Problemi usklajevanja. mej prostorskih e11ot Izvleček Geolokacijska neskladnost podalkov predstavlja velik problem pri medsebojnem povezovanju evidenc in uporabi podatkov v geografskih informacijskih sistemih. Vzroki za neskladnost podatkov izvirajo predvsem iz lastnosti kartografskih virov, ki so podlaga za pridobitev digitalnih podatkov ter zgodovinskih dejstev o nastanku in razvoju posamezne evidence. Podana so izhodišča za usklajevanje mej prostorskih enot. Ključne besede: digitalni prostorski podatki, meje, prostorske enote, usklajevanje Abstract The geolocation cliscorclance of spatial clata represents a major problem in connecting recorcls and using data in geographic information systems. The reasons for spatial data discordance arise mainly from the properties of cartographic sources. These sources are the basis for the acquisition of digital data, and historical facts on the creation and the development of individual records. The article presents the guidelines for the adjustment of spatial unit boundaries. Keywords: acljustment, boundaries, digital spatial clata, spatial units U"vOD Smo v dobi informatike in v obdobju razvoja ter vzpostavljanja najrazličnejših informacijskih sistemov. Geodezija predstavlja podlago za izgradnjo geoinformacijske infrastrukture. Pod pojmom geoinformacijska infrastruktura (Petek, 1998) razumemo množico geokodiranih baz podatkov, standardov, tehnologije in tehnike, pa tudi metodologije, znanja in veščin, organizacijo, upravljanje in vodenje ter politiko omogočanja, podpore in zagotavljanja uspešnega in učinkovitega procesa odločanja s pomočjo in na podlagi geokodiranih informacij. Pomen geoinformacijske infrastrukture je poleg uvedbe in uporabe informacijske tehnologije, strojne in programske opreme predvsem v vsebini in vrednosti podatkov in informacij, ki jih lahko ponudimo uporabniku. Temelj geoinformacijske infrastrukture so osnovni podatki o referenčnem sistemu za lociranje v prostor (podatki osnovnega geodetskega sistema), topografski podatki (podatki o naravnih in grajenih danostih v prostoru), administrativne meje in zemljepisna imena. Administrativne meje oziroma meje prostorskih enot so glavna tema prispevka. NAMEN USKLAJEVANJA PROSTORSKIH PODATKOV Za uspešno in učinkovito gradnjo sistema ter izmenjavo in distribucijo podatkov potrebujemo dobro in zanesljivo ogrodje. Na področju geografskih informacijskih Geodetski vestnik 43 ( 1999) 4 Geodetski vestnik 43 ( 1999) 4 možnost posrednega zajema grafičnih podatkov v digitalno obliko. VZDRŽEVANJE/ VODENJE ZAJ 820 ZK DM RPE PODATKI: = grafični analogno digitalno 1918 1980 2000 c:::;:;:;1 grafično-numerični -..:i numerični Slika 1: Časovni. pregled evidentiranja podatkov evidenca cbžavne zemijffki kataster register prostorskih meje enot oblika načrta mejni načrl zemljiško lcatas/rski načrt TTN5 TTN 10, TTN 5 TTN 10 ortofoto načrt PKN koordinatni mejni KJ·imslci Gauss- sistem Gauss- Schoeckelski Kruege;_jev Kruege;jev Gellertski .francoski. Gauss-Kruege1jev merilo 1: 10 000 1: 5760 l. 2500 1: 2500 1: 10 000 1: 5000 1: 2880 1 .1250 1: 2000 1: 5000 1: 2000 1: 1440 1: 625 1: 1000 1: 720 1: 500 nosilec nač1ta risalni. papir risalni papir plastična folija plastična foli.ia plastična folija kaši.ran papir Preglednica 1: Stanje kartografskih virov REZULTAT PREKRITJA SLOJEV DIGITALNIH GRAFIČNIH PODATKOV Preglednica 1 prikazuje različne lastnosti kartografskih virov evidence o državni meji, zemljiškega katastra in registra prostorskih enot. Vsebina problemov glede digitalizacije kartografskih virov in zagotavljanja kontinuitete digitalnih podatkov znotraj posamezne evidence ter transformacije podatkov v enoten državni koordinatni sistem presega okvir tega članka. Za ilustracijo so navedena le nekatera nerešena vprašanja: način zajema digitalnih podatkov v evidenco državne meje še ni določen; državna meja s Hrvaško v naravi še ni dokončno določena; ob slovensko-italijanski državni meji obstajajo območja, kjer zemljiški kataster ni vzpostavljen. Geodetski vestnik 43 ( 1999) 4 Zaradi navedenih in drugih odprtih vprašanj temelji prekrivanje slojev digitalnih grafičnih podatkov na predpostavkah: 0 o da so vsi podatki v digitalni obliki - končan postopek digitalizacije v vseh evidencah; • da so podatki geolocirani v enoten koordinatni sistem - končan postopek transformacije podatkov v državni koordinatni sistem. Z digitalizacijo kartografskih virov, ki se po natančnosti in obliki tako razlikujejo kot zgoraj opisane grafične podlage geodetskih evidenc, dobimo digitalne podatke, ki jih z ustrezno transformacijo "lahko" transformiramo v enoten državni koordinatni sistem in s tem omogočimo prekrivanje podatkovnih slojev (Slika 2). Slika 2: Rezultat prekritja podatkovnih slojev Če se poglobimo v rezultat prekritih slojev, ugotovimo, da se istovrstni podatki med seboj ne prekrivajo in da prihaja med njimi do odstopanj, ki v nadaljnji obdelavi, uporabi in povezavi podatkov povzročajo težave. V analizi stanja evidenc na območju mejnih katastrskih