GLAS
LETO XXIV. ŠT. 9 (1168) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 5. MARCA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Giulia Černic
Enakopravnost
pomeni
medsebojno
spoštovanje
  ebruar je že mimo in pred nami je dan, ko
se v več državah na svetu praznuje med-
narodni dan žena. Praznik je na začetku
20. stoletja imel poseben pomen za vse pri-
padnice nežnejšega spola, ki so se borile proti
patriarhalnim družbam in za enakopravnost
žensk. Do leta 2020 pa se je namen prazno-
vanja spremenil, kot so se spremenili odnosi
med spoloma. Kljub napredku na vseh po-
dročjih pa ostaja enakopravnost žensk pereča
tematika današnje družbe.
V demokratičnem prostoru, v katerem živi-
mo, smo vsaj na prvi pogled vsi svobodni iz-
brati svojo pot, tako poslovno kot življenjsko;
v teoriji lahko vsaka ženska postane predsed-
nica države, lastnica blagovne znamke, dobra
mama ali le zvesta žena. Nekatere se rodijo s
posebnim materinskim in družinskim čutom,
zaradi katerega si v življenju postavijo družino
kot najvišji cilj, druge pa sanjajo o briljantni
karieri, kot CEO, največje blagovne znamke
na svetu ali poslanke domače države v Evrop-
skem parlamentu. Pri tem pa še vedno obstaja
nešteto primerov žensk, ki se ne počutijo do-
volj sposobne, da bi zasledovale lastne, visoko
postavljene cilje, različni primeri diskrimina-
cije s strani moških, ki na tak ali drugačen
način onemogočijo tudi zelo sposobnim žen-
skam, da dosežejo visoke položaje v družbi,
ali še najbolj pogosta zloraba ženske delovne
sile tako na delovnih mestih kot doma. Žal so
tudi v visoko civiliziranem svetu, v katerem
živimo, preveč pogosti umori s strani frustri-
ranih partnerjev nedolžnih deklet in žensk.
V zadnjih desetletjih pa so vedno bolj pogosti
tudi nasprotni primeri, ko ženske zahtevajo
popolno nadvlado in na neprimeren način
uporabljajo prepričanja feministk. Trenutne
ekonomske razmere in višina povprečne
plače ne dovoljujejo, da bi se ženske, katerih
najvišji cilj je družina, popolnoma posvetile
otrokom in domu, saj sta dve plači v večini
primerov nujno potrebni. Verjetno zaradi te-
ga so nekatere na napačen način tolmačile
termin “ženske enakopravnosti”, ki ne pome-
ni možnost opravljanja vseh dejavnosti, ki jih
po navadi počenjajo moški, in obratno. Ne-
smiselno je, da se ženska pači in izkrivlja na-
ravno dane lastnosti, zato da pripadnikom na-
sprotnega spola dokaže samostojnost, moč ali
suverenost. Počasi se opušča najpomem-
bnejša značilnost, ki razlikuje pripadnike
obeh spolov, in sicer ženska možnost rojevan-
ja novega življenja. Če bi dobro mamo cenili
na tak način, kot družba ceni uspešnega “in-
fluencerja”, bi bil to pomemben korak v sme-
ri ženske enakopravnosti, saj bi mlado dekle
ponosno zasledovalo tudi bolj preproste cilje.
Dvajsetletnica bi se svobodno odločila, kaj in
kako s svojim življenjem; sorodniki, prijatelji
in znanci pa bi čisto na kogarkoli gledali brez
predsodkov glede službene ali družinske ka-
riere.
Vse od 18. stoletja dalje se v različnih krajih
sveta sprejemajo raznorazni zakoni v prid
ženski in njenim pravicam; enakopravnosti
žensk pa ne bomo uveljavile s pravnimi ukre-
pi. Pravično obnašanje do nežnejšega spola
lahko dosežemo le z medsebojnim spoštova -
njem.
F
Pogovor
Mlada
prostovoljka
Martina Sosič o
zanimivem
projektu Gluhi
strežejo v
planinskih kočah 3
Pogovor
Izkušena in
energična
prodajalka Tania
Primožič je
prevzela
dejavnost znane
goriške trgovine 6
Pogovor
O obnovitvenih
delih palače Kalister
v Trstu je v imenu
znane tržaške
podjetniške družine
Lokar spregovorila
Barbara Lokar 10
Foto Tamara Mizerit 
Koronavirus še ustrahuje
Negotov čas
  adnji podatki o okužbah s koronaviru-
som pri nas kažejo, da je v naši deželi 14
ljudi okuženih, od teh ni nihče v bol-
nišnici, nihče ni v smrtni nevarnosti, vsi se
zdravijo doma, kjer so v osami, kot to predvi-
devajo zdravniška navodila.
Deželni glavar Massimo Fedriga je v dogovoru
z rimsko vlado v nedeljo zvečer odločil, da osta-
nejo tako šole kot univerze še ta teden zaprte,
medtem ko so odprli cerkve, v katerih ta teden
duhovniki lahko mašujejo in opravljajo tudi
cerkvene pogrebe, čeprav je verouk še za ta te-
den odpovedan. Odprti so tudi gledališča in
dvorane, kulturni domovi in ustanove, vsem
pa še vedno priporočajo, naj se strogo držijo
navodil o osebni higieni, kot tudi svetujejo
vsem nam, naj se izogibamo prenatrpanih in
zaprtih prostorov.
V Sloveniji so tudi uvedli preventivne ukrepe,
do zdaj pa še niso potrdili nobene okužbe s ko-
ronavirusom, omejili pa so obiske v bolnišnico
in pripravili vse potrebno za morebitne okužbe.
“Do 18. ure so pristojni opravili 255 testiranj,
vsa pa so bila negativna”, je bilo v ponedeljek,
2. t. m., zapisano na spletnih straneh slovenske
Z
www.noviglas.eu
Nežen poklon našim bralkam
Pismo Borisa Pahorja
predsedniku Mattarelli
Objava resnice je
nujna!
  poštovani
gospod
Predsednik,
nisem prebral
Vašega odgovora
o zakonu spo-
minjanja, ker
imam težave z vi-
dom, a čutim po-
trebo, da se ogla-
sim.
Nimam pri roki
teksta, da bi Vas navedel, a v resnici ste obžalo-
vali, da se je zakon ob 10. februarju pojavil
mimo omembe vsega hudega, ki ga je spočel
fašizem v kar precejšnjem času, ko je vladal
in v času italijanske okupacije Slovenije, od
pomladi leta 1941 do osmega septembra leta
1943.
/ str. 2
Boris Pahor
S
vlade.
“Vse pristojne institucije ves čas natančno
spremljajo dogajanje in obveščajo javnost o
preventivnih ukrepih. V pripravljenosti so tudi
ukrepi za zajezitev širjenja okužb pri nas”, je še
zapisano na spletnih straneh slovenske vlade.
V Italiji izvedenci poudarjajo, da je od začetka
okuženja z virusom zbolelo 1835 ljudi, a jih je
že 149 ozdravelo, umrlo pa je 52 ljudi. Zdrav-
niki poudarjajo, da so umrli predvsem starejši
in bolni ljudje, ki so najbolj podvrženi
okužbam, vedno znova pa tudi poudarjajo, da
je najbolj pomembna preventiva, osebna higie-
na, predvsem pa izogibanje zaprtim in prepol-
nim prostorom.
/ str. 16
Jurij Paljk
Svet okrog nas5. marca 20202
Povejmo na glas
V težavah verjeti v dobro
Šempetrska bolnišnica in njene težave
Visoka izguba in 
dotrajana oprema
  akopičena izguba šem-
petrske bolnišnice iz
prejšnjih let je 16 mili-
jonov evrov, dolg do dobavi-
teljev pa 14,5 milijona evrov,
je na seji sveta regije zbranim
županom povedal v. d. direk-
torja bolnišnice Radivoj Nar-
din. Stanje je bistveno slabše,
kot je bilo doslej znano, je
opozoril. Zato
načrtuje ukrepe,
tudi reorganizaci-
jo.
V bolnišnici je
zdaj 1.008 zapo-
slenih, po pogod-
bi z zdravstveno
zavarovalnico pa
jih imajo prizna-
nih 860. Treba bo
pridobiti dodatne
programe, za ka-
tere se Nardin že
dogovarja, ali pa
bodo morali bol-
nišnico zapustiti
nekateri zaposleni. Čeprav se
je zadnji dve leti zmanjševal
obseg dela, se število zaposle-
nih ni, je opozoril.
Kot je dejal novogoriški župan
Klemen Miklavič, se župani
zavedajo, da bodo rezi pri ta-
kem stanju globoki. “Potrebne
so žrtve, komu bo treba tudi
vzeti kakšen privilegij, po-
membno je, da ti privilegiji ne
postanejo tako močni in gla-
sni, da ogrozijo sanacijo bol-
N nišnice”, je dodal.Z načrtovano reorganizacijo jeNardin, ki je oktobra lani prev-
zel vodenje bolnišnice na željo
ministra za zdravje Aleša Šabe-
dra, že seznanil tako svet zavo-
da kot domače sindikate. V
sindikatu Fides so ob tem izra-
zili pomisleke, Nardin pa je
poudaril, da proti sindikatom
nima nič ter da z njimi dobro
komunicira.
Na vprašanje županov o stra-
hovih glede morebitnega
ukinjanja programov je Nar-
din odgovoril, da jih ne bodo
ukinjali. “Delali bomo sklad-
no s pogodbami - se pravi toli-
ko, kolikor je program s strani
zavarovalnice plačan”, je poja-
snil. Ob tem je dal jasno vede-
ti, da brez sprememb proce-
sov, uporabe sodobne tehno-
logije in informacijske podpo-
re v bolnišnici ne bo šlo.
“To je moj četrti mandat v sve-
tu regije in ne spomnim se, da
bi v tem času imeli na kakšni
seji tako trdo, kruto in tako ze-
lo realno predstavitev stanja v
eni od naših institucij”, je v
razpravi poudaril tolminski
župan Uroš Brežan.
“Verjemite,
prišel sem z do-
brim name-
nom, da se ure-
di ta bolnišni-
ca, kjer se je čas
žal ustavil. Ne-
kateri si pač ne
želijo spre-
memb, ker bo-
do pod nadzo-
rom”, je opo-
zoril Nardin, ki
sicer vodi tudi
izolsko bol-
nišnico.
Bolnišnica po-
trebuje tudi drugačno sanaci-
jo, saj je stavba stara že 40 let
in v vsem tem času niso vanjo
veliko vlagali. Zob časa se kaže
na marsikaterem oddelku, tu-
di v dotrajanih medicinskih
aparatih, ki se večkrat kvarijo
in ne ustrezajo več normati-
vom sodobnega zdravljenja.
Za vsaj približno sanacijo tega
bi v šempetrski bolnišnici po-
trebovali vsaj 20 milijonov
evrov, je še poudaril Nardin.
  b stoti obletnici plebi-
scita bodo na avstrij-
skem Koroškem številne
slovesnosti. Čeprav obema naro-
doma pomeni plebiscit različno,
iščejo (težaven) skupni jezik za
obhajanje obletnice in spomin
na pobite. Usmerjal naj bi v so-
delovanje za prihodnost in omo-
gočal presegati delitve, ki jih je
povzročila boleča preteklost. To
je lahko znamenje in upanje tudi
za sodelovanje v Sloveniji, ker
desetletja trpimo zaradi posledic
delitev iz revolucije. DEMOS-u je
ob osamosvojitvi uspelo združiti
različne sile za
skupni napor usta-
novitve države. A
še danes se ne čuti-
mo kot organska
celota, da bi se vsi,
predvsem pa odgo-
vorni, kot sodniki,
novinarji, upravni
delavci in uradniki,
zavzemali za
splošni blagor in
korist vseh. Razve-
seljivo je, da v teh
odločilnih dneh
samostojni podjet-
niki, razumniki, tudi razočarani
volivci, ki si želijo urejeno Slove-
nijo, upravičeno terjajo od
strank stabilno politiko in vlado,
ki bo spodbujala gospodarstvo in
urejevala druga življenjska po-
dročja države: zdravstvo, upravo
in najbolj akutno in aktualno
področje prihodnosti, znosne
pogoje za življenje starostnikov.
