Štev. 28. Leto LXiV. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse pošli j atve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. if LlublJanl, 10. iuliia 1924. Poštnina peacana v gotovini. USKI MARIS Glasilo Udruienja Jugosl. Učiteljstva - Poverjeništvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za ¡nožem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov.UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Četrta pokrajinska skupščina Poverjeništva UJU dne 8. in 9. julija 1924. Tajniško poročilo o Ljubljana v Krškem delovanju UJU poverjeništvo Ljubljana od 8. julija 1923 do 8. julija 1924. Poročal strokovni tajnik tov. Rudolf Dostai. Po enoletnem organizačnem delu stopa danes vodstvo UJU poverjeništvo Ljubljana pred delegacijo okrajnih društev. da ji položi račun o svojem enoletnem poslovanju, da ji poda pojasnila o vseh važnejših stanovskih dogodkih in pojavih. Letos je to na starodavnih, zgodovinskih tleh v Krškem, kjer je tekla dne 5. februarja 1573 kri naših pradedov v borbi za najbolj primitivna človeška prava, dragocena kri naših slovenskih pradedov v borbi z nemškimi in ogrskimi plemiči in graščaki, ki so do smrti mučili ubogo takratno slovensko rajo. Na to prelito kri pa smo danes ponosni, saj jasno kaže, da se v potomcih onih mu-čenikov ne pretaka nikaka »robska k r i«, temveč ponosna kri zavednih Ju-goslovenov, istih dolžnosti, istih pravic. Teh nalog se mora jasno zavedati vsak, kdor ljubi islkreno skupno našo državo in mu je prvi in najsvetejši ukaz: sreča, moč in blagostanje domovine! Materijalne zadeve. Po dolgem oklevanju, obotavljanju, pričakovanju in obupavanju, je bil dne 24. julija 1. 1. sprejet činovniški zakon, z veljavnostjo od dne 1. septembra in z materijalno veljavnostjo od dne 1. oktobra. Zakonu je nato sledila Uredba o razvrstitvi in v zvezi s tem prevedba vsega činovništva. Kaj pomeni činovniški zakon za naš stan, bi bilo povsem odveč zopet iznova poudarjati ter iznašati ponovno ves historijat tega vprašanja. Toda naj mi bo dovoljeno, da se vsaj nekoliko ozrem na delo naše organizacije v tem pogledu. Glede dela za činovniški zakon ste spremljali naše delovanje dovolj v našem stanovskem glasilu. Pa tudi pozneje, ko se je doznalo za Uredbo o razvrstitvi uradništva po novem činov-niškem zakonu in (ko se je dognalo, da se nameravajo draginjske doklade znižati, je naša organizacija takoj započela akcijo v tem pogledu. Bilo je takrat mnogo nezadovoljstva, kakor povsod v državi in v vseh raznih stanovih, tako tudi v naši pokrajini in v našem stanu. Padale so ostre besede, rezke resolucije. A vodstvo naše organizacije je bilo mirno, bilo si je v svesti važnega, odgovornega trenutka, bilo si je v svesti težke dalekosežne naloge. Bila je doba, ko se je reklo ohraniti mirno kri in hladno glavo. V tem času smo bili v neprestanem kontaktu z Beogradom. Jeseni se je vršila ona, rekel bi, zgodovinska seja glavnega odbora, kjer so se formulirale končne naše resolucije in zahteve. S ponosom lahko trdimo, da je bil oni znani decemberski memorandum izmed vseh najbolj točno in izčrpno izdelan elaborat, ki ga je predložila slovenska delegacija glavnemu odboru. Talkrat so na oni seji padle celo zahteve po I. kategoriji, končni rezultat je bil II. kategorija, 1. grupa. Slep bi moral biti dotični. kdor bi mislil, da je ta uspeh sam ob sebi umeven, da se je ustreglo samo in edino radi upravičenih zahtev našega stanu, kajti vsi smo si v svesti. da je to zasluga UJU, ki združuje v državi nad 10.000 učiteljstva na temelju narodnega in državnega edinstva. Velike zasluge si je v tem pogledu pridobil tudi osebno predsednik UJU tov. Milutin Stankovič, ki se je neumorno prizadeval. da pridobi našemu stanu čim več materijalnih pravic in ugodnosti. Ostane pa v materijalnem položaju še vedno več odprtih, nerešenih vprašanj. Rešiti je še vprašanje draginjskih doklad z državnimi uradniki poročenih učiteljic, ki so obdržale kljub izrecnim obljubam finančnega ministra tudi v novi uredbi polovične draginjske doklade. Naša organizacija, kakor tudi ostale uradniške organizacije so storile nedvomno svojo popolno dolžnost. Pri vsaki dani priliki smo opozarjali, kazali na krivičnost te določbe, žal, doslej zastonj. Trdno se nadejamo, da se v bližnji bodočnosti tudi ta obstoječa krivica popravi. Določiti je nadalje še doklade po čl. 40. čin. zakona šolslkim voditeljem, srezkim nadzornikom ter učiteljstvu v obmejnem in težjem službenem ozemlju. Po čl. 37. čin. zakona bo treba določiti povečano stanarino za mesta, industrijske in obmejne kraje. Člen 112. bo moral točno opredeliti glede brezplačnega lečenja. Člen 137. je še vedno odprt radi skrajšanega službenega roka: glede vojnih let, učiteljstva na obmejnem in težjem službenem ozemlju in enorazredni-cah, kolikor jih še obstoja, nadalje glede učiteljstva na špecijalnih šolah za abnormalno deco. Tudi naših bednikov. upokojencev ne smemo pozabiti, zlasti onih, ki še vedno prejemajo kronske penzije. Predvsem pa se hočemo boriti za izplačilo diference od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924, ki nam gre po jasnih, nedvomnih določbah činovniškega zakona. Ako nam vlada tega skupnega zneska ne more izplačati v enem roku, naj išče in najde sama način in obliko, kako pridemo do tega postavno nam pripadajočega izplačila. Pri vseh teh nerešenih in še vedno odprtih vprašanjih pa ne smemo pozabiti na neprecenljive pridobitve in uspehe, ki smo jih dosegli s to novo uvrstitvijo, v primeri z našim materijalnim položajem pred prevratom. Zato bodi predvsem naša skrb, da si ohranimo pribor-jeno pozicijo tudi za bodočnost. Notranje organizacijsko poslovanje. Naše poverjeništvo je štelo v preteklem poslovnem letu v 32 okrajnih društvih 2486 članov. To članstvo, razdeljeno na posamezna okrajna društva, izkazuje nastopni pregled: 1. Brežiško-sevniško 67 69 2. Celjsko 132 133 3. Črnomeljsko 69 71 4. Gornjegrajsko 30 28 5. Kamniško 78 73 6. Kočevsko 66 74 7. Konjiško 53 57 8. Kozjansko 28 28 9. Kranjsko 110 108 10. Krško 116 106 11. Laško 101 103 12. Svetolenartsko 42 43 13. Dolnje-lendavsko 40 48 14. Logaško 76 72 15. Litijsko 77 81 16. Ljubi janslko 183 187 17. Ljubljansko-okoliško 128 157 18. Ljutomersko 68 61 19. Marenberško 32 36 20. Mariborsko 122 121 21. Mariborsko-okoliško 113 114 22. Mežiško 43 40 23. Novomeško 82 76 24. Ormoško 55 50 25. Mursko-Soboško 86 94 26. Ptujsko 137 131 27. Radovljiško 96 101 28. Savinjsko 33 34 29. Slovenjehistriško 51 55 30. Slovenjgraško 32 32 31. Šmarsfco-rogaško 66 64 32. Šoštanjsko 34 37 Skupaj . 