarišem zelo nevarni in ne bo presenečenje, če točki ne bosta ostali v Sevnici. (ES)
V Brežicah 21 kategoriziranih  športnikov
Odbor za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije -Združenju športnih zvez -je na podlagi doseženih rezultatov do 15. 8. 1996 pripravil nov seznam kategoriziranih športnikov v Sloveniji. Med temi je tudi 21 športnikov iz brežiške občine, kar je nedvomno lepo priznanje in spodbuda za naprej ter hkrati svojevrstna dobra promocija občine. Športniki mednarodnega razreda so: Bruno Glaser. Boris Oenič, Nenad Stojakovič in Rajko Begovič (vsi RK AFP Dobova), državni razred pa so si priborili Vlado Kevo, Branko Grubič in Vladka Lopatic (vsi AK FIT Brežice). Največ, kar 14 športnikov, pa jih je dobilo kategorizacijo med tistimi, ki prihajajo, to je v mladinskem razredu. Ti so: Luka Planine, Boris Čurčič, Gorazd Zalokar-Divjak, Primož Kozmus, Vernes Mešič, Silvio Jagič, Robert Lesar, Ivan Kostevc, Simona Kozmus, Barbara Grame in Sandra Planine (vsi FIT Brežice), Robert Ferenčak (Strelsko društvo Kruno Brežice), Peter Dirnbek in Kristjan Kajtna (oba Karate klub Brežice). (ES)
Naš portret
Rudi Mlinaric
Rudi Mlinaric je rojen Sevničan, družino sije ustvaril v Brestanici, zaposlen jev krški jedrski elektrarni, je član lovske družine Boštanj, v strelski ligi v trapu tekmuje za moštvo Dolomiti z Vrhnike, v lovski kombinaciji pa za Posavje. Za intervju z Rudijem Mlinaričem, odličnim lovcem in strelcem na glinaste golobe, smo se odločili po njegovi veliki zmagi na nagradi Slogolda v Kunšperku, nedaleč od Bizeljskega. Kakšna je bila tekma v Kunšperku? Kako ste se odrezali?
••Tekma v Kunšperku je bila promocija streljanja na glinaste golobe z izredno visokim nagradnim skladom, kakršnega nismo navajeni. Posledica tega je bil tudi
istop najboljših hrvaških strelskih reprezentantov v streljanju na glinaste golobe,
i*«'			
k			'¦¦
			
;.			
I           l		¦              ¦	
Metalca kladiva Primož Kozmus in Vermes Mešič sodita med najbolj obetavne brežiške športnike.
Ekipa Posavja je lanskoletni državni prvak v lovski kombinaciji. Z leve: Šekorania, Barbič, Šular in Mlinaric.
medtem ko odziv slovenskih strelcev ni bil najboljši. Značilnost te tekme pa je bila, da je tekmovalec lahko nastopil večkrat, štel pa se mu je najboljši dosežek. Tekmovanje je trajalo tri dni.
V kombinaciji 20 sem bil drugi, v kombinaciji 15 osmi, zmagal pa sem v kombinaciji desetih golobov. Moram pa reči, da je bila konkurenca zelo izenačena in da je bilo potrebno za razvrstitev v vsaki kombinaciji izvesti dodatno razstreljevanje. V kombinaciji desetih golobov, kjer sem zmagal, je kartrinajst strelcev v prvem krogu doseglo stoodstoten rezultat.« Prosim, da našim bralcem predstavite, kaj je to trap? Imate strelci v trapu
Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323 300 Telefu: +386 68/342 094
Čas oddajani«
Ob sobotah oddajamo
dokler nas bosta klicali.
Vsak dan oddajamo
med 5.30 In 24.00
uro.
Vedran Čurak: Forma se mu izboljšuje
Intenzivne  priprave krških   rokometašev
Rokometaši
Krškega so
premor v prvi SRL
zaradi igranja
reprezentance
Slovenije za
nastop na SP'97
na Japonskem z
reprezentanco
Italije temeljito
izkoristili. Po
treningih v domači
dvorani so odigrali
tudi dve prijateljski
tekmi: v sredo so
gostovali v
Zagrebu in odigrali
srečanje z ekipo
Badla (večkratni
udeleženci
tekmovanja v
evropskih pokalih
državnih prvakov)
in tekmo izgubili z
28:23. Trener
Arslanagičzigro
ni bil zadovoljen,
saj so predvsem v
obrambi zaigrali
premehko in dovoljevali Zagrebčanom, da so prihajali do strelov. V napadu pase je razigral Čurak, ki je dosegel tudi 7 golov.
V soboto so rokometaši Krškega gostovali v Ljubljani in odigrali prijateljsko srečanje s Prulami, nasprotnikom, s katerim so prvenstveno srečanje izgubili za gol. Tokrat je bilo povsem drugače. Krčani so zaigrali v obrambi precej bolje kot ponavadi in že v prvem delu nadigrali nasprotnika (8:15). Tudi v drugem delu so bili boljši nasprotnik in na koncu zasluženo zmagali z 18:26. Pred sredino povratno tekmo pokala RZS z Gorenjem iz Velenja, kjer so prvo srečanje visoko izgubli z razliko šestih golov, so Krčani mnogo bolje pripravljeni na srečanje. Po napovedih naj bi zaigral tudi vojak Kukavica, kar nedvomno daje Krčanom več možnosti, da nadoknadijo razliko šestih zadetkov iz prvega srečanja. V soboto pa bodo v domači dvorani nadaljevali tekmovanje v prvenstvu, ko se bodo pomerili z ekipo izolskega Delmarja. (J.A.)
ŠPORTNA  GIMNASTIKA
Uspešen nastop Draga Žerjava
V Mariboru je potekal že 24. Šalamunov memorial v športni gimnastiki. Ene največjih tovrstnih prireditev v Sloveniji se je udeležilo 77 telovadcev in telovadk iz 22 društev iz 10 držav. Da je bilo tekmovanje res na vrhunski ravni, potrjuje tudi udeležba ruskih in ukrajinskih telovadcev.