Demokratičnost sicer lahko tole-
rira tudi peticijo proti tem
težnjam. Ni pa sprejemljiv način
navijaškega propagandističnega
nastopaštva, ki meji že na so-
vražni govor in ga še bolj zao-
struje sum pritiskov prek vzvo-
dov legitimne oblasti, ki brez av-
toritete pač ni mogoča. Upra-
vičen je torej dvom glede demo-
kratičnosti in akademske intelek-
tualne poštenosti teh zahtev. Žal
O se je tudi nacionalna RTV spusti-la pod nivo pravil in dostojnosti,ko je ne le sporočila njihov glas,
pač pa v oddaji celo dopustila so-
vražni govor in žaljenje. Očitno
je politična kulisa, v kateri je za-
tajil glavni igralec, agonijo Slo-
venije pripeljala do vrelišča. V
družbi in Cerkvi dozoreva čas za
dogovor, konstruktivnost, dol-
goročnost, spodbujanje samo-
stojnosti, sposobnosti, odgovor-
nosti in zavzemanja za državlja-
ne. Kot opozarja medijski anali-
tik Čirič, je med volivci sicer ve-
lika želja po spremembah, a ne
dovolj usposobljenosti in pripra-
vljenosti, da bi se sami ustrezno
odzivali na zahtevne spremem-
be. Spreminjati totalitarne “sa-
moupravne” vzorce je bolj zah-
tevno kot zgolj zavajanje, saj so
nekoč drugi (nekateri bi to še
vedno radi!) odločali namesto
nas.
Spremembe ovira strah pred iz-
gubo malih ali velikih privilegi-
jev, nagrad, časti ali položajev ter
vzdržuje negativno selekcijo, sla-
bi pa samostojnost, iznajdljivost
ter podjetnost oseb in skupin.
Očitno je to vzrok nasprotovanja
novi konstruktivni vladi za tvor-
no nacionalno delovanje. Use-
dline omenjene miselnosti še de-
lujejo v finančnih, medijskih
(nacionalna RTV je dolžna vero-
dostojno zastopati interese Slo-
venije in vseh državljanov!), sod-
nih, uradniških in drugih, tudi
“nevladnih” strukturah. Pobuda
podjetnikov je izraz volje Sloven-
cev in državljanov, ki hočejo Slo-
venijo kot razvito samostojno
državo z blaginjo za vse. Čas in
razmere so zahtevne, a treba je
brati znamenja časa in se stra-
teško odzivati. To nam gre težko
od rok tudi v Cerkvi, čeprav nas
evangelij stalno spodbuja za to.
Tudi papež Frančišek se spoprije-
ma z neživljenjskimi in togimi
navadami in razvadami v Cerkvi,
kar potrjujejo sklepi sinode o
Amazoniji. Tako
družbo kot Cerkev v
Sloveniji držijo use-
dline polpreteklih
omrežij in je spre-
memba zato toliko
bolj zahtevna. Le v
medsebojnem zau-
panju bomo vsi gra-
dili državo, kristjani
v veri v Boga kot sol
zemlje in luč sveta
in upam vsaj malo
kot svetilnik narodu
in državi, za kar
spodbujajo škofje v
pastirskem pismu.
Družbenopolitične spremembe
se dogajajo v sodelovanju, vza-
jemnosti in spravi med ljudmi,
ne z ideološko-političnimi priti-
ski in ohranjanjem (pol) prete-
klosti. Demokratično kulturo je
zato treba očiščevati totalitarnih
in drugih razvad in mehaniz-
mov – ali podpisniki proti novi
vladi tega nočejo? - Na etično
osveščenih, kulturno izo-
braženih, dobronamernih in
dialogu privrženih državljanih se
gradita skupno dobro in blaginja
države. Vsak je za to odgovoren
na svojem mestu, v družini, so-
sedstvu, na delovnem mestu, vo-
dilni v družbi in tudi v Cerkvi pa
naj sistemsko spodbujajo to pre-
novo za osvobojeno Slovenijo. 
Janez Juhant
  oronavirus nas je nedvomno obremenil
in se pridružil ostalim težavam, ki jih ne
manjka. Če v svojem širjenju ne bo po-
pustil, na kar se seveda ni zanašati, čeprav je
možna njegova slabitev, bomo vse bolj soočeni
s to zares veliko preizkušnjo, ki je že dolgo ni
bilo takšne. Toda prav sredi tako rekoč izjem-
nih izzivov se bodisi v osebnem življenju kakor
tudi v življenju najširših, da ne rečemo plane-
tarnih skupnostih, pokaže nekaj, kar smo ne-
mara pozabili ali mislili, da ne obstaja. Pokaže
se človekova sposobnost, da stopi skupaj in se
sporazumno postavi po robu preteči nevarno-
sti in hipoma začuti, kako je v mnogo večji me-
ri ena sama celota, kot se sicer zdi. Ni več si-
ceršnjih delitev, ni več ločenosti na celine,
države, narode, vere in civilizacije, ni več de-
litve na manjše različnosti, na nasprotja znotraj
istega naroda, med sosednjimi kraji, družinami
in med posamezniki, velika in prevelika
grožnja daje vsem vedeti, da smo pred njenimi
udarci vsi enaki. Enaki v bistvu in temelju in
da so naša nerazumevanja ter nasprotovanja
več kot odveč in nesmiselna, posebno če se jim
posvečamo s prekomerno zagrizenostjo in ne-
prizanesljivostjo do drugih in drugega. In treba
je verjeti, da navedeno prepoznanje o enakosti
in izvorni povezanosti vseh nas živi v vsakem
človeku in zmore v najtežjih trenutkih stopiti
na plan ter strniti človeštvo na vseh štirih stra-
neh neba v sklenjeno moč, ki lahko premaga
najhujše nevarnosti. In zakaj, se je mogoče
vprašati, pride do takšnega poenotenega
reševanja vseh v glavnem le ob velikanskih
grožnjah? Zakaj ne stopimo skupaj in ne pre-
sežemo svojih tako pogostoma ostrih sporov
in ločevanj ter izključevanj tudi tedaj, ko nismo
ogroženi, tedaj, ko bi iz svoje volje in brez pri-
sile gradili lepe medsebojne odnose? Zakaj se
ne odločimo za solidarnost kar vnaprej, za ra-
zumevanje sočloveka, za razumevanje med
svojim in drugimi narodi, za spoštovanje, za
skrb tudi za druge in, če je treba, za sočutje z
drugimi in prijateljstvo z njimi? Zakaj kar ta-
kole lahkomiselno zatajimo v sebi sanje o mir-
nem in srečnem življenju, ki je uresničljivo le,
če so varni in srečni tudi vsi drugi? Zakaj do-
puščamo, da te sanje, to lepo v nas, ki živi tudi
v vseh drugih, potiskamo nekam na rob, mu
kažemo hrbet in se prepuščamo boju človeka
s človekom, čeprav vendar dobro vemo, da to
ni koristno za nikogar in ne pelje do sreče?
Lahko da smo v dosti preveliki meri dopustili,
da nas je potegnil vase hiter in vse hitrejši ri-
tem časa, ki nas odmika drug od drugega, nas
osamlja in potiska v stisko drvenja in odtuje-
nosti, predvsem pa v vase zaprto prepričanje,
da je mogoče zaupati le sebi, ker da nam drugi
niso naklonjeni. Toda v človeku, v vseh nas,
tisto dobro in lepo diha in živi in tega ne bi
smeli nikoli pozabiti, nikoli zanemariti ali se
celo te lepote v sebi sramovati. Saj je ta lepota
naša rešitev, ta lepota je srce vseh ljudi, ta le-
pota je srce vsega človeštva, ta lepota je srce
vseh nas.
Janez Povše
K
S 1. strani
Objava resnice ...
  al mi je, a moram priz-
nati, da se je to zgodilo
načrtno, in to že trdim
v svojem prispevku v posebni
izdaji, posvečeni Rezistenci,
zelo spoštovane revije Micro-
Mega. K sodelovanju me je
neposredno povabil gospod
urednik Paolo Flores d'Arcais.
Ne vem, ali ste Vi ta moj pri-
spevek brali, a žal sem spoz-
nal, da ste Vi avtor uvoda
omenjene številke revije. Če
bi bil jaz o
tem poučen,
bi Vas nepo-
sredno nago-
voril in Vam
zaupal, da
brez objave
poročila itali-
jansko-slo-
venske zgo-
dovinsko-kul-
turne komisi-
je ne bo nik-
dar prišlo do
dolžnostnega
in pravičnega
ukrepa: dopu-
stiti, da bi italijansko ljudstvo,
predvsem mladina, poznali
resnični položaj slovenskega
in hrvaškega ljudstva v času
vladanja fašizma. Kolikor sem
bil poučen, sta Francija in
Nemčija sestavili pričevanja o
razlogih usodnih vojn in to
pričevanje objavili v obvez-
nih knjigah zgodovine in
književnosti državnih šol.
Zaradi potrebe po objavi zgo-
Ž dovinske resnice, ki jo pri-naša poročilo italijansko-slo-venske komisije, je takšna ob-
java te resnice nujna zato, da
današnja italijanska Republi-
ka ne bi nikoli več doživela
demonstracij, kakršnih je bila
deležna na dan 10. februarja:
resnično načrtno se je pojavi-
lo vse, kar slabo prenaša de-
mokratični ustroj italijanske
države.
Nujno je zato, da Vi, gospod
Predsednik, danes pritrdite iz-
javi gospoda predsednika Slo-
venije o potrebi takojšnje ob-
jave poročila mešane italijan-
sko-slovenske komisije,
čeprav je treba tudi priznati,
da je isto zahtevo o nujnosti
objave sporočila italijansko-
slovenske komisije že izrekel
zunanji minister prejšnje slo-
venske vlade. To zahtevo sem
izrekel tudi jaz v svojem pri-
spevku v pomembni zgodo-
vinski reviji MicroMega, ki je
v isti številki revije objavila
tudi spis z naslovom “Italija
ni doživela nürnberškega
procesa”. Pomembno je tudi
upoštevati, da je ob ti ne-
pričakovani akciji novega
fašizma nastalo gibanje odpo-
ra, ki bo razpravljalo o novi
preteči nevarnosti in ki bi tu-
di imelo veliko pomoč, če bi
prišlo do objave poročila ita-
lijansko-slovenske komisije
zgodovinarjev in kulturni-
kov.
Dovolite mi, gospod Predsed-
nik, da Vam to pismo pošil-
jam tudi v
zvezi z
načrtom in
obljubo, da
bomo Slo-
venci dobili
nekoč požga-
ni Narodni
dom ob sto-
letnici
požiga:
požgali so ga
fašisti, še pre-
den je
fašizem
prišel na
oblast. Tako
bi ta moj spis prispeval k
vzpostavitvi pravega prijatel-
jstva in italijansko-slovenske-
ga sožitja na solidni zgodo-
vinski podlagi, to ne samo
med ljudmi, ki živimo v Itali-
ji, ampak tudi med ljudmi, ki
živijo v Sloveniji.
Vnaprej se Vam zahvaljujem
za sprejem tega pisma, go-
spod Predsednik.
Z odličnim spoštovanjem.
Avstrijska Koroška / Ob 100. obletnici plebiscita
Na poti zahtevnega
dialoga
Plebiscitna komisija Koroškega plebiscita | (foto: Digitalna knjižnica Slovenije)
Aktualno 5. marca 2020 3
  Martina Sosič o zanimivem projektu Gluhi strežejo v planinskih kočah
“Znakovni jezik je še bolj zahteven
kot drugi jeziki!”
POGOVOR 
  Tumovi koči na Slavniku
bo letos 7. in 8. marca spet
potekala akcija Gluhi
strežejo v planinskih kočah. Pro-
jekt organizirajo Planinska zveza
Slovenije, Odbor za planinstvo za
invalide in Mladinsko društvo za
osebe z okvaro sluha vklop/iz-
klop. Letošnji moto akcije je Biti
inkluziven. Drugič zapored se te
akcije kot prostovoljka udeležuje
tudi mlada Tržačanka Martina
Sosič, ki se je slovenskega znakov-
nega jezika naučila pred nekaj le-
ti. Z njo smo se pogovorili o nje-
nem učenju znakovnega jezika in
projektu Gluhi strežejo v planin-
skih kočah, ki bo do septembra
potekal v enajstih različnih
kočah.
Pred nekaj leti si se odločila, da
se boš za skavtski podvig
naučila slovenski znakovni je-
zik. Od kod ta želja?
Res je, pred dvema letoma, ko
smo si morali pri skavtih izbirati
specializacijo, ki bi jo radi opra-
vljali, sem iskala nekaj nenavad-
nega in zanimivega, kar pa bi mi
dalo nekaj več v življenju. Takrat
sem se odločila, da bom opravlja-
la specializacijo iz slovenskega
znakovnega jezika. Specializacijo
sem opravila sama oziroma pod
mentorstvom Martine Zubalič.