2446 2486 Število letošnjega članstva izkazuje proti lanskemu prirastek 40 članov. Širši sosvet je imel 2 seji: eno v Ptuju o priliki pokrajinske Skupščine, drugo 17. aprila v Celju. Ožji sosvet je reševal tekoče zadeve v 4 sejah. Poročila o teh sejah so bila objavljena sproti v našem stanovskem glasilu. Vložni zapisnik šteje nad 600 številk: tu seveda niso všteti mnogobrojni dopisi in rešitve predsedstva, uredništva stanovskega lista in strokovnega tajništva. Delovanje okrajnih društev. Okrajna društva naj imajo predvsem namen poglabljanja stanovskega čuta, informativnega stanovskega gibanja in naloge samoizobraževanja. Vsako okrajno društvo bodi žarišče kulturnega delovanja svojega okraja. Pri zborovanjih naj se mnogo goji debata. Vanjo naj se uvaja mlajši naraščaj potom predsednika. Predavanja naj bodo predvsem sta-novsko-strolkovna, nič ne bo škodilo tudi starejšemu članstvu, ako je predavanje na 1. zborovanju vsakega novega šolskega leta o naši organizaciji, na podlagi pravil in poslovnika in o naših gospodarskih podjetjih. Predsedniki in šolski voditelji naj uvajajo novince potom stanov-sko-strolkovne knjižnice. Sploh naj uvajajo starejši mlajše z dobrim vzgledom v naš organizačni pokret. Predsednik pa bodi duša društva. Za bodočnost bo treba zopet uvesti redna mesečna, po možnosti celodnevna zborovanja, doslej je bilo to iz težkih materijalnih razlogov umljivo. Treba bo misliti na prireditev počitniških socijalno-izobraževalnih tečajev, doslej so bili radi slabega gmotnega stanja nemogoči. Snujejo naj se krožki, ne samo v društvih, temveč tudi v posameznih krajih, na večrazrednicah;. Neod rešena domovina. Mučeniški klici prihajajo iz zasedenega ozemlja, kjer še vrši nad našimi brati nečuveno nasilje. Obupni klici, ki jih dobivamo z ene strani, nam vzbujajo plamteč protest proti brezprimernemu zatiranju primorskih Jugoslovenov, ki spominja na nečloveško zatiranje Armencev. Dvigamo svoj glas proti zatiranju najbolj primitivnih človeških, narodnih in državljanskih pravic. Opozarjamo predvsem vlado, nadalje vse merodajne činitelje, stanovske in kulturne bratske slovanske organizacije v naši državi in zunanje, zlasti čehoslovaške, ki ž njimi utriplje eno skupno slovansko srce, polje po žilah ena enotna staroslovanska kri, da čutijo z nami, da se skupno z nami zainteresirajo za veliko bol in neizmerno trpljenje nad pol milijona zasužnjenih naših bratov, da bo vendar enlkrat telesnemu, duševnemu in gospodarskemu ubijanju jugoslovenskega življa tako primorskih kot koroških naših jugosloven-sikih bratov konec. V tej zvezi poživljamo naše članstvo k intenzivn.emu aktivnemu sodelovanju pri naših naprednih narodnih institucijah, predvsem pri Sokolu in Orjuni. Naše narodno prosvetno delo. Danes, ko vidimo še na vseh poljih in v vseh panogah žalostne povojne posledice, potrebuje naš narod bolj kakor kdaj prej prave, čiste kulture, ki naj ga dvigne moralno in gospodarsko. Vsi želimo, da postani naš narod kulturno visoko stoječ, da bo črpal iz globin svoje srčne naobrazbe in iz sile svojega razuma odbojno moč proti kulturno višje stoječim sosednim državam. Kdorkoli iz- vršuje to narodno-prosvetno delo, ta ljubi svoj rod nesebično in ustvarja ljudstvu najtrdnejše dobrine, ki mu jih ne more dati nobeno drugo bogastvo. Darovati moramo svojemu narodu — predvsem mladini — vse sile svojega razuma in srca. vse velike izkušnje življenja. Ta oltar daritve bo ožarel v svetlih plamenih, srca bodo vzplamtela v živi ljubezni do mladine, do naroda. Pred očmi nam mora biti končni smoter: vzgoja nove generacije. V tem zmislu in delovanju imamo zaznamovati lepe uspehe v preteklem poslovnem letu naše organizacije, četudi še ni dosežen popolen razmah. »Šolski oder« pridno deluje, # število predavanj splošno prosvetnega značaja se dviga. Pri ljudskih univerzah: na Jesenicah, .v Koroški Beli, v Celju, pridno sodeluje naše članstvo. Ne smemo pozabiti na pevske zbore naših učiteljiščnikov v Ljubljani in v Mariboru, ki prirejajo dobro uspele turneje in koncerte. Našemu članstvu toplo priporočamo vodstvo in sodelovanje pri mladinslkih in javnih ljudskih knjižnicah, nadalje prirejanje gospodarskih ter večernih in nedeljskih poučnih tečajev, predvsem za šoli odraslo mladino. Z naročanjem in odkupom »Šolskega odra« in »Stanovsko strokovne knjižnice« naj se omogoči izdaja na-daljnih publikacij. »Prosveta« — priloga »Učiteljskemu Tovarišu«, ki se je ustanovila po inicija-tivi marljivega našega urednika tovariša Ivana Dimnika, bodi verno ogledalo našega prosvetnega dela. V to svrho treba točnih poročil in zbiranja Statistike. Šolska uprava in samouprava. V preteklem letu imamo zaznamo-yati v tem pogledu veliko izpremembo. Že dolgo so se čuli razni glasovi, ali ostani šolska uprava Slovenije skupna ali naj se razdeli, na ljubljansko in mariborsko oblast. Zakon o oblastni razdelitvi daje izrecno možnost, da ostaneta dve ali več Oblasti v prosvetnem oziru lahko združeni. Naša organizacija je ponovno zavzela svoje stališče, naj ostaneta obe oblasti v prosvetnem oziru lahko združeni in to najmanj do ustvaritve novega šolskega zakona. Zadnjič se je to zgodilo na seji širjega sosveta dne 17. aprila t. 1. v Celju. Pred očmi so nam bili splošni interesi učiteljstva, nacijo-nalni in organizačni. predvsem pa legalno zastopstvo našega stanu v višjem šolskem svetu. Naši protesti in želja, da ostani višji šolski svet v svoji stari funkciji najmanj do enotnega novega osnovno - šolskega zakona, so bili brezuspešni. To se ni zgodilo deloma po krivdi enostranskih informatorjev v ministrstvu prosvete, deloma po separatističnih težnjah na drugi strani in tako stojimo danes pred izvršenim dejstvom, da sta obe oblasti v prosvetnem oziru stvarno ločeni, kar ima konsekventno posledico: prestanek furik-cijoniranja višjega šolskega sveta. Kaj to pomeni, občuti in bo občutilo učiteljstvo tako mariborske kot ljubljanske oblasti samo na sebi, ko nima več nobenega svojega legalnega zastopnika v prosvetni upravi. In to bo trajalo vse do novega šolskega zakona, katerega ustvaritev je še v daljni megleni bodočnosti. V zvezi s tem je bila in bo naša kar-dinalna zahteva: šolska samouprava oziroma ločitev šolske uprave od politične. Prosvetni upravi naj načeluje šolnik-de-legat, ki naj kot strokovnjak odloča o šolskih vprašanjih, ne pa politični šef oblasti, ki ne pozna ustroja in bistva šolstva. Pripominjamo, da predvideva tako ločitev tudi dr. Radojevičev osnovnošolski