Na memorialu so uspešno nastopili tudi tekmovalci brežiškega Sokola. Drago Žeijav je osvojil deseto mesto, kar je bila med mladina najboljša slovenska uvrstitev, Matej Malus pa je bil dvanajsti. Med dekleti je bila s petindvajsetim mestom najboljša Tadeja Cetin. Zanjo je bila to prva velika mednarodna tekma. Omeniti velja, da sta na tekmovanju v vlogi sodnikov nastopila priznana mednarodna sodnika Jože Senica in Zdenka Senica-Grubič, oba iz Brežic.
kakšne težave?
••Trap je ena od disciplin na leteče tarče, t.i. glinaste golobe. Strelja se s šibrami na več možnih načinov. Tekmovanje v Kunšperku je bilo streljanje na glinaste golobe, imenovano ŽBunner Trap'. Naše težave pa so predvsem ekološke. Strelivo vsebuje svinec z vsemi poznejšimi učinki na okolje, drugi problem pa je hrup, ki ga povzročamo. V svetu že obstaja t.i. subsonično strelivo, ki ima jeklene šibre in hrup zmanjša na najmanjšo možno mero. Seveda pa je tako strelivo drago in si ga lahko privoščijo le redki.«
Zakaj ste se odločili za trap? Znani ste namreč kot dober strelec tudi v ostalih disciplinah.
••Opazoval sem strelce in strelske discipline in na koncu sem spoznal, da lahko v trapu ostaneš najdlje. Leta niso tako pomembna kot v drugih zvrsteh. Posebnih tekmovalnih ambicij nimam. Streljam v glavnem iz veselja do tega športa. Seveda pa sem vesel vsakega dobrega rezultata, ki ga dosežem. Zagotovo bom še naprej tekmoval za Dolomite z Vrhnike v prvi državni trap ligi, pa tudi za ekipo Posavja v lovski kombinaciji.« (J.A.)
STRELJANJE
Heroj  Marok : Elektro Maribor    (1731 : 1673)
Strelci Heroja Maroka so v soboto odstreljali preloženo tekmo 1. kroga tekmovanja v drugi državni ligi vzhod z ekipo Elektra Maribor.
Sevniški strelci so bili premočni in so zanesljivo zmagali. V sicer moški konkurenci je bila najboljša Tina Grabnar. H. Marok: Hrovat 575, Petrin 574, Grabnar 582. (J.A.)
y//
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
\
ŠENTJERNEJ k Šmarje 13
^ 068/81-118
P.E NOVO MESTO Ljubljanski c. 27
0687 323-000
TISKARNA
Zdolska 33, 8270 Krško
Tel/fax: 0608 22 145
NAŠ GLAS, 43 - 7. NOVEMBER 1996
NOGOMET
Crn teden posavskih
ligašev
Slab učinek posavskih  predstavnikov, ki so osvojili le eno točko -  Krški mladinci  razočarali v Slovenj Gradcu, člani
neprepričljivi v Štorah,  Brežičani neuspešni v Vranskem
MNZ Celje, 8. krog Vransko - Brežice    3 : 0 (1 : 0)
Derbi v Vranskem se je začel v znaku gostiteljev. Toda po slabih petnajstih minutah igre so Brežičani uredili svoje vrste in prevzeli pobudo, narekovali so tempo in ritem igre. V tem delu igre so izredne priložnosti zapravili Bršec, Zorko in Zofič, slednji je zadel vratnico. V eni od redkih akcij so domači povedli v 26. minuti. Sodniška trojka se ni ravno izkazala, kljub temu pa je v začetku drugega polčasa najlepšo priložnost za izenačenje zapravil Zorko. In ko so bili Brežičani Že na dobri poti, da rezultat poravnajo, jena sceno opnovno stopil glavni sodnik, ki je v dveh minutah izključil Račiča in Jalovca, oba zaradi dveh rumenih kartonov. Tako številčno osiromašeni Brežičani niso mogli več organizirati učinkovite obrambe. V 67. in 90. minuti so nogometaši Vranskega dosegli še dva zadetka za pomembno zmago.
Nebič Zendi, trener Brežic: »Razočaran sem nad zelo slabim sojenjem sodniške trojke. Imam občutek, da so sodniki dobili nalogo, da moja ekipa v Vranskem ne sme zmagati. Žal, kot velikokrat doslej, sodniki za svoje delo tudi tokrat ne bodo kaznovani, mi pa smo izgubili tekmo in igralce. Brežičani smo zaradi nepričakovano dobrega starta v letonjem prvenstvu, kot kaže, mnogim trn v peti.«
NK Brežice: Polovic M., Zore, Pešec (Ban), Jalovec, Polovic B., Račič, Zofič, Verstovšek, Bakovič (Kožar), Zorko (Raševič), Bršec. (pilip)
MALI   NOGOMET
/. SLMN Prvi poraz Ložanov
V derbiju prve državne malonogometne lige so dotlej neporaženi in vodilni nogometaši Juventusa Mizarstva Krošelj iz Loga pri Sevnici gostovali pri najbližjih zasledovalcih, nogometaših Elektra Rogič iz Ljubljane, in pred 400 gledalci doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu, zaradi česar so po enajstem krogu zdrsnili na drugo mesto. Ložani so bili večji del srečanja sicer enakovreden nasprotnik, toda domačini so bili učinkovitejši. Najboljša pri Juventusu sta bila oba vratarja in strelec edinega zadetka Ristevski. (ES)
Občinska liga Artičani zaustavili Bizeljance
Vodilna trojica še naprej zmaguje. Artičani so v lepi tekmi premagali Bizeljance, ki so pred tem dosegli kar štiri zaporedne zmage, brez večjih težav pa so do novih zmag prišli tudi nogometaši brežiškega Belega konjička in Studenca iz Sobenje
vasi. Najbolj učinkoviti so bili v nedeljo »gradbeniki«, ki so se tako znova povzpeli na četrto mesto. Prihodnjo nedeljo se bosta ob 14. uri v derbiju na igrišču pri brežiški gimnaziji srečali vodilni moštvi Belega konjička in Artič.
