^ NAŠ glas £ 2007 352(497.12 Videm) 6003221,2 GLASILO OBČINE VIDEM ŠTEVILKA 2 - LETNIK 12 - JUNIJ 2007 liti 1 v,v.;': VI Občankšm in občanom čestitamo ob dnevu državnosti Pitna voda pritekla v odmaknjena haloška naselja - slovesno odprtje nove vodovodne trase v petek. 22. junija Po desetletjih prošenj, neuspelih pogovorih, dolgega čakanja in posledično slabih pogojev za življenj, se z letošnjim letom vse to spreminja na bolje tudi v zahodnih Halozah. Te so bogatejše za nekaj kilometrov vodovodnega sistema, bogatejše so za vodo, to tako zelo dragoceno tekočino v našem življenju. V videmski občini so prihod vodovoda v zahodne Haloze pozdravili z veseljem, slavje pa pripravili pri Pepiju Belšaku v Skorišnjaku 17/a, v »Rakovi grabi«. Slovesen trenutek za odprtje vodovoda je napočil še pred letošnjim poletjem, v petek, 22. junija, saj je I. faza del pravzaprav že zaključena. Praznovanje so si razdelile majšperška, žetalska in videmska občina, ki so tudi skupaj izpeljale ta izredno zahteven projekt, h kateremu pa je svoj delež primaknila tudi država. Nosilec projekta je bila občina Videm, po strokovni plati pa je videmskemu in žetalskemu županu, Frideriku Bračiču in Antonu Botolnu, ter majšperški županji dr. Darinki Fakin, veliko pomagala še direktorica videmske občinske uprave mag. Darinka Ratajc. Na območju videmske občine smo tako pridobili blizu 80 vodovodnih priključkov, razporejeni pa so po naseljih Skori-šnjak, Gradišča, Veliki Okič in Belavšek. Na vodo zdaj še čaka nekaj haloških gospodinjstev, v vodstvu videmske obči- ne pa pravijo, da je realno načrtovati pričetek izgradnje II. faze del na vodovodu že v začetku prihodnjega leta. KONČNO JO IMAMO ... Tako sta dejala Žalika in Janez Belšak v Skorišnjaku 1, ki smo jo obiskali le nekaj dni pred uradnim odprtjem nove pridobitve v Halozah. Bila sta izredno vesela in hkrati ponosna, da imata pri hiši končno tudi vodovod, na katerega pa sta čakala, kot sama pravita, zelo dolgo. Janez je povedal, da so ljudje zdaj veliko bolj srečni, ker imajo vodo, Žalika pa je dodala, da je bilo brez vode zares težko živeti ... VSE ČESTITKE NOVIM LASTNIKOM VODOVODA V HALOZAH! Besedilo in foto: TM Doslej so bili takile posnetki v Halozah zelo redki. Visoko v Halozah, na Kocilu, pri Francu Emeršiču v Skorišnjaku 20/ a, se je župan Friderik Bračič prepričal, da je voda že v pipah. Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafls Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. Zasijal je »Sonček« Skrb za razvoj vzgojno-izobraževalne dejavnosti je poleg razvoja komunalne infrastrukture ena večjih nalog lokalne skupnosti - občine. Kar se tiče osnovnega šolstva, je občina tista, ki skrbi za materialni del, medtem ko »vsebino«, torej delo učiteljev in drugih delavcev šole, zagotavlja država. Tako je naloga občine, da omogoči osnovnim šolam primerne stavbe, dobro opremljene učilnice, plačuje prevoze otrok, in pomaga pri dejavnostih šole, ki so sicer po zakonu neobvezne, pa je vendarle koristno, da jih šola izvaja: tečaji plavanja, zimske in poletne šole v naravi, fakultativno učenje tujih jezikov, različni šolski projekti, vključevanje v mrežo eko šol, mednarodna izmenjava učencev ... Vseh teh dodatnih dejavnosti je tudi v našem zavodu kar nekaj. Pa veijemite, niso nastali in nismo jih vpeljali zato, ker bi bilo učiteljem in ravnateljici dolgčas, pač pa želimo svoje učence, otroke staršev iz celotne naše občine, ki so nam jih zaupali v vzgojno-izobraževalno dejavnost, v kar največji meri izenačiti z otroki v najrazvitejših slovenskih okoljih. Ne zdi se nam prav, da bi otroci v Ljubljani imeli že od najzgodnejših otroških let prednost pred našimi otroki samo zato, ker pač živijo v prestolnici. Da smo svojim učencem pri zagotavljanju enakovrednega vstopa v nadaljnje življenje nudili vse, kar jim nudijo drugod, kaže že bežen pogled na to, na katerih šolah vse jih po končanem osnovnem šolanju srečamo: v Ljubljani in Mariboru na Filozofski fakulteti, Pedagoški fakulteti, Fakulteti za farmacijo, Fakulteti za družbene vede, Teološki fakulteti, tehniških fakultetah ... Pravzaprav bi najbrž lahko zapisala kar vse fakultete, višje in visoke šole v naši državi, pa še katero v tujini. Velika odgovornost je torej v rokah delavcev našega zavoda, nič manjša pa ni v rokah svetnikov, čeprav se je morda ti včasih ob kleščenju občinskih proračunskih sredstev, namenjenih vzgojno-izobraževalni dejavnosti, niti ne zavedajo. Vsi skupaj se namreč moramo zavedati: za otroke je najboljše komaj dovolj dobro. Zmeraj je moč doseči več in boljše. Čeprav sta opravljeni že dve veliki nalogi, (če se izrazim po šolsko) prostorsko urejeni in posodobljeni šoli Videm in Leskovec, je pred nami še ena velika naloga - temeljita prenova šolske zgradbe na Selih, da bomo učencem zagotovili boljše razmere za šolanje. Doslej sem govorila samo o osnovni šoli. V našem zavodu pa izvajamo tudi predšolsko dejavnost - v vrtcu. Tu je naloga občine še večja, usodnejša, saj mora, če seveda želi to dejavnost v svojem kraju, zagotoviti tako prostore kot del plačila za delavce, ki v vrtcu delajo. Naš vrtec je doslej delal v povsem neprimernih prostorih, pa je kljub vsemu bil od vsega začetka (pre)poln, kar dokazuje, da je med starši z majhnimi otroki velika potreba po tej dejavnosti. Na srečo so temu prisluhnili svetniki in sprejeli sklep o gradnji ustreznih prostorov tik ob šoli. Verjemite mi, nikoli jim ne bo žal, da so tako sklenili; žal jim je le lahko, da tega niso storili že prej. Danes stoji ob šoli, čeprav z glavnega vaškega trga skoraj nevidna, prelepa stavba, ki nas sicer ne bo tako očarala s svojo zunanjostjo, pač pa z bogato vsebino. Vsi, ki so si notranjost novega vrtca doslej ogledali »na črno«, neuradno, so navdušeni. Vzgojiteljice in drugi delavci, ki so zadnje dneve pred otvoritvijo pozno v noč čistili in urejali svoje novo delovno okolje, so bili očarani nad tem, kaj vse bodo poslej lahko nudili svojim varovancem. In prepričana sem, da bodo navdušeni tudi starši sedanjih »vrtičkarjev« in tisti, ki bodo svoje otroke k nam pripeljali čez leto ali dve. Mogoče pa bo to koga vzpodbudilo k povečanju svoje družine ... V imenu tistih, ki bomo delali v novih, sodobnih prostorih vrtca in kuhinje in seveda naših najmlajših, se zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli način prispevali in omogočili, daje naš težko pričakovani »Sonček« zasijal. Zavedamo se odgovornosti, zato bomo s svojim delom dokazovali, da smo si sodobne prostore zaslužili in notranjost bogatili z dobro vzgojo in znanjem. Marija Šmigoc, ravnateljica JZ Osnovna šola Videm pri Ptuju Intervju z županom Friderikom Bračičem o dosedanjem delu, naložbah, o tem, zakaj letos ne bo občinskega praznovanja, pa o načrtih in novih pridobitvah pred poletjem Župana Friderika Bračiča smo obiskali v začetku junija, nekaj dni pred svečanim odprtjem velike pridobitve — novega vrtca v Vidmu, lekarniške enote in vodovodnega omrežja, in v času, ko so imeli v vodstvu občine polne roke dela s pripravami novih projektov. V pogovoru z županom o tem izvemo kar nekaj, pa tudi o viziji občine za prihodnja dobra tri leta, ko se bo domala na vseh področjih veliko dogajalo, župan pa si ob tem želi predvsem dobrega sodelovanja z občinsko upravo, občinskim svetom, poslancem DZ Brankom Mariničem in še mnogimi drugimi, ki imajo kakršno koli povezavo z videmsko občino. O ta čas najbolj aktualnih temah v občini Videm pa je župan Friderik Bračič najprej povedal: »V tem času v občini intenzivno pripravljamo razpise za dela v infrastrukturi, ki so načrtovana tudi v letošnjem proračunu, intenzivno pa delamo tudi na regionalnih vzpodbudah, kjer smo občine Sp. Podravja vključene v delitev investicijskega denarja. Občine se sicer v teh okvirih moramo dogovoriti za »razrez« sredstev, torej koliko dobi katera v razvojnem obdobju do 2013. V ospredju pa so še zadnja dela pred slovesnimi odprtji; tako lekarne v Vidmu, ki sicer že obratuje, do vrtca in modernizirane kuhinje v OŠ Videm, pa tudi izgradnja I. faze vodovoda v Halozah gre h koncu, saj bo slovesno odprtje te zares dolgo pričakovane pridobitve 22. junija.« Ob vidovem, prazniku župnije in občine, letos občinskega praznovanja ne bo. Tako ste se odločili na občinskem svetu in sklenili, da boste praznovali vsaka štiri leta, ob izteku mandata. Zakaj taka odločitev? Župan Friderik Bračič: »Letos bi resda občinski praznik imeli že desetič, vendar se je naš občinski svet odločil drugače in bomo imeli zdaj po novem občinski praznik vsaka štiri leta. To pa ne pomeni, da v tem času ne bo slovesnosti ob novih pridobitvah, tako kot je bilo to v minulih letih, v občini ne bomo pripravili le osrednje prireditve s podelitvijo občinskih priznanj, odličnjake pa bom letos po novem povabil na svečani sprejem v občinsko hišo. Bomo pa o dogajanju v občini sproti obveščali naše občanke in V prostorih občine sta župan Bračič in direktorica občinske uprave mag. Ratajc odprla še E točko, kjer občanom nudijo brezplačni dostop do elektronskih storitev. občane tudi preko občinskega glasila Naš glas in seveda ostalih medijev.« Mesec junij bo obarvan s kar nekaj odmevnimi slovesnostmi, na katerih boste v uporabo predali nove pridobitve ... Župan Friderik Bračič: »Junij smo si izbrali za odprtje nekaterih pridobitev, drži, in na te smo čakali kar nekaj let. Tako pomembne in hkrati zahtevne naložbe se ne zgodijo kar v enem letu, potrebno je veliko napora in pogovorov, da naložbe sploh stečejo in jih potem uspešno izpeljemo. Vesel in zadovoljen sem, da bomo še pred poletjem odprli vrata novega vrtca pri OŠ Videm in hkrati tudi povsem novo šolsko kuhinjo z jedilnico, in končno nam je uspelo tudi na projektu vodooskrbe. Tri občine skupaj smo uspešno k zaključku pripeljale I. fazo izgradnje vodovoda Zahodne Haloze, s tem pa so v naši občini tri vasi Skorišnjak, Okič in Gradišče dobile vodovod, seveda pa vse aktivnosti peljemo v nadaljevanju II. faze izgradnje vodovoda, kjer pa na vodo čakajo gospodinjstva v naselju Velika Varnica in delu Trdobojcev. Želimo si, da bi se tudi ta investicija pričela čim prej; če ne letos, pa zagotovo takoj v začetku prihodnjega leta. Omeniti pa moram tudi odprtje lekarne v Vidmu, kar je tudi velika pridobitev za našo občino, seveda pa to niso vse investicije, ki smo jih že ali pa jih končujemo po KS. Tako smo v KS Leskovec uredili sam center, izgradili smo pločnik, napeljali javno razsvetljavo, tukaj je svoj delež primaknila tudi Direkcija za ceste RS, zaključili smo tudi z deli v KS Lancova vas, kjer smo izgradili pločnik in preplastili del glavne ceste. Tudi v Vidmu smo uspeli izgraditi še en del kanalizacijskega sistema, pa še veliko drugih manjših naložb smo uspeli zaključiti v občini, tudi predvidena dela na pokopališču Videm« Župan Friderik Bračič: »Naši projekti so tako naravnani, da se za uspeh ni treba bati.« Novi videmski vrtec - naložba nekaj dni pred odprtjem Omenili ste zaključek prve faze izgradnje vodovoda v Halozah, naložba gre h koncu, mnoge v občini pa bo verjetno zanimalo, koliko občanov je s to naložbo dobilo vodo iz javnega vodovoda? Župan Friderik Bračič: »Številka je znana, vodo bo v tej prvi fazi dobilo okrog 80 gospodinjstev, največ priključkov, kar okrog 44, jih ima Skorišnjak, ostalo pa naselji V. Okič in Gradišče.« Vrtec v Vidmu odpira vrata sredi junija, pa me zanima, ali boste že takrat sprejeli vse otroke ali smo tiste, ki trenutno obiskujejo vrtec, ostale pa 1. septembra? Vsaj tako je neuradno slišati v javnosti. Verjetno pa je zanimanje za vključevanje otrok v novi vrtec v Vidmu precejšnje? Župan Friderik Bračič: »Vrtec bo v celoti odprl svoja vrata, tako smo se dogovorili, vrtec pa bodo do 1. septembra, torej do pričetka novega šolskega leta, resda obiskovali le tisti otroci, ki so že sedaj vključeni v vrtec Videm, ostali pa kasneje. Velik pa je tudi interes staršev za vrtec, saj smo prejeli veliko vlog in to nam daje občutek in pove, da je bila ta naložba več kot potrebna.« Kako blizu pa je obnova podružnične šole na Selih? Zadnji pogovori na državni ravni naj bi veliko obetali? Župan Friderik Bračič: »Šola na Selih je pravzaprav še edina šola v naši občini, ki ni bila deležna obnove, zato se bomo zelo potrudili, da bo do obnove prišlo čim prej. Zelo si prizadevamo, da bi se ta investicija začela že letos, prijavili smo se tudi na razpis za interventna sredstva, projektna dokumentacija je že v izdelavi, in če bomo uspešni na razpisu, potem bo obnova lahko hitro stekla.« V zadnjem času se je v občini veliko slišalo tudi o načrtovani gradnji doma za starejše občane, pa tudi načrtovane izgradnje obrtno-pod-jetniške cone ne gre zanemariti. Zanima me, kako daleč ste z načrtovanjem obeh pridobitev in kako se tega lotevate? Župan Friderik Bračič: »Lokacija za izgradnjo doma za starejše občane je že znana, ta bo v Vidmu, zelo pospešeno delamo s tem in v prostorskem planu se že ureja prostor, kjer naj bi dom dejan- sko stal. V tem času pa pogovori tečejo tudi s poslancem Brankom Mariničem o investitorju, saj občina Videm ne bi bila v vlogi investitorja, temveč za izdelavo prostorske strategije, občina bi dodala pomemben delež k tej naložbi. Moramo pa seveda poiskati pravega investitorja in potem bi lahko v naslednjih dveh letih že imeli dom izgrajen, vendar zaenkrat smo šele pri pogovorih, v postopku pridobivanja dokumentacije, projekt pa mora seveda imeti trdno podlago. Pričakujem uspešne pogovore na ravni občine in investitorja, in če bo šlo vse po načrtih, potem ne vidim, da ta investicija ne bi bila izpeljana. Zelo pomembna naložba za našo občino pa je tudi izgradnja obrtno-podjetniške cone, tudi tukaj že imamo v prostorski strategiji dano osnovo, in kot je verjetno mnogim že poznano, bi ta center uredili na sedanjem območju še aktivne gramozne jame. K temu pa želimo dodati še 6 hektarjev ostale površine, kjer pa je v večini lastnik Sklad kmetijskih zemljišč in tudi na tej relaciji smo že v skupnem dogovoru.