zakonski načrt. Važnejši dogodki. Ne moremo mimo velikega organi-začnega dogodka, ki se je vršil dne 5. junija in 7. avgusta pr. 1. v Ljubljani, to je bil II. kongres UJU. Bili so veličastni dnevi, ki jih ne bomo tako kmalu pozabili. Še dolgo nam bo odmeval v dušah narodni in stanovski ponos, ki je prišel do impozantnega izraza in manifestacije ob prisotnosti 4000 učiteljstva države, pripadnikov ene ideje, narodne, državne in stanovske. Dne 10. novembra pr. 1. smo proslavili 50-letnico našega stanovskega in narodnega buditelja, yisjega šolskega nadzornika Engelberta Gangl a. Proslava se je izvršila skromno, kakor je skromen slavijenec sam, zato pa je bila tem bolj prisrčna. Napredno slovensko učiteljstvo mu želi še mnogo zdravih in srečnih let v prid in delamožnost ljubljenemu jugoslovenskemu narodu! Omeniti mi je izdajo koledarja UJU. Bil je to prvi poskus, ustvariti nekako antologijo jugoslovenskega šolstva, naših vzornih pedagogov in pisateljev. Želimo. da ostane pri nadaljnem izdajanju te publikacije v odlični opremi, vzornemu tisku in brezhibni zunanji obliki. Naše članstvo pa opozarjamo, da pridno sega tudi vi bodoče po tej izdaji in se tako seznanja z delovanjem srbo - hrvatskega šolstva. Ne moremo prezreti postavljenja našega novega šefa na čelo prosvetni upravi, g. ministra Svetozarja P r l-b i č e v i e a . iki je, sam učiteljev sin, ponovno posvedočil svoje simpatije za učiteljski stan in mu posveča pažnjo pri državni gradbi. Ne zabimo. da je bil prvi, ki je vpoklical učitelje, referente v ministrstvo prosvete in jih je hkrati opozarjal na veliko odgovornost, ki jo prevzamejo pri svojem poslu napram svojim tovarišem. Zajedno je zatrdil, da bo vpoklical v osnovno šolsko upravo učitelje do najvišjega čina. Prelepa je bila proslava vzidanja spominske plošče v rojstno hišo našega odličnega stanovskega voditelja, pisatelja in vzor-Jugosllovena pok. D.a v o r i -na Trstenjaka na binkoštni ponedeljek na Krčevinah pri Ormožu. Bila je stanovska in splošna narodna proslava ob veliki udeležbi nad 2000 ljudstva, zlasti priprostega kmetskega naroda. Končno se še spominjamo naših veteranov, v življenskem in stanovskem boju preizkušenih naših stanovskih tovarišev, ki stopajo po dolločbah činovni-škega zakona v pokoj. Še so dočakali vstajenje nekdaj tako zapostavljenega, preganjanega in poniže-vanega našega stanu. Dočakali so tudi pridobitev materijalnih dobrin, za kar so se trajno borili vse dni svojega aktivnega službovanja in so končno priborili današnje uspehe. Želimo jim miren službeni pokoj, toda z iskreno željo, da ostanejo v našem stanovskem delu še nadalje aktivni naši tovariši do skrajnih mej delamožnosti kot vzgled in pobuda mlajši generaciji! * Končujem s pozivom na vztrajno neumorno delo vseh okrajnih društev, vsakega posameznega člana UJU. Ne samo govoriti, ne samo trkati se na prsa o veličastni sili stanovske misli, temveč delati za njo in z deilom ji pridobivati temelj in ugled. Edino vztrajno in konse-kventno delo bo spasilo našo državo, ineoslovenski narod in naš stan! A. LUNAČEK. Št. Rupert: V boj za odpravo krivic in dosego pravic šolskim voditeljem! (Konec.) 12. Ker krajni šolski sveti na deželi za to slabo ali celo nič ne skrbe in po-edini — kakor n. pr. šentrupertski — celo nasprotujejo nestrankarskemu, objektivnemu, le za šolo in njen napredek skrbečemu šolskemu voditelju, se mora ta boriti s krajnim šolskim svetom za vsako mrvico pod 6. do 11. navedenih in drugih potrebščin * ter opravljati tudi posle, ki so po zakonu odmerjeni krajnim šolskim svetom (ad 2., 4., 13., 17. itd.). 13. Skrbeti za reden šolski obisk, obravnavati šolske zamude — ker krajni šolski sveti tudi to ne vrše — siliti zanikarne roditelje in brezvestne gospodarje, da pošiljajo deco v šolo. potrpežljivo prenašati nevoljo. jezo in nasproto- * Strankarstvo se je pogubonosno razpaslo in mnogi krajni šolski sveti (in tudi županstva) so liki filialke. agenture zdaj te. zdaj one politične stranke z geslom: Kdor ni z nami, je proti nam. In če šolski voditelj brž in pravočasno ne obrne plašča in ne preskoči v vladajočo stranko, če ostane nepristranski in neodvisen mož - značaj — in tak mora biti — tedaj se mu nasprotuje in se mu, t. j. šoli se ne dovoli potrebnih sredstev ter se, če ne očito, pa prikrito hujska proti njemu, učiteljstvu, šoli. njenim napravam in uredbam. vanje posvarijenih ali dokaznovanih strank. 14. Voditi lokalne učiteljske konference in skrbeti za njih uspeh. 15. Voditi ves pouk in podrejeno učiteljstvo, mu svetovati, ga ščititi, hos-pitirati, ocenjevati... slkrbeti za ugled šole in učiteljstva... za vse je odgovoren šolski vodja. 16. Zastopati mora šolo, učiteljstvo, šolsko mladino napram oblastim in staršem, ki prihajajo z raznimi, dostikrat si nasprotujočimi in tudi protizakonitimi zahtevami, ki so mnogokrat vse prej kot vljudna. Šolski vodja je tarča vseh in za vse! Ni lahka naloga voditi čolni-ček po valovju razburkanih strastij. 17. Naj se vrši pri šoli to ali ono delo. naj pride zidar, tesar, krovec, mizar, pečar, steklar, ključavničar, drvar, dimnikar, čistilec greznice itd.,* šolski voditelj mora biti poleg, dajati navodila, pojasnila ali celo sam poprijemati. sicer je delo slabo izvršeno ali celo v škodo. 18. Mnogi se vse leto trudimo in kvarimo obleke na šolskem vrtu, še posebno smo zaposleni za uspevajočo, ljudstvu, a ne šolskemu voditelju korist * Ob brezbrižnosti mnogih krajnih šolskih svetov jih mora vsled neodložljive nujnosti klicati šolski vodja in jih plaičevati, a se mora potem zopet boriti za povračilo takih neizogibnih izdatkov. LISTEK. Poletna pesem. t tovarišu Luki Albrehtu. Luka — korenina naša, pozdravljen! Ali veš kako se pozdravljajo prijatelji in tovariši? Iskreno in možato si stisnejo roko. Tebi je ne moremo več! Mrzla je tvoja roka, onemele so ti ustnice, iztrepetalo srce ... Pozdravljen to-variš-trpin! Čudna, pretrnjeva je bila tvoja pot. Kdo ne pozna temnih kačurslkih potov, kdo ne čuti živo v svojem srcu ostrih kamenov, ki sekajo nogo slovenskim Ka-čurjem? — Ti Luka si jih sam najbolj poznal. Globoke črte ti je dahnila v čelo, temne sence v obraz, grenke luči v oči. Pozdravljen tovariš Luka med nami, pozdravljen naš sotrpin! — Popisan je list tvojega življenja, dodelana steza tvojih dni. Dolga in grenka je bila. 34 let — 34 postaj Kačurjevega križevega pota. Tvo- jih 34 službenih let! — Mladost, sila moč — po 34. letih starost, betežnost, slabost. To je zgodba Kačurja Albrehta — kratka, a dovolj obsežna za onega, ki pojmuje vso globino Kačurskega bitja in žitja. Sveta Ana. pričetek tvojega dela, pričetek tvojih bolečin. Sv. Ana blesti pod Ljubelom, mehka in trda. solnčna in senčna. 