Gojila sem jo naprej in organizi-
rala tri predavanja in delavnice o
slovenskem znakovnem jeziku.
Koliko časa si potrebovala za
to, da si se naučila jezika?
V bistvu se jezika še vedno učim,
saj je to učenje novega jezika, kot
da bi se učila nov govorni jezik.
Nisem na zelo visoki ravni, ker ni-
mam možnosti, da bi ga vsakod-
nevno uporabljala. Za delavnice
sem rabila približno tri mesece,
V zdaj pa je že dve leti, odkar se gaučim, in še vedno ne bi zmoglaopraviti izpita za tolmača gluhih.
Kaj ti je pri tem povzročalo naj-
več težav?
Čas, ker si je treba vzeti veliko
časa in je treba veliko ponavljati.
Težava je, kot sem že omenila, tu-
di možnost uporabe jezika, ker ko
sem se ga začela učiti, še nisem
poznala nobene gluhe ali na-
glušne osebe, ki bi se lahko pogo-
varjala z mano. Težko je bilo tudi
to, da sem se učila sama. Mento-
rica je bila zraven, vendar slonelo
je vse na meni, sama sem se mo-
rala odločati, kaj se učiti in kdaj
se učiti.
Kot si že omenila, je učenje
znakovnega jezika podobno
učenju drugih tujih jezikov, in
če jezika ne vadimo, ga poza-
bimo. Kako gojiš znakovni je-
zik, da ga ne pozabiš?
V bistvu velja, da je znakovni je-
zik še bolj zahteven kot drugi je-
ziki, vsaj meni se tako zdi. Ko ga
ne gojiš, pozabiš. Vsaj jaz sem ga
pozabila bolj kot npr. nemščino,
ki sem se jo učila na srednji šoli.
Učiš se ga tako, da pogledaš video
s kretnjo in si jo moraš zapomni-
ti. Pri znakovnem jeziku so zelo
majhne razlike v
kretnji za različne
pomene besed in
treba je paziti na vse
majhne stvari:
kakšen obraz imaš,
medtem ko kretaš,
kako si obrnjen gle-
de na sogovorca,
usmerjenost rok. Po-
leg tega je znakovni
jezik živ jezik in ima
svojo slovnico in
svoja pravila, tako da
je treba slediti tudi
tem. Stavkov ne
oblikujejo enako kot
v govorjenem jeziku,
pri znakovnem jezi-
ku je treba obrniti
vrstni red besed, za-
to je težko in zato ga
je treba ponavljati
skoraj vsak dan. Jaz
ga gojim tako, da ga ponavljam.
Ko mi uspe, se pogovarjam s pri-
jatelji, ki so gluhi, in kretam, ven-
dar je vseeno pretežko v tako krat-
kem času obvladati tako kom-
pleksen jezik.
Že drugič boš kot prostovoljka
sodelovala pri akciji Gluhi
strežejo v planinskih kočah.
Kaj je tvoja naloga pri tem?
V lanskem letu je bila neka vodi-
teljica na predstavitvi tega projek-
ta in mi ga je predstavila. Takrat
sem se šla pozanimat, kaj je to.
Zaželela sem si izkušnjo z gluhi-
mi in zato sem se vpisala. Lani
sem šla na Slavnik, kjer sem ime-
la vlogo tolmača. Najprej mi je bi-
lo malo nerodno, ker sem opazi-
la, da je moje znanje znakovnega
jezika osnovno, vendar sem to ta-
koj sporočila organizatorjem in
povedala, da jim lahko poma-
gam, kar se bo dalo. Zagotovili so
mi, da ne bo problemov, ker je bi-
la še neka druga tolmačka z ma-
no, tako da sva sodelovali. Jaz
sem se naučila osnovne kretnje
za pozdrave, za hrano in pijačo,
ki so jo ponujali v koči, in še ne-
kaj kretenj, ki sem jih že prej poz-
nala, in smo se dobro sporazume-
vali.
Poleg tega, da sem tolmačka, sem
v letošnjem letu sprejela še nalo-
go prevajalke iz slovenščine v ita-
lijanščino, tako da so vsi meniji,
vsi listki, ankete, ki jih bodo ljud-
je dobili v koči, tudi v itali-
janščini. Lani sem v koči simul-
tano prevajala, letos pa smo se
odločili, da bo vse zapisano, da
bo lažje. Poleg slovenščine ima-
mo vse zapisano tudi v angleščini
in nemščini, da je dostopno
večjemu številu pohodnikov.
Koliko gluhih in naglušnih so-
deluje v tej akciji?
Točnega števila gluhih in na-
glušnih oseb pri akciji ne poz-
nam. V vsaki koči je po navadi
približno skupina 10 prostovol-
jcev, od katerih sta navadno dva
tolmača, tako da je približno de-
vet gluhih ljudi. Koč je letos 11,
tako da imamo veliko število, ko
pa se zberemo vsi prostovoljci, ki
smo delali za akcijo, nas je res ze-
lo veliko.
Kaj pomeni takšen projekt glu-
him in naglušnim osebam?
Zanje je ta projekt zelo pomem-
ben, ker o sebi pravijo, da so zelo
zaprta skupnost. To so mi vedno
govorili, tudi ko sem se začela
učiti. Vendar ko sem jim pojasni-
la, da je moje kretanje osnovno,
zanje to ni bil problem; tako da,
kar se je dalo, sem jaz tolmačila,
preostalo pa so vprašali drugo tol-
mačko. Skušajo čim več delati
brez nas tolmačev, če pa nujno ra-
bijo pomoč, smo mi tam. Videla
sem, da so zelo samostojni in po-
nosni, da so gluhi. Lani sem spoz-
nala, da so veseli, ker so sprejeli,
da so gluhi, so veseli, da imajo tak
projekt in da imajo močno skup-
nost in da jih ljudje podpirajo, za-
to upam, da bo projekt še naprej
deloval.
Glede na lanskoletno izkušnjo
kako ljudje, ki pridejo v kočo,
sprejemajo ta projekt?
Ljudje ga večinoma sprejemajo
zelo dobro. Ko pridejo v kočo, se
največkrat dogaja, da ne vedo, da
v tisti koči poteka ta projekt, tako
da to izvejo, ko pridejo, ker seveda
ne naročajo tako kot po navadi.
Tudi delavci, ki po navadi strežejo
v koči, ne delajo, ampak so tam
samo v podporo. Vsi skušajo na-
ročiti v znakovnem jeziku in
končno se tudi oni znajdejo v
istem položaju, kot se znajdejo
gluhi v slišeči družbi. Zdi se mi,
da otroci še najlepše sprejemajo
to akcijo in se radi naučijo novih
kretenj. Odvisno je tudi, kakšen
namen imajo ljudje; če pridejo v
kočo samo pozdravit, sprejmejo
projekt drugače kot tisti, ki pride-
jo, se usedejo in preberejo infor-
mativne liste, menije s kretnjami.
Ti so že bolj vključeni v to in
večkrat tudi nas tolmače sprašuje-
jo o akciji, o gluhih in naglušnih,
znakovnem jeziku in podobno.
Sodeluješ še pri kakšnem pro-
jektu z gluhimi in naglušnimi?
Za zdaj ne sodelujem pri nobe-
nem drugem projektu z gluhimi,
vendar mi je ta akcija pri srcu in
bom gotovo še nadaljevala to de-
lo, bom pa pomislila tudi na dru-
ge možnosti, saj vem, da obstaja-
jo poletni centri za gluhe otroke,
kar bi bilo zelo lepo izkusiti.
Ali boš sodelovala še v kateri
koči?
Letos sva se s tolmačko, s katero
sva se spoznali lani, odločili, da
bova šli septembra v kočo v doli-
no Tamar. Sama se odpravljam
14. junija v Vojkovo kočo na Na-
nosu, kjer poteka druga akcija;
tam bomo stregli slepim, tako da
bo še dodatna izkušnja tudi z dru-
go invalidnostjo, in sicer slepo-
stjo. Lanska vodja ekipe me je
kontaktirala in me vprašala, ali bi
lahko prišla tolmačit tudi letos na
Slavnik, moj odgovor je bil seve-
da pritrdilen, ker je težko biti
sprejeti v gluho družbo, in zdaj,
ko so me sprejeli, je lepo, da so-
delujem z njimi še naprej. Ko mi
bo uspelo, bom šla tudi na
kakšna izobraževanja, ki jih orga-
nizira Planinska zveza Slovenije.
Letos smo na Slavniku štirje tol-
mači, ker se letošnja akcija začen-
ja prav tam. Kljub temu da nas bo
več, bo pestro.
Urška Petaros
Razveseljiva novica za vse na Goriškem
Tudi Nova Gorica se je uvrstila v
drugi krog za naziv EPK 2025!
  drugi krog za naziv Evrop-
ske prestolnice kulture
(EPK) 2025 so se uvrstile
Nova Gorica, Ptuj, Ljubljana in Pi-
ran, je 27. februarja na ministrstvu
za kulturo v Ljubljani povedala
predsednica sveta neodvisnih stro-
kovnjakov za izbor EPK Cristina Fa-
rinha, ki je izbrana mesta razglasila
ob navzočnosti njihovih predstav-
nikov. Predsednica 12-članskega
sveta je po poročanju STA poveda-
la, da si vsa zaslužijo drugi krog,
ker so pokazala resno pripravlje-
nost na naziv. Veliko prijav je bilo
po njenih besedah izvirnih, neka-
tere pa so čezmejne, kar se ji, glede
na to, da je kultura brezmejna, zdi
pozitivno. “Kar imamo skupnega,
je naša kultura”, je poudarila.
“Vsako prijavljeno mesto je že
vložilo ogromno truda in zavzeto-
sti, zato so vsa ne glede na izid
zmagovalci”, je dejala Cristina Fa-
rinha. Povedala je tudi, da so bili
pozitivno presenečeni, da je svoje
kandidature oddalo šest mest, kar
je “veliko število za tako majhno,
a sicer veliko državo”. Prav tako so
bili veseli, da mesta prepoznavajo
kulturo kot ključno pri dejanskih
izzivih, ti pa so po njenih besedah
podobni tako v Evropi kot po sve-
tu: podnebne spremembe, družbe-
na trenja, migracije, multikultur-
nost.
Primerne in vzdržne rešitve za te
V izzive po njenem mnenju ni mo-goče najti znotraj nacionalnih me-ja. “Mesta se zavedajo, da je treba
iti ven iz svojih območij, srečati
druga mesta in razpravljati o mo-
rebitnem eksperimentiranju, da bi
skupaj našli rešitev”, je dejala.
Čas je po njenih besedah pravšnji,
saj na ravni EU in v vseh državah
članicah potekajo razprave o novi
kohezijski politiki in okvirih finan-
ciranja. Kot je pozvala, je to čas, ko
je mogoče kulturi dati pomem-
bnost tako po strateški kot pro-
računski plati. “Zato dobro
načrtujte ter izkoristite to za ekspe-
rimente in za inovacije v mestih”.
Po besedah vodje Predstavništva
Evropske komisije v Sloveniji Zo-
rana Stančiča je EPK priložnost, s
katero poskuša komisija predstavi-
ti državljanom in državljankam
pomen kulture v njihovih
državah. “Na ta način se seznanijo
s svojo kulturo, hkrati pa se po-
dučijo o evropski dimenziji kultu-
re, kar pomeni ne le, da se več
naučijo o svoji lastni, ampak tudi
o drugih kulturah in si s tem širijo
obzorja”.
Pobuda, ki se je začela pred 35 leti,
državam članicam in mestom
omogoča, da se same seznanijo s
pomenom kulture in s tem ustrez-
no zagotovijo pogoje za delovanje
kulturnih ustvarjalcev v njihovem
okolju, torej povečajo vlaganja za
delovanje kulture, je povedal
Stančič.
Pojasnil je tudi, da Evropska komi-
sija ne odloča o tem, katera mesta
bodo izbrana, ampak zagotavlja
neodvisnost postopka, da ta pote-
ka pregledno, pošteno in v skladu
s pravili. O izboru tako po temeljiti
analizi vseh prijav odloča svet, ki
šteje 12 članov, od tega sta dva čla-
na na predlog ministrstva za kul-
turo, ostalih deset pa predlagajo
evropske institucije – poleg komi-
sije še Evropski parlament, Svet EU
in odbor regij.