« Pred časom smo tudi v videmski občini dobili prve informacije o predlogu projekta Trajnostna ureditev Krajinskega parka Šturmovci. Prinaša marsikaj, večje spremembe v ureditvi, narava pa naj bi skozi ta projekt dobila največ pozitivnega. Kandidaturo ste podali skupaj s sosedi Markovčani, podporo ste že dali, kakšna pa so vaša dejanska pričakovanja? Župan Friderik Bračič: »Prepričan sem, da je ta projekt dobrodošel za obe Naselje Pobrežje in občina Videm sta bili prvi vikend v juniju znova Slovenija v malem in to po zaslugi žitnih krogov, ki so se tod spet pojavili in vzbudili veliko zanimanja javnosti. Foto: Martin Ozmec tl rs /*' Tudi za obmejno, vinsko-turistično cesto se obetajo boljši časi. Foto: TM občini, in če bo realiziran, potem bosta zajeti obe občini in tukaj bo potrebno še več sodelovanja. Osnova so sedanja kmetijska zemljišča v Šturmovcih, ki pa so v lasti večine prebivalcev sosednje občine, nekaj je tudi iz našega območja, veliko pa je še zemljišč, ki pa so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Okrog 60 hektarjev teh površin naj bi namenili za pašnike, tja pa naselili okrog 30 glav avtohtone govedi, sicer pa naj bi bili kasneje stroški z upravljanjem zelo majhni. Upamo in hkrati želimo si, da bi ta projekt dejansko zaživel v Šturmovcih in bi tam dobil tudi osrednjo vlogo. Ampak potrebno pa je še počakati na potrditev projekta na razpisu.« Verjamete, da bi na tak način Šturmovce ohranili prihodnjim rodovom? Župan Friderik Bračič: »V predlogu projekta je to posebej opredeljeno, skratka Šturmovce želimo ohraniti za prihodnje rodove, s tem projektom pa nikakor ne sme izgubiti osnovne podobe, kot jo poznamo že dolgo. S tem bomo parku le dodali dodatno vrednost, naravi pa pomagali do ohranitve, kolikor je v tem času to še sploh mogoče.« Zanimava se mi zdi tudi povezava VTC11, gre namreč za haloško vinsko turistično cesto, kjer ste prav tako v fazi projekta in tudi tukaj občine sodelujete. Kot vodja projekta pa nam dejansko lahko pojasnite, kaj prinaša ta projekt v infrastrukturo in kakšna je njegova vrednost? Župan Friderik Bračič: »Poglejte, ta projekt je že imel idejno zasnovo leta 1992 in že takrat so se nakazale prve smernice k ureditvi obmejne in hkrati tudi vinsko turistične ceste od Zavrča, preko Cirkulan, Vidma, Podlehnika, Žetal in Majšperka. Ob cesti želimo urediti tudi celovito turistično ponudbo, kar bi bila vsekakor dobrodošla pridobitev za Haloze, sicer pa sedaj kandidiramo na drugem javnem razpisu Interreg IIIA. Projekt želimo pripeljati do take vsebine, da bomo lahko potem koristili razpisna sredstva, občine seveda morajo pri tem pokazati dovolj interesa, potrebnega bo čim več sodelovanja in potem se ne bojim, da projekt ne bi zaživel v naravi, vsi pa bi lahko od tega imeli nek delež. Kar se pa tiče vrednosti projekta, pa lahko danes le povem, da je vrednost projektne dokumentacije blizu 50 tisoč EUR.« Kako pa bo čez letošnje poletje, ste si denimo kaj posebnega zastavili po KS v vaši občini? Kaj vas čaka? Župan Friderik Bračič: »Projekti, ki jih imamo zastavljene v občinskem proračunu, so zelo zahtevni in obširni, tako nam v občinski upravi in nasploh v vodstvu občine dela ne bo zmanjkalo. Pripravljamo dokumentacije, prijavljamo se na razne razpise, sicer pa dela na terenu, po KS potekajo po načrtu, v poletnih mesecih pa nekih večjih naložb ne bomo odpirali. Nekaj se bo dogajalo v cestni infrastrukturi, čakamo še na odobritev sredstev v sklopu RRP Podravje, izbran je tudi izvajalec za izgradnjo javne razsvetljave v občini, to pa je podjetje Jernejšek iz Sel, dela pa so ovrednotena na 40 tisoč EUR. Velikokrat se sliši, da je v občinski upravi ena od prednostih nalog tudi ta, da se zelo trudite pri pridobivanju dodat- nih sredstev tudi na razpisih države in Evropske unije. Torej lahko na tem mestu pohvalite tudi svojo občinsko upravo? Župan Friderik Bračič: »Vsekakor in morda se ob tem niti ne zavedamo, koliko dela mora opraviti občinska uprava, še preden nek projekt, naložba lahko dejansko zaživi. Imeti pa moram dober tim ljudi, ki je strokoven in se zaveda odgovornosti, tako lahko dobro in uspešno delamo, še posebej pa je to pomembno takrat, kadar se lotevamo zahtevnih nalog, tudi pridobivanja dodatnih sredstev, pa najsi bo v državi ali pa v EU. In tudi v bodoče se ni bati za uspehe, kajti naši projekti so že tako nastavljeni, da strmijo k uspešni izvedbi, to pa je tudi naš osnovni cilj.« Šolsko leto se bliža h koncu in tudi je bil v občini Videm že tradicionalni sprejem za odličnjake obeh šol, ki zaključujejo osnovno šolanje. Pripravili ste jim prijetno srešanje, mene pa bolj zanima, kaj bi ob tej priložnosti sporočili mladim na pragu počitnic? Župan Friderik Bračič: »Mladim, ki zapuščajo osnovnošolske klopi, bi dejal, da se ob tem tudi sam spominjam svojih šolskih let, ki so bila precej drugačna od današnjih. Ostali so mi lepi spomini, trenutek, ki ti ostane, seveda pa mlade zdaj čakajo nove odgovornosti, saj se jim življenjska pot nadaljuje v povsem novo smer, so pred izbiro poklica, zato jim na tej poti želim veliko sreče in znanja. Tukaj bo prav prišla tudi pomoč staršev, učiteljev, zato vsem vse dobro in veliko znanja, ki ga bodo dobro unovčili v svojem poklicu in nasploh v življenju.« Občina Videm pa je bila prvi vikend v juniju Slovenija v malem, predvsem po zaslugi žitnih krogov, ki so se po dobrih letih spet pojavili na polju v Pobrežju. Kako sami gledate na te dogodke, zanima me vaše mnenje? Župan Friderik Bračič: »Ta dogodek me je zelo pritegnil, šel sem si vse skupaj pogledat in tam slišal različna mnenja ljudi. Povedati moram, da sem bil vedno znova in tudi tokrat impresioniran, saj težko verjamem, da bi to storila človeška roka, kajti tako neslišno in neopazno opraviti delo tako zelo natančno, to se mi zdi skoraj nemogoče. Kdorkoli je to bil, tudi če so to bila bitja iz veselja, kot pravijo nekateri, potem lahko samo sklepamo, da jim je naš teren všeč in morda želijo prav tukaj tudi kaj raziskovati. Kaj dejansko, pa bomo težko izvedeli.« Hvala za pogovor! Tatjana Mohorko Slovo od našega častnega občana, spoštovanega Franceta Forstneriča Videmčane je v torek zjutraj, 22. maja, vznemirila vest o smrti našega rojaka Franceta Forstneriča. Namesto pozdrava je novica romala od občana do občana: A veš, da je umrl Čikov Franci? Srakača ni več... France Forstnerič se je rodil 29. januarja 1933, v Pobrežju, v videmski občini, v številni družini. Mlada družina se je selila večkrat po vasi, saj so gospodarji hitro ugotovili, da mati ne bo veliko naredila poleg tolikih otrok. Vsi otroci so se šolali. Franci je svojo službeno pot začel kot učitelj v Leskovcu, Zavrču, Središču ob Dravi. Nato se je kot časnikar zaposlil pri Večeru in Delu. Videmčanom bo ostal v spominu kot pesnik, pripovednik, ki se je v svojem literarnem delu rad dotaknil rojstne vasi in Haloz, kjer je imel počitniško hišo. Sem je rad prihajal in nas večkrat povabil k sebi na klepet, kozarček vina, ki ga je pridelal v svojem vinogradu. Skupaj smo občudovali haloške lepote. France Forstnerič je bil zelo priljubljen med Videmčani. Na pobudo Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm smo leta 2004 pripravili in odprli Srakačevo pot - kulturno pot Občine Videm. Pot vodi po Pobrežju in Šturmovcih med jelšami, polji in trnji, kjer je svoja mlada leta preživljal France. Dmštvo in občina pa sta posnela tudi videofilm z naslovom Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s pesmimi Franceta Forstneriča. France Forstnerič je leta 1999 postal častni občan Občine Videm. IZ POSLOVILNEGA NAGOVORA ŽUPANA FRIDERIKA BRAČIČA »Spoštovani častni občan Občine Videm, dragi Franci, dragi naš Srakač! Radi smo te imeli, tako kot si ti imel rad nas. Tvoja srečanja z nami so bila vedno vesela, prijetna. V veliko čast nam je, da bosta z ženo Marijo počivala na našem pokopališču. Ostal boš z nami, tu, pod svojimi Halozami. Nate nas bodo spominjale tvoje pesmi, v katerih si tako lepo opisoval naše kraje, čustva in doživetja, ko si se srečeval z njimi in nami. Nate nas bo spominjala Srakačeva pot in lepi spomini ob druženju s tabo. Franci, ostajaš z nami.« France Forstnerič je prvi častni občan občine Videm Iz sej sveta Občine Videm Na 5. redni seji, ki je bila 13. marca 2007, je Svet Občine Videm sprejel: - Odlok o proračunu Občine Videm za leto 2007, - Statut Občine Videm, - Poslovnik občinskega sveta Občine Videm, - Pravilnik o dodelitvi proračunskih donatorskih sredstev za izbor projekta ali prejemnika za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov prejemnikov proračunskih sredstev Občine Videm, - soglasje k sklepu Občine Hajdina o imenovanju Ivana Brodnjaka iz Hajdoš 32 v svet zavoda Glasbena šola Karol Pahor. Na 1. izredni seji, ki je bila 10. aprila 2007, je Svet Občine Videm sprejel: - DIIP za cesto JP 956901 Ljubstava-Vare-ja-Dravinjski Vrh in LC 456281 Mala Varnica-Belavšek-V. Okič-Skorišnjak-Mala Varnica, s katerima se kandidira na dodatna sredstva nacionalnega proračuna RS v skladu z 21. členom ZGO-1, - letni program športa Občine Videm, - letni program kulture Občine Videm, - plačilo dodatnih ur v kombiniranih oddelkih v podružnični šoli Leskovec in podmžnični Sela do konca šolskega leta 2006/2007, - da se občinski praznik Občine Videm organizira vsaka štiri leta v centru Vidma. Na 6. redni seji, ki je bila 22. maja 2007, je Svet Občine Videm sprejel: - Pravilnik o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Videm, - Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Videm, - cene za opravljanje storitev v Občini Videm, - spremembe Odloka o načinu opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Videm, - spremembe Odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj, - imenovanje Borisa Novaka v Svet območne izpostave Sklada RS za kulturne dejavnosti, - Pravilnik o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles, občinskemu svetu in drugih organov Občine Videm ter o povračilih stroškov, - imenovanje Odbora za finance in premoženje pri Občini Videm, - potrditev DIIP za nabavo montažnih tribun za športni park Videm, - potrditev prijave na razpis z izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za obnovo OŠ Sela, - potrditev za prijavo na razpis za pridobitev takse za obremenjevanje odpadnih voda v letu 2007, - potrditev prioritete pri vpisu otrok v oddelke vrtca v Občini Videm otrokom iz Občine Videm do polnega števila v posamezni skupini. V primeru, da skupina ni popolna po normativu, se vpišejo otroci izven Občine Videm v skladu s Pravilnikov o sprejemu otrok. V skladu z drugim odstavkom 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/2005 - uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi Pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 75/2005) poveča število otrok v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja ter kombiniranih oddelkih za dva otroka v oddelku. - potrditev, da si Občina Videm pridobi za ambulanto zobozdravstva v Vidmu še en popoln program, - spremembe Pravilnika letnih programov športa v Občini Videm. Občinska uprava Predstavljamo odbor za gospodarske dejavnosti, ki skrbi tudi za področje in razvoj kmetijstva in turizma v občini »Stanje na področju gospodarstva v občini ni najboljše, zato strmimo k temu, da ga izboljšamo,« pravi pred. odbora Franc Stopajnik. Predsednik odbora za gospodarske dejavnosti je Franc Stopajnik, člani pa Srečko Svenšek, Martin Beranič, Janez Baniček in Anton Zemljak. Sestali so se že nekajkrat, imajo kar nekaj razvojno naravnanih nalog. Vendarle pa v odboru pravijo, da je vse odvisno od proračunskih sredstev, ki jih tudi za razvoj gospodarstva primanjkuje. Za Naš glas smo se tokrat pogovarjali s predsednikom odbora Francem Stopajnikom. V tej sestavi se je odbor že sestal in katerih tem ste se lotili v razpravi? Franc Stopajnik: »Doslej smo imeli tri seje in v tem kratkem času smo se lotili v pivi vrsti proračuna za zagotavljanje sredstev za kmetijstvo, turizem in gospodarstvo. Prizadevali smo si zagotoviti čim več sredstev, vendar smo bili pri tem skromno odmerjenem denarju tudi dokaj uspešni. Prizadevali smo si za pospešen pristop in podpis pogodbe s skladom kmetijskih zemljišč za komasacije, pa vendar se pri skladu vse zelo počasi premika in končno so nam poslali pogodbo v podpis. Skupaj z občinsko upravo smo pripravili Pravilnik o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v občini Videm. Pripravili smo tudi razpis za subvencioniranje obrestne mere za kredite v gospodarstvo in turizem ter še nekaj drugih obveznosti, ki so pomembne za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem.« Kakšne so sploh naloge odbora, obveznosti do občinskega sveta in župana? Franc Stopaj nik: »Naloge odbora so predvsem pripraviti in obravnavati vse, kar je povezano z gospodarstvom, kmetijstvom in turizmom v občini, predvsem pa poskrbeti, da našim občanom čim bolj pomagamo do pomoči, do katere so seveda upravičeni in se pravočasno pri- javijo na razpise. Dodam pa naj, da seveda mi pripravimo predloge o tem, odloča pa občinski svet na predlog odbora.« S čim se trenutno ukvarjate v odboru, kaj je še posebej aktualno? Franc Stopajnik: »Trenutno je aktualen Pravilnik o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter drugih ukrepov za programe razvoja podeželja, katerega sheme smo poslali v potrditev in sicer »deminis« na ministrstvo za finance, skupinske izjeme pa na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ostalo delo pa je vezano na podpise pogodb za komasacije in pa na razpis za subvencije v gospodarstvo in turizem.« KOMASACIJE SO TRENUTNO V OSPREDJU IN IMENOVANI SO TRIJE ODBORI V POBREŽJU, LANCOVI VASI IN SELIH V tej številki občinskega glasila je objavljen tudi razpis za gospodarstvo. Zanima me, kaj ta prinaša? Franc Stopaj nik: »Razpis prinaša našim občanom ugodnejšo obrestno mero pri najemu kredita oziroma subvencioniranje le-te.« Tudi o komasacijah razpravljate v tem odboru ... Kaj ugotavlja odbor, kakšno je stanje na tem področju in kako najhitreje do ustreznih sprememb na bolje in v zadovoljstvo lastnikov kmetijskih zemljišč? Franc Stopajnik: »Odbor v prejšnji sestavi je začel delo, povezano s komasacijami, mi ga nadaljujemo, ključno nalogo pri tem pa imajo vaški odbori za komasacije. Odbore imamo v občini tri, in sicer odbor Pobrežje, predsednik je Vilijem Šibila, odbor Lancova vas, predsednik je Jožef Žunkovič, odbor Sela, predsednik je Marjan Murko. S komasacijo bomo pričeli tam, kjer bo seveda podpisanih najmanj 80 % izjav lastnikov zemljišč. Sedaj smo končno dobili pozitiven odgovor od sklada kmetijskih zemljišč in upam, da temu sledi tudi podpis pogodbe. Največ problemov je namreč prav pri pridobivanju izjav od posameznikov.