Rezultati 9. kroga: Olimp - Sela 4 : 3, Artiče - Bizeljsko 5 : 2, TVD Partizan -Studenec 6:9, Bijou bar - Elektronk: 6:4, Beli konjiček - VkJeoteka Sony 10:4, GH Cepin ¦ Maksi Pišece 14:4; Vrstni red: 1. Beli konjiček 27,2. Artiče 25,3. Studenec 22,4. GH Cepin 15,5. Bizeljsko 13,6. Olimp 13,7. Bijou bar 10,8. TVD Partizan 10, 9. Sela 9,10. Videoteka Sony 6,11. Elektronk: 5,12. Maksi 3. (ES)
Žogo najbolje brcajo v Brežicah
V Artičah in Brežicah je potekalo občinsko osnovnošolsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše dečke, ki obiskujejo pete in šeste razrede, udeležilo pa se ga je vseh osem osnovnih šol. V artiški skupini so mladi nogometaši iz Dobove premagali vse nasprotnike in se gladko uvrstili v finalno skupino, medtem ko so Artiče, Pišece in Globoko zbrali enako število točk, zaradi boljšega količnika prejetih in danih golov pa so napredovali še dečki iz Globokega. Zelo izenačeno je bilo tudi v brežiški skupini, z enakim številom točk pa sta napredovali moštvi OŠ Brežice
SAH
Menorca - Svetovno prvenstvo za mlade šahiste
Mireli 4,5 »svetovnih« točk
Končalo se je svetovno prvenstvo za mlade v Španiji, na katerem je igrala tudi mlada šahistka Mirela Ahmatovič, članica ŠK Triglav Krško. Mirela je v kategoriji do 10 let v začetku igrala dobro, proti koncu turnirja pa je zbolela, zato je bil tudi rezultat slabši. Osvojila je 4,5 točke in si delila 36. do 44. mesto od 56
nastopajočih, kar je gotovo manj, kot smo od nje pričakovali. (J. A.)
ŠK Triglav v superligi
V soboto se bo na Bledu pričelo šahovsko prvenstvo v superligi. Prvenstvo bo trajalo do 16. t. m. Med najboljšimi osmimi ekipami, ki bodo na prvenstvu nastopile, je tudi ekipa ŠK Triglav iz Krškega, ki si je uvrstitev v superligo priborila z lansko zmago v I. slovenski šahovski ligi. Krški šahisti so se na tekmovanje temeljito
Kovinar (Store) - Krško    2:2    (1:2)
Po visoki zmagi v prejšnjem krogu je bilo pričakovati, da so se Krčani izvlekli iz krize in da bodo z lahkoto opravili z ekipo Kovinarja. V začetku tekme je tako tudi kazalo, saj so bili Krčani boljše moštvo in so z zadetkom V oglarja v 25. minuti najprej povedli, v 34. minuti pa z golom kapetana Brdika vodstvo povišali na 2:0. Po prikazani igri in številu priložnosti bi moral biti izid vsaj pet zadetkov razlike za Krčane. Toda namesto visokega vodstva in mirne končnice so v 38. minuti iz sumljivo dosojene enajstmetrovke prejeli zadetek. V drugem polčasu je spet prišla do izraza jalova premoč Krčanov, neučinkovite in slabo organizirane akcije so bile lahek plen za obrambo domačega moštva, ki je v 53. minuti po hitrem protinapadu izenačilo. Vsi napori Krčanov, da bi do konca tekme preobrnili rezultat, so ostali brez sadu.
NK Krško: Budna, Trebež, Kalender, Molan M., Voglar (Stopar), Zlobko, Molan V., Kožar (Derviševič), Zorko, Brdik, Ameti.
Vrstni red po 8. krogu: 1. Vransko 16 točk; 2. Usnjar (Šoštanj); 3. TIM Laško; 4. Brežice (vsi po 11 točk); 5. Krško 10; 6. Kovinar (Store) 8; 7. Šmarje 6; 8. Mons Claudius (Rogatec) 4 in 9. Odred (Kozje) 3 točke, (pilip)
10. krog 2. SML - vzhod Slovenj Gradec - Krško    4 : 1 (1 : 1)
Začetek tekme v Slovenj Gradcu je bil v znaku krških mladincev. Vrstile so se številne akcije pred domačim vratarjem, toda po vrsti zapravljenih priložnosti so prvi zadeli domači. Krčani se niso predali, starejši Dvorančič pa je v 42. minuti po lepi podaji Paniča izenačil. Že v naslednji pa je prišlo do incidenta. Sodnik je dopuščal grobo igro domačinov, Krčani so se dali sprovocirati in na igrišču je prišlo do splošnega pretepa. Sodniki so uporabili najslabšo možno rešitev: iz igre so izključili najboljšega posameznika na igrišču, Krčana Dvorančiča, glavni krivci pa so ostali nekaznovani. V drugem polčasu številčno šibkejši Krčani niso bili več enakovreden nasprotnik. Bolj kot poraz pa bode slaba in nemotivirana igra krških »zvezdnikov«. Igrati v drugi državni ligi mora biti v čast in ponos vsakemu mlademu nogometašu, v Slovenj Gradcu pa med krškimi nogometaši tega ni bilo čutiti.