24 let ti je mehčala dušo, 24 let jačila srce. Z očetovsko živahnostjo si vzgajal otroke, s srčno dobroto in ljubeznivostjo si jim plemenitil srca, vsem si bil učitelj — otroku in možu, drobni deklici in zasanjanemu dekliču. Dolgo si živel in dolgo trpel med njimi. Sv. Ana te ni pozabila in nisi je pozabil ti. Vedno je hodila s teboj, misli si ji pošiljal, pozdrave izročal1. Podgorje — Cerklje! Golgota tvojega srca. Deset dolgih, trudapolnih let. Delal si, trpel, molčal, dodelal in umrl. Ni bilo dovolj dela v šoli, posegel si globeje, čisto v osrčje si-rotnih in bednih je stopilo tvoje srce. Ko je divjala vojna furija preko zemlje in so nam umirali bratje širom domovine, si objemal s svojo človekoljubnostjo bedne donašajočo drevesnico, ki je za šolsko mladino najvažnejše učilo za kmetijski pouk. Med tem ko se morejo razredni-ki(-ice) po končanem pouku z izpreho-dom oddahniti, nima šolski voditelj-vrt-nar ves pomladanski in poletni čas niti urice odmora in ker vrši tudi pouk v svojem razredu, mora za pisarniške posle žrtvovati pozne nočne ure. Šolski vodja-vrtnar poučuje staro in mlado v vrtnarstvu, nekatere za to sposobne v čebelarstvu in drugih panogah kmetijstva. 19. Večinoma je šolski voditelj duša narodno-obrambnega in prosvetnega delovanja, protiutež ruvarjev edinstva države, ki zastrupljajo ljudstvo z nestrpnostjo ali celo s sovraštvom do po-edinih plemen jugoslovanskega naroda. Žal, da poleg neštetih ovir. ki mu jih stavljajo nasprotniki napredka in nacionalne vzgoje, ne dopuščajo šolskemu vodju materijalne težkoče in pomanjkanje prostega časa večji stik z ljudstvom in zmanjšujejo njegov nacionalno-vzgoj-ni vpliv. 20. Prijetno je učiteljem(-icam)-razrednikoml(-iC!am) med velikimi, božičnimi ali velikonočnimi počitnicami. Ne oporeka se in priznati se mora: potrebni so oddiha. Imajo sicer tudi med počitki zadosti posla s pripravo za nadalj-ni pouk, in da ne zaostanejo, ampak napredujejo, se morajo nadalje izobraževati: vendar prosti vseh drugih skrbi polete na dom, po svetu ali pa si izvolijo poljubno delo. Ne tako šolski vodja. Priklenjen je na šolo. Vse polno dela mu nalaga šolsko vodstvo. On nima počitnic! In pravice, ki naj jih ima šolski vodja? — Odgovor nam daje Cankar s svojim »Jernejem« in s »Hlapci«. Sodim, da so s tem zadostno osvetljene dolžnosti, skrbi in delo. s katerimi je obremenjen šolski voditelj. In da jih bo zamogel zmagovati in redno v prospeh šolstva in prosvete vršiti, mu gre za to po vsej pravici primerna nagrada. Ker je povsem upravičena ta zahteva, stavim v imenu vseh šolskih voditeljev v sprejetje sledeči predlog: Prosvetno in finančno ministrstvo, oziroma to odločujoči faktorji naj nemudoma ukrenejo, da se šolskim voditeljem za njih obsežno, težko in odgovornosti polno delovanje prizna in nakaže primerna letna nagrada, ki ima v čl. 40. čin. zakona dobro zakonito podlago. Poverjeništvo »Udruženja Jugoslov-Učiteljstva« v Ljubljani naj pa zastavi vse svoje sile, da se to čim prej izvrši. Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, 15. pr. m. je bila na obrtni šoli razstava risarskih in spisnih del učencev strokovne in obče obrtne nadaljevalne šole. V zadnji številki »Učit. Tov.« si dovoljuje neki posetnik razstave isto objektivno kritizirati. Dovoljujemo si izraziti dvome, da je bila kritika objektivna. Če pa je hotel kritik sodiiti v resnici objektivno, je pač sodil kot nestrokovnjak. — Pretežni del risarske sobe je bil napolnjen le z risbami in prav majhen prostorček je bil odkazan spisniim izdelkom — pravi kritik. S to trditvijo pa dokazuje, da si je razstavo, zlasti spisne izdelke ogledal »le od vrha«. Res je, da bi bilo mogoče zvezkov in spisnih del nametati na cente. Toda odbralo se je le po tri izvode in sestradane, jih bodril, tolažil in pravično delil trd aprovizacijski kruh prose-čim rolkam, sestradanim ustom. Bog je zapisal tiho veliko delo v svojo knjigo, ljudje so gia pozabili. Svet je nehvaležen in ljudje so udarjeni s slepoto, kadar je treba priznati nesebičnost in pravično delo. Med nami si živel 10 let, delal, trpel in umrl. 24. junij, dan tvoje smrti. In ravno ta dlan si določil, da nastopiš pokoj trdo plačanega dela. Počitka in miru si je zaželelo tvoje v trpljenju okopano srce — zahrepenel si po planinah, zaželel si morja. Ničesar nisi več užil, smrt je udušila silo hrepenenja in končala ravno 24. junija tvojo trnjevo pot. Tovariš-trpin Luka. Spomin nase si pustil med nami, tvojo ljubezen do planin, do »rože« in do vesele lepe pesmi. Z vso svojo tiho dušo si objemal to troje in otroška sreča je bila v tebi in v nas. kadar smo v tvoji družbi vriskali na planinah, ljubili rože in drhteli v pesmi. — Hudo mi je. če se domislim, da bodo prihodnji naši izleti v divne gore brez tvojega smeha, brez tvoje dobrovoljnosti. od vsake vaje oziroma naloge. Ako bi pregledal kritik natančno in podrobno le knjigovodstvo, kalkulacijo in spisje (korespondenco) druzega razreda, če bi opazil fakture, na kojih je bila izvršena kalkulacija, istočasna vknjižba v poslovne knjige itd., bi se pač moral pomuditi le pri tem delu spisja najmanje eno uro. in pri tej pomudi, ki bi se tudi izplačala, bi ne mogel več trditi, da se mericantil-nim predmetom ni dajalo one prednosti, kakor zaslužijo. Ako bi hotel podrobno proučiti spisne izdelke tudi ostalih razredov, kar bi kot kritik storiti moral, bi se moral le pri spisnih izdelkih pomuditi vsaj par ur. Neobjektivna ali pa nestrokovnjaška je trditev, da so bile risbe izvršene po predlogah, torej prekopirane. Ta trditev ni resnična, ker tak pouk je de fakto zastarel in nesmiseln, ker ne nudi učencu nikakega haska. Mizarslki načrti v naravni velikosti in v pomanjšanem merilu (detajli) so bili povzeti po objektih izdelanih doma v delavnicah, ali pa na podlagi skic, katere je moral učenec vsaj deloma zamisliti sam. O kakem kopiranju tu ne more biti govora, zlasti ker predlog za načrte v naravni velikosti sploh ni, vse druge so pa starinske, kakršnih se učenci nočejo niti nosluževati, ampak se naslanjajo na najnovejše, moderne pohištvene in stavbne izdelke. Kovinarji, t. j. mehaniki, ključavničarji itd. so izdelovali strokovne risbe izključno le po modelih, t. j. po delih orodja ali strojev, katere dele so v ta namen prinašali seboj v šolo. Konstruktivno, geometrično in projekcijsko risanje pa se