« Kje naj bi se sploh izvajale komasacije in še vprašanje, kje lahko občani dobijo dodatne informacije o tem? Franc Stopajnik: »Komasacije se bodo izvajale na območjih, ki sem jih navedel že v prejšnjem odgovoru, seveda pa tam, kjer bodo zbrali dovolj izjav od lastnikov zemljišč in kjer se s tem navsezadnje strinjajo lastniki sami. Vse informacije pa imajo na voljo pri predsednikih odborov in na občinski upravi.« Zanima pa me še vaš pogled na gospodarstvo, turizem in kmetijstvo v občini? Kako smo sploh razviti na tem področju, lahko še veliko izboljšamo in kaj konkretno? Franc Stopajnik: »Če dodam svoj komentar ... Trenutno stanje v občini, moram reči, ni tako dobro, da ne bi lahko bilo še boljše. Predvsem si želim, da bi se naši občani v večji meri posvetili podjetništvu in začeli več razmišljati o razvoju turističnih točk oziroma turizma na vasi, saj bi le s tem dosegli hitrejši razvoj.« Komasacije naj bi izvedli tudi v k.o. Sela. Obrtno-podjetniška cona v občini Videm ... Ali v odboru dajete vso podporo temu predlogu in morda menite, da je dober? Franc Stopajnik: »Za obrtniško si kar prizadevamo, vendar nimamo vsi enotnega mnenja in enotne podpore. Pravkar potekajo akcije za spremembo v urbanističnem planu kot prioriteta. Občanom pa bi sporočil, da smo se lotili zelo zahtevnega dela in naloge v Foto: RŠ, TM naši občani, to je izdaja zbornika, v katerem bi radi predstavili naš zgodovinski, gospodarski, kulturni in turistični razvoj in utrip v naši občini v obeh tisočletjih. Vabim pa tudi koga od naših občanov k sodelovanju, morda s kakim prispevkom, fotografijo, vse je dobrodošlo.« Tatjana Mohorko Občina Videm pripravlja svoj zbornik Delovna skupina se je na prvem informativnem sestanku dobila pri Mariji Hernja Masten v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Potem ko ga nekatere okoliške občine že imajo, je tudi v vodstvu občine Videm padla odločitev, da se v prihodnjih dveh, treh letih uredi popoln zbornik, nekateri mu pravijo tudi publikacija. Zbornik bo zajel celotno območje občine Videm, torej dve župniji; videmsko in leskovško, v njem pa želimo predstaviti domala vse, kar se je na tem območju dogodilo v prejšnjih stoletjih. Zbornik naj bi občino Videm predstavil skozi bogato, ponekod še neraziskano zgodovino, pomembnejše zgodovinske mejnike, kulturo dediščino, spomeniško varstvo, zaobsegel bo vrsto kulturnih, gospodarskih in turističnih tem, nismo pa pozabili še na mnoga druga področja iz življenja in dela naših ljudi, tukaj pa so tudi znane osebnosti, zaslužni občani, ki jim bomo dali poseben poudarek v zborniku. Skratka, videmski zbornik je še v »povojih«, za nami je prvi informativni sestanek, ki smo ga imeli v Zgo- dovinskem arhivu Ptuj, pri Mariji Hernja Masten, ki ima s pripravo zbornikov in pisanjem zgodovine mnogo dobrodošlih izkušenj in napotkov. Na sestanku smo se dobili: direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, predsednik odbora za gospodarstvo Franc Stopajnik, novinarka in urednica občinskega glasila Tatjana Mohorko in direktor podjetja Vejica Rado Škrjanec, ki ima tudi na področju novinarstva in izdajalstva že veliko izkušenj. Sicer pa smo zelo veseli, da nam bo gospa Marija pomagala na tej poti, ki ne bo samo naporna in zahtevna, temveč je to za občino tudi velik finančni zalogaj. Vendar je župan Friderik Bračič prepričan, da bomo zmogli tudi to, in se že zelo veseli zbornika, ki bo za videmsko občino pomembna knjiga. TM TEP S predlogom projekta Trajnostno upravljanje krajinskega parka Šturmovci se morda obetajo boljši časi Sosedi, občina Videm in Markovci, sta združili interese in skupaj prijavili projekt, predlog projekta je pripravil E-zavod, in z njim kandidirata na sredstva z norveškega finančnega mehanizma. Če bosta občini uspešni, potem naj bi v prihodnjih dveh letih Krajinski park Šturmovci dobil nove vsebine in trajnostno upravljanje. In kot zatrjujejo snovalci predloga, projekt naj bi v celoti pokrili iz tujih sredstev, vendarle pa bo, po besedah Saša Erliha iz E-zavoda, potrebno počakati vsaj še 4 do 5 mesecev, ko naj bi bil znan odgovor o potrditvi projekta. Prav Saša Erlih pa je 1. junija v Vidmu predstavil predlog projekta, ki pa je na žalost pritegnil bolj malo občinstva, kar pa še ne pomeni, da lastnike zemljišč v parku Šturmovci ta zadeva ne bi zanimala. V dokaj strnjeni predstavitvi smo lahko slišali, da so pri snovanju predloga projekta že poiskali številne rešitve, tudi v primerih dobre prakse, sicer pa se želi- Takšna je podoba Krajinskega parka Šturmovci na eni strani ... ... to pa je "lepša" podoba parka na drugi strani. Foto: TM jo zadeve lotiti strokovno, kajti navsezadnje projekt ocenjujejo na 400 tisoč €. Trajnostni razvoj naj ne bi imel negativnega vpliva na gospodarski, okoljski in socialni položaj sedanjih in bodočih generacij, je dejal Erlih, čeprav ob tem računajo tudi na probleme, ki jih krajinski park sicer doživlja v zadnjem obdobju, vendar so mnenja, da je za dolgoročno obnovitev območja parka potrebno poskrbeti za njegovo upravljanje. Eden bolj sprejemljivih in učinkovitih načinov reševanja naj bi bil prav uvajanje proste paše v park Šturmovce, na velikosti okrog 60 ha pa naj bi umestili prosto-živeče, avtohtone pasme, ki so prilagojene na tak način življenja. Sicer pa naj bi projekt, ki v prvi vrsti pomeni priložnost za ljudi, ki živijo na tem območju in ne bo predstavljal bremena za občini in davkoplačevalce, temeljil na varovanju okolja in narave parka Šturmovci, ki pa je zadnjih nekaj let precej ogrožena in zelo onesnažena. Kot je dejal župan Friderik Bračič, so v občini Videm temu projektu zelo naklonjeni, prepričan pa je, da je s tem narejen prvi večji korak za ohranitev parka Šturmovci, kar pa mora biti v interesu obeh občin in lastnikov zemljišč, ki bodo od tega tudi kaj imeli. Župan tudi meni, da je to pot, ki je nikakor ne bi smeli izpustiti. TM Poslanski kotiček s poslancem DZ RS Brankom Mariničem Že lep čas lahko v javnosti spremljamo informacije o razdelitvi Slovenije na pokrajine (regije). Sam pojem izhaja iz latinske besede regio, regi-ons, ki označuje pokrajino, območje, predel ali ozemlje s podobnimi ali istovetnimi naravnimi in/ali družbenogospodarskimi značilnostmi. V upravno-političnem smislu je regija vmesni prostor med državo in občino. V tem prostoru se pojavljajo trenutno pomembne, sodobne potrebe, ki so povezane s prometno, komunalno in drugo infrastrukturo, potrebe, povezane z oskrbo z energijo, z varstvom okolja, itd. Tako imamo na eni strani potrebe, ki izhajajo iz interesa države, na drugi strani pa interese krajevnega pomena in vmesni prostor med njima je označen kot regija. O Predlogu Zakona o pokrajinah sem se pogovarjala z nosilcem Zakona o financiranju pokrajin v poslanski skupini SDS, s poslancem DZ RS, g. Brankom Mariničem. Kaj bo prinesla razdelitev Slovenije na pokrajine oziroma regije in kakšne naloge bo posledično opravljala posamezna pokrajina? Branko Marinič: »Cilj uvedbe pokrajin je predvsem funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti, se pravi pomožnega, nadomestnega, pri čemer naj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, in sicer v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skladu z načeli lokalne samouprave.« Kakšna bo vsebina Zakona o pokrajinah in nam lahko poveste kaj več o tem, kako bodo z zakonom urejene pokrajine, ki bodo po novem delovale kot širše samoupravne lokalne skupnosti? Branko Marinič: »Vsebina zakona o pokrajinah kot temeljnega zakona, ki bo urejal sistemski status pokrajine, so načela pokrajinske samouprave, delovno področje le-te z izvirnimi in prenesenimi pristojnostmi ter organizacija pokrajinskih organov ter pokrajinske uprave. Z zakonom je urejena zagotovitev pogojev za začetek delovanja pokrajin (prostorskih, kadrovskih in materialnih), ki opredeljuje pokrajino kot vmesno raven lokalne samouprave med državo in občinami in kot teritorialno politično upra- vno skupnost s položajem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim premoženjem in lastnimi viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavniškim organom in kot teritorialno enoto za izvajanje prenesenih nalog državne uprave na prvi stopnji. Predlog zakona med drugim ureja pokrajinsko samoupravo na način, ki ne posega v lokalno samoupravo na ravni občin in varuje njihovo samostojnost tako, da upošteva načela Evropske listine lokalne samouprave.« Cilji uvedbe pokrajin, predvsem decentralizacija v skladu z načelom subsidiarnosti, so povezani s prenosom nalog in pristojnosti, ki jih sedaj opravljajo ministrstva in upravne enote. Na tem mestu me zanima, ali bo zaradi uvedbe pokrajin prišlo do povečanja obsega javnega financiranja ali pa se bo na podlagi uvedbe pokrajin sistem javnih financ preoblikoval? Branko Marinič: »Sistem javnih financ Republike Slovenije bo zaradi decentralizacije državnih nalog preoblikovan tako, da bo za enake naloge namenjena enaka višina sredstev in ustanovitev pokrajin ne bo povzročila dodatnih finančnih bremen za državni proračun. Sistem financiranja bo izhajal iz koncepta razvojnih pokrajin, ki temeljijo na lastnih razvojnih potencialih ter podpore skladnejšemu regionalnemu razvoju, pri čemer bo model financiranja v največji meri upošteval načelo fiskalne decentralizacije. Cilji predloga zakona o financiranju pokrajin so zagotoviti sorazmernost virov financiranja in pristojnosti pokrajin, uveljaviti finančno avtonomijo pokrajin ter določiti ustrezna merila za zagotavljanje dodatnih sredstev iz državnega proračuna za zagotavljanje regionalnega razvoja. Kot sem že v uvodu odgovora omenil, je temeljno izhodišče predlaganega zakona, da se s prenosom nalog v pristojnost pokrajin ne povečajo davčne obremenitve zavezancev, temveč se hkrati s prenosom nalog prenese tudi ustrezen delež javnofinančnih prihodkov na pokrajine. Predlog zakona o financiranju pokrajin ureja financiranje pokrajin v skladu z načeli Evropske listine lokalne samouprave.« V skladu z Zakonom o pokrajinah bo prišlo tudi do razdelitve pokrajin na posamezna območja. Kako se bodo pokrajine imenovale, kje bodo sedeži le-teh in koliko pokrajin bomo pravzaprav sploh dobili? V javnosti smo lahko zasledili številko štirinajst. V kolikor je informacija pravilna, bi vas prosila, da nam razložite, zakaj ravno ta številka. Branko Marinič: »Regionalizacija Slovenije na štirinajst pokrajin je najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganem sistemu financiranja ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva razdelitev Slovenije na razvojne regije ter prevladujočo teritorializaci-jo državne uprave. V predlogu območij pokrajin v Sloveniji so z imeni in sedeži navedene tudi do sedaj podane pripombe in predlogi glede imen in sedežev nekaterih pokrajin. Dodana so tudi mnenja glede oblikovanja območij pokrajin. Pričakuje se, da se bodo občinski sveti, na katere se predlogi nanašajo, do njih tudi opredelili. Vlada bo posredovala predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada predložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Če bo mogoče, bo vlada v predlogu zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona.« Glede na novo razdelitev na pokrajine, bodo te verjetno urejene po nekem volilnem sistemu. Kaj lahko pričakujemo na tem področju? Branko Marinič: »To področje bo urejal Zakon o volitvah v pokrajinah. Cilj zakona je postavitev sistema volitev v pokrajinski svet. Zakon ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splošne, predčasne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. V prehodnih in končnih določbah so posebej urejene prve volitve v pokrajinski svet. S predlaganim novim zakonom o volitvah v pokrajinah se prvikrat celovito ureja volilni postopek za volitve organa pokrajine - pokrajinskega sveta. Gre za del lokalnih volitev, saj je voljen organ samoupravnih lokalnih skupnosti.« Bi želeli ob koncu najinega pogovora o predlogu Zakona o pokrajinah še kaj dodati? Branko Marinič: »Regionalizacija Slovenije je podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj ne le širših povezanih območij, temveč celotne Slovenije. Pokrajine, kot samoupravne lokalne skupnosti, ki so na vmesni ravni med državo in občinami, pa so potrebne ne le zaradi primerljivosti z drugimi državami Evropske unije, ampak tudi zaradi enakopravnejšega sodelovanja z regionalnimi skupnostmi izven naših meja.« Stanka Letonja Letna konferenca 00 SDS Videm V petek, 13■ 4. 