NK Krško: Ribič, Prosenik, Cedilnik, Šetinc (Mujakič), Bakič, Novak, Pavlovič, Dvorančič D. (Sotlar), (Moravac), Zorko, Panič, Dvorančič S.(Pilip)
in OŠ Velika Dolina. Na koncu so slavili Brežičani, ki so v razburljivem finalu najtesneje, s 3:2, premagali vrstnike iz Dobove. Žirija je za najboljšega nogometaša proglasila Brežičana Davorja Maksimoviča, za najboljšega vratarja Jožeta Deržiča iz Dobove, največ zadetkov (8) pa je dosegel Sandi Barkovič z OŠ Velika Dolina. Rezultati finalne skupine: OŠ Dobova - OS Velika Dolina 3:0, OŠ Brežice - OŠ Globoka 2:0; za 3. mesto: OŠ Velika Dolina - OŠ Globoko 11 :1, za 1. mesto: OŠ Brežice - OŠ Dobova 3:2(ES)
Značke nogometaša za najmlajše Krčane
V polčasu nogometne tekme Krško - Kovinarje predsednik NK Krško in krški župan, Danilo Siter, podelil najmlajšim krškim igralcem značke nogometaša. V organizaciji nogometnega kluba je 36 najmlajših Krčanov, starih od 7 do 10 let, med katerimi je tudi ena deklica, uspešno opravilo izpit iz nogometnega znanja. Akcijo je vodil Franc Nežmah, inštruktor NZS za mladinski nogomet, največ zaslug za uspešno izvedeno akcijo pa pripada trenerju NK Krško, Branku Cvirnu. Tako se je Krško uvrstilo v pomembna slovenska središča, kjer se veliko pozornosti namenja najmlajšemu naraščaju nogometašev, (pilip)
pripravili, ekipo pa so tudi močno okrepili. Pristopila sta velemojster Sermek in mednarodni mojster Pavosovič. Ekipa ŠK Triglav Krško bo na prvenstvu nastopila v novi postavi. Člani: Sermek, Dizdar, Pavasovič, Meštrovič, Kos, Šitnik, Kastelic, Žnideršič. Članice: Jurečič, Urbanč, Mihelič. Mladinci: Novak, Volčanjšek, Pavlovič. Mladinke: Mihelčič, Ahmatovič. Vodja skupine: Tomaž Žnideršič. Krški šahisti odhajajo na tekmovanje z upanjem, da si bodo z dobro igro zagotovili obstoj v ligi, v članski konkurenci pa bi se z malo sreče lahko potegovali tudi za vrhnji del lestvice. (J.A.)
2. liga - vzhod Drugo mesto za drugo postavo Triglava
Minulo soboto sta bila v Radljah odigrana še zadnja kroga druge šahovske lige, v kateri so nastopale tudi tri posavske ekipe: Triglav Krško 11, Milan Majcen Sevnica in Marton Leskovec. Krčani, za katere so igrali Brumen, Grilc, Cerjak, A. Ahmatovič, Tomažin, Vilic, M. Ahmatovič, R. Ahmatovič in Župevc, so z enim porazom in enim neodločenim rezultatom na koncu s 27 točkami zasedli 2. mesto med 24 ekipami. Nekoliko slabše so se odrezali Sevničani, ki so bili dvanajsti (24,5 točk), Leskovčani pa so z 20,5 točkami pristali na 19. mestu. Izidi zadnjih dveh krogov: Triglav II -Radenska 3,5 :2,5, M. Majcen - Velenje 1,5 :4,5, Marton - Hoče 3:3, Velenje -Triglav II 3,5:2,5, M. Majcen - Marton 3,5:2,5.(J.A.)
Hitropotezni turnir »triglavanom«
Ob zaključku druge lige je bil v Grižah hitropotezni ekipni turnir. Iz Posavja so nastopile tri ekipe, dve iz Krškega in ena iz Sevnice. Premočno je zmagala ekipa ŠK Triglav iz Krškega pred ekipo Rudarja in domačimi Grižami. Ekipa Milana Majcna iz Sevnice je bila 10., Krško II pa 13. Za zmagovalno ekipo so nastopili Meštrovič, Šitnik, Cerjak, Ahmatovič in Žnideršič.(J.A.)
Odprto prvenstvo Dolenjske v hitropoteznem šahu
V Stopičah pri Novem mestu so odigrali odprto prvenstvo Dolenjske v hitropoteznem šahu za vse kategorije. Prvenstvo je bilo mednarodno, saj so sodelovali tudi igralci iz Hrvaške. Nastopilo je 8 mednarodnih mojstrov in 8 mojstrov Fl DE, skupaj 72 igralcev. Igralci ŠK Triglav Krško so dosegli zelo dobre uvrstitve, saj so imeli zmagovalca pri članih, mladincih, članicah, mladinkah, pionirkah, pri pionirjih pa 2. mesto. Zmagal je mednarodni mojster Meštrovič pred Mazijem, Podlesnikom in Lončarjem, Šitnik je bil 10., Pavasovič pa 11. V konkurenci žensk je bila prva pionirka Sanja Žnideršič, Tomaž Tomažin pa je bil drugi. Ostali šahisti Triglava so se uvrstili v sredo razpredelnice.(J.A.)
KRONIKA
Počilo je od zadaj
Brege, 30. oktobra - Pred dnevi se je na magistralni cesti Krško-Drnovo, pri Bregah, zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil hrvaški voznik. Voznik Ž. Š., roj. 1950, iz Leskovca pri Krškem je na križišču z lokalno cesto nameraval zaviti levo, takrat pa je za njim najprej pripeljal N. V., roj. 1934, iz Krškega, ki je uspel zmanjšati hitrost svojega vozila, nato pa še hrvaški voznik M. D., ki hitrosti svojega vozila ni prilagodil razmeram na vozišču, in s prednjim delom vozila trčil v zadnji del vozila Ž. Š. V prometni nezgodi se je hudo poškodovala potnica v osebnem avtomobilu hrvaškega državljana, na vozilih pa je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 200 tisoč tolarjev.
Poostren nadzor na magistralki
Zaradi slabih prometno varnostnih razmer na magistralni cesti Ljubljana-Obrežje so policisti UNZ Krško 27. oktobra med 12. in 16. uro izvedli poostren nadzor cestnega prometa na območju od Grmovelj do Obrežja. V času trajanja akcije so bile ugotovljene naslednje prekoračitve hitrosti: 239 voznikov je vozilo med 100 in 120 km/h, 102 voznika sta hitela med 120 in 150 km/h, 7 pa jih je drvelo nad 150 km/h, od tega je eden prekoračil 170, drugi pa 160 km/h. Kar 14 voznikov pa je kršilo hitrost na obeh radarskih kontrolah. V 18 primerih so policisti odkrili neuporabo varnostnega pasu ter zabeležili 11 ostalih kršitev. Zoper »rekordna dirkača« so predlagali uvedbo postopka o prekršku, v ostalih primerih pa so bile kršiteljem izrečene mandatne kazni.