je vršilo na podlagi predavanj v zvezke in iz teh delno na liste. Tudi prostoročno risanje se je poučevalo po naravi ob lesenih modelih. Le narodna ornamentika se je kombinirala po prof. Sičevih predlogah. Talk pouk risanja nikakor ne more biti zastarelo kopiranje. Da pa obrtni vajenci, ki pridejo od težkega dela z utrujeno roko v risalnico, ne morejo postati umetniki in da njihova dela v resnici niso umetniška, je naravno, saj pa tudi ni namen obrtne šole. odgajati umetnike, ampak le praktične obrtnike. V zagovor bi se dalo napisati še mnogo, ker pa vem, da je gospodu uredniku prostor dragocen, mu bom hvaležen za priobčeuje teh vrstic. Če je imel kritik z objavo ocene res dober namen, moramo enake članke le najodkritosrčneje pozdravljati. Saj se o razstavah na obrtnih nadaljevalnicah, katerih važnosti ni mogoče dovolj poudariti, itak zelo, zelo malo govori in sliši. Tudi so redke šole, ki podajo s tako razstavo javen račun o delu in uspehu. Odločno pa bi bile enake priobčitve važr ne zlasti v to. da spodbude k delavnosti one čitatelje. ki so poklicani v moralno podporo k razvoju obrtnega šolstva, ki je za naš obrtni naraščaj, kaJkor industrijo in celotnemu obrtnemu napredku in slednjič vsemu narodnemu gospodaf-stvu neobhodno potrebno. Vodstvo obrt. nad. šole v Št. Vidu. Opomba: Besedo ima naš poročevalec. _ Srednješolski vestnik. —sr Mednarodni kongres srednješolskih profesorjev se vrši letos v Varšavi od 27.—30. avgusta s sledečim sporedom: Glavna tema, ki je bila že lani določena na kongresu v Pragi, bo obravnavala razmerje srednje šole do ljudske in visolke šole. Razen tega so dolo- Zbogom Luka! Presrčni adijo naj zazveni preko tvojega groba do tvojega srca. To je poslednja pesem tovarišu-trpinu Luki. Tvoj križev pot je izmoljen. Golgota pa stoji — tvoj grob. V sdnčnem blesku sta se strnila v mogočno pesem vso solnčno in čisto kraljevski Grintovec in njegova soseda kraljica — Kočna. V vsej lepoti sta se razgalila nad tvojim grobom, 'ko je padla prva gruda na tvojo krsto. Pesem rož, drhtečega zelenja in naša pesem je odela tvoj grob — Luka. Pot trpina, slovenskega Kačurja je končana, siromaka - učitelja je sprejela dobrotna zemlja k sebi. Glasno ljubezen so oznanjala učiteljska srca, ko so se poslavljala od tebe. Ljudje, ki si jim nudil svoje srce in rdke, so te pozabili ob zadnji poti. Redki so bili — saj je umrl samo slovenski učitelj. Kačurjem pa je usojen grenak začetek in osamljen konec. A Luka v naših srcih pozdravljen in ne pozabljen. » V juniju 1924. —a. čena še sledeča vprašanja: pokojnina , srednješolskih profesorjev pri različnih narodih, reforma srednje šole, šola in družina, mednarodna korespondenca dijakov, savez intelektualnih delavcev, kodifikacija srednješolskih zatonov in končno dijaški krožki rdečega križa. Po končanem Ikongresu je projektiran izlet udeležencev v Krakov in Wieliczko. Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Slovenska društva na Goriškem prepovedana. »Goriška Straža« prinaša obvestilo, da" je videmski prefekt ponovno zabranil obstoj slovenskih kulturnih in izobraževalnih društev. Obvestilo veli: Kljub obljubi, ki jo je dal ministrski predsednik Mussolini poslancema dr. Besednjaku in dr. Wilfanu. da se bodo vzpostavila v prejšnji stan vsa po videmski prefekturi prepovedana slovenska kulturna društva, je sedaj videmski prefekt na ponovno vložitev prošenj za odobrenje pravil za 32 kulturnih društev, vsa ta društva na novo prepovedal. To svojo prepoved utemeljuje na naravnost gorostasen način, češ. da so pravila izobraževalnih društev protiustavna zakonu Italije in dalje zahteva, da se mora v društvih poučevati italijanščina, v odboru samem morajo biti učitelji italijanščine. Odseki v društvih so prepovedani. Treba je tudi vedeti, če imajo osebe, ki sede v odboru, z ozirom na njih preteklost. zaupanje in da se ne more dvomiti v njih iskrenem domoljubju. — List pripominja, da se bodo Slovenci po svojih zastopnikih pritožili radi te prepo-vedi na najvišjo inštanco. Splošne vesti. — Glavna skupščina UJU v Dubrovniku se vrši 24., 25. in 26. avgusta t. 1. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil tudi razprava: »Osnovna načela za novi nastavni plan i program osnovnih škola naše kraljevine« in »Religijska nastava u osnovnoj školi«. Kdor želi razpravljati o tem na skupščini, naj se prijavi do 20. julija izvršilnemu odboru UJU. Podrobnejši dnevni red glavne skupšči ne še objavimo. — Redakcija današnje številke je bila zaključena zaradi pokrajinske skupščine v Krškem v ponedeljek po večerni pošti in poznejši dopisi niso prišli več v poštev za to številko. — Podrobno poročilo o pokrajinski skupščini v Krškem prinesemo v prihodnji številki. — Pravkar je izšel »Ročni katalog«, ki vsebuje vse podatke glede plače in službenih pravic in dolžnosti učiteljstva po novem uradniškem zakonu. Vsaka učiteljica in vsak učitelj lahko na podlagi tabele v »katalogu« takoj izračuna, koliko plače jim pripade, koliko draginj-skih doklad in koliko jim odtržejo vsak mesec osebne dohodnine in invalidskega davka. »Ročni Ik a t a 1 o g« vsebuje odgovore na vsa vprašanja, na katere smo dosedaj odgovarjali v »Učiteljskem pravniku«. »Ročni katalog« se naroča v Učiteljski tiskarni v Ljubljani in stane trdo vezan z razrednim katalogom za 100 učencev 14 Din in s katalogom za posamezne predmete. Naročite ga takoj. ker naklada ni velfka! — ŠOLSKE VODITELJE OPOZARJAMO, da naroče šolske potrebščine, knjige in tiskovine pri Učiteljslki tiskarni. Da bodo hitreje postrežem, naj izvrše svoje naročilo čimprej, ker je proti koncu počitnic, v glavni seziji precejšen naval. — Novinci, ki prosite za vstop v učiteljsko službo imate vse podatke: katere podatke je treba navesti v prošnji in katere priloge je priložiti ter, kako opre miti prošnjo v »Ročnem katalogu«, ki je pravkar izšel v Učiteljski tiskarni v Ljubljani ter stane 14 Din. — Z redom Sv. Save 5. reda je bil odlikovan g. nadučitelj Božo Račič v Adlešičih. To odlikovanje mu je izročil v petek pred Vidovim dnem okrajni šol ski nadzornik g. Lukežič. G. Račič je gotovo med prvimi, ki so si to odlikovanje brez vsaikega častihlepja pridobili. Belokranjski učitelji svojemu tovarišu k odlikovanju iskreno častitamo, želeč mu, da bo še dolgo tako plodonosno. nesebično in tiho deloval v procvit Belokranjcev in še posebej belokranjske narodne umetne obrti. — Zasebne šole v Sloveniji. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da prestane pravo javnosti s koncem šolskega leta 1923./24. vsem onim zasebnim šolam v Sloveniji, ki ga niso dobile od ministrstva prosvete naše države, temveč ali od bivšega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje ali pa od pokrajinskih vlad. Ako bi katera teh šol želela pravo javnosti, mora vložiti na prosvetno ministrstvo prošnjo. — Kdor prosi za povišico in ne ve, kdaj mu zapade povišica, ima vse podatke, kako opremiti prošnjo v »Ročnem katalogu«, ki je pravkar izšel v Učiteljski tiskarni v Ljubljani in stane trdo vezan 14 Din. — Šolska mladina ne sme prisostvovati pri političnih manifestacijah. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, s katero se učencem, zlasti ljudskošolskim prepoveduje udeležba pri sprejemu ministrov ali drugih političnih osebnosti, ki prihajajo popolnoma v strankarsko-poli-tičnih poslih. — Kako opremite prošnje za upokojitev razvidite iz »Ročnega k a t a -'1 o g a«, ki je pravkar izšel v Učiteljski tiskarni in stane 14 Din. — Pedagoška visoka šola v Zagrebu. Zagrebški uradni list »Narodne Novine« objavlja v številki z dne 1. julija okrožnico oddelka ministrstva prosvete za Hrvatsko in Slavonijo glede sprejemanja novih slušateljev za študijsko leto 1924./25. na pedagoško visoko šolo v Zagrebu. — Učitelji-vojaki dobe vse podatke glede obveznosti in tudi nevojalki glede plačevanja vojaške takse v »Ročnem katalogu«, ki je pravkar izšel v Učiteljski tiskarni in stane 14 Din. — Ne hodite na pariško olimpiado ne da bi se preskrbeli s Francosko-slo-vensko - nemško Ikonverzacijsko knjigo, ki jo je spisal prof. dr. P. V. Brežnik in je ravnokar izšla v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Brez nje ne boste izhajali niti na železnici in v hotelu, niti na cesti ali v gostilni. Cena v platno vezani knjigi Din 35. — Naša šolska ladja »Vila Velebita« v Carigradu. Naša šolska ladja »Vila Velebita« je nedavno s 47 dijaki trgovske pomorske akademije v Kotoru prispela v Carigrad. Ekskurzijo vodi ravnatelj akademije Perulič. in nekoliko profesorjev. Potovanju je svrha, da akademiki v praksi vrše to, česar so se v teoriji učili. Ladja je ostala v Bosporu 6 dni. V tem času so si akademiki ogledali znamenitosti Carigrada. Posetili so tudi naše poslaništvo. Skjer jim je bila prirejena svečana večerja. — Premembe naslovov. Vse naše članstvo ponovno opozarjamo, dla ne bomo za dobo počitnic nikomur premin-jali naslova. Naslovi so sedaj na novo natisnjeni in bi nam popravljanje povzročilo preveliko zmedo. — Društveni blagajniki naj takoj poravnajo račun za članske karte, ker moramo tudi mi takoj zadostiti obveznosti centrali v Beogradu. — Pričetek šolskega leta na šolah v Sloveniji. Štev. 6041 dne 26. aprila 1924. Prosvetni oddelek za Slovenijo. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 19.057 z dne 15. aprila 1924 glede pričetka šolskega leta na srednjih, učiteljskih, meščanskih in osnovnih šolah v Sloveniji odredilo naslednje: 1. Šolsko leto se prične na vseh šolah v Sloveniji dne 1. septembra z vpisovanjem učencev; dne 2. septembra se vrši skupna služba božja, na to otvoritvena konferenca; dne 3. septembra pa se prične redni šolski pouk. Ce je kateri izmed teh treh dni nedelja, se opravek dotič-nega dne pomakne za en dan naprej. 2. Sprejemni izpiti (sprejemni) za I. razred srednjih šol. I. letnik učiteljišč in za I. razred meščanskih šol se vrše v poletnem roku dne 30. junija ali 1. julija, v jesenskem roku pa 30. ali 31. avgusta, — 3. Razredni (ponavljalni), dopolnilni ali sprejemni izpiti v ostale razrede (razen v I.) se opravijo v času od dne 25. do 31. avgusta. 4. Prvo polletje (semester) se zaključi zadnjo soboto pred 25. januarjem ob 16. uri; redni pouk v II. semestru se nadaljuje naslednjo sredo ob 8. uri. 5. Zgoraj navedeni roki se uveljavijo že ob sklepu tekočega šolskega leta in veljajo dotlej, dokler se z novimi šolskimi zakoni ne uredi in ne izenači ves ustroj našega šolstva. Učiteljski pravnik. —§ Važna odločba glede meščanske šole. Znano je, da se je s členom 11. raz-vrstilne uredbe k uradniškemu zakonu degradiralo meščansko šolo, da so ab-} solventi meščanske šole postali lahko le zvaničniki. Sedaj se je to popravilo s sledečim odlokom: Savez udruženih na-stavnika gradjanskih škola v Zagrebu je s sodelovanjem Zveze jugoslovanskih železničarjev, poštnih uslužbencev in javnih nameščencev izposloval sledečo odredbo: »Na pitanje generalne direkcije državnih železnica o rangu nekih škola, ministarstvo prosvete aktom O. N. Br. 12.397 od 8. marca 1924 poslalo je ovo objašnjenje:-----3. Gradjan- ska škola ima rang i karakter nižje gimnazije (kao i tačka 2): »Svršenih osam razreda više pučke škole smatra se za državnu službu kao svršena niža četiri razreda gimnazije ili realne gimnazije.« — Glasom citirane odredbe ministrstva prosvete so absolventi meščanskih šol enakopravni absolventom nižje srednje šole brez nižjega tečajnega izpita (male mature), dokler ne odredi ministrstvo prosvete naknadno analog odredbi za Vojvodino O. N. br. 19.574 dne 17. aprila 1924, tkzv. malo maturo tudi za meščanske šole v Sloveniji. —§ Ministrstvo prosvete je načelno rešilo vprašanje, da pripadejo strokovnim učiteljem z izpitom na šolah za gluhoneme, slepe in imbecilne 10% zvišani prejemki po členu 7. uradniškega zakona in analogno čl. 12. razvrstilne uredbe. V vsakem slučaju je vložiti posebej prošnjo na ministrstvo s potrebnimi dokazili. —§ Upokojenci s 65 leti starosti, ki so bili pred kratkim uradno upokojeni in objavljeni v listih, dobe te dni uradno obvestilo o upokojitvi od prosvetnega oddelka. Vlože naij takoj svoje prošnje za nakazilo penzije in naj se ravnajo po sledečih navodilih: Prošnje za upokojitev in odmero penzije je v zmislu pravilnika ministrstva prosvete z dne 6. novembra 1922, štev. 399 Ur. 1. opremiti z vsemi listinami, na katerih temelji pravica do pokojnine z d v e m a s podpisom in žigom, overovljenima prepisoma brez taks ter v zmislu odllbka ministrstva prosvete z dne 14. decembra 1922. O. N. br. 20.455 k onim listinam, ki niso sestavljeno v državnem jeziku še po dvoje (s podpisom in žigom) overovljenih prevodov. Torej je priložiti: original, dva prepisa originala (v jeziku originala) in dva prevoda originala. — Prevode in prepise naj overovi šolska oblast (tudi šolsko vodstvo) in pritisne žig. — Obenem naj prosilec predloži neposredno prosvetnemu oddelku dve enako se glaseči nekolkovani prošnji, naslovljeni na ministrstvo prosvete (ode-ljenje za osnovnu nastavu) v Beogradu za upokojitev, ureditev penzije in otvoritev kredita pri finančni delegaciji v Ljubljani. Drugega naj prošnja ne vsebuje. Prošnji nai se priloži: 1. Izvirnik in po šolskem vodstvu uradno overovljen prepis odloka o raz rešeniu učiteljske službe in ustavitvi aktivitetnih prejemkov. 