2007, je bila redna letna konferenca OO SDS Videm. Že četrtič zapored je bil za predsednika izvoljen Stanko Simonič, ki stranko SDS v Vidmu tako vodi že dvanajst let. V tem času je OO SDS Videm uspelo iz svojih vrst dobiti poslanca Branka Mariniča, na zadnjih lokalnih volitvah pa je stranka SDS dobila v občinski svet kar sedem svetnic in svetnikov. Splošna ugotovitev na konferenci je bila, da so uspehi na volitvah plod dobrega dela vodstva stranke na Vidmu, kakor tudi vseh članov in simpatizerjev te stranke iz občine Videm. V izvršilni odbor SDS Videm sta bila ob omenjenem predsedniku prvič izvoljena tudi dva podpredsednika, in sicer Andrej Rožman ter Danica Cebek. Tajnik bo še naprej Rudi Štelcer, blagajnik Dušan Pernek, informatorka Stanka Letonja, so pa bila v IO SDS Videm izvoljena tudi nekatera nova imena, predvsem gre za mlajše članice in člane, kar je še posebej razveseljivo. Stranka si je zastavila obširen plan dela za leto 2007, v katerem se med drugim nahajajo tudi priprave na državnozborske volitve leta 2008. Ob koncu konference je poslanec Branko Marinič podelil priznanja in plaketo SDS. Za uspešno delo v stranki so bronasti znak SDS prejeli Ivan Krajnc, Danilo Drevenšek, Pavla Bela Potočnik in Zvonko Kaučevič, srebrni znak pa so prejeli Stanko Simonič, Andrej Rožman, Rudi Štelcer in Franci Murko. Posebno plaketo SDS za nesebično uresničevanje programa Slovenske demokratske stranke in uveljavljanje njenih vrednot pa je s podpisanim predsednikom Janezom Janšo prejel Bar Štajerc iz Pobrežja. Tako smo na letni konferenci pregledali tiste načrte, ki smo jih že uresničili in še trdneje zastavili tiste, ki nas še čakajo. Ekipa, kakršna smo, smo pripravljeni na nove izzive, saj se zavedamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo realizirati zastavljene cilje. OO SDS Videm Drugo srečanje Šturmovčanov že na Petrovi domačiji Šturmovčani so torej držali besedo in se srečali drugo leto zapored, prvič pa na svoji Petrovi domačiji. Srečanje 2. junija je bilo dobro obiskano, med gosti pa so bili tudi župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, številni svetniki občine, predsedniki svetov KS in prijatelji Šturmovcev. Samo v kratkem obdobju, odkar je občina Videm uspešno opravila nakup Petrove domačije, ki je bila še do nedavnega v lasti Edija Forst- neriča, rojaka iz Šturmovcev, in jo potem predala v upravljanje Šturmovčanom, so ti povsem zares prijeli za delo. Domačijo so lepo očistili in pripravili za prvo druženje, in kot je na srečanju dejal predsednik KS Videm pri Ptuju, Šturmovčan Andrej Rožman, bo domačija postopoma dobila novo podobo, postala pa naj bi nekakšen kmečki muzej, predvsem pa naj bi služila kraju in ljudem za druženja. Sicer pa naj bi bila prav Petrova domačija v Šturmovcih nekdaj ena lepših domačij in še sreča, pravijo ljudje, da se je ohranila Za dobro vzdušje in zabavo, ki je pregnala tudi sobotni dež, pa so skrbeli Veseli Jožeki. Svečani trenutek, ko sta župan in direktorica občinske uprave simbolično predala ključe v roke predsedniku KS. V Šturmovcih, na Petrovi domačiji, se je zbralo veliko gostov in domačinov. do danes, sreča pa je tudi ta, da je vodstvo občine pokazalo toliko interesa, da je domačijo odkupilo in ji bo v prihodnje z nekaj študijami dalo tudi primerne vsebine. Župan Bračič in direktorica občinske uprave Ratajč-eva sta že obljubila pomoč in podporo, saj je bilo iz njunih besed razbrati, da so v občini pripravljeni podpreti tovrstne projekte, župan pa je še omenil, da bodo naredili vse, da bodo za obnovo domačije pridobili sredstva iz države in EU. Ob tej priložnosti pa sta predsedniku KS Rožmanu predala še ključa domačije in s tem opravila simbolično predajo iz občinskih v krajevne roke, v zahvalo od domačinov, ki so seveda navdušeni, pa sta župan in direktorica prejela še nekaj dobrot iz Šturmovcev, ki spominjajo na stare, dobre, kmečke čase. Vendarle pa ključi od domačije niso ostali v Rožmanovih rokah, temveč jih je ta predal Mariji Gabrovec, ki bo oskrbnica Petrove hiše, in Janku Slameršku, ki pa je sprejel ključe kleti. Oba sta obljubila, da bosta dobro skrbela za domačijo. TM Ključi domačije so zdaj pri Mariji Gabrovec in Janku Slameršku. Foto: TM Občane v naselju Trdobojci druži prav posebno delo Naselje Trdobojci je eno številnih naselij v KS Leskovec, niso pa tako številni primeri, ko bi se večji del krajanov in vikendašev iz dela naselja zbral na delovni akciji, ki smo ji nekoč po domače rekli KULOK. Takšen način dela in druženja v Trdobojcih traja že vrsto let. Letošnja delovna akcija je bila v soboto, 2. junija. Prijetno, ne preveč vroče vreme, je v tokratno akcijo pritegnilo kar 23 krajanov in drugih uporabnikov ceste. Pomembni cilj akcije je ureditev ceste. Ta doživi v tistem delu, ki je predmet akcije, pravo generalko. Naj navedemo, da sicer režijski obrat opravi del čiščenja, vendar je prav, da se vsaj enkrat na leto dobro uredi tudi okolica ceste, mulde, kanali in vse, kar vpliva na prevoznost. Če k temu dodamo odstranitev ostankov zimskega vzdrževanja in tistega, kar s seboj prinesejo neurja in prispeva okolica, velja ugotovitev, da dela kar noče zmanjkati. S takšnimi akcijami vidno prispevamo k trajnosti in uporabnosti ceste, pri čemer pa so tudi pričakovanja krajanov, da se uredijo tudi tiste zadeve, ki so povezane z vzdrževanjem in popravilom asfalta. Glede na to, da nas je na tokratni akciji obiskal tudi župan občine Videm g. Friderik Bračič, pričakujemo, da se bomo vsi skupaj potrudili, da bo cesta uspešno služila svojemu namenu. Iz nekdanje samo delovne akcije pa se je s časom povečevala tudi želja po druženju, ki se nadaljuje po končani delovni akciji. Tako se vsako leto dobimo pri drugi družini ali pa tudi v bližnjih kleteh in s tem krepimo tisto, česar nam s sodobnim časom vedno bolj primanjkuje. Med delovno akcijo Foto: Merc Letošnja akcija na cesti je tako uspe- jetni družbi. Za tiste, ki pa se sramežljivo la in že so ideje in želje, kako naj bo v izmaknejo, pa povabilo k spremembam, naslednjih letih. Velja pa zahvala vsem, kajti naše početje je koristno tako za kraj ki so s svojo pripravljenostjo in dobro kot posameznika. voljo prispevali k javnemu dobm in pri- Mag. Janez Merc Udeleženci tradicionalne delovne akcije v Trdobojcih, ki za kraj in Haloze nasploh veliko pomeni. V Dravcih pri Korpičevih odprli etnološko zbirko in nočitvene kapacitete na kmetiji V občini Videni, v osrčju Haloz, na VTC Haloze, v turistični vasici Halon-ga, na območju turistične cone Haloze-Zagorje in v vasici Dravci je bilo nadvse slovesno 28. aprila, ko so pri Korpičevih odprli muzejsko zbirko in hkrati nov turistični objekt, v njem pa tri sobe za goste. Te nadvse pomembne pridobitve so se z družino in krajani veselili tudi videmski župan Friderik Bračič, poslanec DZ Branko Marinič, Sonja Golc iz agencije Halo in še mnogi drugi. Nove pridobitve je blagoslovil pater Slavko Sterrnš-ek iz župnije sv. Vida. ZBIRKA OD ZRNA DO KRUHA Andrej Brence, kustus Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je pomagal pri postavitvi zbirke, je o njej takole zapisal: »V obnovljenem poslopju za hišo odpiramo stalno etnološko zbirko z naslovom Od zrna do kruha, ki nam predstavlja posebno kmečko opravilo - od pridelave žita do kruha. Izmed predmetov, ki so razporejeni glede na potek posameznih opravil in del, naj omenim le nekatere večje: kobilo za stepanje žita, žrmlje in mlina na motorni pogon. Sama priprava in peka kruha pa je predstavljena z nečkami, karničkami, slamnjačami in loparjem za polaganje hlebcev v krušno peč. Zraven so še drugi pripomočki in številna posoda, ki so jih uporabljali v kmečki kuhinji za kuhanje in peko na ognjišču in v krušni peči. Poleg omenjenega si lahko ogledamo tudi nekatere druge predmete, povezane z vsakdanjim življenjem in delom, kot so svetilke, kotel za kuhanje žganja, domača priprava za sušenje škornjev, pasti za velike glodalce ... Naša in druge etnološke zbirke na območju turistične cone Haloze-Zagorje nam govore o načinu življenja v preteklem, polpreteklem in tudi sedanjem času. Z zbiranjem in razstavljanjem predmetov, ki bi bili pozabljeni, pa ohranjamo bodočim rodovom številne materialne ostaline bogate kulturne dediščine našega območja.« SPOZNAJMO ŠE KORPIČE-VI IN NJIHOVO KMETIJO V Dravcih, v majhni haloški vasici, nedaleč od reke Drave, se generacije družine Korpič s kmetijstvom in pretežno živinorejo ukvarjajo že od leta 1800. Nekdaj je bila kmetija dosti večja kot je danes, pa tudi otrok je bilo več pri hiši in z desetletji se je premoženje kmetije tudi malo razdrobilo. A srce kmetije je vendarle ostalo v Dravcih in tukaj se družinska tradicija tudi nadaljuje. O posebnostih in odličnostih Korpičeve kmetije morda le tole, da je bila nekdaj še posebej prepoznavna po petih topolih, ki jih je mladi gospodar dal posaditi in dandanes je živ le še eden od njih. Korpič-eva, tipična podeželska hiša je danes stara okrog 70 let in zanimiva je predvsem kapelica, ki se drži hiše. Postaviti pa jo je dal Zvonkov ded kot v zahvalo za srečno vrnitev iz Soške fronte. Na kmetiji pa vam bodo z veseljem povedali, da ležijo ob vznožju Haloz, ob reki Dravi, v turistični vasi Halon-ga, na razpotju poti in na meji treh župnij: sv. Vida, sv. Barbare in sv. Andraža. Zanimivo pa je tudi, da so si v kraju, kjer v 17 hišah živi le še okrog 60 prebivalcev, postavili velik klopotec, ki je nekakšne simbol Dravcev in okolice. Korpičevi pa imajo trenutno v lasti 15 hektarjev zemlje, tržne viške pri zrnju imajo tudi na prodaj, glavni vir zaslužka na kmetiji pa predstavlja proizvodnja mleka, in v enem samem letu oddajo od 60 do Korpičevim; Zvonku, Mariji, Petru in Toniju, so se pri simboličnem odprtju in zdravici pridružili še župan Bračič, poslanec Marinič in pater Slavko. Foto: Simona Meznarič Gospodar Zvonko, tudi predsednik društva za ohranjanje dediščine Haloz, daje prve izjave novinarjem, ujeli pa smo ga v družbi z novinarko St. Tednika Simono Meznarič. Etnološka zbirka v Dravcih je bila že na dan odprtja deležna dobrega obiska. 70 tisoč litrov mleka. In prav delček te domače ponudbe želijo zdaj ponuditi svojim gostom, ki jih bodo obiskali in morda v Dravcih tudi prespali. Gospodar Zvonko in gospodinja Marija vam bosta z veseljem povedala, da se jima je ideja o ureditvi dopolnilne dejavnosti na kmetiji porodila že v letu 1995, saj sta bila že takrat prepričana, da si je potrebno poiskati še kakšen dodaten vir zaslužka. Po nasvete sta se obrnila tudi na kmetijsko svetovalno službo na Ptuju, kjer so jima svetovali nočitvene kapacitete na kmetiji, s pomočjo agencije Halo pa jim je dodatna sredstva za naložbo uspelo pridobiti na javnem razpisu. In tudi v domači občini Videm so pred leti primaknili svoj del pomoči - v obliki kreditiranja. Danes pa je naložba Korpičevih uspešno zaključena in gostom v novem objektu nudijo prenočišča; dve sobi imata po dve postelji, v tretji pa je prostora za štiri osebe. Po dobrem počitku pa postrežejo še z domačim zajtrkom in nudijo vse, kar lahko ta trenutek kmetija tukaj v Halozah ponudi. In z velikim veseljem lahko povem, da je to prva taka kmetija s prenočišči v občini Videm. Gospodarju Zvonku, gospodinji Mariji in njunima sinovoma Petru in Toniju pa vse čestitke za ves pogum, veselje in znanje, ki so ga vložili v veliko družinsko in krajevno pridobitev. Lahko jim zaželimo le zadovoljnih gostov in predvsem dobrega obiska. Korpičevi, gostitelji aprilskega slavja, so se znova izkazali z nekaj domačimi izbranimi dobrotami in domačo vinsko kapljico, prav vse goste pa so dobro postregli in povabili, da jih še kdaj obiščejo. Ob tej priložnosti jim je vse dobro zaželel tudi nekdanji predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki se je prav tako za kratek čas oglasil v Dravcih. Sicer pa so se Korpičevi Drobna pozornost in povabilo, da nas še obiščete! KULTURNI PROGRAM Slavje pri Korpičevih so s pesmijo obogatile ljudske pevke iz Sel, ki so zanimivo zapele tudi vaško himno, nastopili so ljudski pevci s Hajdine in Jurovški fantje, mladi iz Dravcev pa so pripravili kratko dramsko uprizoritev Diši po kruhu ... ob tej priložnosti zahvalili prav vsem, ki so jim pomagali od ideje do cilja, ki so verjeli vanje, jim zaupali in spodbujali. Vsem so hvaležni za pomoč in pozitivne misli; tako krajanom, prijateljem, vodstvu občine, poslancu, agenciji Halo in vsem ljudem dobre volje, ki so pri Korpičevih zmeraj dobrodošli kot prijatelji. Korpičevi pa so imeli na dan odprtja nočitvenih kapacitet tudi že prve goste, med njimi tudi par iz Amerike, ki se je čez nekaj tednov še vrnil v ta konec. Foto: TM TM V Leskovcu na dan Evrope posadili 12 sadik leske Kmalu po opravljenem delu še skupni posnetek prav vseh, ki so sodelovali pri tem, za kraj in okolico pomembnem dogodku. FotoiTM Center KS Leskovec v videmski občini dobiva vse lepšo podobo, in 9-maja so jo samo še obogatili s posaditvijo 12 sadik leske, za kar je poskrbel svet krajevne skupnosti s predsednikom Francem Kozelom. Tudi leskovški predsednik KS se je zelo trudil, da bi sadike dobro vsadili v domačo zemljo. Leske, ki so nekakšen simbol Leskovca in tamkajšnjih ljudi, so posadili na zelenici ob cerkvenem zidu, ki to šele nastaja in kjer naj bi v prihodnje uredili še potke, napeljali razsvetljavo in postavili tri klopce. Idejo za zasaditev z leskami naj bi dal župan Friderik Bračič, prisluhnili so ji v svetu krajevne skupnosti in tako je občina poskrbela, da so leske ob pravem času in vremenu prispele v Leskovec. Prostora zanje je bilo več kot dovolj, je dejal Kozel, ki je k akciji sajenja leskovih sadik povabil vse člane sveta KS in domače občinske svetnike, pa tudi predstavnike društev in nasploh posameznike, ki se zelo trudijo za lepši izgled centra Leskovca. Odziv je bil dober, vsi povabljeni sicer niso prišli, so pa Leskovčani tudi ob pomoči župana Bračiča leske skrbno zakopali v zemljo in obljubili, da jih bodo negovali in nasploh dobro skrbeli zanje. Sicer pa naj bi 12 lesk simboliziralo tudi 12 vasi, združenih v eno KS, je še povedal Kozel in dodal, da so 9- maj - praznik Evrope izbrali povsem slučajno in jih bo prav gotovo še dolgo spominjal na dogodek, ki se zgodi vsakih nekaj desetletij. TM 17. ocenjevanje vin Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze prineslo nove odlične ocene Oj, ti preljubi vinski hram, tebe za cel svet ne dam . Vsak dan me z Vincem napojiš, s tem mi življenje gor držiš. (J. Prus) V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je bila aprila svečana razglasitev 17. vinskega ocenjevanja in podelitev vinskih odličij. Uvodno besedo je imel novi predsednik DVSH Edi Hojnik, kije podal zanimive ugotovitve in ocene letošnjega ocenjevanja, vina pa označil za odlična, med gosti pa sta bila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in župan Cirkulan Janez Jurgec. Dobitniki srebrnika, medalje z likom Probusa, proglašeni za prvaka sorte Stanko Gregorec in žena Silva pa sta z laškim rizlingom dosegla sam vrh in prejela naziv šampiona vin rednih trgatev. Foto: Stojan Kerbler Letošnje ocenjevanje Vino Ptuj 2007 pa je postreglo s kar devetimi prvaki sort in vinarji so ob tej priložnosti prejeli dragoceno medaljo z likom Probusa, srebrnik rimskega cesarja Marka Avrelija Probusa, ki je bil najden na Ptuju, cesar pa ima velike zasluge za razcvet vinske trte v naših krajih v 3- stoletju, tako pravi zgodovina. Iz občine Videm so dobitniki medalje kar trije vinogradniki in vinarji: zakonca Marija in Rudi Bikovšek iz Dravinjskega Vrha za šipon, zakonca Stanko in Silva Gregorec iz Majskega Vrha za laški rizling ter Jakob Sve-nšek iz Sel, ki je prejel kar dva srebrnika: za renski rizling in sivi pinot. Kipec Bakhosa, delo ptujskega umetnika, akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča, pa je letos »odšel« v Majski Vrh in Hrastovec pri Zavrču. Naziv šampion vin rednih trgatev sta si z odličnim laškim rizlingom pridobila Stanko in Silva Gregorec iz Majskega Vrha. Šampion vin posebnih kakovosti pa je vino laški rizling 1. 