Zaradi izsiljevanje hude poškodbe
Kompolj, 31. oktobra - Zaradi izsiljevanja prednosti se je na magistralni cesti Vrhovo-Krško pripetila huda prometna nesreča. Na glavno cesto je po lokalni cesti iz Kompolj pripeljal J. A., roj. 1928, iz Sevnice, ki je svoje vozilo pred magistralno cesto ustavil, nato pa kljub prometnemu znaku »križišče s prednostno cesto« zapeljal na cesto, kjer je opazil vozilo Ž. J. iz Ljubljane. V izogib trčenju je Ž. J. zapeljal na nasprotni vozni pas in poskušal obvoziti vozilo J. A., takrat pa je z Vrhovega pripeljal Ž. A., roj. 1973, iz Dečnih sel, ki je kljub zaviranju čelno trčil v nasprotno vozilo. Pri tem sta hude poškodbe dobila voznik Ž. J. in njegova sopotnica Ž. B., roj. 1978, lahke poškodbe pa voznik Ž. A. Materialna škoda na vozilih znaša po nestrokovni oceni 450 tisoč tolarjev.
TRGOVINA--^   *)     w   del. čas:
tel.: 21-572 "Jt»1   ^SO-18
Jf kolekcija ddiddS   ^
tekstil za odrasle in otroke obutev L f t usnjena galanterija
Radanovič dU.*. Brežice
..   Prodojalac in aarviaer varil VW, AUDI, SEAT >XUOI    fr-l-^J  U»»likova       3,       8250       BREŽICE
sobota   od 8-12h;  TeL 0608/61-065
Delovni čas: od 8-16" h
VOZILO GOLF z bogato opremo
Cena vozila    23.495 DM
POLOG	10.000 DM
Mesečni obroki na:	
2 leti	640 DM obrok
3  leta	452 DM obrok
4 leta	355 DM obrok
5 let	305 DM obrok
KREDITI-POSEBNO UGODNO V OKTOBRU
BREŽIŠKA PORODNIŠNICA
Med 28. oktobrom in 4. novembrom so v brežiški porodnišnici rodile: Snežana Žalnik Iz Brežic - dečka, Melita Budič z Dvore -Kajo, Milena Omerzel iz Krškega - Luka, Zdravka Bahčič iz Krškega - Nino, Polonca špan iz Krškega • deklico, Tatjana Srpcič z Malega Vrha • Jerneja, Štefanija Kržan z Bojsnega - Tino.  Čestitamo!
OBČINA   KRŠKO   objavlja
Na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine, na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št.45/95), zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št.30/93) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna RS (Ur. list RS, št. 19/94), objavlja Sklad RS za razvoj malega gospodarstva s soglasjem Ministrstva za gospodarske dejavnosti in v soglasju z bankami:
1.   Mariborska hranilnica in posojilnica, d.o.o., Maribor
2.   LB Pomurska banka, d.d., Murska Sobota
3.   Splošna banka Koper, d.d., Koper
4.   NKBM področje Nova Gorica, d.d.. Nova Gorica
5.   Istrska hranilnica in posojilnica, d.o.o., Ljubljana
6.   Poštna banka Slovenije, d.d., Ljubljana - samo za kratkoročna posojila
7.   UBK banka, d.d., Ljubljana
8.   Dolenjska banka, d.d., Novo mesto
9.  Hranilnica LON, d.d., Kranj Banka
10. VIPA, d.d.. Nova Gorica
11. LB banka Zasavje, d.d., Trbovlje
12. Banka Celje, d.d., Celje
13. LB Koroška banka, d.d., Slovenj Gradec,
javni razpis
za kreditiranje projektov iz sredstev, pridobljenih iz naslova zakona o
uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o
lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št.45/95)
1. PREDMET RAZPISA
Na podlagi zakona o razvoju malega gospodarstva (Ur. list RS, št. 18/91), odredbe o merilih, pogojih in postopku za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva, zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnin, na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 45/95) ter predpisov, navedenih v uvodnem delu razpisa, bo Sklad RS za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z zgornjimi bankami dodeljeval posojila za projekte na področju malega gospodarstva.
1.000.000.000 SIT, 204.840.013 SIT.
Znesek kreditiranja je: za dolgoročne kredite -za kratkoročne kredite -
2. MERILA IN POGOJI
2.1. Splošni pogoji
Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva po določilih zakona o razvoju malega gospodarstva. Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki zagotavljajo naslednje cilje:
- povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov,
¦ pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, zlasti na mednarodnih trgih,
- pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva,
- pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti,
- pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja,
- pospeševanje zadružništva pri skupni nabavi najsodobnejše tehnologije, skupnega nastopa na mednarodnih trgih in skupnih inovacijah.
Prosilec lahko vloži vlogo za posojila, če znaša predračunska vrednost njegove investicije največ 800.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave razpisa. Maksimalna višina kredita je lahko največ 50 % predračunske vrednosti.
Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt samo enkrat.
Posojila lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev.
Med viri financiranja ima lahko prosilec tudi druge vire financiranja le na osnovi predhodnega soglasja sklada.
Program mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- donosnost (profitabilnost) programa, za katerega se dodeljujejo sredstva,
- likvidnost za celotno ekonomsko dobo,
-zaprto finančno konstrukcijo po cenah v konvertibilni valuti v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave razpisa.
22. Merila:
1.   obstoječe število delavcev in možnost novih zaposlitev;
2.   konkurenčnost;
3.   tehnološka naravnanost;
4.   inovativnost;
5.  vpliv na okolje;
6.   dejavnost;
7.   razvojni vidik;
8.   dobičkonosnost;
9.   izvozni vidik;
10. lastna udeležba;
11. vrsta naložbe;
12. podpora v regiji;
2.3. Kreditni pogoji:
Odplačilna doba:
1. dolgoročni krediti se odobravajo zadobo vračanja, ki je odvisna od poslovnega vračanja in od poslovnega načrta in narave vlaganja, vendar ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa;
2. moratorij: do enega leta oz. na osnovi soglasja bank;
3. obrestna mera: TOM + 0,6 % letno;
4. stroški kredita: 0,7 % od zneska odobrenega posojila;
5. zavarovanje kredita: v skladu s pogoji bank.