2. Priloženi (golici) potrdili (uverenje) o službenih letih in višini prejemkov na dan upokojitve, ki naj ju upokojenec podpiše. (Kdor ne mara podpisati golic, prejme pozneje v podpis izpolnjene obrazce, toda zavleče s tem nakazilo penzije). — Prosvetni oddelek dostavlja radi hitrejšega poslovanja golice uverenj. Prosilec naj podpiše uverenje na 1 e v i strani vštric vrste, ki je določena za navedbo številke in datuma upokojitvenega odloka ministrstva prosvete. V golici naj ničesar drugega ne vpisuje tudi izpolnjenega naj prav nič ne popravlja; če ima kaj pripomniti, naj to napravi na posebnem listu. Kdor dvomi o svoji službeni dobi, naj golice ne podpiše, temveč vrne in zaprosi za izpolnjene na podlagi dokumentov, ki jih mora predložiti. — Prošnja in priloge, na katerih je navesti, da so potrebne za ureditev penzije, so kolka proste. — Ko je upokojenec o upokojitvi obveščen, mone predložiti neposredno prosvetnemu oddelku naslovljeno na ministrstvo prosvete ¡(osnovna nastava), posebno prošnjo za nakazilo akontacije (predujma) v zmislu čl. 131. zakona o glav. drž. računovodstvu. V tej prošnji je navesti: 1. Ime in priimek, značaj in službeni kraj. 2. Kdaj in s katerim odlokom je upokojen (datum in broj odloka ministrstva). 3. Kdaj je bil razrešen učiteljske dolžnosti (datum odloka prosvetnega oddelka). 4. Do kdaj je prejemal aktivitetne prejemke. 5. Koliko let je bil v učiteljski službi. 6. Kolika je bila poslednja plača in kolike so dnevnice. — Opomba uredništva: V obeh prošnjah naj se upokojenci sklicujejo na člen 152. uradniškega zakona, po katerem bi se moralo nakazilo penzije izvršiti z istim odlokom, s katerim se je izvršila upokojitev. Organizacija bo storila vse potrebno, da se izvrši nakazilo po-kojinskih prejemkov čimprej. Naša gospodarska organizacija. OBRAMBNI SKLAD. II. izkaz. Hranilna vloga v Hran. Uč. konvikta.......¿63.31 Din Blagajniško stanje po I. izkazu ........115.— » Golež Fran. Vitanje . . . 10.— » Učiteljstvo osnovne šole v Brežicah.......60.— » Rustija Josip, Staritrg . . 10.— » Učit. zbor na Rakeku . . . 25.— » skupaj . 483.31 Din —g Ganglov kamen za Učiteljski konvikt v Ljubljani. Učiteljski zbor pet-razredne osnovne šole v Krškem Din 250 s pripomnjo: Da dosežemo čimpreje 20. dinarski tisočak za Ganglov kamen, nabrali smo ob sklepu šolskega leta — na Vidov dan — Din 250. in sicer so darovali: Leopold Levstik, Vlastemila Lev-stkova, Pavla Zirerjeva, Marija Vutko-vičeva in Janko Vanič, vsak Din 10; upokojeni učitelj Florijan Rozman in trgovec Rihard Engelsberger iz Krškega sta darovala vsak Din 100; skupaj torej Din 250. Vsa čast darovalkam in darovalcem! Gospod Florijan, prijateljski pozdrav ! Dobro si se odrezal,, Takih trgovcev, kakršen je g. Engelsberger. je še mnogo med našim narodom. Stopite med narod! Dober uspeh je zagotovljen. — Tov. Franjo Musar, nadučitelj v Bošta-nju, Din 10, ker ni bil na zborovanju okrajnega učiteljskega društva dne 28. maja. Taka taksa po Din 10, naj se uvede pri vseh okrajnih učiteljskih društvih. — Tov. Ivanka Lipovčeva, učiteljica v Škocijanu pri Turjaku, obveznico 7% državnega posojila za Din. 100. — Tov. Vika Svetkova, učiteljica v Le-skovcu pri Krškem, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. — Tov. Ana Gre-benčeva, učiteljica v Sori pri Medvodah, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. Živile zavedne koleginje! — Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj v Kranju, tri obveznice 7% državnega posojila a Din 100, skupaj Din 300. Vrlo lepo! Seveda, to je šele prvi obrok; celotna taksa za vsako okrajno učiteljsko društvo znaša Din 1000. Novomeško učiteljsko društvo bodi vsem okrajnim učiteljskim društvom v vzgled. Ce ni dinarjev in par v blagajni, naj se pa ob zborovanjih in konferencah prirejajo koncerti, ali pa zbirajo prostovoljni prispevki. Tako je storilo novomeško okrajno učiteljsko društvo pod predsedstvom tov. Matko Davorina. — Današnji izkaz: Din 860; zadnjič izkazanih: Din 20.740; skupaj z današnjim izkazom: Din 21.500. Dvaindvajseti dinarski tisočak se bliža! Vesele družbe le na delo! »Kaj nam pa morejo, če smo vesel'.« — »Kdor mlad je, naj vesel bo tudi, naj zgodaj se za starost trudi.« (E. Gangl: »Pisanice«.) — Jakob Dimnik, blagajnik. •MMil«M»t*«tl MIHIMHHIMIHHIIHIMMIilHHIMIIM namreč v rjavo-modro-bell etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridatek« v zabojčkih. — V varstvo proti pcaaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreči ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi s FRANCK j z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. — Obdrži zdravo telo, za usta, zobe, grlo . . . O dol rabi.' Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Porodila: + Zborovanje okrajnega učiteljskega društva za ljubljansko okolico in praznovanje 25-letnice njegovega obstanka se je vršilo 11. t. m. v Ljubljani na Ledini. Tov. predsednik je pozdravil iskreno vse tovariše in tovarišice, katerih je bilo navzočih 150, posebej še okrajnega šolskega nadzornika tov. Andreja Ra-peta in tov. strokovnega tajnika Rudolfa Dostala. Poročilo tov. Mare Sekulove o »Telovadbi« je bilo vsestransko dovršeno in je pokazalo, kako temeljito obvlada omenjena tovarišica ta predmet. Praktični nastop tovarišice Kredarjeve od Sv. Petra je sprejelo učiteljstvo z dolgotrajnim odobravanjem. Predsednik društva in tov. g. nadzornik sta se zahvalila obema tovariši-cama za njih trud in lep uspeh. Iskreno je čestital društvu g. nadzornik k srebrnemu jubileju. Vzpodbujal je učiteljstvo k vztrajnemu delu, k delu za narod, domovino in prosveto. Poročilo tov. tajnika Miheliča »Ob društveni petindvajsetletnici« je bilo vsestransko popolno. Strokovni tajnik Dostal je čestital društvu k njegovemu jubileju. Poverjeništvo UJU je storilo vse, kar je moglo, da je doseglo učiteljstvo sedanji gmotni položaj. Nismo dosegli vsega, a v pravem tovariškem delu bomo dosegli vse, kar nam pritiče. Vzpodbujal je učiteljstvo k pravemu prosvetnemu delu za narod in domovino. Tov. predsednik se je nato spominjal vrlih junakov, junakov državne edinstvene in jugoslovanske nacionalistične misli, ki so padli mučeniške krvi za ideje in velike ideale, kot nosilci jugoslovanske misli in narodnega edin-stva. Stoje je poslušalo učiteljstvo te globoke