“Člani so v svojem delu neodvisni
in presojajo zgolj na podlagi svo-
jega znanja in svojih izkušenj ter
ne smejo sprejemati nobenih na-
vodil ali pritiskov od kogarkoli”, je
povedal Stančič. Meri-
la razpisa so po njego-
vih besedah opredel-
jena na ravni EU, zaje-
majo pa prispevek
projekta k dolgo-
ročnemu razvoju me-
sta, kakovost kultur-
nih in umetniških
vsebin, evropsko raz-
sežnost, zmožnost iz-
vedbe, sodelovanje lo-
kalnega prebivalstva
in civilne družbe ter
splošen načrt upra-
vljanja, vključno s pro-
računom projekta.
Ob tem je spomnil, da bo Slovenija
leta 2025 drugič prispevala mesto,
ki bo nosilo naziv EPK. Leta 2012
ga je imel Maribor, ki je skupaj s
partnerskimi mesti – Mursko So-
boto, Novim mestom, Ptujem, Slo-
venj Gradcem in Velenjem – “kul-
turno obarval celotno leto 2012”.
Izbrana mesta morajo zdaj v pol
leta dopolniti svoje koncepte v
konkretne predloge, končni izbor
za EPK 2025 pa bo znan predvido-
ma decembra.
Ekipa GO! 2025 na razglasitvi finalistov EPK 2025 (foto Mateja Pelikan)
Kako se boriti proti mazaškim akcijam in
neofašističnim shodom
Krovni organizaciji ne nameravata nasedati grobim provokacijam,
istočasno pa bosta uporabili vsa zakonita sredstva v bran
nesprejemljivega psihološkega nasilja, ki ga je deležna naša narodna
skupnost in še posebno prebivalci naših vasi. V ta namen je služba
Zajezik obravnavala skrb vzbujajoča dogajanja ob preteklem dnevu
spomina. Koordinatorja službe Livio Semolič in Julijan Čavdek,
predsednica SKGZ Ksenija Dobrila ter odvetnika Marko Jarc in Saša
Primožič so pregledali prijavo SKD Tabor z Opčin zaradi napisov
Casapound 14. decembra 2019 ob obletnici usmrtitve obsojencev
na drugem tržaškem procesu, pismo bazovskih društev in
organizacij, v katerem izražajo veliko zaskrbljenost zaradi večernega
pohoda neofašistične organizacije Casapound po ulicah Bazovice,
in obravnavali mazaške akcije na Prosvetnem domu na Opčinah in
občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu ter na drugih
objektih na Tržaškem in v deželi. Služba Zajezik bo ponudila pravno
pomoč pri prijavi tako materialne kot moralne škode in posegla pri
tržaškem prefektu in kvestorju z namenom, da ju seznani z
zaskrbljenostjo ljudi. V pripravi je tudi vodnik ukrepov v primerih
mazaških akcij na spominskih obeležjih in kulturnih objektih, kjer
imajo sedež slovenske organizacije in društva. Služba Zajezik, ki sta
jo ustanovili krovni organizaciji SSO in SKGZ, bo v drugi polovici
marca priredila tiskovno konferenco, na kateri bodo javnosti
podrobno predstavlili omenjene točke.
Kdaj bo na javnih natečajih predvideno tudi
znanje slovenščine?
V zadnjih mesecih je Dežela FJK objavila vrsto javnih natečajev oz.
razpisov za kadrovsko okrepitev javne uprave. Zadnji med temi
predvideva zaposlitev petnajstih uslužbencev kategorije C. Termin
za prijavo je zapadel 3. marca. Tudi na tem, tako kot v preteklih
izvedbah, ni predvideno znanje slovenščine, ne kot pogoj ne kot
dodatek k točkovanju. Zaradi tega je deželni svetnik SSk Igor
Gabrovec predložil svetniško vprašanje, v katerem je opozoril na
pomanjkljivost in spomnil, da je na javnih natečajih, ob angleščini,
nujno treba upoštevati tudi znanje jezikov priznanih in zaščitenih
manjšin. Javna uprava ima namreč dolžnost, da krije vrsto uslug
tudi v teh jezikih, če pa tega ne upoštevamo pri izbiri osebja, bodo
uradi vedno pomanjkljivi. Gabrovcu je med zasedanjem deželnega
sveta odgovoril odbornik Sebastiano Callari, ki se je oprl na iztočnico,
da tovrstni razpis ne sme predvidevati specifičnih pogojev, ki bi šli
preko zahtev, določenih za kritje administrativnih delovnih mest.
Svetnik Slovenske skupnosti se je odborniku zahvalil za pozornost,
v isti sapi pa izrazil nezadovoljstvo z odgovorom, ki pušča problem
nerešen. Če velja, da je nepoznavanje slovenščine povod za
negativno razlikovanje med kandidati, tudi ni opravičljivo, da je za
javno upravo to razlog za neupoštevanje potrebe po osebju z znanjem
manjšinskih jezikov. “Nujno je, da zagotovimo dosledno dvojezično
poslovanje povsod, kjer je to predvideno po zakonu in v statutih
občinskih uprav. Če je treba, naj deželna uprava objavi temu izrecno
namenjene javne razpise, da bomo nato razpolagali s seznamom
strokovno usposobljenih in sposobnih kandidatov za kritje vseh
predvidenih službenih profilov. Večjezičnost mora biti predvsem
priložnost ne težava”, je ob koncu svojega posega dejal Gabrovec in
odbornika pozval, naj zato ne čaka šele na naslednje svetniško
vprašanje, ki naj ugotavlja, da je stanje še vedno nespremenjeno.
Kratke
Kristjani in družba5. marca 20204
Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2020
“Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom!”
  ragi bratje in sestre,
Gospod nam tudi le-
tos naklanja ugoden
čas, v katerem lahko prenovi-
mo srca in se pripravimo na
praznovanje velike skrivnosti
Jezusove smrti in vstajenja, ki
je temelj našega krščanskega
življenja, osebnega in
občestvenega. S srcem in mi-
slijo se moramo nenehno
vračati k tej skrivnosti, ki ne-
nehno raste v nas, če se odpi-
ramo njeni duhovni moči ter
se nanjo svobodno in veliko-
dušno odzivamo.
1. Velikonočna skrivnost kot
temelj spreobrnjenja
Krščansko veselje izvira iz po-
slušanja in sprejemanja vese-
le novice o Jezusovi smrti in
vstajenju, kerygme. Ta povze-
ma skrivnost ljubezni, ki “je
tako resnična, tako prava, ta-
ko konkretna, da nam ponuja
odnos, ki je poln iskrenega in
rodovitnega pogovora”
(Christus Vivit, 117). Kdor ve-
ruje v te besede, zavrača laž,
da naše življenje izvira iz nas
samih. V resnici se življenje
rojeva iz ljubezni do Boga,
našega Očeta, iz njegove žel-
je, da nam podarja življenje v
obilju (prim. Jn 10,10). Če
namesto tega poslušamo
mamljiv glas “očeta laži” (Jn
8,44), lahko potonemo v glo-
bočino nesmisla in doživimo
pekel tukaj na zemlji, čemur
so žal priča premnogi tra-
gični dogodki osebnega in
D skupnega človeškega izku-stva.V postu 2020 bi vsakemu kri-
stjanu želel sporočiti to, kar
sem mladim zapisal v apo-
stolski spodbudi Christus Vi-
vit: “Glej razprostrte roke
križanega Kristusa, spet in
spet se mu pusti odrešiti. In
ko se približaš, da se spoveš
svojih grehov, trdno veruj v
njegovo usmiljenje, ki te
osvobaja krivde. Opazuj nje-
govo kri, prelito s toliko lju-
bezni, in pusti se ji očistiti.
Tako se boš lahko znova in
znova rojeval” (123). Jezuso-
va Velika noč ni pretekli do-
godek; po moči Svetega Duha
je vedno aktualna in nam da-
je priložnost, da v veri vidi-
mo Kristusovo telo in se ga
dotikamo v trpečih.
2. Nujnost spreobrnjenja
Prav je, da poglobljeno raz-
mišljamo o velikonočni
skrivnosti, po kateri nam je
Bog naklonil svoje usmiljen-
je. Usmiljenje lahko do-
sežemo le “iz oči v oči” s
križanim in vstalim Gospo-
dom, “ki me je vzljubil in da-
roval zame sam sebe” (Gal
2,20), v iskrenem, prijatel-
jskem dialogu. Zato je moli-
tev v postu tako pomembna.
Molitev je več kot dolžnost;
je odraz naše potrebe po tem,
da odgovarjamo na Božjo lju-
bezen, ki nas vedno vodi in
krepča. Kristjani molimo v
vednosti, da smo kljub svoji
nevrednosti vedno ljubljeni.
Molitev ima lahko veliko pol-
jubnih oblik, v Božjih očeh
pa je resnično pomembno,
da prodre globoko v nas in
omehča naša trda srca ter nas
še naprej spreobrača k Bogu
in njegovi volji.
V tem ugodnem času si torej
dovolimo, da nas Bog vodi v
puščavo kot Izrael (prim. Oz
2,14), da bomo lahko končno
slišali glas Ženina, ki bo še
globlje odmeval v nas. Bolj
bomo živeli njegovo besedo,
globlje bomo doživljali
usmiljenje, ki nam ga podar-
ja. Ta milostni čas ne sme iti
mimo nas, medtem ko živi-
mo v nespametni utvari, da
lahko nadzorujemo, kdaj in
kako se bomo spreobrnili k
njemu.
3. Goreča Božja volja do dia-
loga s svojimi otroki
Dejstva, da nam Gospod zno-
va naklanja ugoden čas za
spreobrnjenje, ne bi smeli
imeti za samoumevnega. Ta
nova priložnost bi morala v
nas prebuditi občutek hva-
ležnosti in nas zbuditi iz le-
nobnosti. Čeprav je včasih
tragično, da je zlo navzoče v
našem življenju in v življenju
Cerkve in sveta, je priložnost,
da spremenimo svojo pot,
odraz Božje neomajne volje
do neprekinjenega odrešen-
jskega dialoga z nami. Oče je
Križanega Jezusa, ki ni poz-
nal greha, zavoljo nas storil
za greh (prim. 2 Kor 5,21) in
v tem odrešenju naložil Sinu
breme naših grehov. Po bese-
dah papeža Benedikta XVI. se
je tako zgodil “božji obrat
proti samemu sebi” (Bog je
ljubezen, 12). Kajti Bog ljubi
tudi svoje sovražnike (prim.
Mt 5,43-48).
Dialog, ki ga želi Bog vzpo-
staviti z vsakim od nas v veli-
konočni skrivnosti svojega
Sina, nima nič skupnega s
praznim govorjenjem, ki so
ga pripisovali starodavnim
prebivalcem Aten, ki “nam-
reč ne poznajo večjega užitka
kakor pripovedovati ali po-
slušati zadnje novice” (Apd
17,21). Za takšno govorjenje,
ki ga zaznamuje prazna in
površna radovednost, je v
vsakem času značilna posvet-
nost; v našem času ta lahko
vodi v neprimerno uporabo
medijev. 
4. Bogastvo, ki ga moramo
deliti, ne obdržati zase
Ko velikonočno skrivnost po-
stavimo v središče svojega
življenja, postanemo sočutni
do ran križanega Kristusa, ki
so navzoče v številnih ne-
dolžnih žrtvah vojn, v napa-
dih na življenje še nerojenih
ali starejših in v različnih
oblikah nasilja. Prav tako so
navzoče tudi v okoljskih ka-
tastrofah, neenakomerni po-
razdelitvi zemeljskih dobrin,
v vseh oblikah trgovine z
ljudmi in v nebrzdani želji po
dobičku, ki je vrsta maliko-
vanja.
Može in žene dobre volje je
treba tudi danes nagovarjati,
naj v obliki miloščine delijo
svoje dobrine s tistimi, ki jih
najbolj potrebujejo, in tako
osebno prispevajo k izgraje-
vanju boljšega sveta. Dobro-
delnost nas počlovečuje,
medtem ko nas lahko ko-
pičenje razčloveči, ker nas za-
pira v lastno sebičnost. Lahko
gremo in moramo iti še dlje.
Upoštevati moramo struktur-
ne vidike svojega gospodar-
skega življenja. Zato sem sre-
di postnega časa, v času od
26. do 28. marca, v Assisi po-
klical mlade ekonomiste,
podjetnike in oblikovalce
sprememb, da bi oblikovali
pravičnejše in bolj
vključujoče gospodarstvo.