3. VSEBINA VLOGE:
1. obrazec sklada;
2. poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu razvidno še:
a) finančna konstrukcija;
b) donosnost in likvidnost projekta;
c) čas vračanja vloženih sredstev;
d) ostali pričakovani ekonomski učinki;
e) plan trženja;
f) tehnično-tehnološki vidik;
g) možnost novih zaposlitev;
3. dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih (za gospodarske družbe BON-3 podatki o solventnosti in boniteti za tekoče leto od krajevno pristojne Agencije za plačilni promet, za SP potrdilo o plačanih davkih od krajevno pristojne izpostave RUJP);
4. pisno izjavo o pridobitvi sredstev iz podobnega naslova na občinski ali republiški ravni;
5. za gospodarske družbe fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami;
6. za SP fotokopija priglasitvenega lista - obrazec 1/1,1/1 -potrjenega od krajevno pristojne izpostave RUJP;
7. za vse prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja;
8. za vse prosilce fotokopijo odločbe pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, daje odločba v postopku pridobitve;
9. za vse prosilce navedbo števila zaposlenih, s priloženimi fotokopijami obrazcev prijav delavcev v zavarovanje (M 1 /2);
10. notarsko overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje, star manj kot 30 dni;
11. podatki o izdelovalcu poslovnega načrta in njegove reference;
12. sklep banke, naknadno pridobljen v postopku.
4. ROK ZA PRIJAVO
Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Sklad RS za razvoj malega gospodarstva, Štefanova 5,1000 Ljubljana, tel. 061/217-872.
Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredstev oziroma najkasneje do 1.12.1996. Sklad bo v sredstvih javnega informiranja objavil datum, ko bodo namenska sredstva porabljena.
Vse prosilce obveščamo, da mora vloga vsebovati vso zgoraj navedeno dokumentacijo za posamezen status prosilca. Če vloga ne bo vsebovala te dokumentacije, se zavrne. Ravno tako se zavrne neustrezna vloga in tista, ki prispe po uradnem obvestilu sklada o porabi sredstev.
Upravni odbor sklada bo obravnaval in odločal le o vseh popolnih in ustreznih vlogah s pozitivnim sklepom banke, ki je bil naknadno pridobljen v postopku.
Strokovna služba sklada bo najkasneje v roku 15 dni po odločitvi upravnega odbora dostavila prosilcem sklep o odločitvi.
Vse ostale informacije bodo na voljo pri informacijski službi Sklada RS za razvoj malega gospodarstva.
MALI  OGLASI
Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380.
V  Krškem prodamo gostilno Kužnik ali jo oddamo v najem. Tel.: 21-234.
Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja in investicije. Tel.: 62-501.
V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ132 b. Tel.: 21-046.
V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61 -576.
V najem oddamo poslovni prostor (100 m2), v prvem nadstropju stanovanjske hiše, v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško.
Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CK016) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo.
Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2) ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.:31-910.
Najamemo urejena in opremljena dvosobna, enosobna stanovanja in garsonjere za leto 1997 v Krškem in okolici. Informacije na 22-717 v dopoldanskem času (od 7.30 do 8. ure).
V  Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61 -270.
Najamem enodružinsko hišo oziroma eno- ali dvosobno stanovanje v Krškem ali Brestanici.
Tel.:32-155(po18.uri).
V    Krškem   takoj   najamem
enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026.
Dvosobno stanovanje (84 m2) v Krškem ugodno prodam - takoj. Tel.:31-550.
Na Trški gori nad Krškim prodam manjšo hišo z enim hektarjem travnika (oddaljenost 500 m od križišča pri mostu). Možna tudi zamenjava za stanovanje v Krškem ali Brežicah. Tel.: 61-864 (popoldan).
Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 3851/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško.
Prodam vinograd na Bizeljskem v Janeževi gorci (31 arov), star je 12 let, možna je strojna obdelava. Tel.: 61-384.
Nexia GLX 1,5 16 V, letnik 10/95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizinga, v račun vozilo do 7.500 DEM + 25 x
606 DEM, prodam. Tel.: 62-109 ali 62-644.
Kombi IMV, letnik 1988, registriran do 1/97, ugodno prodam ali menjam za gradbeno parcelo. Tel.: 0609/645-838.
Prodam gorsko kolo za otroka od 4 do 6 let. Cena 100 DEM. Tel.: 33-597 (zvečer).
Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojico, gugalnico do prvega leta in dve kolesi. Tel.: 31-092.
Prodam otroško posteljo, leseno, 3 višine, z j ogljem, hojico, otroški sedež za avto in trajnožarečo peč TOBISKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068/27-093.
Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim
jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) - pliš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CK016, Senovo.
Brezplačno oddam okoli 300 kosov nove strešne opeke
Kikmda.Tel.:31-009
Ugodno prodam spalnico, masivni les - hrast Tel.: 32-768.
Sedežno garnituro, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel.: 0609/632-556 (popoldan).
Ugodno prodam novo kuhinjo Zala (Svea Zagorje), staro tri mesece, spodnji elementi še zapakirani. Možno obročno odplačevanje. Tel.: 21-210 int. 650 (do 15. ure), po 16. uri: Titova 86, Senovo -Ristič.
Prodam trajnogorečo peč Plamen Magma 7 - uporabno. Tel.: 62-726.
Ugorno prodam peč za centralno kurjavo, rabljeno dve sezoni. Tel.: 32-900.
Prodam centralno peč na trda goriva (23000 hcl), etažno, kurjena eno sezono. Tel.: 31-131 (popldan).
Prodam                  ameriškega
kokeršpanjela, starega 3 mesece. Tel.: 22-208,21-046.
Odojke, okrog 30 kg, domače reje, prodam. Lahko zakoljemo in očistimo ali za nadaljno rejo. Tel.: 78-365.
Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič).
Nudim varstvo otrok na svojem domu (lahko dopoldan ali popoldan). Oglasite se na Senovem, Titova 108 (vila) pri Mariji.
Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj).
Likam na vašem domu. Perilo lahko tudi odpeljem in zlikano
pripeljem. Tel.: 71-170 (dopoldan).
Iščemo mlado, zanesljivo osebo za pomoč v gospodinjstvu in za čuvanje otroka. Tel.: 65-490.