2006 - suhi jagodni izbor vinarja Edija Hojnika iz Hrastovca. TM Bili smo na 18. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, v mestu kulinaričnih dobrot in kulturne dediščine Najstarejše slovensko mesto je že 18. leto zapovrstjo na široko odprlo svoja vrata razstavi Dobrote slovenskih kmetij in razstava je z letošnjim letom postala tudi polnoletna. Ptuj je tri sončne majske dni spet odprl vrata kulturni različnosti in pristni ustvarjalnosti. Ocenjenih je bilo 1034 dobrot iz več kot 600 kmetij, podeljenih pa 30 znakov kakovosti. Med zidovi starodavnega minoritskega samostana je bil znova praznik slovenske kulinarike, slovesnega odprtja pa se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano Iztok Jarc, posebej pa je razstavo in dobrote kmetij predstavil predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da dobrote predstavljajo tudi del kulturne dediščine slovenskega podeželja, ki jih lahko ponudimo v evropskem prostoru kot našo posebnost, ki smo jo uspeli ohraniti do današnjih dni. Dodal je, da država Slovenija mora odpraviti nesmiselne zakonodajne ovire, ki bolj omejujejo kot spodbujajo neposredno prodajo izdelkov kmetij. OSREDNJI RAZSTAVNI PROSTOR LETOS PODRAVJU Na razstavi smo letos lahko pobliže spoznavali naš konec, pokrajino Podravje, predvsem pa njeno bogastvo običajev, navad, kulinarično ponudbo in nenazadnje smo Štajerce v dneh razstave spoznali tudi skozi kulturno izročilo. Sicer pa je Podravje eden tistih koncev Slovenije, smo slišali na razstavi, kjer se ljudje ukvarjajo s kmetijstvom, in to prav z vsemi panogami. Na ravninskem predelu prevladujejo predvsem poljedelstvo, govedoreja, prašičereja in vrtnarstvo, na strmih delih pa vinogradništvo, sadjarstvo, zadnje čase pa tudi reja drobnice. V Podravju delujeta tudi dva kmetijsko gozdarska zavoda, kjer so zaposlene svetovalke za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, na Ptuju sta to Terezija Meško in Slavica Strelec. Razstava je tudi letos ponudila pravo kulinarično bogastvo: od kisov, suhega sadja, sadnih sokov, vina, olja, žganja, sadnega vina, mlečnih in mesnih izdelkov, izdelkov iz žit, marmelad, kompotov in konzerviranega sadja, pestra pa je bila tudi izbira dobrot na stojnicah. Vse čestitke organizatorjem in še veliko dobrih razstav! TM I« p ■ ■ 1 ■ yP. ■ ■ i ■ F , aSME.. psnpitj M r ■ ■ /fmt i mm sim 1 * a i i MMmt ioH W / MU| ; L. : J 1 vi 1 J i 1 Na Ramini stojnici so tudi letos sladke dobrote ponujale članice aktiva žena Dolena. Med letošnjimi dobitniki znaka kakovosti, najvišjega priznanja ... in Jožef Šmigoc iz Repišč za laški rizling - pozna trgatev. Česti- na Dobrotah slovenskih kmetij, pa sta tudi naša občana; Marija tamo! Habjanič iz Sovič za krofe ... Podravje se je letos predstavilo z dobrotami iz krušne peči. Voditelja prireditve Tatjana in Rado v folklornih oblačilih, letos so nama noši posodili v videmski občini, v FD Pobrežje in FD Lancova vas. Hvala! V Leskovcu na tradicionalnem ocenjevanju vin 30 vzorcev V organizaciji Turističnega društva -Klopotec- Leskovec v Halozah so 9■ maja priredili že tradicionalno ocenjevanje vin, ki ga kot enega osrednjih društvenih dogodkov pripravljajo vse od leta 2003■ Priznanja vinogradnikom bodo tudi letos podelili avgusta na kmečkem prazniku v Leskovcu. Ocenjevanje pa je znova pritegnilo nekaj uspešnih haloških vinogradnikov in vinarjev, petčlanska komisija preizkuševalcev pa je dala oceno za 30 vzorcev normalnih trgatev in predikatov, sicer pa je bilo povprečje degustacije 17,83. Predsednica komisije je bila Terezija Meško iz KGZ Ptuj, povprečje degustacije 17,83 PRIIMEK IN IME NASLOV SORTA OCE- NA nulti 0,00 nulti 17,30 Habjanič Jakob Soviče 20 zvrst 16,77 Topolovec Alojz Zg. Leskovec 9 d zvrst 16,73 Arbeiter Nada Pristava 33 zvrst 17,17 TDK Leskovec Zg. Leskovec zvrst 17,63 Hajdinjak Jože Strmec zvrst 17,60 Vidovič Martin Velika Varnica zvrst 17,53 Vidovič Benjamin Repišče 1 a zvrst 17,73 Bratušek Marija, Franc Strmec 53 zvrst 17,33 Vidovič Andrej Orešje 176 zvrst 17,93 Šmigoc Janez Mala Varnica 7 zvrst Izločen Šmigoc Franc Zg. Leskovec 5 b zvrst 17,63 Bratušek Marija, Franjo Strmec zvrst 1 17,77 Šmigoc Franc Zg. Leskovec 5 b zvrst Izločen Vajda Edi Zg. Leskovec laški rizling 17,30 Vidovič Martin Velika Varnica 24 laški rizling 17,93 Orlač Janez Repišče 4 a laški rizling 17,90 Vidovič Andrej Orešje 176 laški rizling 18,03 Vajda Edi Zg. Leskovec sauvignon 17,93 Vidovič Benjamin Repišče 1 a chardonnay 18,13 Vajda Edi Zg. Leskovec rumeni muškat 17,93 Vidovič Andrej Orešje 176 rumeni muškat 18,03 Bratušek Marija, Franjo Strmec rumeni muškat Izločen Vidovič Martin Velika Varnica traminec 17,80 Vidovič Benjamin Repišče 1 a traminec 17,90 Belšak Rozalija, Janez Skorišnjak 1 traminec PT 2006 18,37 Vidovič Benjamin Repišče 1 a laški rizling Izbor 2005 18,67 Vidovič Benjamin Repišče 1 a chardonnay JI 2005 18,70 Belšak Rozalija, Janez Skorišnjak 1 sauvignon JI 2006 19,27 Komisija: Terezija Meško, predsednica, Miran Reberc, Jurij Cvi-tanič, Edi Hojnik, Marjan Ivančič pri delu pa so ji pomagali še Edi Hojnik, Miran Reberc, Jurij Cvitanič in Marjan Ivančič—vsi že vešči vinskih ocenjevanj. Po končanem delu pa je Meškova povedala, da je bila komisija zadovoljna z vzorci, trije so bili sicer izločeni, v primerjavi z lanskim ocenjevanjem pa je bilo letošnje povprečje degustacije, torej kvalitete, manjše za nekaj odstotkov. Vendarle pa je ocenjevanje vin v Leskovcu napram drugim ocenjevanjem na širšem Ptujskem po mnenju Meškove zadovoljivo in solidno, zato velja z njim nadaljevati tudi v prihodnje. Posebej visoke ocene pa so letos prejeli: Rozalija in Janez Belšak iz Skorišnjaka za traminec pozna trgatev, letnik 2006, in za sauvignon jagodni izbor, letnik 2006, ter Benjamin Vidovič iz Repišč za laški rizling, izbor 2005, in char-donnay jagodni izbor, letnik 2006, dokaj dobre in povprečne ocene pa so dobili vzorci normalnih trgatev. IM Petčlanska komisi/a ocenjevalcev s pomočnikom Jožijem Murkom iz KGZ Ptuj, ki je končne podatke tudi računalniško obdelal. \ 1 (Hp! A' P- v Vinski preizkuševalci so po končanem delu tudi nazdravili. Foto: TM Aktualno iz krajevne skupnosti Tržeč Čistilna akcija Tudi v Tržcu so ob dnevu Zemlje izpeljali čistilno akcijo, ki so se je udeležila vsa društva in posamezniki iz tega območja. Zbrali so se ob 8. uri in se glede na število udeležencev razdelili v štiri skupine, ki so očistile območje ob Polskavi, v Jurovcih, na Djočanovi kmetiji in v gramoznici. Po uspešno opravljenem delu so se zbrali na sedežu KS, kjer je bilo poskrbljeno za prigrizek in dobro kapljico. Obiskali so jih tudi predstavniki oz. vodstvo občine in poslanec državnega zbora. Skupna ugotovitev ob zaključku akcije je bila, da so ljudje vedno bolj osveščeni, vzpodbudno pa je dejstvo, da so ljudje pripravljeni sodelovati pri tovrstnih akcijah. Novo avtobusno postajališče V Jurovcih so po dolgoletnem iskanju rešitve uspeli zaključiti problem avtobusnega postajališča. Po dogovoru in v sodelovanju z družino Golub so našli lokacijo, ki ustreza zahtevam. Tako hkrati z obnovitvijo križa nastaja prijetno urejeno vaško središče. Obenem pa se vodstvo KS zaveda, da ostajajo še nekateri problemi, predvsem v spodnjem delu vasi. Prvomajski dogodki Ob prvem maju so potekala številna vesela druženja ob postavitvi majskih dreves, saj so letos postavili kar tri: pri gasilskem domu, v Jurovcih in ob igrišču v Tržcu. Ti dogodki so vedno dobro obiskani, saj so ljudje večinoma prosti in izkoristijo čas za sprostitev. Iz delovanja KS: - potekale so tri redne seje, - investicije tečejo po planu (avtobusno postajališče), nekatere so v izvajanju (odbojne ograje, kažipoti, obnovitev sobe KS), -poteka zbiranje soglasij za elektrifikacijo in ceste. JJ Napovednik dogodkov v KS Tržeč: - splavarjenje (julij oz. avgust), - turnir v malem nogometu (avgust), - otvoritev Djočanove kmetije (avgust). V Popovcih slovesno odprtje poslovnih prostorov podjetja Fin Sobota, 2. junija, bo verjetno ostala v lepem spominu tudi krajanom Popovcev, saj so v svojem kraju dobili prvo poslovno pisarno, v njej pa bodo poslej lahko poiskali več storitev hkrati, v ospredju pa je zavarovalniško svetovanje. Direktor podjetja Fin je domačin, Samo Ferčec, ki sije poslovni prostor uredil kar v domači hiši, saj tukaj vidi nove poslovne priložnosti, s svetovanjem pa se želi čim bolj približati ljudem in jim na enem samem mestu ponuditi več produktov hkrati. Z zavarovalniškim zastopanjem in nasploh finančnim svetovanjem se je srečal že zelo mlad in si tako le v nekaj letih nabral veliko dobrih in kvalitetnih izkušenj, ki pa jih zdaj, preprosto rečeno, želi kar najbolje unovčiti. V svojem pozdravnem nagovoru je Samo Ferčec dodal še nekaj besed o sebi in delu, tako smo izvedeli, da je že šest let na zavarovalniškem trgu, dve leti ima registrirano svojo firmo, je tudi cenilec za premoženjsko zavarovanje, skratka mlad podjetnik, ki je dovzeten tudi za vse novosti. Z družino sicer živi v Šempetru, kar pomeni, da se v rodnih Popovcih mudi ponavadi le v delovnem času, a ne želi ostati samo pri tej lokaciji, temveč razmišlja tudi o odprtju pisarne v enem od centrov videmske občine. Na naše vprašanje, kaj vse ponuja Fin, pa je Samo Ferčec odgovoril: »Podjetje Fin ponuja kvalitetno svetovanje tako na področju premoženjskih kot tudi življenjskih zavarovanj. Za nas so na prvem mestu naše stranke, zato vsako zavarovanje prilagodimo potrebam in željam posameznika. Strankam se posvetimo individualno, ker verjamemo, da samo tak pristop pripomore h kvaliteti samega sklenjenega zavarovanja. Seveda skrbimo tudi za redno servisiranje strank na področju vseh novosti, vprašanj in škodnih primerov, ki jih naše stranke imajo.« Mlademu podjetniku je ob odprtju poslovnih prostorov čestital tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je med drugim dejal, da ga zelo veseli, da se je tudi v kraju Popovci pričelo nekaj dogajati. Firmi je zaželel dober začetek poslovanja, omenil pa je dobre, trdne temelje, ki so po mnenju župana še kako potrebni za snovanje dobrih projektov. Veseli ga, da je Samo Ferčec prepričljiv v ponudbi svojih storitev, lahko pa bi bil za vzgled in v vzpodbudo še komu, ki se morda odloča za podjetniško pot. Peter Čampa iz zavarovalnice Generali pa je samo dodal, da si v zavarovalnici želijo pridobiti nove kliente, zato tudi ta odločitev, da podprejo Sama Ferčca. IM 1 1 u 7 8 Z ■B Pred vhodom v nove poslovne prostore sta se podjetniku Samo Ferčcu pridružila še župan Friderik Bračič in pred. KS Dolena Marija Belšak, skupaj pa so s prerezom vrvice odprli nove prostore. >VALNlŠKO topanje informacije in naročila: 040 866 109 Dogodki v društvu Kocil iz Skorišnjaka V Društvu za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka smo naše delovno leto začeli s pohodom. Na pot smo se odpravili na sam velikonočni ponedeljek, in sicer ob 9. uri izpred trgovine Leska. Okrog trideset veselih pohodnikov se nas je podalo po glavni cesti do kapele v Spodnjem Leskovcu, kjer smo zavili po cesti za Ljubstavo. Pot nas je vodila po dolinah in manjših hribih, vse dokler se nismo povzpeli na večji hrib in se sprehodili med vinogradi. To pa je pohodnike vzpodbudilo k pogovoru o vinogradništvu, saj je večina tudi samih vinogradnikov. Ko je bilo že nekaj kilometrov za nami, smo prispeli na cilj, in sicer v Majski Vrh, kjer smo obiskali najstarejšo klet v Halozah, to je klet iz leta 1678, katere lastnik je Stanko Gregorec. Gospod Stanko nas je povabil v klet in nam jo razkazal, prav tako pa smo poskusili kar nekaj sort vina, med njimi tudi prvaka. Po ogledu kleti in pokušnji vin sta nas Žalika in Janez Belšak, ki sta pohod tudi organizirala, povabila na odlično malico. Tako smo se okrepčali za pot nazaj proti Leskovcu. Nazaj smo šli skozi Podlehnik, Gruškovje in Strmec ter se v poznih popoldanskih urah vrnili v Leskovec. Polni prijetnih vtisov smo si obljubili, da se prihodnje leto spet dobimo na našem že tradicionalnem velikonočnem pohodu. OBČNI ZBOR DRUŠTVA Sredi meseca aprila smo se dobili na že 7. rednem letnem občnem zboru. Na samem začetku občnega zbora je vse zbrane nagovoril podpredsednik društva Edi Fric in po izvoljenem delovnem pred- sedstvu prepustil vodenje občnega zbora predsednici delovnega predsedstva. V nadaljevanju je med drugim predstavil poročilo tudi predsednik društva Franc Emeršič, ki je poudaril, da je bilo društvo v preteklem letu aktivno, saj je uresničilo velik del predvidenih načrtov. Izpostavil je dva posebej zanimiva dogodka v preteklem letu, in sicer kresovanje in martinovanje, ki pa sta vsebovana tudi v načrtu dela za tekoče leto. Člana društva Kocil sta tudi dva svetnika naše občine, in sicer sta to Janko Banič-ek in Brane Orlač, ki sta nam na kratko predstavila njuno delo v občinskem svetu. Prav tako sta odgovorila tudi na nekaj vprašanj glede napredka in razvoja samega kraja. Po koncu formalnega dela občnega zbora smo se skupaj poveselili in izmenjali par besed, samo vzdušje pa je popestrila Anja Orlač, ki je zaigrala par melodij na klaviature. Skupaj smo zadovoljni ugotovili, da je društvo aktivno skozi celo leto in da se z delom splača nadaljevati. POSTAVLJANJE PRVOMAJSKEGA DREVESA IN KRESOVANJE Tudi v društvu za napredek in razvoj Kocil smo letos pripravili postavitev prvomajskega drevesa in kresovanje, na katerega smo se pripravljali že od meseca marca. Takrat smo namreč očistili drevesa ob cesti in tako pridobili veliko materiala za kres. Tudi letos je omenjena prireditev potekala pri Ivanki in Branetu Orlaču, kjer smo se začeli zbirati v popoldanskih urah. Zbralo se nas je veliko število obis- kovalcev, saj nas je privabil prijeten vonj po pečenem odojku. Slednjega je pripravil Milan Tomanič z družino ter ga skupaj z dobro kapljico razdelil