Kot cerkveno učiteljstvo po-
gosto poudarja, je politično
življenje izjemna oblika do-
brodelnosti (prim. Pij XI., na-
govor Italijanske zveze štu-
dentov katoliške univerze,
18. decembra 1927). Enako
velja za ekonomsko življenje,
h kateremu lahko pristopa-
mo v istem evangeljskem du-
hu, duhu blagrov.
K sveti Devici Mariji se
obračam za priprošnjo, da bi
se nam v postnem času od-
prla srca, da bi slišali Božji
klic, naj se spravimo z njim,
da bi uprli pogled v veliko-
nočno skrivnost in da bi se
spreobrnili k odprtemu in
iskrenemu dialogu z njim.
Tako bomo postali to, kar Kri-
stus prosi svoje učence: sol
zemlje in luč sveta (prim. Mt
5,13-14).
Posebna priložnost?
Drugačen post
  etošnji začetek posta je
bil za mnoge, ki živimo
v Furlaniji Julijski kraji-
ni, nenavaden, drugačen. Po-
tem ko je deželna oblast zara-
di koronavirusa razglasila
izredne razmere, so namreč
vse štiri škofije takoj sprejele
deželno odredbo o zamrznitvi
javnih srečanj in združevanja.
Torej tudi maš, drugih obre-
dov (pepelnica!), nauka in
drugih srečanj po župniščih.
Brez dvoma gre za “izzivalen
začetek posta”, je prejšnji te-
den lepo zapisal škof Claudio
Cipolla iz Padove, ki je verni-
ke med drugim spodbudil k
temu, naj razmislijo o njego-
vem izvornem pomenu.
Čeprav se zdi, da je na pepel-
nico večina ljudi pozabila, je
za mnoge še vedno pomem-
bna tradicija. Ali je morda lah-
ko še kaj več kot samo to? Le-
tos je bilo marsikomu hudo,
ker 26. februarja ni “doživel”
pepela na čelu in slišal besed
“Spreobrni se in veruj evan-
geliju”. Zakaj?
Tudi tak začetek posta je lah-
ko posebna priložnost, poseb-
na milost. Ker smo vajeni na
preveč individualistično vizi-
jo vere, ko se letos ne moremo
srečevati, da bi v župnijskih
skupnostih začeli ta posebni
čas, imamo morda občutek,
da nam brez skupnosti nekaj
manjka. Tako ali drugače se
župnijske skupnosti redno
srečujejo pri obredih, da bi
vedno znova obnavljale in na-
daljevale svojo pot, zveste
evangeliju. Da pišejo nove
strani v svojo zgodbo
odrešenja, da se napajajo pri
zakramentih, da bi bili njeni
člani luč in sol v svetu, v ka-
L terem živimo. Pa tudi zato,ker so župnije marsikje še ved-no pomemben kraj srečevan-
ja, kjer se ljudje - od otrok do
najstarejših - še povezujemo.
Tak, drugačen post je lepa pri-
ložnost, da premislimo, na
novo odkrijemo in okrepimo
svojo osebno vero. Da se tako
okrepijo tudi župnijske skup-
nosti. Da občutimo, kaj po-
meni biti brez evharistije.
Nam manjka? Zakaj nam
manjka? Da razumemo, kako
velik dar imamo, ker živimo v
državi, kjer velja svoboda ve-
roizpovedi, kjer imamo na
razpolago cerkve in duhovni-
ke. Včasih smo morda preveč
površni in površinski in poza-
bljamo, da vse to ni dano
vsem kristjanom. Še vedno
jih je po svetu na milijone
preganjanih ali pa brez du-
hovnikov in torej brez zakra-
mentov. Zato je ta čas lahko
odlična priložnost, da se mor-
da otresemo navad ter bolj za-
vestno in goreče čakamo tre-
nutek, ko se bomo lahko spet
približali oltarju, če nam je to
kaj več kot samo navada ali
tradicija. Gospod nas še na-
prej kliče in čaka, tudi ko ne
obiskujemo cerkva. Letos nas
na neki način vabi, da ta mi-
lostni čas pred Veliko nočjo
globlje in resneje doživimo v
naših srcih, v naših domovih,
sredi ljudi, s katerimi živimo.
Začetek posta je lahko prav ta-
ko slovesen, čeprav se ne
začenja v skupnosti v cerkvi,
ampak v samoti. Vseeno smo
klicani, da se obračamo Nanj
in da v sebi obnavljamo brat-
stvo s krščansko skupnostjo.
Ne zapravimo te priložnosti
in pustimo, da nas ta izziv
spodbudi, da na drugačen
način sprejmemo milost le-
tošnjega posta. V upanju, da
bo Velika noč še toliko bolj
praznična.
DD
Skozi drugačno prizmo (22) 
Pandemija izgube razuma in vere
  tem, kako danes deluje
medijska mašinerija,
smo že kar nekajkrat
spregovorili. Najprej nam želi
dati neke informacije, ki so seve-
da vselej predelane, potem nam
nudi zabavo, zato pa angleška
skovanka “infotainment” (“in-
formation and entertainment”),
vendar pa imamo še tretjo zade-
vo, to pa je strah, tudi o tem smo
že govorili, a “repetita iuvant”,
ponavljanje pomaga. Ob zadnjih
dogodkih je o tem lepo sprego-
voril katoliški psihoterapevt Ro-
berto Marchesini, ki pravi, da je
prišlo do paničnega vala, ki je bil
še zlasti medijsko vnešen, kar pa
nas bi, ne samo po njegovem
mnenju, moralo prisiliti k raz-
mišljanju. Lepo nas je k trezni
presoji in razmišjanju ob razno-
raznih informacijah pozval tudi
naš urednik. Skratka, ta nenadna
kriza je v naši družbi, kot lepo
pravi v intervjujskih vprašanjih
prijateljica Raffaella Frullone, ka-
toliška novinarka, vzbudila strah
oziroma celo trepet, kot da bi bi-
lo, če bi tega virusa ne bilo, ne-
mogoče tvegati smrt. Marchesi-
ni zato pravi, da se sprožijo na-
slednji mehanizmi: “Čustva, v
tem primeru strah, zamenjajo
razum pri izbirah določene ose-
be. Oseba se torej odreče razum-
nemu ali racionalnemu delo-
vanju. To pomeni, da ta lahko
deluje: a) povsem nerazumno
oz. b) zunanje pogojeno” – v an-
gleščini imamo izraz ameriškega
sociologa D. Riesmana (1909-
2002) “otherdirected”, ki oz-
načuje, kako naše obnašanje
oblikujejo predvsem mediji, je
medijsko pogojeno”. Že več kot
pred sto leti je psihologija ugo-
tovila, da kot posledica do-
ločenega šoka oseba postane
O podvržena manipulaciji in jo jemožno kontrolirati, deluje torejtako, kakor ji je ukazano, tudi v
nasprotju s svojimi načeli in z lo-
giko. Ali ni to tisto, kar se doga-
ja? Kako se s tem spopasti? Mi-
slim, da to ni mogoče. Vse v naši
družbi nas vzgaja k temu, da na
čelo svojega življenja postavimo
čustva, zavračamo pa razum – te-
levizija, časopisi, pesmi... Gre za
izid nekega procesa, nekega bo-
ja. Težko se je upreti, razen če ne-
ka oseba ni bila vzgojena in se ni
vzgojila v klasični antropologiji,
ki je izražena v Platonovem mitu
o kočiji in kočijažu: čustva so ko-
ristna, vendar pa jih mora
usmerjati razum. Obstaja
bližnjevzhodna zgodba o člove-
ku, ki pripoveduje o človeku, ki
je hotel jesti datlje. Kateri je na-
justreznejši čas za sajenje datljev,
če hočemo jesti datlje? Odgovor:
pred sto leti. Živeti glede na ra-
zum in ne glede na čustva zah-
teva leta in leta vzgoje, ne more-
mo improvizirati. Vrline je treba
gojiti vsak dan. Smo zato brez
upanja? Ne. Prejšnja zgodba ima
namreč nadaljevanje, še eno
vprašanje: kateri je drugi naj-
boljši čas za sajenje datljev? Od-
govor: zdaj! Pričnimo zdaj živeti
glede na razum, to je tisto, kar
lahko storimo. Ne moremo spre-
meniti preteklosti, lahko pa spre-
menimo sedanjost”. Mnogi
starši ne znajo stvari razložiti
otrokom, kaj lahko storijo? Mar-
chesini pravi, da pozna besedila,
ki krožijo po spletu, da bi otro-
kom nekako dali vero v do-
ločene ljudi ali skupine ljudi, a
pravi, da jih ne bi govoril otroku:
“Ne bi mu rekel, naj svoje
življenje in svoje upanje izroči
ne v roke političnih oblasti, ka-
kor tudi ne v medicino. Še sam
tega ne bi storil. Kaj bi storil jaz?
Ugasnil bi televizijo. Poskrbel bi,
da otroke obvarujem pred temi
stiskami in strahovi. Poskrbel bi,
da mislijo na tiste reči, na katere
morajo misliti otroci – da se igra-
jo, gredo v šolo, so s prijatelji. Za
vse drugo bodo poskrbeli odra-
sli, če so tega sposobni”. Ali pa
ni ta panika znak omahujoče ve-
re? “Vera ne omahuje, temveč je
lepo izgubljena. Govori se o pan-
demiji, pa naj bo resnična ali ne,
kaj pa napravijo cerkvene obla-
sti? Mar pomnožijo svete maše?
Organizirajo procesije? Zahteva-
jo post in pokoro? Nikakor: odv-
zamejo edini vir rešenja, obha-
janje svete maše, odvzamejo edi-
ni vir milosti, ki lahko reši ta svet
in to državo. Namesto da bi dali
Bogu dolžno čast in hvalo, mu
jo odvzamejo. Obstaja strah pred
okužbo? Prav, naj se obhajajo
maše brez ljudstva! Namesto te-
ga pa je edina misel izogibanje
združevanju ljudi (ki molijo), da
bi se izognili širitvi virusa. To je
precej malo metafizična (pre-
sežna, op. A. V.), bi rekel. Mar ni
to znak, da je naša družba,
začenši pri vrhu, postala povsem
materialistična in je izgubila ve-
ro”?.
Andrej Vončina
Roberto Marchesini
Kristjani in družba 5. marca 2020 5
Narodno gospodarstvo je temelj narodnega obstoja, njegove kulture in državnosti
Gosarjev pogled na slovensko gospodarstvo
  osar je v bohinjskem
predavanju Osnovna
narodnogospodarska in
socialna vprašanja Slovenije po-
dal aktualne poglede na tedanje
gospodarstvo in socialno pro-
blematiko na Slovenskem, in si-
cer glede na čas vojne, ki je že
potekala, in s pogledom na po-
vojni čas. Upal je, da bo zmaga
nad nacifašizmom omogočila
obnovitev demokratičnega re-
da in združitev Evrope, v kateri
bi imela svoje mesto tudi samo-
stojna slovenska država. V pre-
davanju je poudaril predvsem
potrebo po samostojnem na-
rodnem gospodarstvu, ki je edi-
no lahko materialna podlaga
narodne države in poroštvo, da
lahko narod preživi tudi vojne
čase.
Da bi razumeli njegovo preda-
vanje, je danes potreben vsaj
enciklopedični oris njegove
družbene in gospodarske teori-
je, ki je bila takratnim slušatel-
jem poznana iz študija in jav-
nih razprav. Sistematični očrt
teorije je podal v svojem temel-
jnem delu Za nov družbeni red
(1933, 1935) . Izhodišče njego-
ve teorije je v tezi, da je narodno
gospodarstvo temelj narodnega
obstoja, njegove kulture in
državnosti. Današnja neolibe-
ralna ideologija globalnega go-
spodarstva zanika obstoj narod-
nega gospodarstva. Zato so tudi
G slovenske poosamosvojitvenepolitike črtale ta pojem iz svo-jega besednjaka. S tem pa je iz-
ginila tudi skrb za narodno go-
spodarstvo in posledica so raz-
prodaja narodnega premožen-
ja, nebrzdana pozidava obdelo-
valne zemlje, uničenje mnogih
domačih industrijskih panog,
zmanjšanje prehranske samoo-
skrbe za več kot polovico, ple-
nilna privatizacija in veliko so-
cialno razslojevanje. Praktično
smo pristali v položaju kolo-
nialne odvisnosti. V tistem času
je edino ekonomist Mencinger
opozarjal, da je v zmoti kmet,
ki proda svojo njivo, da jo ob-
deluje sosed, sam pa se udinja
pri njem za pičel zaslužek. Med-
narodni gospodarski tokovi so
poznani že v predantični zgo-
dovini in so danes nujnost, ker
nobeno gospodarstvo ne more
biti samozadostno. Toda podla-
ga politične suverenosti ostaja
lastno narodno gospodarstvo. 