občin ob meji s Hrvaško (Korošec, Pirc, 1999), ki jo je izvedla Geodetska uprava Republike Slovenije, so bila med izrisi mej katastrskih občin iz digitalnega katastrskega načrta in izrisi mej prostorskih okolišev iz aplikacije registra prostorskih enot ( državna meja v analizo ni bila vključena) ugotovljena nesoglasja, ki so bila uvrščena v 6 skupin: 1) nesoglasje na večji dolžini zaradi vklopa ( odstopanja do 5 mm na 1 : 5000); 2) nesoglasja 5 -10 mm na 1 : 5000; 3) nesoglasja 10 mm in več na 1 : 5000; 4) napaka v zarisu zemljiškega katastra ali registra prostorskih enot, neskladen zaris meje zaradi dogovorjenega načina zarisa v digitalnih katastrskih načrtih pri dolžinskih objektih v primerjavi z zarisom v registru prostorskih enot; 5) zamik večji kot 5 mm med zarisom meje registra prostorskih enot in zarisom mej zemljiškega katastra (izris v merilu zemljiškokatastrskega načrta); 6) zamik večji kot 5 mm med zarisom meje registra prostorskih enot in zarisom mej zemljiškega katastra (izris v merilu zemljiškokatastrskega načrta) in razlika med zarisoma. Neskladja v zarisu mej prostorskih enot, ki so posledica neupoštevanja dogovorov določitve mej v določeni evidenci in druge razlike v zarisu (kategorija neskladij 4 in Geodetski vestnik 43 ( 1999) 4 6)) morajo biti predhodno mtrezno odpravljene. Pri analizi ostalih nesoglasij in zamikov zarisov mej prostorskih enot različnih geodetskih evidenc ugotovimo, da pride teoretično do treh oblik "visečih vozlišč" (Petrič, 1998): o viseče vozlišče, v katerem je odsek niza predolg (Slika 3a); o viseče vozlišče, v katerem je odsek niza prekratek (Slika 3b) in o vozlišče v logično napačni lomni točki (Slika 3c). a) b) c) Slika 3: Oblike visečih vozlišč: a) viseče vozlišče, v katerem je odsek niza predolg; b) viseče vozlišče, v katerem je odsek niza prekratek in c) vozlišče v logično napačni lomni točki IZHODIŠČA IN POGOH USKLAJEVANJA MEJ PROSTORSKIH ENOT Neizogibno dejstvo je, da nesoglasja med podatki obstajajo in bodo motila učinkovito uporabo ter povezavo podatkov, dokler jih ne bomo odpravili. Pri iskanju rešitev za uskladitev mej prostorskih enot moramo izhajati iz hierarhije podatkov: o meje parcel (zemljiški kataster) so podlaga za določitev mej prostorskih okolišev (register prostorskih enot); o prostorski okoliši so podlaga za določitev mej višjih prostorskih enot; o vse prostorske enote so vodene v okviru države, državna meja pa je določena z meddržavnimi sporazumi, zato je posamezna država ne sme in ne more samovoljno spreminjati. Iz navedenega izhajajo pogoji e,skljevanja: o da ostanejo podatki o državni meji nespremenjeni; o da so meje prostorskih enot registra prostorskih enot usklajene z mejemi zemljiškega katastra; o da ost.mejo opisi centroida hišne številke o pripadnosti prostorski enoti nespremen3em; o da je omogrn:eno evidentiranje in arhiviranje sprememb, ki nastanejo z uskladiv1ijo; o da ohranijo podatki vsaj dosedanjo ~topnjo natančnosti. ZAKLJUČEK V ugotovljenih dejstvih se kaže m~ja po medsebojni ureditvi in uskladitvi digitalnih grafičnih podatkov. Z uskladitvijo neskladij rned podatki mej prostorskih enot želimo: o zagotoviti uporabnikom enotne podatke; o zagotoviti podatke, ki bodo dobra geolokacijska podlaga za geografske informacijske sisteme; Geodetski vestnik 43 (1999) 4 l t ~ [ ( O zagotoviti povezavo med centralnimi bazami podatkov, na primer: centralna baza zemljiškega katastra, centralna baza registra prostorskih enot, baza mejnih točk državne meje ter povezavo z drugimi evidencami. Opraviti bo treba naslednje naloge: o odpraviti napake v zarisu mej prostorskih enot zaradi neupoštevanja dogovorjenega načina zarisa v določeni evidenci pri dolžinskih objektih ali druge razlike v zarisu mej prostorskih enot; o definirati metodologijo za geolokacijsko uskladitev grafičnih podatkov geodetskih evidenc; O opraviti test usklajevanja na manjšem vzorcu podatkov; o analizirati vpliv uskladitve na kakovost podatkov posamezne evidence in o ob ugodnih rezultatih meje prostorskih enot uskladiti. Le s popolnoma skladnimi podatki v geodetskih evidencah je možno izvajati povezave med bazami podatkov ter jih uspešno in učinkovito uporabljati kot grafično . podlago za geografske informacijske sisteme. Zahvala: Za usmerjanje in nasvete pri pripravi članka se najlepše zahvaljujem g. Marjanu Podobnikarju. Literatura: Ivačič, M., Kakovost prostorskih podatkov. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1994, letnik 38, št. 1, str. 25-29 Korošec, M., Pirc, B., Stanje evidenc na območju mejnih katastrskih občin ob meji s Hrvaško - interno poročilo. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1999 Petek, T., Topografske baze in njihovo mesto v procesu izgradnje geoinfonnacijske infrastrukture. Diplomska naloga. Maribor, FOV, 1998 Petrič, B., Problemi medsebojnega usklajevanja mej prostorskih enot. Diplomska naloga. Ljubljana, FGG, 1998 Prispelo za objavo: 1999-09-29 Bernarda Petrič Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana 1 Gcodc