med obiskovalce. Po tem ko smo se okrepčali z dobro hrano, so moški postavili prvomajsko drevo na svoje mesto. Ko je padel mrak, pa smo prižgali še kres ter se veselili pozno v noč. OCENJEVANJE VIN Na letošnjem ocenjevanju vin v Sko-rišnjaku, ki je potekalo 20. maja, se je zbralo 19 vzorcev. Poleg vzorcev rednih trgatev so nekaj vzorcev predstavljala tudi vina posebnih kakovosti. Vzorce je ocenjevala petčlanska strokovna komisija, v kateri je bil tudi član društva, vinogradnik Andrej Vidovič. Tako komisija kot vinogradniki so bili zadovoljni z rezultatom letošnjega ocenjevanja, saj je precej vzorcev normalnih trgatev dobilo dokaj dobro oceno. Posebej visoke ocene pa sta prejela Rozalija in Janez Belšak za traminec, pozna trgatev, letnik 2006, in za sauvignon, jagodni izbor, letnik 2006, ter Milan Tomanič za laški rizling, jagodni izbor, letnik 2006. Predsednik komisije, ing. agronomije Miran Reberc, je po končanem ocenjevanju povedal, da je povprečje ocenjevanja dobro in da ne odstopa od ocenjevanj drugod ter da velja z njim nadaljevati tudi v prihodnje. Ker pa so se ocenjevanja letos udeležili predvsem vinogradniki iz Skorišnjaka, rezultat odraža dejansko stanje vinogradništva in kvalitete vina v samem Skorišnjaku. Melita Turk Postavljanje prvomajskega drevesa. Foto: arhiv društva Pohodniki, zbrani pri Stanku Gregorecu r »■.J j Pobreški folkloristi nastopili v Avstriji na umetniškem festivalu praznika slovenske kulture Folkloristi FD Pobrežje smo letošnjim številnim nastopom v Sloveniji v prvem polletju 2007 dodali še zelo odmeven nastop v sosednji Avstriji. Ob ideji etnologinje Jelke Pšajd in kulturne delavke Milke Olip iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban & Jarnik smo se z veseljem odzvali vabilu dr. Walterja Horna, zgodovinarja in filozofa iz Avstrije, ter se 14. aprila udeležili finalne prireditve v sklopu Umetniškega festivala praznika slovenskih umetnikov, ki so svoja slikarska dela razstavljali v prečudovitem okolju dvorca v St. Georgnu am Langsee (Št. Jurij) v Avstriji. Pomena prireditve zagotovo ni težko ovrednotiti, saj so na festivalu umetnosti razstavljali zelo priznani in uveljavljeni Folkloristi FD Pobrežje v objemu z gostiteljem prireditve dr. Walterjem Hornom. m n onn *! to# s iTiiii Pobreški folkloristi tik pred tem, da spoznajo kralja Matjaža oziroma pred vstopom v turistični rudnik svinca in cinka v Mežici. Foto: arhiv FD Pobrežje slovenski slikarski umetniki, med drugim tudi Ptujčan Boris Žohar, Irena Polanec, Anton in Janez Repnik, Marta Jakopič Kunaver ter mnogi drugi. Ta nastop nam bo zagotovo še dolgo ostal v spominu, saj smo ponesli v sosednjo Avstrijo še delček naše kulturne dediščine, promovirali naše kraje ter ustvarjali prijetne spomine skupaj z novo sklenjenimi prijateljstvi naših sosedov iz Avstrije, gostiteljem pa seveda obljubili, da se bomo vedno radi odzvali njihovemu vabilu. Dogovorili smo se še, da se že naslednjo leto spet srečamo. Prijetno preživeto popoldne v Avstriji smo pričeli že na slovenski strani, zelo bogat kulturni dan smo namreč izkoristili še za ogled rudnika v Mežici ter pod Peco iskali kralja Matjaža, ki pa se nam žal ta dan ni prikazal. Mogoče pa kdaj drugič. Miran Drevenšek V Pobrežju folklorna prireditev z odprtjem etnografske zbirke in predstavitvijo nove noše V Pobrežju, v folklornem društvu so uspešno zaključili še eno precej zahtevno raziskavo noš, pra-žnji noši, kot jim pravijo, pa so letos dodali še povsem nove delovne štajerske noše in jih svečano predstavili na sobotni prireditvi v svojem kraju. Ta je sicer pritegnila manj občinstva, kot je bilo pričakovati, vendarle pa je prireditev uspela v vseh pogledih, folklorni skupini pa so za ta izjemen uspeh poleg domačinov čestitala tudi videmski župan Friderik Bračič in poslanec DZ Branko Marinič. Pobreškim folkloristom pa so se na prireditvi pridružili še člani folklorne skupine KD Rogoznica in najmlajši iz FD Lancova vas, vodja sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ptuj, Nataša Petrovič, pa je ob tej priložnosti Etnografska zbirka v Pobrežju je ena od posebnosti Spodnjega Podravja. Foto: TM ci in godci sodelujejo tudi ljudske pevke, pa so k novim nošam dodali še nekaj novosti v samem programu in pripravili dva spleta z naslovom Kožuhaje bo že počakalo! in Joj, kak je včasih luštno blo!, avtor obeh spletov pa je vodja skupine Miran Drevenšek. Tako so Pobrežani še bolj nazorno prikazali plesno izročilo Štajerske in hkrati radostne trenutke, ki so si jih ljudje nekoč na podeželju polepšali tudi s plesom. Dobitniki Maroltovih značk so: Igor Peter - bronasta značka, in Miran Drevenšek, Stanko Fideršek, Andrej Forstnerič, Boris Geč, Andrejka Goj-košek, Marko Peter, Suzana Fridauer, Vesna Sodec in Valerija Vidovič — vsi dobitniki srebrne značke. TM podelila še jubilejne Maroltove značke in folklorni skupini zaželela še dosti uspehov in praznovanje okroglega jubileja čez slabo desetletje. Folklorno društvo Pobrežje letos obeležuje 11. obletnico svojega delovanja. Veliko folklornih skupin jih po stažu prekaša, vendar so kljub temu zaradi svoje dejavne vloge v okolju zelo prepoznavni, je bilo slišati tudi v nagovoru predsednika FD Andreja Forstneriča. Zelo natančno je orisal dogodke, ki so potekali v času zadnje raziskave, omenil mnoge domačine, ki so folkloristom in še posebej etnologinji dr. Mariji Makarovič pomagali odstirati spomine, brskati med fotografijami in še ohranjenimi starimi oblačili. Tako je nastala zanimiva raziskava, ki se je nadaljevala še v izdelavo delovnih oblačil in delo je bilo opravljeno v zelo kratkem času. Folkloristi, s plesal- Folklorna skupina Pobrežje se je pred dnevi premierno predstavila v novih delovnih štajerskih nošah. Foto: Langerholc Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm - po pestri sezoni - na dopust V Kulturnem društvu Franceta Prešerna smo preživeli izredno pestro in delavno sezono, ki se je že pričela tako pozitivno, da nam je to bilo dodatna vzpodbuda za delo: vselili smo se namreč v nove prostore v kleti zdravstvenega doma, kar nam je omogočilo še pestrejše delo. V naši Drvarnici, kot ljubkovalno kličemo svoj kotiček, smo doslej pripravili kar nekaj likovnih razstav. Po otvoritveni razstavi Marije Gregorc so se nam predstavili Samo Vrabič, Srečko Vrabl starejši, Franc Simonič in Rozina Šebetič - njena razstava je še zmeraj na ogled. Glasbeni del našega društva - mešani pevski zbor, obe skupini ljudskih pevcev (Fantje iz Jurovcev in Vinogradniki), tamburaški orkester in harmonikarji Veseli Jožeki - so se skupaj predstavili v Ljubljani na sejmu Turizem - prosti čas (fotografijo s te prireditve ste videli že v prejšnjem Našem glasu, a je takrat za članek zmanjkalo časa), nasploh pa se glasbeni nastopi teh skupin kar vrstijo. Zlasti Veseli Jožeki, ki so šele pričeli delati v tej sezoni, so redni spremljevalci številnih veselih dogajanj po domačih krajih. Najbrž pa je bila najodmevnejša njihova udeležba na Vlaku zvestobe, ki ga organizira družba Radio-Tednik, ko so s svojim igranjem držali pokonci tristo in še nekaj Štajercev na izletu na Primorsko, razveseljevali pa so tudi Koprčane, ki so jih tisti dan srečali na ulicah tega primorskega mesta. Gledališčniki so po svoji premieri Treh sester - ta je bila v času kulturnega praznika, ki smo ga letos v našem društvu proslavili s pravim kulturnim trojčkom: razstavo, premiero in pohodom po Sra-kačevi poti - nastopili na mnogih sosednjih odrih, večkrat pa tudi doma. Potem so nas člani mešanega pevskega zbora 12. maja povabili na svoj letni koncert v cerkvi Sv. Vida, na katerem so gostili pevke iz Slovenske Bistrice. Tudi tamburaši so za konec sezone 9-junija pripravili tradicionalni Letni koncert, na katerem so predstavili svoje celoletno delo. Tokrat so medse povabili še mandolinsko skupino Kulturno-umet-niškega društva Kolajna iz Zadra. Mladi mandolinisti so bili tri dni naši gostje, v tem času pa so poleg nastopa na koncertu imeli priložnost spoznati tudi naše kraje. S svojimi prijetnimi dalmatinskimi melodijami so nas še dodatno spomnili, da je čas dopustov pred vrati. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem sponzorjem in donatorjem, ki so njihovo gostovanje pri nas denarno in materialno podprli. To so bili: Perutnina Ptuj, Občina Videm, Nova kreditna banka Maribor - PE Ptuj, Terme Ptuj, Družba Radio-Tednik Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj in nakupovalni center Qlandija Ptuj. Preden pa smo se res odpravili na počitnice, smo še enkrat odprli svoje razstavišče: na dan, ko je Videm slavil ob odprtju lekarne in vrtca, smo, kot sem Razstavišče Drvarnica je gostilo že štiri likovne razstave in razstavo del članic Društva podeželskih žena Videm. Razstavo del Sama Vrabiča, ki je v kulturniško klet prinesel veliko sonca, so si ogledali tudi udeleženci februarskega pohoda po Srakačevi poti. Gledališčniki so po februarski premieri s Tremi sestrami nastopili na številnih odrih tako v domači kot v sosednjih občinah. Foto: JŠ ji* IM • > mm i s |l|rf jfe 1' t lli j np2 iv _ j.HgSfejHK 9pf b jay IjS tuj lil ■! KS JV Ul « 11 ri mn □ 1 rlMU; Maja so nas pevci mešanega pevskega zbora KD Videm povabili na koncert v cerkev sv. Vida. Foto: Martin Ozmec, Štajerski tednik že omenil, odprli likovno razstavo Rozine Šebetič, naslednji dan pa smo se podali še na pohod po Srakačevi poti. Žal tokratni pohod ni bil tako vesel kot prejšnji, kajti pred mesecem smo se poslovili od velikega prijatelja našega društva, človeka, ki je naše kraje vpisal na slovenski kulturni zemljevid in ki smo njemu v čast posvetili Srakač-evo pot - od Franceta Forstneriča. Vendar ne bo nikoli pozabljen, saj bodo v naši ušesih večno zvenele njegove pesmi o Ljubstavi - daleč in v blatu, pa o dolgi vasici njegove babice, ki ji ni nikjer enake, z njegovim Srakačem bomo iz leta v leto raziskovali Martinčkov tunf in odkrivali skrivnosti Šturmovca V eni svojih pesmi je France Forstnerič o svoji babici zapisal: “Oblekli so te v črn gvant, drobno in belo, v tistega zakmašnega, ki je bil tako črn kot vrana, ko si v nedeljo zarana šla čez polje na Videm. ” Tokrat smo v črn gvant oblekli Franceta Forstneriča. Odšel je v večnost - a se je v resnici vrnil v svoje ljubljene kraje ob vznožju Haloz, saj počiva na videmskem pokopališču - in v naših srcih ... Jože Šmigoc, KD Videm gw™ IhiEE P* fH|| * m ■ •< *x -1 agg i »SmJf 1 ITOI eHr iEfjii ■ I IIM gn hi Tamburaški orkester se je na svojem letnem koncertu predstavil v novih »uniformah«. Foto: JŠ Intervju z Miranom Krajncem - ljubiteljskim fotografom Miran na novem ptujskem mostu, katerega gradnjo je s fotoaparatom spremljal vse od začetka. Vidimo vas lahko na veliko prireditvah, dogodkih, v času pustnega dogajanja ste s fotoaparatom prisotni na vseh povorkah tako na Ptuju kot v okoliških občinah. Predstavite se nam v nekaj besedah. Miran Krajnc: »Moje ime je Miran Krajnc in prihajam iz Ptuja. Na vašo občino me vežejo družinske korenine, saj je mama iz Male Varnice, oče pa iz Sovič. V Dravinjskem Vrhu imamo vikend, kamor se večkrat umaknem pred utripom mesta in tam nastane veliko fotografij narave.« Domnevani, da se s fotografiranjem ukvarjate že dlje časa. Kdaj ste posneli prvo fotografijo? Miran Krajnc: »Začetki mojega ljubiteljskega fotografiranja sežejo v osnovnošolske dni. Kasneje sem se s fotografijo ponovno srečal med služenjem vojaškega roka, in sicer leta 1977 v Splitu, kjer sem bil tri leta. Tam smo imeli fotolaboratorij, kjer smo sami razvijali fotografije, jih unovčili in si tako povrnili stroške ter omogočili nadaljnje delo.« Kaj je po vašem mnenju tisto, kar naredi dobrega fotografa? Miran Krajnc: »Težko bi rekel, saj ne gre le za en dejavnik, povezanih je namreč kar nekaj. Vsekakor je marsikaj odvisno od kakovosti fotoaparata, vendar brez navdiha, brez neke umetniške žilice ne bi šlo. Velikega pomena je tudi biti ob pravem trenutku na pravem mestu, tu pa se ponovno vrneva k tisti žilici. Čutiti moraš, kdaj je pravi trenutek in ujeti tisto pravo. Zanimivo je, kako je v naravi mogoče ujeti na tisoče takšnih posebnih trenutkov, od majhne pikapolonice, ki išče mesto, kjer bi si oddahnila, do kače, ki skrivnostno leze po kamenju, sonce, ki gre novemu dnevu naproti... Nešteto je priložnosti, ki se ponujajo, le ujeti jih je treba.« Omenili ste veliko stvari, ki jih lahko fotografiramo, nešteto trenutkov. Koliko je torej v vseh teh letih nastalo fotografij? Miran Krajnc: »V vseh teh letih se je na področju fotografije marsikaj spremenilo. Tako sem tudi sam iz klasičnega fotoaparata presedlal na digitalnega in poskusil z digitalno fotografijo. Slednja nudi več možnosti glede same obdelave, lahko spreminjamo barvo, kontraste, sivine, velikost, odvzemamo, dodajamo ipd. Spremenili pa so se tudi načini hranjenja fotografij. Tako se je nabralo več tisoč fotografij, razvitih na papir, in nekaj deset tisoč fotografij, shranjenih na digitalnih medijih.« Imela sem priložnost videti vaše fotografije novega Puhovega mostu. Kar nekaj jih je, kako to, da vas je novi most tako pritegnil? Miran Krajnc: »Že na samem začetku sem vedel, da bo novi ptujski most nekaj posebnega, da bo arhitekturno privabil pogled marsikaterega očesa. Tako sem že v začetni fazi gradnje spremljal težaško delo gradbincev, spremljal gradnjo temeljev iz vode kot tudi nadaljnja dela. In res je pred mojimi očmi rasel most in zrasel v nekaj posebnega. Zagotovo je in bo v prihodnosti še postal znamenitost Ptuja, zato bi ga morali izrabiti kot prepoznaven simbol Ptuja. Tako pa je tudi v vaši občini Videm marsikatera znamenitost, ki bi se preko fotografije ali kako drugače dala predstaviti in bi tako pomagala pri sami prepoznavnosti kraja.« Kako si še drugače zapolnite svoj prosti čas? Miran Krajnc: »Koliko časa ostane po službi, resnično večji del namenim fotografiji. Tudi kadar grem na kak družinski dogodek ali s prijatelji, je fotoaparat moj stalni spremljevalec. Težko si predstavljam, da bi šel kam brez njega, lahko bi ravno tisti trenutek videl v očeh dobro fotografijo, pa je ne bi imel s čim posneti.