Gosar izhaja iz načela, da je na-
rodna skupnost nosilec suvere-
nosti in svojo suverenost v sve-
tu lahko uveljavlja le kot narod-
na država. Narod razume kot
občestveno (primarno) skup-
nost, ker imajo njeni pripadniki
skupno zgodovino, kulturo, je-
zik, ozemlje poselitve. Zaradi te
povezanosti narod deluje po
načelu sožitja in medsebojne
solidarnosti njegovih pripadni-
kov. Le na tej osnovi pa je mo-
goče zgraditi socialno varno in
trdno družbo. Zato je solidar-
nost prav tako eden bistvenih
temeljev narodnega gospodar-
stva, enak kot uspešno vodeno
in trdno gospodarstvo. Solidar-
nost je izraz moralne zavesti
človeka in je več kot dobrodel-
nost, je osebna in družbena
vrlina, ki mora biti uzakonjena
v pravnem redu demokratične
države. Solidarnost kot družbe-
na praksa pa lahko učinkovito
deluje, če je na tem načelu or-
ganizirana celotna družba, ne
le pravi red, ampak tudi social-
ne politike in gospodarstvo.
Ker družba lahko uspešno delu-
je le v socialnem gospodarstvu,
je potrebno temeljito družbeno
preoblikovanje, nov družbeni
in gospodarski red, ki ga Gosar
imenuje samouprava. Samou-
prava je zanj dejanska vladavina
ljudstva, ki gradi demokratični
red od spodaj navzgor in s tem
zagotavlja samostojno odločan-
je vsem državljanom in družbe-
nim skupinam o vprašanjih, ki
zadevajo njih. Zato ima vsak
državljan volilno pravico
odločati o vseh zadevah, ki se
tičejo njegovega življenja in de-
la. Tako voli predstavnike v za-
konodajne zbore različnih
družbenih panog, tako na nižji
kot na državni ravni. Državni
parlament in zbori nižjih
upravnih enot so tako sestavlje-
Gorica / Predavanja SD Sončnica
Skupnost družin Sončnica iz Gorice vabi na niz predavanj, ki
bodo potekala v dvorani Franca Močnika v Gorici ob 20. uri.
Na prvem bo v četrtek, 5. marca 2020, dr. Nada Trtnik govorila
o temi Za bolj ljubeči partnerski odnos (razumevanje sebe za
večjo kvaliteto medsebojnih odnosov).
V četrtek, 12. marca 2020, bo gost goriškega večera Andrej
Perko, govoril pa bo o reševanju stisk na radikalen in uspešen
način. Perko je doktor psihologije in specialist
kliničnopsihološkega svetovanja. Dolga leta je bil koterapevt
in sodelavec dr. Janeza Ruglja, zdaj pa nadaljuje njegovo delo.
Že več kot 20 let vodi terapevtske skupine ljudi s težavami in
stiskami po modificirani Rugljevi socialno-andragoški metodi.
Dr. Rugelj je svojo metodo opisal v mnogih knjigah (npr. Pot
samouresničevanja) in strokovnih člankih. Pri asistenci ljudem
v raznih težavah je uvedel preko 50 t. i. terapevtskih sredstev
(VTS). Kot terapevt se je posluževal avtoritativnega vodenja
skupin. Izpolnjevanje zahtev programa omogoči človeku v stiski,
da spremeni način življenja, ga dvigne na visok kvalitetni nivo
in s tem težave reši po načelu rešitve druge vrste.
Kratke
Misel na 2. postno nedeljo
Dvigovanje za svetlejše življenje
  . postna nedelja je po-
svečena Gospodovemu
spremenjenju na gori.
Dogodku so bili priča le trije
apostoli, in sicer Peter, Janez in
Jakob. Šele šest dni je minilo
od Petrove izpovedi vere, ti trije
pa so vsi Gospodovi ljubljeni
učenci, a vendar se tudi tokrat
zgodi, da v ključnem tenutku
spijo, a moramo vedeti, da se
je, kot nam poroča evangelist
Luka, spremenjenje zgodilo
ponoči, zatorej ni nič čudnega,
da so spali. Izročilo, da gre za
goro Tabor, ki je 9 km jugov-
zhodno od Nazareta, izhaja od
sv. Cirila Jeruzalemskega in sv.
Hieronima. Spremenjenje je
izraženo z izrazom
“metamorfoza”,
kar navadno preva-
jamo kot “preo-
brazba”, vendar
nam evangelist
hoče povedati, da
je bila ta vidna z
očesom. Obraz se
Jezusu sveti kot
sonce, kar je,
čeprav imamo mi
občutek rumene
barve, najbolj bela
možna barva, med-
tem ko imamo v
slovenščini sklad-
no z izvirnikom, da so postala
oblačila bela kakor luč. To je bil
torej trenutek, ko je Gospod
deloma dopustil, da se je izka-
zala njegova blaženost, a le de-
loma, saj je na ta način, kakor
nam pravijo sveti očetje, želel
tri ljubljene učence pripraviti,
da bi bili sposobni prenašati
vse tisto hudo, ki se bo zgodilo
v Jeruzalemu. Mojzes in Elija
sta najpomembnejši osebi Sta-
re zaveze, eden predstavlja po-
stavo, drugi pa preroke, z Jezu-
som pa sta se pogovarjala o nje-
govem odhodu s tega sveta
2 prek trpljenja in smrti, ki se bo-sta izvršila v Jeruzalemu. Veljapa pri obeh starozaveznih likih
še za dva, ki sta, prav tako kot
Jezus sam, šla skozi štiridesetd-
nevni post, kar ju tudi posta-
vlja za tovrstni zgled v po-
stnem času. To kaže tudi nam,
kako je treba sebe premagati,
doseči oblast nad svojimi čuti
in podobnim, da bi tudi nas
lahko Gospod napolnil s svojo
blaženo lučjo, pa bi se vsaj ma-
lo počutili tako, kot so se trije
apostoli. Potrebno je torej tisto,
kar se je včasih reklo mrtvičen-
je, potrebno je zadoščevanje za
naše grehe, za zlo, ki smo ga
storili, zlasti s svojimi slabimi
besedami in dejanji, pa tudi za
vse naše opustitve. To do-
sežemo s postom in molitvijo.
Pravzaprav je tako, da v življen-
ju pridemo do pomembnih
reči samo z odrekanji, žrtvami
in določeno pomočjo, za kate-
ro je pa vselej treba prositi. Post
je podoba našega življenja, a ta-
ko kot se Jezusovo blaženo gle-
danje odseva, čeprav tu na
omejen način, na njegovo telo
in ga poveliča, tako se tudi naše
dobro duhovno življenje odse-
va na naše siceršnje življenje.
Tako, da je res danes podvig
takšen vzpon na goro, kar po-
meni, da se odločimo za Božjo
bližino, to pa potem tudi čim
bolj skušamo uresničiti, vendar
to ni nikdar zaman. Na gori je
oblak, ki pomeni Božjo nav-
zočnost, resnično Božjo nav-
zočnost, zato še bolj kot neka
splošna molitev, to spremen-
jenje na gori pomeni svete za-
kramente, kjer je Gospod re-
snično navzoč. Postni čas zato
pomeni tudi izboljšanje našega
zakramentalnega življenja,
predvsem s pomočjo tistih
dveh zakramentov, ki ju lahko
pogosto prejemamo, to pa sta
sveta pokora ali spoved in sveta
evharistija, ko Sveto Rešnje Te-
lo prejmemo pri
svetem obhajilu.
Če seveda sebe ne
očistimo s pomočjo
vseh orodij, ki jih
imamo na voljo,
potem v naša srca
ne bo mogel pro-
dreti noben žarek
Božje milosti in to-
rej blaženosti. Tako
je, če evharistijo
pojmujemo le kot
neko pravico, kakor
se seveda pojmuje
tudi sveto obhajilo,
ni pa vse to velika
Božja milost, za kar bi se veljalo
ustrezno in temeljito pripravi-
ti, s postom, molitvijo, a tudi
dobro in temeljito sveto spo-
vedjo. Današnjemu človeku pa
se zdi, da se ni potrebno iz ze-
meljske sivine dvigovati k Bo-
gu. A potem naj se nikar ne pri-
tožuje nad sivino življenja. Po-
trudimo se, da bi Božja milost
razsvetlila naše življenje z
blaženimi žarki, da bi lahko
premagovali vse ovire in z ra-
dostjo v srcu nosili vsak svoj
križ.
Andrej Vončina
ni iz več odborov, ki strokovno
odločajo o področjih, ki jih za-
stopajo. S tem je omejen ideo-
loško politični vpliv na delo-
vanje države in uveljavljen stro-
kovni pristop.
Gosar je pri domišljanju novega
družbenega reda izhajal iz kri-
tične analize predvojnih evrop-
skih družb, ki so vse po vrsti to-
nile v totalitarne vladavine: na-
cizem, fašizem in boljševizem,
ki pa so zavladali na osnovi for-
malno demokratičnih volitev.
Vzrok za to je torej videl v for-
malni parlamentarni demokra-
ciji političnih strank. Politične
stranke namreč zasledujejo svo-
je ideološko politične cilje ali
kar interese lastne stranke, ne
pa interesov ljudstva. Tako se
formalna demokracija sprevrže
v partitokracijo, ta pa vodi v
diktaturo. Da se stranke
obdržijo na oblasti, morajo v
parlamentu uveljavljati interese
dejanske družbene moči, to je
kapitala. Formalna demokracija
postane transmisija interesov
kapitala. Posledično je interes
političnih strank in politikov ali
diktatorja, da so lastniki ali
upravljavci kapitala, ker s tem
dobijo trajno družbeno moč.
Tak pa je tudi osnovni model
(neo) liberalne družbene in go-
spodarske ureditve danes. Zato
Gosar vidi rešitev iz pasti avto-
ritarnih režimov ali partitokra-
cije strank, s tem tudi iz pri-
meža kapitala, v uvedbi samou-
prave ljudstva.
Osnovni cilj vsake demokra-
tične družbe so njena stabil-
nost, razvoj in blaginja ljudi.
Prvi steber stabilnosti družbe je
torej učinkovito gospodarstvo.
Učinkovito pa je, če deluje po
načelih sodobne ekonomske
stroke, se pravi, da je zasnovano
na zasebnem lastništvu in de-
luje po tržnem načelu. Zasebno
lastništvo zahteva skrbno in od-
govorno gospodarjenje, daje la-
stniku stvarno možnost
odločanja o proizvodnji in po-
rabi dohodka pa tudi omogoča
njegov družbeni vpliv. Toda na-
rodnega bogastva ne zagotavlja
samo kapital, ampak izhaja tudi
iz dela delavcev. Gosar ugota-
vlja, da je največje zlo, ki je kri-
vo za socialno bedo, v tem, da
vlada v modernem gospodar-
skem življenju izključno kapi-
tal, in ne delo. Podlaga pra-
vičnemu družbenemu redu pa
je delo, kar zagovarja tudi urad-
ni družbeni nauk Cerkve. Da bi
delo dobilo svojo vrednost, je
potrebna korenita reforma ka-
pitalizma. Delavec mora dobiti
pravico do solastništva in s tem
do soodločanja. Zato mora biti
lastništvo razpršeno in dostop-
no vsem.
/ dalje
Peter Kovačič Peršin
  poštovani gospod žup-
nik!
V preteklih mesecih sem
z velikim zanimanjem prebi-
ral odgovore na vprašanja ne-
ke vaše župljanke. Tudi sam si
želim nekaj odgovorov na
vprašanja, ki Vam jih zasta-
vljam v nadaljevanju. Upam,
da boste – sami ali s kakšnim
kolegom – našli čas in odgo-
vorili tudi meni. Utegnilo bi
zanimati še druge bralce.
Na političnem prizorišču poz-
namo g. Salvinija, ki je posve-
til Italijo Materi Božji in javno
poljubil rožni venec. Isti mini-
ster pa je hkrati izjavil, da se
ga zakon o splavu ne tiče.
Stranka s takšno dvolično po-
litiko za resnega katoličana se-
veda ni sprejemljiva, saj zago-
varja splav, ki je največji zločin
vseh časov.