Oddamo psa čuvaja, primernega za kmetijo. Tel.: 21-286.
Izgubil se je pes pasme pekinezer. Sliši na ime Alfi. Najditelja prosimo, da nas pokliče na telefon: 0608/34-897 (popoldan). Čaka ga nagrada
tel/fax:0608/81-709
3.000,00 SIT/teden
»3? KINO
Is« Brežice 7., 8., 9. In 10. XI. ob 17.30 In 20. Uri In 11. in 12. XI. ob 20. uri: DAN NEODVISNOSTI
(dts), akcijski
11. in 12. XI. ob 18. url:
FLIPPER (dts), komedija
13. XI. ob 20. uri: ŠTIRJE
MOŽJE,       ENA      ŽENA,
komedija
(dts): 6-KANALNI DIGITALNI
TON
Kutturrri dom KržKo
9. bi 10. XI. ob 18. url: BILKO
OE bilko, komedija
9.  XI. ob 20. url: UJETNIKA, srhljivka
10.  XI. ob 20. url: GOLO MESTO, srhljivka
8. XI. ob 18. url: UJETNIKA,
srhljivka
8. XI. ob 20. uri: GOLO
MESTO, srhljivka
SEVNICA
frekvenca:
96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 8. in 19. uro,
ob sobotah med 8. in 24.
in ob nedeljah od 8. do 17. ure.

Posavski center za permanentno izobraževanje Krško
Vam sporoča, da bo
VPIS v 3. letnik VISOKE POSLOVNE ŠOLE Ekonomske faku+tete Ljubljana v Centru Krško predvidoma v prvi polovici novembra 1996.
Pogoj za vpis je končana višja ekonomska šola.
Prijave zbira na številki: 0608/22-811 ali 31-152 vsak dan.
:<:::a::«:::«;:< *l   <4 ti
f i f    \ < i        Časopis za Posavjs in okolico V if.i.ffV)        Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško
Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga Gin)
na naslov:....................................................................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni aH fizični oaebi)
Telefon:..............................              .......................zs-n-v-i........
(podpis naročnika In žig)
Kraj, datum:.................................................................................
ZADNJA
NAS GLAS, 43 - 7. NOVEMBER 1996
PACIFIKOV VROČI   Telefonska
MENU                številka
Minuli vikend je Pacifik gostil zagrebško zasedbo Latino, ki je znana predvsem po hitu, »Pitaj boga gde si bila čelu noč«. V Pacifiku, kje drugje! Bilo je odlično in polno, kot se za to diskoteko spodobi. Prihajajoči vikend pa bo prednost pred živo glasbo imela nova dance glasba po izboru DJ Peleta. Ob glasbi pa se obeta Whisky CC party. Plačaš enega, dobiš dva. Vabljeni! (Jožo)
Sejem Narava-
zdravje
Tudi letos smo si učenci četrtih, petih in šestih razredov OŠ Dobova ogledali sejem Narava-zdravje v Ljubljani. Videli smo cvetje, male živali, razstavljene je bilo tudi nek,aj kozmetike. Med vsem je bilo najlepše razstavljeno cvetje. Rože so bile v raznih oblikah in barvah. Igrač, zelenjave in sadja, tega^je bilo na pretek. Ogledali smo si tudi gobe. Za red so skrbeli pazniki, če te je kaj zanimalo, si jih lahko tudi vprašal. Skoraj vsi učenci so si nekaj kupili in nam hkrati povedali, da jim je bilo zelo lepo. Če si sejma niste ogledali letos, naj vam ne bo žal, si ga boste pa drugo leto. (Katja Molan, Tadeja Dime)
Nekje na sredini šolskega leta smo dobili novo sošolko iz Brežic. Ime ji je Nataša, piše pa se Klemenčič. Ob koncu pouka sem jo hotela vprašati, koliko ima telefonsko številko, a sem pozabila. Ko sem se že čisto utrujena privlekla domov, sem jo hotela poklicati, pa sem se spomnila: »Saj sem jo pozabila vprašati, koliko ima telefonsko številko!« Medtem pa se je moj bratec smehljaje vrtel okoli mene in mi nagajivo rekel: »Pokliči jo in jo vprašaj, koliko ima telefonsko številko!«
Mateja Pečar, 7.r OŠ Cerklje ob Krki
Praznovanje jeseni
Otroci,  starši  in zaposleni               vrtca
Najdihojca iz Dobove so v tednu otroka praznovali jesen. Na praznovanje so se pripravljali tako, da so prinašali poljske pridelke, sadje; nabirali kostanj, listje in različne veje. Iz buč, poljskih pridelkov in vej so naredili »tetke jeseni«, ki so krasile igrišče in garderobo. Garderobo so krasile tudi risbice z jesenskimi motivi. Kuhali so še kompot in sušili jabolka. Na praznovanju so pekli kostanj in krompir. V »jabolčni hišici« pa si dobil jabolčne dobrote -jabolka, zavitek, sok, krhlje. Iz glasbenega kotička se je
slišala glasba, ki je otroke vabila k petju, poslušanju in plesu. Kot vsako praznovanje je tudi to hitro minilo, ne pa jesen, ki dobovske
otroke še vedno vabi ven in jim ponuja različne jesenske aktivnosti. (M.S.)
Stanje prometne varnosti v prvih devetih mesecih
Kar desetino prometnih nesreč povzročijo mladi vozniki
Tretjina mandatnih kazni izrečenih zaradi neuporabe varnostnega pasu
V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je na območju Uprave za notranje zadeve Krško pripetilo 723 (779 v enakem obdobju lani) prometnih nesreč, kar predstavlja 7-odstotno zmanjšanje v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1995. Te prometne nesreče so se v 27 odstotkih končale s smrtnim izidom, kar se je zgodilo v 11 (15) prometnih nesrečah. V 113 (168) primerih je prišlo do
poškodob, zaznan pa je tudi porast nesreč z materialno škodo za odstotek.