« Kaj bi dodali ob koncu najinega pogovora? Miran Krajnc: »V življenju se zgodi obilo stvari, izoblikujejo nas prenekatere izkušnje, ene lepe, druge manj lepe. Ko vse te minejo, ostanejo le spomini. Tudi ti z leti zbledijo ..., fotografija je trajen spomin, tudi na tisto, kar je že zdavnaj pozabljeno. Lahko je darilo, lahko je poslikava na majici, lahko je ovekovečena v albumu vsakega posameznika, vsem pa je skupen spomin. Na nekaj manj ali bolj lepega. Zato fotografiram ..., da bodo ostali trajni spomini.« Stanka Letonja Ena od Miranovih boljših fotografij - Videm ponoči ... Andrejevi utrinki iz priljubljene TV oddaje »Vzemi ali pusti« Na komercialni televiziji POP TV že nekaj časa predvajajo izjemno priljubljeno oddajo z zabavno vsebino in igro na srečo Vzemi ali pusti s karizmatičnim voditeljem Zmagom Batino oziroma Bojanom Emeršičem. Oddaja je zasnovana z obilo zabave, smeha, tudi s predstavljanjem ljudi in krajev, od koder tekmovalci prihajajo, kot pika na i pa je seveda odpiranje škatel z določenimi zneski. Sodelujoči tekmovalci so izbrani iz 8 regij, iz vsake regije po trije. Med te sem bil za eno izmed oddaj izbran tudi sam in priznam, da sem bil najprej prijetno presenečen, kasneje pa se je to spremenilo v odštevanje dni do pričetka snemanja. Glede na to, da te oddaje dokaj redno spremljam, sem se v studio POP TV odpravil kar z zanimanjem, da si vse skupaj ogledam v živo in doživim vse, kar ta oddaja dobesedno tudi prinaša. Moja pričakovanja so bila več kot opravičena. Pred pričetkom snemanja smo se tekmovalci spoznali med seboj in marsikaj zanimivega izmenjali med sabo. Vesel sem, da sem jim lahko predstavil našo občino Videm in v nekem trenutku smo bili cela Slovenija na enem mestu. In rav- no ta trenutek se mi je zdel na koncu najbolj pomemben; spoznavanje novih ljudi, njihovih krajev ... Pričakali smo tudi pričetek oddaje in moram priznati, da z dobršno mero adrenalina. Po uvodnem delu voditelja Zma- Skatla mu je prinesla lepo darilo in ga osrečila. ga Batine je sledilo žrebanje tekmovalca za vroči stol in zgodilo se je to, kar sem si tudi želel, prišel sem na vroči stol in se iz oči v oči srečal z voditeljem, polnim domislic. Potek oddaje je bil vseskozi negotov in na koncu malce dramatičen, vendar zame vseeno srečen, kajti v celoti gledano je bilo to zame doživetje posebne vrste. Vsekakor moram omeniti tukaj ekipo, ki ustvarja oddaje, ki ljudem prinašajo obilo zabave in smeha ter jih zmeraj znova prikujejo pred televizorje. Moram pohvaliti profesionalnost celotne ekipe, tudi izredno prijazno so nas sprejeli, skrbeli Foto: POP TV za naše prijetno počutje in nas vseskozi tako ali drugače zabavali. Glavne akterje vsekakor že dobro sami poznate: Zma-geca, Poldeka in Saško in v živo jih je prav zanimivo pogledati. Po končanem snemanju je bilo prav prijetno klepetati z njimi in spoznal sem tudi, da ostanejo preprosti tudi potem, ko kamere ugasnejo. In še en dogodek me je tistega dne zelo navdušil - srečanje in sproščen klepet z Nino Osenar, sanjsko žensko, voditeljico Big Brotherja in čedalje bolj priljubljeno pevko. Z Nino sva se srečala čisto po naključju in je že stekel pogovor. Priznati moram, da je Nina zares nekaj posebnega; izredno dinamična oseba, izjemno komunikativna, polna pozitivne energije in predvsem zelo, zelo nasmejana. V pogovoru mi je še je zaupala, da jo posebej veseli, da se njen zadnji glasbeni komad z naslovom Zelo naglas dokaj pogosto vrti tudi na naši - ptujski radijski postaji. Ampak tistega dne je čas preveč hitro mineval in h koncu se je bližala tudi moja dogodivščina, ki mi je prinesla veliko lepih trenutkov, novih poznanstev in odprla vrata (vsaj za hip) v svet naših domačih zvezd, ki marsikomu polepšajo kakšen večer in privabijo nasmeh na obraz. Življenje namreč postaja čedalje bolj stresno, čedalje manj dajemo za svojo dušo, premalo se smejemo, ampak smeh je pol zdravja, zato pride prav tudi kakšna takšna oddaja, kjer se še nasmeješ in razvedriš. Andrej Kmetec Čestitka Andreju in nato povabilo na »vroč/« stol OBČINA VIDEM Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 02/761 94 00, fax: 02/761 94 01 e-mail: info@videm.si 5. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2007), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Videm (Uradni list RS, št. 5/03 in 42/03) župan Občine Videm objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil občanom Občine Videm za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2007 L Vir Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki - M44Gospodarstvo-410201 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom - M 30 Gospodarstvo - 410201 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom Posojilo je namenjeno za subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu in turizmu. 2. Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2007, na podlagi tega javnega razpisa znaša 8.346 EUR. 3. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost na območju Občine Videm in ki bodo investirale sredstva na območju Občine Videm, in sicer podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi, samostojni podjetniki, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice, oziroma podjetja in občani, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo - dopolnilna dejavnost turizem. Do teh pomoči niso opravičena podjetja v težavah. 4. Rok za oddajo prijav je vključno s 6. julijem 2007, na naslov Občinska uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Prosilec pošlje "Vlogo za posojilo" in priloženo "dokumentacijo" v enem izvodu priporočeno po pošti ali osebno, z oznako: »Ne odpiraj - javni razpis za drobno gospodarstvo in turizem«. 5. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje pomoč Prednost pri dodelitvi sredstev posojila imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - proizvodno dejavnosti, - dejavnost, ki predvideva nove zaposlitve aktivnih občanov Občine Videm, - finančno konstrukcijo in izjavo o višini kreditne sposobnosti s strani banke, - razvoj deficitarnih dejavnosti v Občini Videm. Upoštevani bodo tudi naslednji kriteriji (točkovanje prosilcev) - prosilec iz navedenega naslova še ni pre- jel kredita 20 točk - dodatno bo zaposlil vsaj dva delavca 15 točk - prosilec se samozaposluje 10 točk - proizvodno-storitvene dejavnosti 30 točk - izgradnja nočitvenih zmogljivosti 30 točk - dejavnost se izvaja v centru občine 5 točk - ostali manjši kraji v občini 10 točk - demografsko ogrožena območja (po zako- nu) 20 točk 6. Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številko tekočega oziroma transakcijskega računa. Dokumentacija: - opis investicije, - dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah, - potrdilo o plačanih vseh obveznosti državi (davčne obveznosti), - predlog zavarovanja posojila, - dokaz o namenu posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, - če je nosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, - če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oziroma priglasitev del na ime lastnika ter najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila vključno z moratorijem na začetku odplačevanja posojila, - izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju Občine Videm, - izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisanega roka. Številka: 309-1664-03/2007 Datum: 31.5. 2007 Župan Občine Videm Friderik BRAČIČ, I. r. 6. Občina Videm na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 560/02) in Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2007) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2007 1. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2007. 2. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu Na razpis se lahko prijavijo turistična društva oziroma društva, ki v okviru svoje dejavnosti opravljajo tudi dejavnost s področja turizma na območju Občine Videm v letu 2007. 3. Višina sredstev Višina razpoložljivih sredstev, namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev, je 3.338 EUR na proračunski postavki M45 (412000) - Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. Sredstva se bodo delila v obliki dotacij po podpisu pogodbe. 4. Merila za dodeljevanje sredstev a. Število in pomembnost predvsem naslednjih aktivnosti: oorganizacija in izvajanje turističnih prireditev, osodelovanje pri organizaciji in izvajanju prireditev, oorganizacija in izvajanje čistilnih akcij, ovzdrževanje in urejanje kraja, kjer je sedež društva skozi vse leto (turistična signalizacija in drugo), ovzgajanje in delovanje turističnega podmladka v okviru TD, oizdajanje propagandnega materiala za promocijo turistične ponudbe, osodelovanje in promocija kraja na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah občine, oaktivnosti za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter urejanje in olepševanje okolja (urejanje in vzdrževanje piknik prostorov, kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč, klopi za počitek sprehajalcev in podobno), o projekti v sodelovanju z drugimi društvi, o druge aktivnosti. b. Število članov c. Ocenjena višina vrednosti programov 5. Vsebina vloge Vlogo sestavljata izpolnjen prijavni obrazec in dokumentacija k vlogi. Prijavni obrazec, ki ga dobite na sedežu Občine Videm, vsebuje naslednje osnovne podatke: a. podatki o upravičencu: točen naslov upravičenca, datum ustanovitve društva, število članov društva, transakcijski račun društva, ime in priimek predsednika društva, telefon, b. aktivnosti oziroma prireditve, ki so predmet tega razpisa, c. predračunska oziroma obračunska vrednost prireditve z navedbo virov financiranja, d. zaprošena višina sofinanciranja, e. terminski plan izvajanja prireditve oziroma aktivnosti (predviden začetek in konec). Dokumentacija k vlogi mora vsebovati: a. finančno in vsebinsko poročilo o delu društva v letu 2006, b. finančni in vsebinski program dela društva v letu 2007. 6. Naknadno zahtevana dokumentacija Z društvi bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju, v katerih bo določeno, da morajo društva do 15. 11. 2007 predložiti: - finančno poročilo o izvedenih akcijah oziroma prireditvah ter poročilo o delu za obdobje od 1. 1. 2007 do 30. 10. 2007. 7. Obravnava vlog Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Vse pravočasno prispele vloge bodo ocenjene na podlagi meril, določenih v tem razpisu. Društva bodo o izidu razpisa obveščena najkasneje v 15 dneh po odpiranju vlog. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vlagatelje nepopolnih vlog bo Odbor za gospodarske dejavnosti v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozval, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. 8. Rok za prijavo Zahtevki za dodelitev sredstev po tem razpisu morajo prispeti najkasneje do 6. julija 2007, na naslov: Občina Videm, Odbor za gospodarske dejavnosti, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za turistična društva.« Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Videm, v času uradnih ur, na tel. 761 94 03; kontaktna oseba: Nada Golob. Številka: 329-1667-03/2007 Datum: 30. 5. 2007 Zupan Občine Videm Friderik BRAČIČ, I. r. 7. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika za vrednotenje tekočega vzdrževanja kulturnih spomenikov v Občini Videm (Uradni list RS, št. 77/05) ter na osnovi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2007 (objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, dne 19. 3. 2007) Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za tekoče vzdrževanje kulturnih spomenikov, ki jih bo Občina Videm sofinancirala iz občinskega proračuna v letu 2007 7. Predmet razpisa Občina Videm razpisuje sredstva za tekoče vzdrževanje kulturnih spomenikov na področju Občine Videm. V ta sklop sodi sofinanciranje izvedbe restavratorskih posegov na kulturnih spomenikih ter sofinanciranje izvedbe sanacijsko-konservatorskih posegov na kulturnih spomenikih (kapelah, križih in ostalih kulturnih objektih). 2. Cilj razpisa Namen razpisa je sofinancirati akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturnih spomenikov ali predmetov, ki so razglašeni za kulturno dediščino ali so v postopku razglasitve na območju Občine Videm v letu 2007. 3. Pogoji za sodelovanje na razpisu Objekt je razglašen za kulturni spomenik oz. je v postopku razglasitve na območju Občine Videm. Predlagatelj je lahko lastnik ali upravljalec kulturnega spomenika z ustreznim uradnim dokazilom. Predlagatelj mora imeti zagotovljena finančna sredstva v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov. Višina zaprošenih sredstev ne sme presegati razpisane vrednosti sredstev. Upravičeni vlagatelj lahko z istim programom ali projektom kandidira samo na en javni razpis Občine Videm. 4. Izpolnjevanje razpisnih pogojev Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija za odpiranje vlog, ki jo imenuje župan Občine Videm za področje, ki je predmet razpisa. Komisija za odpiranje vlog bo predlagala zavržbo vlog neupravičenih prijaviteljev, prepoznih vlog, nepopolnih vlog ter vlog predlagateljev projektov, ki ne izpolnjujejo splošnih razpisnih pogojev. 5. Splošni razpisni kriteriji: trajanje in faza projekta (predvideni začetek del in trajanje del; v kolikor se dela nadaljujejo, opredeliti, v kateri fazi je izvedba projekta); zagotovljena lastna finančna sredstva predlagatelja (lastna sredstva, pridobljena sredstva iz drugih razpisov, sponzorska ali donatorska sredstva; v kolikor se projekt že izvaja, opredeliti višino že vloženih sredstev v projekt); pomen projekta za Občino Videm; pomembnost projekta v javnem dogajanju, pri popularizaciji spomenika, njegovi javni dostopnosti. 6. Prednostni razpisni kriteriji Prednostno bodo obravnavani projekti: glede na stopnjo zaščitenosti spomenika ali objekta; glede na pomen spomenika v Občini Videm; projekti, ki jih že financira Ministrstvo za kulturo. 7. Uporaba kriterijev Strokovna komisija bo glede na izpolnjevanje kriterijev razpisa ocenila kvaliteto predlaganih del, izločila morebitna dela, ki niso v skladu z razpisanim področjem, in predlagala višino sofinanciranja. 8. Okvirna vrednost Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za tekoče vzdrževanje kulturnih spomenikov, znaša 2.295 . 9. Obdobje za porabo sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena do konca meseca novembra 2007. 