Cerkev je zelo jasno obsodila
komunizem, socializem, nihi-
lizem in druge moderne ideo-
logije (glej: Nostis et nobi-
scum papeža Pija IX., Diutur-
num in Humanum genus pa-
peža Lea XIII.), ker je tudi v ti-
stem času manjkala prava
krščanska doslednost. Ni mi
znano, da bi se poleg Cerkve
tedaj tudi politične stranke ta-
ko odločno postavile splavu
po robu.
Če bi se v našem času na vo-
litvah pojavile stranke, ki bi
odločno nasprotovale splavu,
bi jih lahko ocenil tudi kot pri-
padnik slovenske narodne
skupnosti. Saj vemo, da posle-
dice splava zelo škodijo tudi
naši skupnosti. Če tega ne
rešimo, tudi drugega ne bomo
mogli rešiti.
Razumem, da z volitvami ne
morem dobiti vsega, vendar si
želim, da bi lahko, če že ne
morem izbrati najboljšega, iz-
bral nekaj, kar je najmanj sla-
S bo. A ker se nobena naša stran-ka izrecno ne zavzema za od-pravo splava, sem v težavah.
Kaj mi svetujete za naslednje
volitve? Hvala in Bog vas živi!
P. S.: Ne zamerite pa mi, pro-
sim, ker se zaradi sramežljivo-
sti nisem podpisal …
Spoštovani gospod!
Hvala za pismo! Zelo dober
odgovor na vaša vprašanja bi
dobili v letošnjem Postnem
pastirskem pismu slovenskih
škofov (Post 2020). Kljub te-
mu Vam na kratko odgovo-
rim:
– Politiki se – še zlasti pred vo-
litvami – zelo radi naslonijo
na Cerkev in njene dejavnosti.
Tako ni nič čudnega, da kdo v
potrditev svojega prav “maha”
s takšnimi ali drugačnimi ver-
skimi simboli. Zgodi se celo,
da ta ali ona stranka na “svojo
stran” pridobi tudi kakšnega
naivnega duhovnika, ki ji po
nepotrebnem dela volilno
propagando - velikokrat celo v
škodo!
– Koga voliti? Naj volimo gle-
de na program stranke ali na
kandidata, ki je zapisan na vo-
lilnem lističu? – Kandidati, ki
so na volilnih listah, morajo
zastopati programe strank, ka-
terih zastopniki so. Program
določene politične stranke
lahko spoznamo tudi na volil-
nih shodih. Zelo nerodno je,
če se volivci shodov svojih
strank ne udeležujejo. Stranke,
ki se ravnajo po krščanskih
moralnih načelih, odklanjajo
splav, evtanazijo … Kristjani pa
po svoji vesti ne moremo vo-
liti tistih političnih združenj
in njihovih kandidatov, ki za-
govarjajo krščanstvu nasprot-
na moralna načela in dejanja.
Rezultati volitev so vedno
odraz političnega pa tudi mo-
ralnega prepričanja družbe v
določenem volilnem okraju
ali državi.
A. K.
Kako naj se ravnamo na volitvah?
Pismo našemu župniku – 7
Goriška5. marca 20206
  Tania Primožič
“Zelo sem ponosna na svojo
odločitev, saj sem bila pogumna!”
POGOVOR 
  eptembra lani sem se po-
govarjala z gospo Nadjo
Sosol, lastnico zgodovin-
ske trgovine Il bottone - Gumb,
ki se nahaja na goriškem Trav-
niku, ob stavbi, v kateri ima se-
dež naše uredništvo. Gospa se je
po štiridesetih letih odločila, da
bo svojo trgovino zaprla, a zelo
ji je bilo težko ob misli, da bi
ostal prostor prazen, zapuščen,
kot je marsikateri drug v Gorici.
Zaskrbljena je bila, da bi ne
našla dovolj pogumne osebe, ki
bi dejavnost prevzela. V obdob-
ju, ko je razprodajala vse, kar je
imela na zalogi, in je v trgovino
zahajalo veliko kupcev, ji je pri-
skočila na pomoč izkušena in
energična prodajalka, ki se je na-
zadnje odločila, da bo sama
prevzela dejavnost. Nasmejana
gospa je vljudno pristala na po-
govor.
Prosim, da se predstavite bral-
cem Novega glasa.
Ime mi je Tania Primožič. Doma
sem iz Sovodenj ob Soči, stanu-
jem pa v Gorici.
Kdaj ste postali nova lastnica
trgovine Il bottone?
Uradno sem postala nova lastni-
ca trgovine 4. februarja letos.
Ste bili prej že zaposleni kje
drugje?
S Vedno sem bila zaposlena vtrgovinah z oblačili. Vse trgovi-ne so bile v Gorici, na Korzu.
Moja zadnja delovna izkušnja je
bila v trgovini z otroškimi
oblačili, kjer sem delala celih
enajst let. Ko je trgovina zaprla,
sem bila leto dni doma, septem-
bra lani pa me je gospa Nadja
vzela v službo, da bi ji pomagala
med razprodajami.
Živimo v času, ko vse, kar po-
trebujemo, najdemo na sple-
tu ali v veleblagovnicah. Kako
to, da ste se odločili, da prev-
zamete majhno trgovino v
mestnem središču?
Ljudje še vedno radi zahajajo v
trgovine, še posebno v take, kot
je moja. Izdelke hočejo videti,
jih vzeti v roke in se umirjeno
odločati za nakup. Pri meni do-
bijo nasvet, prijaznost in seveda
take drobne stvari, ki jih na sple-
tu ali v veleblagovnicah ne naj-
dejo. Največ kupcev je srednjih
let ali starejših, opažam pa, da se
stvari pačasi spreminjajo in se
veliko mladih odloči, da stopi v
trgovino, raje kot da bi brskali
po spletu. Zelo pomemben je
osebni odnos, ki ga prodajalka
ustvari s svojimi strankami. Sa-
ma se posebno trudim, da sem
vedno vljudna, nasmejana in
dobro svetujem svojim stran-
kam.
Ali lahko primerjate prejšnje
delovne izkušnje z novo po-
klicno potjo, ki ste jo izbrali?
Celo življenje sem bila odvisna
delavka, zdaj sem sama gospo-
dinja. Seveda ni lahko. Zdaj
imam veliko več odgovornosti,
a sem kljub vsemu srečna - to
delo mi prinaša veliko zadoščenj
in zelo ponosna sem na svojo
odločitev, saj sem bila pogum-
na!
Je bilo naporno ali ste bili za-
dovoljni že od vsega začetka?
Ste se že uvedli v nov poklic?
Že od vsega začetka sem bila ze-
lo zadovoljna. Sicer ni bilo lah-
ko, ker sem prej prodajala
oblačila za otroke, zdaj pa se uk-
varjam s popolnoma drugačni-
mi izdelki. Prodajam spodnje
perilo, nočne srajce, nogavice,
  ovi načrt proti hrupu v
raznih mestnih predelih
so poimenovali Piano di
zonizzazione acustica; njegov bi-
stveni pomen je ta, da bi z njim do-
ločili posebne omejitve hrupa v
najbolj kočljivih delih Gorice, npr.
v bližini šol, bolnišnice. Zavarovati
pa bi bilo treba predvsem kraje, ki
proizvajajo več hrupa: to so obrtna
in industrijska območja. Nedavne
študije kažejo, da je hrup danes
eden glavnih vzrokov slabšanja ka-
kovosti življenja. Za Štandrež je ta
načrt pomemben predvsem zato,
ker imamo v bližini industrijsko
cono in skozi vas teče gost promet,
kar povzroča težave prebivalcem.
Načrt, o katerem govorijo že od le-
ta 2007, so goriški odborniki pred-
stavili v občinskem svetu 3. fe-
bruarja. Potrjen je bil z večino gla-
sov; precej svetovalcev pa je volilo
proti. “V bistvu”, pojasnjuje odbor-
nik za okolje Francesco Del Sordi,
“gre za nekakšen regulacijski načrt
proti hrupu, ki je le tehnične nara-
ve. Mesto smo razdelili na šest ob-
močij in postavili meje za do-
ločene količine decibelov, ki bi jih
ne smeli preseči”. Polemike so se
začele že na občinski seji. Odbor-
N niku so očitali, da načrt sploh nitehnične narave, saj je občina znat-no zvišala mejo hrupa v raznih
predelih mesta in ni upoštevala po-
trebe občanov in niti gostote sta-
novanj v posameznih okrajih. Naj-
bolj so prizadeta območja v Štan-
drežu, na Svetogorski ulici in v sre-
dišču mesta, ker so upoštevali le
dejstvo, da je tam precej prometa.
Štandrež so uvrstili v tretji in četrti
razred; tu so določili mejo 60 dB
podnevi in 50 dB ponoči. Meja
hrupa se za stanovanja, ki so v
bližini industrijske cone, dvigne še
za 5 dB. Po evropskih smernicah iz
leta 2002 hrup, ki “presega 40 de-
cibelov, že precej negativno vpliva
na zdravje oseb”. Tudi Svetovna
zdravstvena organizacija pripo-
roča, da imamo prag 40 dB “kot
mejno vrednost za zaščito vseh
državljanov, vključno tistih, ki spa-
dajo v najbolj ogrožene kategori-
je”.
Na občini smo pred dvema letoma
predstavili peticijo, ki jo je podpi-
salo 1.600 občanov in s katero smo
hoteli doseči, da se z načrtom proti
hrupu zagotovi okoljska akustična
kakovost. Med pogovorom z do-
mačini smo izvedeli tudi, da imajo
ljudje, ki stanujejo v bližini indu-
strijske cone, zaradi hrupa in smra-
du vedno zaprta okna. Pri podrob-
ni analizi akustičnega načrta se ja-
sno vidi, da v nekaterih predelih
mesta razredne omejitve hrupa ne
upoštevajo zakonodaje, po kateri
“med različnimi sosednjimi ob-
močji, v skladu z veljavno zakono-
dajo, ne sme biti zvočnih presko-
kov v razredu, tj. razlike med so-
sednjimi območji, ki so večje od
enega”. Tako bi npr. med stano-
vanjsko cono v Štandrežu in indu-
strijsko cono morali biti “varovalni
pasovi”, ki pa jih ni. Zdaj je jasno,
da so industrijsko cono zgradili
preblizu naselja, kar zdaj dela teh-
nikom težave pri izdelavi načrta
proti hrupu. Do dokončne odo-
britve načrta bo prišlo v začetku
aprila; občani imajo še nekaj časa
za pripombe in nasvete, ki jih lah-
ko naslovijo na občino, kot določa
pravilnik. Dobro bi bilo, da se ogla-
si čim več kulturnih in političnih
delavcev, saj bo potem prepozno
za jamranje.
Karlo Nanut
Goriški vrtiljak / Abonma Veliki polžek
“Predstava za otroke,
ki je, karkoli se ji zdi”
“  ahko se smeje ali joče, res
karkoli se ji zahoče”. Ta-
ko pravijo stihi, ki na
spletu predstavljajo izvirno za-
mišljeno in izvedeno predstavo
za otroke OHO v produkciji Za-
voda EN-KNAP. Abonentom Ve-
likega polžka, učencem od tret-
jega do petega razreda osnovnih
šol Večstopenjskih ravnateljstev
iz Gorice in Doberdoba, jo je v
pogled hudomušno ponudil
Goriški vrtiljak, ki ga prireja Kul-
turni center Lojze Bratuž v sode-
lovanju s SNG Nova Gorica, ob
pokroviteljstvu Dežele FJK in
Urada RS za Slovence v zamej-
stvu in po svetu. Predstavo brez
besed sta s poudarjeno izrazno
mimiko in zelo gibčnimi gibi ter
kretnjami izoblikovala Kristina
Alksova in Loup Abramovici. Sa-
ma sta si tudi zamislila to nena-
vadno glasbeno-gibalno uprizo-
ritev, ki jo je režiral Bojan Jabla-
novec. Z avtorsko glasbo pa jo je
opremil Andrej Fon. Soustvarilo
jo je sicer še veliko drugih obli-
kovalcev. Izvajalca sta gledalce
popeljala v domišljijski svet v rit-
mu glasbe, kjer se drobne zgod-
bice pojavljajo in razblinjajo kot
L milni mehurčki ali kot balona,ki ju v začetku napihujeta, vozadju pa njuno početje sprem-
ljata simpatična ilustrirana ba-
lončka, ki kot v risankah spre-
minjata izraza, odražajoča tre-
nutna počutja oz. čustva. Kar se
dogaja na odru, je, kot so napi-
sali ustvarjalci, “nekaka mešani-
ca nemega filma, risanke in gle-
dališča”. Lahkotni duhovito-hu-
domušni prizori, ki se vrstijo kot
asociacije in sledijo zvočni pre-
dlogi, spodbujajo otroško do-
mišljijo in male gledalce vabijo,
naj hipno porajajoče se zgodbe
še sami nadgradijo po lastnem
domišljijskem poletu. V dobi
vsakovrstnih tehnoloških na-
prav, ki se jih poslužujejo tudi
otroci, otroška fantazijska krila
morda nimajo več takega zama-
ha kot včasih. In prav to spod-
buja predstava: naj se gledalci
prepustijo valovom domišljije,
ki nima nikakršnih spon in lah-
ko svobodna zajadra kamorkoli.