V 124 (183) prometnih nesrečah je 17 (18) oseb umrlo, od tega je v dveh prometnih nesrečah na magistralni cesti M1 Ljubljana-Obrežje umrlo kar 7 ljudi. V teh nesrečah je 72 (97) oseb dobilo hude poškodbe, 100 (120) oseb pa je bilo lahko poškodovanih. Otroci oziroma mladoletniki so bili udeleženi v
60 (82) oziroma 5,2 odstotkih vseh prometnih nesreč, kjer je 1 (2) mladoletnik umrl, 30 (47) otrok oziroma mladih oseb pa je bilo poškodovanih. Kar 25 (33) prometnih nesreč so povzročili prav otroci in mladoletniki.
Zanimiv je podatek, da so kar 10,2 odstotkov oziroma 74 (114) vseh prometnih nesreč povzročili vozniki z vozniškim stažem manj kot dve leti.
V naselju se je pripetilo kar 489 oz. 67,6 odstotkov prometnih nesreč, 234 oziroma 32,4 odstotkov pa izven naselja. Največ nesreč se je pripetilo v maju, sledita september in julij, najboljše stanje pa je bilo marca. Med dnevi v tednu se še vedno največ nesreč zgodi ob koncu tedna, in sicer v petek, sledita sreda in sobota, najmanj prometnih nesreč pa se je pripetilo ob nedeljah.
Od 723 vzrokov prometnih nesreč, ki jih v veliki večini
primerov povzročijo vozniki osebnih vozil, se kot najpogostejši vzrok še vedno pojavlja neprilagojena hitrost, in to v kar 31 odstotkih oziroma v 224 primerih. Sledijo nepravilna smer vožnje, izsiljevanje prednosti, premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.
Policisti  so  zoper udeležence v prometu podali
4.937 (4.245) predlogov za uvedbo postopka o prekršku
devetih mesecih letošnjega leta so policisti izrekli kar 23.729
Alkohol kot sekundarni vzrok je bil ugotovljen v 113 (150) primerih oziroma v 15,6 odstotkih vseh prometnih nesreč, in sicer v nesrečah s smrtnim izidom v 2 (6) primerih, s telesnimi poškodbami v 52 (33) in z materialno škodo v 89 (99) primerih. Povprečna stopnja alkoholiziranosti udeležencev v prometnih nesrečah znaša 1,63 promile.
oziroma 16 odstotkov več v primerjavi z letom  1995. V
(13.281) oziroma 79 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo zoper voznike motornih vozil podano 1.795 (1.479) predlogov, zaradi prekoračitve hitrosti je bilo izrečenih 10.735 (5.069) oziroma 45,2 odstotkov vseh mandatnih kazni. Zaradi neuporabe varnostnega pasu je bilo izrečenih 7.272 (4.312) oziroma 30,6 odstotkov vseh mandatnih kazni.
(GAIex) Foto: Arhiv UNZ
OB  KOFETKU
Stojan Ašič: »Makete so moj hobi in moja strast«
Senovo, 3. novembra -Stojan Ašič, brezposeln kovinar in kurjač, s svojimi spretnimi rokami in izvirnimi zamislimi izdeluje miniaturne izdelke, ki krasijo prenekateri dom v domovini in tujini. Kar nekako bojazlivo pokaže svoje izdelke širšemu krogu ljudi.  V  teh   dneh   se  je
okorajžil in v senovškem gostišču Senica je na ogled kar lepo število njegovih eksponatov.
«Tu na Senovem, na Delavski 6, živim z družino in v tem stanovanju ustvarjam različne izdelke, take, ki so razstavljeni tu in so sobne velikosti, pa tudi take, ki so vrtne velikosti. Začel
sem pred približno petnajstimi leti, bolj intenzivno pa od takrat, ko sem ostal brez službe. To je moj hobi, moje veselje, ki me pomirja in zaposluje kar lepo število ur. Nekoč sem kot šolar šel mimo brestaniškega pokopališča, tam v bližini videl nekaj miniaturnih maket in to me je tako navdušilo, da sem poskusil in se zapisal temu delu. Navdih dobim kar naenkrat, misel mi šine v glavo tako kot pesniku, kadar dobi navdih za pesem. Takrat se takoj spravim k delu in ponavadi ne odneham, dokler izdelek ni narejen.
Pri izdelavi uporabljam v večini povsem naravne materiale, predvsem les. Tudi orodje je razen vrtalnega stroja ročno. Uporabljam različne žagice, rašpljo, pile, brusni papir, meter in podobno. Za delo je potrebno veliko trme in vztrajnost, saj gre z a trdo in precizno delo. Kot sem že omenil, izdelujem
dve vrsti miniatur, sobne in vrtne. Najraje izdelujem sobne makete. Do sedaj sem izdelal makete vodne žage, stop, kozolcev, cerkva, hiš z okolico, različne kombinacije lovskih motivov, čebelarke in vinogradniške motive, ki zajemajo makete zidanic, stiskalnic, klopotcev, brajd in podobno. Posebno rad izdelujem makete različnih mlinov - podtočne, nadtočne, mline na veter in mlinov na čolnih. Zanimivo je, da vsi ti mlini delujejo, saj jih z ustreznim baterijskim motorčkom lahko poženemo. Vsako leto pa naredim tudi nekaj jaslic, ki krasijo podnožja božičnih drevesc.
Mnogo mojih izdelkov krasi domove po vsem svetu, saj so raztreseni od Amerike, Kanade, držav Evrope do naše lepe Slovenije. Primerni so za razna darila - za poroke in rojstne dneve,       pa      do      malo
zahtevnejšega spominka. Vsi so unikati, nikoli enaki, lahko pa podobni. Izdelani so z ljubeznijo in nanje sem ponosen. Še posebno sem vesel, če vidim, da je tudi tisti, ki je izdelek naročil, nad njim navdušen.
Kljub temu, da ima Stojan delavnico kar v stanovanju, saj si ne more privoščiti posebnega
prostora, je dokazal, da je pravi mojster pri izdelavi tudi najbolj zahtevnih maket. Vsekakor imate še nekaj dni na voljo, da si ogledate razstavo v gostilni Senica na Senovem in se tam tudi pogovorite s Stojanom Ašičem, ki vam bo z veseljem predstavil svoje izdelke.
(Toni)