10. Razpisni rok Razpis se prične 14. 6. 2007 in traja do 4. 7. 2007. 7 7. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavni obrazec. Predlagatelj mora ob prijavi na razpis priložiti naslednjo dokumentacijo: v celoti izpolnjen prijavni obrazec; dokazilo o lastništvu - zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev; predračun predvidenih del. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo v sprejemni pisarni Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, pri Brigiti Polanec. 12. Oddaja in dostava vlog Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Če prijavitelj prijavlja več projektov, mora vsak projekt poslati v ločeni kuverti in za vsak projekt predložiti popolno razpisno dokumentacijo, v nasprotnem bo komisija za odpiranje ponudb izločila prispele prijave. Predloge s prilogami predlagatelji oddajo na sedežu Občine Videm ali na naslov OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU, najkasneje do 4. 7. 2007. Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na katerih mora biti podana oznaka: -NE ODPIRAJ »PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA TEKOČE VZDRŽEVANJE KULTURNIH SPOMENIKOV V LETU 2007« in - naziv predlagatelja. - Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 4. 7. 2007 oz. do tega dne ni bila predložena na vložišču Občine Videm. - Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisna dokumentacija in so naštete pod točko 1 1. - Dopolnjevanje vlog je možno le v razpisnem roku z nujno oznako, na katero vlogo se dopolnitev nanaša. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. Občina Videm bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: ki jih ni vložila upravičena oseba; prepozne vloge in prepozne dopolnitve vlog; vloge, ki so nepopolne. Občina Videm lahko javni razpis po svoji prosti presoji brez kakršnih koli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev. 13. Dodatne informacije Dodatne informacije lahko dobite v sprejemni pisarni Občine Videm, pri Brigiti Polanec, ali na telefon 02 761 94 00. 14. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru Občina bo predlagatelje obvestila o rezultatih javnega razpisa. Številka: 620-1740/07-00 Datum: 5. 6. 2007 RAZPIS Za tekmovanje za najlepSe urejen dom v Občini Videm pod naslovom Uredimo naše podeželje Z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in da bi ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos že desetič izvedli ocenjevanje najlepše urejenih domov v Občini Videm. Izbrali bomo najlepše urejen dom, najlepše urejeno kmetijo, najlepše urejen poslovni objekt in podelili priznanja za ohranjanje kulturne dediščine. Prijave za tekmovanje najlepše urejenih domov, kmetij in poslovnih objektov pošljejo Krajevne skupnosti in turistična društva v Občini Videm na naslov: OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU. Rok za prijavo je 5. julij 2007, komisija bo obiskala vse prijavljene domove do 26. julija. Pri ocenjevanju bodo upoštevana naslednja merila: 1. Urejenost doma in okolice s cvetjem in zelenjem • krajini in svojevrstnosti arhitekture doma prilagojena ureditev zelenja, • izkoriščanje danih možnosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni čas, • ohranjanje krajevne tipike pri urejanju okolja (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla). 2. Kakovost arhitekture • glede arhitekturnih rešitev; pri starejših obnovljenih domačijah ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in tistih značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko in naselbinsko razpoznavnost; arhitektura nove stavbe se mora vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali ali prostorske ter likovne rešitve pa naj bi bile usklajene z lokalno in regionalno tipiko itd. Organizacijski odbor Župan Občine Videm Friderik BRAČIČ 8. Občina Videm, TD Klopotec Leskovec v Halozah, Aktiv žena Leskovec, KGZS zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba objavljata Novi uspehi folklornega društva »rožmarin« Polena FD »Rožmarin« Dolena je v letošnjem letu nanizalo že vrsto aktivnosti in tudi uspehov, je pred kratkim sporočila predsednica društva Slavica Petrovič in k temu dodala, da so v društvu zelo ponosni, tako na odraslo kot tudi na otroško folklorno skupino, ki se je uvrstila celo na državno srečanje. Zelo aktivne so bile članice aktiva žena vse od velikonočnih praznikov naprej, ko so izdelovale velikonočne zajčke in prav posebne kokoši, v dneh razstave Dobrote slovenskih kmetij pa so s svojimi pekovskimi dobrotami sodelovale tudi na Kamini stojnici. Odrasla folklorna skupina iz Dolene se je udeležila medobčinskega srečanja folklornih skupin, ki je letos potekalo na glavnem odru Članice aktiva Dolena so poleg velikonočnih zajčkov izdelovale tudi prav posebne kokoši. Foto: Petrovič Otroška FS »Rožmarin« je pod vodstvom Aleksandre Petrovič dosegla izjemen uspeh in se uvrstila na državno srečanje, ki pa je že bilo v Lendavi. prireditve in razstave Dobrote slovenskih kmetij, kar je za skupino spet velik uspeh, pravi Petrovičeva, ki ob tem ne skriva zadovoljstva prav vseh članov društva. Zelo pridna pa je bila tudi otroška folklorna skupina pod vodstvom Aleksandre Petrovič, ki se je letos uvrstila na državno srečanje otroških folklornih skupin RINGA RAJA 2007, 26. maja pa so najmlajši iz FD »Rožmarin« že nastopi- li na srečanju v Lendavi. Na srečanju so se predstavili s spletom Voščimo za debelo repo, strokovna ocenjevalka otroških FS Malči Možina pa jih je izmed okrog 200 skupin za državno srečanje izbrala le 10, med njimi tudi Dolenčane, kar jim mnogi tudi privoščijo, vsi skupaj pa jim lahko le čestitamo za tako odličen uspeh. TM Vidovski zvon Osrednji praznik v naši župniji je praznik sv. Vida, ki je zavetnik župnije, župnijske cerkve in minoritskega samostana. Sv. Vid goduje 15. junija, slovesno pa ga obhajamo na vidovsko nedeljo, 17. junija. Slovesno mašo ob 10. uri bo vodil msgr. Tone Pačnik, nekdanji misijonar, sedaj župnik v Kidričevem. Po maši bo pri cerkvi družabno srečanje, ki ga bodo popestrile različne pevske in folklorne skupine. Tako je tudi prav, saj je to osrednji praznik za župnijo in celotno občino Videni. Kaj je novega v naši župniji? V petek, 11. maja, je bilo srečanje zakonskih skupin dekanij Ptuj in Zavrč. Zbralo se je okrog 130 udeležencev. Odmevno predavanje je imel dr. Jože Ramovš, ki je voditelj družinskega inštituta dr. Antona Trstenjaka v Ljubljani. Dekanijska Karitas Ptuj - Zavrč vsako leto izbere Videm za kraj srečanja ob koncu pastoralnega leta. Srečanje je bilo 20. maja 2007. Na misijonsko nedeljo, 21. oktobra 2007, bo pri nas nadškofijsko srečanje, ki ga bo vodil škof. Udeležili se ga bodo tisti misijonarji, ki bodo v tem času doma. Pravijo, da je v Vidmu lepo. Tega prepričanja jim ne smemo pokvariti, zato bomo povabili Utrinek s praznovanja na Vidovo nedeljo. Foto: TM vse ljudi dobre volje k sodelovanju. Mnoge zanima, kako je z našimi gradbenimi načrti. Za gradbena dela v cerkvi pridobivamo dovoljenja. Upamo, da bomo letos končali papirnato »vojno«. ŽPS je potrdil odločitev, da z ogrevanjem cerkve na Selih in v župnijski cerkvi začnemo že letos. Na vidovsko nedeljo smo v župnijski cerkvi pridobil novo ozvočenje. Hvala vsem sponzorjem. Vsem župljanom in občanom želimo lepo praznovanje praznika sv. Vida. Vsem nam pa vidovska zvona oznanjata: Majhna sva vidovska zvonova, a vedno je najina pesem nova: ljudje, ljubite svoj kraj, da vsi imeli bomo raj. Prepir, zavist, »špetir« naj gredo drugam, spoštovanje, dobrota, ljubezen naj pridejo k nam. Vrednote človeške, družinske vsi spoštujmo in življenja pravega se vsi radujmo. p. Tarzicij Kolenko V cerkvi sv. Vida nastopil Koroški oktet v spomin na našega rojaka Albina Krajnca S pesmijo, ki jo je imel najraje, so se 10. junija pri nedeljski maši v cerkvi sv. Vida spomnili na lani umrlega Albina Krajnca, našega rojaka, ki pa je večino življenja preživel na Koroškem. V videmski cerkvi so mu v spomin zapeli pevci Koroškega okteta, ob tem pa se spomnili na davno leto 1961, ko je bil oktet ustanovljen, med soustanovitelji pa je bil tudi Albin Krajnc, znani kulturni delavec, skladatelj, član več zborov, spoštovani zborovodja in avtor okoli 160 pesmi. Edvard Osojnik, član Koroškega okteta, je Videmčanom na kratko predstavil zasedbo, oktet, ki deluje v KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem, in letos so stari že 47 let. Zadnja njihova zgoščenka nosi naslov Mojcej, sicer pa veliko nastopajo in so zelo delavni skupaj s svojo pevovodkinjo Tanjo Krivec, je bilo tudi razbrati iz kratke predstavitve. Edvard Osojnik pa se je z nekaj ganljivimi besedami dotaknil tudi njihovega dolgoletnega pevskega prijatelja, Albina Krajnca, o njem pa povedal, da je gorel za domovino, za Koroško, za slovensko pesem, rad se je spominjal svojih rodnih Varej, bil je ponosen na svoje ljudi, sorodnike in prijatelje. A nekaj pa je bilo pri Albinu Krajncu vendarle posebno, je dodal Osojnik, obdržal je svoj dialekt, nikoli se ni naučil govoriti po koroško in s tem je dokazal, da je ostal zvest svojim krajem in narečju. Pevci Koroškega okteta pa si bili njegovi prijatelji, ponosni so na njegove pesmi, mnoge od njih so tudi v njihovem repertoarju, izredno so ga in ga še spoštujejo in cenijo, danes pa se ga spominjajo s pesmijo in prav to so z velikim veseljem podarili tudi njegovim rojakom v videmski fari. Za ta nastop pa so se posebej zahvalili Albinovi ženi Darinki in nečakinji Vidi, ki je bila pravzaprav odgovorna za nedeljski nastop v Vidmu, za njen trud pa so se ji pevci zahvalili prav s pesmijo. Pevcem s Koroške so se za odličen nastop in za nekaj pesmi Albina Krajnca z aplavzom zahvalili zbrani poslušalci in gledalci v cerkvi sv. Vida, posebno zahvalo pa je izrazil tudi farni župnik pater Tarzicij Kolenko, ki je v zahvali med drugim dejal, da je bil to izreden nastop, v katerem smo spoznali rojaka Albina Krajnca in nekaj njegovih pesmi. TM Folka: Pevcem s Koroške (od leve, ob njih je pater Tarzicij Kolenko, so člani Koroškega okteta: Mirko Gerdej, Jože Plohl, Marjan Obretan, Stanko Gorenšek, Florjan FTovnik, Marjan Dirntiš, Bogdan Mandl in Edvard Osojnik/ se je za nastop v Vidmu posebej zahvalil tudi farni župnik. Foto: TM Strela na Rogaški (Donački) gori v letu 1741 usodna za romarje (planince) iz Vidma pri Ptuju Da je Donačka gora nekaj izrednega, ni potrebno posebej dokazovati. Z njo so imeli opravka že Kelti, saj so na vrhu postavljali svetišča, nanjo pa so se pozneje vzpenjati tudi Rimljani in Slovani. Rimljani so imenovali današnjo Donačko goro Mons Claudius (Klavdijeva gora), Resenik pa Minor Mons Claudius (Manjša Klavdijeva gora). Slovenci pa so Donačko goro dolgo imenovali Rogaška gora (po rogatem vrhu). V novejšem času pa ji mnogi pravijo tudi štajerski (haloški) Triglav, ki je visok sicer samo 883 metrov, je pa zelo podoben Triglavu. Z vrha gore je čudoviti razgled. Ob čistem in jasnem vremenu se vidi celo Blatno jezero na Madžarskem. Prav zaradi tega je ta gora tudi danes tako vabljiva. Ime Donačka gora je dobila po znameniti cerkvici svetega Donata, ki je nekoč stala na najvišjem sredinskem delu gore. Leto gradnje cerkvice na samem vrhu ni znano. Predvidevamo pa. lahko, da je bila zgrajena ob koncu 17. oziroma v začetku 18. stoletja. S to cerkvico na vrhu Rogaške, danes Donačke gore, je usodno povezano božje ljudstvo župnije sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. Poglejmo, kaj o tem pišejo zanesljivi viri. Prve zapise o cerkvi sv. Donata najdemo v knjigi umrlih (Zv. I., str. 56) nadžupni-je Rogatec in v knjigi umrlih župnije sv. Vida (1718-1758, 6. avgusta 1741). V teh dveh knjigah so zapisana imena romarjev iz župnije sv. Vida pri Ptuju, žrtev strele 6. avgusta 1741. Od 59 umrlih so jih 28 pokopali pri sv. Juriju (pod Donačko goro), 28 v Žetalah, 3 pa v domači župniji. Tudi v vizitacijskem zapisniku gori-škega nadškofa Karla Mihaela Attemsa je omenjen ta dogodek. 3. avgusta 1756: -/.../je bila vizitirana cerkev sv. Donata na visoki gori. Je pod upravo Rogaškega gospostva. Ni posvečena, glavni oltar je sv. Donata, drugi sv. Antona Padovan-skega, tretji sv. Izidorja. Večina faranov zahteva, da se ta cerkev opusti ali poruši in da se jim dovoli zgraditi novo v čast istega svetnika na vznožju gore. Ta namreč leži na samem vrhu gore in je izpostavljena najmočnejšim nevihtam, kar je bilo dokazano. Precej ljudi, ki so se vzpenjali zaradi romanja na to goro, je umrlo zadetih od strel. Posebej je treba omeniti usoden primer, ki se je zgodil pred približno 18 leti (op. p. 1741). Kaplan iz župnije sv. Vida je na sam praznik sv. Donata, tj. 6. avgusta, pripeljal sem procesijo; malo pred službo božjo je pridrvela črna in strahotna nevihta, tedaj je strela udarila v cerkev in pobila 57 (op. p. 59) oseb. Tako je bila cerkev polna trupel, ostali so od strahu prestrašeni odhiteli domov. Duhovnik, sam, kije ostal izven cerkve, ni bil zadet od strele Z../ In tako je bila dovoljena premestitev cerkve, ko je gospod župnik s svojimi duhovniki zvedel, kar so farani zahtevali.« V zvezi z omenjenimi dogodki je zanimiv tudi Hacquetov potopis iz leta 1780, v katerem opisuje Donačko goro takole: Sedaj sem prispel do apnenaste gore /.../; prebivalci so ji nadeli ime po sv. Donatu. Tega svetnika častijo tukajšnji prebivalci kot zaščitnika zoper nevihte in zato so tudi njemu na čast zgradili na vrhu gore cerkev Z. .Z Ker pa v tej deželi nikoli ne gradijo cerkve brez stolpa, kije opremljen z železnim križem, tega niso opustili tudi tu. Dobri ljudje niso vedeli, do so zgradili strelni vod brez odvoda in takoj prvo leto je grom krepko udaril in stavba je bila zelo poškodovana Z. .Z, škodo so popravili večkrat Z.../, strela je udarjala vedno znova, celo nekaj osebje prišlo ob življenje. Čeprav bi bili morali spoznati, da ni Donat nič boljši ko kdo drugi, da bi jih rešil zla, pa so sedaj prebivalci kljub temu postavili cerkev ob vznožju gore.« To je sedaj ta druga cerkev, o kateri govori legenda, da je postavljena prav tam, kjer se je ob tisti hudi nesreči zvon Z p ■ ■ Z-i /j/ \ C G 4 Vtftfi&ti-1 ^rr fes, r %£- v. vr— ’ -----p- */; * t? .. sj Z’.. V