predsednikove besede. Na njegov predlog je darovalo zbrano učiteljstvo znesek 855 Din, tem velikim junakom - mučenikom našega naroda. Mu-čeniška kri trboveljskih žrtev naj prinese naši mladini in državi večno zmago! Izročil je nato diplomo častnemu članu našega društva, tov. Janku Žirov-niku. Spominjal se je slavljenca, ki zapušča naše vrste, kot vzornega učitelja, kot učitelja, ki je daroval narodu in mladini vse, kar je imel najboljšega. In ko odhaja proti večeru svojega življenja v pokoj, mu želi na tej poti še mnogo let, mnogo prave sreče, zadovoljstva in srečnega življenja. Istotako se poslavlja tudi od vrlih tovarišev Berganta Mihaela in Kiferle Ivana, ki sta bila vedno vsem nam ljuba tovariša, vzorna učitelja in delavca na šolskem in prosvetnem po- lju. — Tov. J. Žirovnik se J& nato poslovil od nas. Veseli ga, da ga ohrani učiteljstvo v lepem spominu. Kar je mogel, je dal učiteljstvu, narodu in mladini najboljšega. Delegatom pokrajinske skupščine v Krškem so bili izvoljeni.: tov. Benigar Viljemina iz Šmarja, tov. Gradišar Ana iz Tomišlja, tov. Arnšek Janko iz Hru-šice, tov. Mihelič Viktor iz D. M. v Polju; namestnikom: predsednika nam.: Trošt Ivo (Tomišelj), Macarol Josip iz Šmartna, Golobova Adela iz Dobrove, Sekula Mara iz Rudnika, Pahor Gvido iz Hrušice. Defcgatonl poki", skupščine v/Dubrovniku: VuJk Slavko iz Vrhnike; namestnica: Flego Marica iz D. M. v Polju. Popoldne si je ogledalo učiteljstvo pivovarno »Union«, kjer je bilo od ravnateljstva prav gostoljubno pogoščeno. Ravnateljstvu pivovarne. »Union« gre najiskrenejša hvala za iskreno prijateljsko pogostitev. + SLOVENJEBISTR1ŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 14. junija t. 1. v prijaznem Šmartnu na Pohorju ob prav lepi udeležbi. Otvoritev in poročilo. Predsednik pozdravlja navzoče, ki prav pridno po-sečajo društvena zborovanja, zavedajoč se svojih stanovskih dolžnosti ter ožigosa takozvane »papirnato organizova-ne«, ki sicer uživajo sadove organizato-ričnega dela. izogibajo se pa prav kava-lirsko celo najlažjega dela. ki ga zahteva organizacija, namreč udeležbe pri zborovanjih. Zahvaljuje se tovarišicam Rozini in Hedviki Leben ter Milici Kregan iz Čreš-njevca, ki so se kot zastopnice našega društva udeležile odkritja spominske ! plošče pedagogu Davorinu Trstenjaku. Z ogorčenjem se spominja krivice poročenim učiteljicam glede draginjskih ! doklad ter omenja, da se je tozadevna resolucija že odposlala na pristojno mesto. Objavi se še dopis tvornice učil in predlog ožjega sosveta glede dnevnega reda pokrajinske skupščine. Delegati za pokrajinsko in glavno skupščino. Za pokrajinsko skupščino se delegirajo: Karbaš Fran in Tomažič Ivan, njiju namestnika: Hribar Franja in Rainer Josip. — Glavne s k up iš čine v Dubrovniku se udeleži tovarišica Premru Jožica. Predavanje. O modernem pevskem poulku potoča tovariš Šegula. znan kot veščak na tem polju, izhajajoč iz stališča. naj se petje smatra kot del umetniške vzgoje in ne kot ročnost, kakor je bila degradirala ta važni predmet stara Avstrija. Zavedala se je namreč dejstva, da teptane avstrijske narode slovanske narodnosti navdušuje baš petje ter jih navdaja s pogumom in upanjem na boljšo bodočnost. Seznanja nas s številčno metodo, po nji dosežemo v primeroma kratki dobi lepe uspehe in pridobimo učenca, da se zanima za ta predmet. Za svoje zanimivo predavanje je žel predavatelj zasluženo odobravanje in zahvalo. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. MOKROTA škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, fini in poceni DEŽNI pa edino donite v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki nogavice in vse drugo modno blago. Naročite ceniki Tovarišice! Širite nai tisk Tovariši! ■n priporočajte mladini, staršem in knjižnicam sit dele knjige Mladinske knjige. Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro» binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik: Kral] Peter 1. Vez. Din 20.—. Dimnik: Kralj Aleksander i. Vez. - in 40'— Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—. Ewald - Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 —. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbranš spisi za mladino. Ves. Din 56-—. Ewald*Holeiek: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26 —. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—. Fiere: Slike Iz iivalstva. Din 24'—. Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VL zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.) T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, solrv čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—. Manica Komanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—. Lah: ČeSke pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VL zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 B. Bažši: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8-—■ Rape: Mladini. II, III., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12—. VII. zvezek Din 12-—. VIII. zvezek Din 15.— Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana. Vjez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrocil Broš. Din 3—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. k Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. lan Kar s tU t — Dr. Bracai: Kresa>ti<«. ieca trde vezani knjigi Din 29-—. tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6—. Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8 —, vez. Din 12—. Pesmarice in muzikaHje. Leposlovne knjige. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske» g a dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Raao Ljubezen i« sovraštvo. V platno w<2£. Din 92'—. Kiilan Pugečj: ZakSRCi, drugi m«tSs. Ves. 28 Diru Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—. Florijan Soisr: Kmečke povesti, €•> na Dir» 28-—. Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—. Dramatika. Zv. Kosem: Morje. Din 16*—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Sem Benelli-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 28—. Šolski oder. J. Korban: Povodni mož, igrica za mla» dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil G Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama» Poučne in znanstvene knjige. Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in ČU tanka. Broš. Din 5.—. Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—. Veber: Etika. Din 120.—. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—. Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša dot movina