Res nenavadna predstava, ki je
nekatere otroke navdušila, dru-
ge, tiste “bolj” racionalne, pa
malce manj.
IK
gumbe, zadrge in najrazličnejše
vrste pozamenterije, gospa Nad-
ja pa me je lepo sprejela, veliko
me je naučila in vzpostavili sva
lep odnos, tako da sem se kmalu
uvedla v nov poklic. Spodbudila
me je, naj prevzamem dejav-
nost, prav v tem smislu pa so me
nagovarjale tudi naše redne
stranke, saj je Il bottone še zad-
nja taka trgovina v Gorici.
S katerimi težavami se trenut-
no soočate pri svojem delu?
Najhujše težave imam z birokra-
cijo. Z novo blagajno vodim nov
sistem sporočanja računov in
dohodkov davčni upravi, ki po-
teka, tako kot elektronsko faktu-
riranje, po spletu. Zelo moram
biti pazljiva, poleg tega pa je mo-
rala biti januarja trgovina zaprta
iz povsem birokratskih razlogov.
Tudi februarja je bilo malo pro-
daj, po štirimesečnih razproda-
jah pa sem morala nabaviti ve-
liko novih artiklov. Vsekakor
sem pozitivna. Spomladi, z no-
vo sezono, se bodo prodaje go-
tovo povečale in jaz bom kljub
vsemu vztrajala. Celo življenje
sem si želela imeti svojo dejav-
nost.
Ali vam gospa Nadja, prejšnja
lastnica trgovine, še vedno
priskoči na pomoč?
Gospa Nadja mi rada priskoči na
pomoč, ko jo vprašam za nasvet.
V zadovoljstvo in ponos mi je,
da sem se od nje veliko naučila
in da mi je znala posredovati
svojo dolgoletno izkušnjo.
Mislite ponudbo izdelkov v
vaši trgovini spremeniti, kaj
dodati? Poslujete z istimi do-
bavitelji, ki so sodelovali z go-
spo Nadjo?
Ponudba bo ostala približno
ista, saj, ponavljam, ta je še zad-
nja trgovina v Gorici, v kateri
lahko stranka kupi gumb, za-
drgo ali nekaj centimetrov traka.
Z veseljem sem spoznala, da go-
spodinje še šivajo in da k meni
v trgovino prihajajo tudi mladi.
Nedvomno bom nabavila tudi
nekaj novih artiklov, namenje-
nih mlajšim strankam - nove
pižame in modrce za mlajše go-
spe. Še vedno bom redno poslo-
vala z istimi dobavitelji, saj sem
imela v teh mesecih možnost
jih spoznati in ustvariti z njimi
izredno pozitiven delovni od-
nos.
Kaj vam je v največje zadovol-
jstvo?
V veliko zadovoljstvo mi je, da
sem s svojimi strankami vzpo-
stavila lep odnos, da mi zaupajo.
Navdušena sem, ko je trgovina
polna, a zelo me veseli, da sto-
pijo ljudje do mene tudi samo
zato, da me pozdravijo. Na Trav-
niku mi je lepo, iz srca upam, da
bom ostala lastnica trgovine do
upokojitve, tako kot gospa Nad-
ja. V ponos mi je, da so moje
stranke navdušene, da sem se
odločila, da odkupim trgovino,
ki je “zgodovinska”, saj vsi vedo,
da je na Travniku, zraven Kato-
liške knjigarne, trgovina Il Bot-
tone!
Najlepša hvala za pogovor. Vsi
na Travniku vam želimo, da bi
uspešno, energično in z nasme-
hom na obrazu vodila svojo de-
javnost še mnogo let, tako kot
prijazna gospa Nadja.
Katja Ferletič
PEPI ŠFILIGOJ
iz Pevme je 26. februarja praznoval 
svoj 80. rojstni dan. 
Še obilo pevskih vaj, nastopov in zdravih 
dni mu želijo vsi pevci MOŠKEGA ZBORA 
ŠTMAVER in ČLANI DRUŠTVA SABOTIN.
Sporočamo, da bo pogrebna maša 
za našega dragega 
JOŽKA MARAŽA
v petek, 6. marca, ob 19. uri
v župnijski cerkvi  sv. Marka v Rupi.
SVOJCI
Po predstavitvi v goriškem občinskem svetu
Proti zvočnemu onesnaževanju
Foto Kat
KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju
z založbo MLADIKA vabi na kavo s knjigo
Darinka Kozinc
Les Slovènes
Z avtorico se bo o njeni knjigi, ki z novimi pričevanji
osvetljuje življenje aleksandrink, pogovarjala urednica
založbe Nadia Roncelli
Dogodek je del kulturnega programa
knjigarne, ki ga sofinancira Javna
agencija za knjigo Republike Slovenije
Kavo bo
ponudilo
podjejtje
v sredo, 11. marca 2020, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25
Stranka Slovenska skupnost izraža globoko
in občuteno sožalje družini in ožjemu
sorodstvu ob težki izgubi dragega 
JOŽKA MARAŽA,
ki je bil član sovodenjske sekcije in stranko
zastopal v sovodenjskem občinskem svetu.
Goriška 5. marca 2020 7
Obvestila
Občina Sovodnje ob Soči, KD
Sovodnje in založba Mladika vabijo
na predstavitev knjige Darinke Kozinc
Les Slovenes. Z avtorico se bo
pogovarjala urednica Nadia
Roncelli v čertek, 5. marca, v
občinski knjižnici v Sovodnjah.
Vpis k pošolskemu pouku 2020/21 v
Mladinskem domu je možen od 3.
marca dalje in do izčrpanja
razpoložljivih mest.
S predvpisom si gojenci zagotovijo
25 % popusta pri vpisnini ter
brezplačno sodelovanje pri vseh
ostalih rednih dejavnostih.
Informacije na sedežu v Gorici - ul.
Don Bosco 60 (torek in četrtek
16.00-18.00) ali na tel. 366-
6861441.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 14.
marca, za dan žena, izlet v Tolmeč
(Tolmezzo) z ogledom muzeja
Museo Carnico delle Arti Popolari -
Michele Gortani. Muzej prištevajo
k najpomembnejšim te vrste v
Evropi. Predstavlja dragoceno
etnografsko zbirko, ki zaobjema
obdobje od 14. do 19. stoletja. V
tridesetih prostorih so razstavljeni
izdelki in umetnine, ki prikazujejo
življenje in tradicijo prebivalcev
Karnije v minulih časih. Ogledu bo
sledilo druženje v restavraciji
Belvedere v Tricesimu (UD).
Vpisujejo do 6. marca po tel. 0481-
884156, 328-6360744 (Andrej F.),
346-1206031 (Sonja K.), 0481-
882183 (Dragica V.), 0481-78138
(Sonja Š.). Prvi avtobus bo odpeljal
ob 7.30 iz Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Drugi avtobus bo odpeljal ob 7.30
iz Doberdoba s postanki na
Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in
pri “Zlatki” do Pilošča, od koder
bosta nadaljevala pot v Tolmeč.
Vrnitev domov v večernih urah.
Prispevke za SCGV Emil Komel v
spomin na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na
bančni tekoči račun: Banca di
Cividale - IBAN IT 97 M 054 841
240 1CC 003 003 6225; SWIFT
CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD
SILVANA KERŠEVANA. Informacije
na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Darovi
Za misijonarja Danila Lisjaka: v
spomin na Jožkota Maraža daruje
N. N. 50 evrov.
Sožalje
Ob težki izgubi dragega očeta
sočustvujemo s kolegico prof. Iris
Risegari in izrekamo iskreno
sožalje njej in vsem domačim.
Komelovci
Ob težki izgubi dragega očeta Slavka
izreka globoko sožalje organistu,
zborovodji in pevcu Silvanu
Zavadlavu in družini Prosvetno
društvo Štandrež.
Ob izgubi dragega očeta Slavka
izreka iskreno sožalje organistu in
tajniku ŽPS Silvanu Zavadlavu in
družini Pastoralno področje Soča-
Vipava.
Ob slovesu dragega očeta Slavka
izrekamo iskreno sožalje
odborniku Silvanu Zavadlavu in
vsem svojcem. Odbor Združenja
cerkvenih pevskih zborov - Gorica
Ob izgubi očeta izrekajo globoko
sožalje Donatelli Serafino in
svojcem uprava Občine Števerjan
in člani stranke Slovenska
skupnost za Števerjan.
Zahvala
Zahvaljujemo se g. Karlu Bolčini in
msgr. Renatu Podbersiču za
opravljeno pogrebno bogoslužje za
pokojnega Aleša Radaellija 29.
februarja 2020 v mirenski cerkvi
in na pokopališču. Zahvala naj gre
tudi pevskemu zboru župnije Miren
za čudovito petje in vsem, ki ste
kakorkoli pripomogli in pospremili
pokojnega na zadnji poti. S
hvaležnostjo Anna Mozetič
Radaelli in ostali sorodniki
(od 6. marca 2020 do 12. marca
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 6. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 7. marca (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in ziljskem
narečju.
Nedelja, 8. marca, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 9. marca (v studiu
Katja Volpi): Človek skozi
tisočletja.
Torek, 10. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 11. marca (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir:
Prikrivanje in razkazovanje v
živem svetu. - Izbor melodij.
Četrtek, 12. marca (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Sovodnje ob Soči
Opozicija opozorila na vprašanje razvoja
turizma, gospodarstva in kmetijstva
  a zasedanju občinskega
sveta v Sovodnjah ob
Soči, v četrtek, 27. fe-
bruarja, so svetniki in svetnice
skupine Korenine in bo-
dočnost postavili kar nekaj
vprašanj v zvezi z javnimi deli
in z občinskim proračunom za
leto 2020. Pred tem so podprli
odobritev spremembe v regu-
lacijskem načrtu, ki zmanjšuje
pas zemlje med stanovanjskimi
hišami v Sovodnjah in tam-
kajšnjim pokopališčem. Prav
tako so podprli spremembo
pravilnika za ekonomat, po-
trditev pravilnika o varstvu po-
sameznikov pri obdelavi oseb-
nih podatkov ter opredelitev
strateških ciljev na področju
varstva posameznikov pri ob-
delavi osebnih podatkov. Pod-
prli so tudi prodajne cene zem-
ljišč in zgradb, namenjenih bi-
vanju in gospodarskim dejav-
nostim, načrt odtujitve in vred-
notenja nepremičnin za leto
2020 ter posodobitev dvoletne-
ga načrta za nabavo blaga in
storitev. Svetniška skupina je
tudi sprejela, da ostaneta ne-
spremenjena tarifa za pristojbi-
no TARI za odvoz smeti in
občinski dodatek na davek IR-
PEF. Svetniki občinske skupine
Korenine in bodočnost tudi z
zadovoljstvom sprejemajo dej-
stvo, da poteka prevajanje skle-
N pov v slovenski jezik in da bo vprihodnje mogoče prejematigradivo tudi v slovenščini.
Pri točki, ki je zadevala triletni
načrt javnih infrastrukturnih
del za obdobje 2020-2022 in
letni seznam investicij za leto
2020, je svetniška skupina opo-
zorila na nizke vsote, namen-
jene izrednemu vzdrževanju
poslopij osnovnih šol, kotal-
karske ploščadi, nogometnega
igrišča ter javne razsvetljave.
Občinsko upravo so svetniki in
svetnice iz opozicijskih klopi
spodbudili, naj se loti reševanja
strukturnih težav kotalkarske
ploščadi, ki so večkrat vzrok za
odpoved treningov oziroma
iskanja drugih krajev za vadbo.
Ob obravnavi občinskega pro-
računa za leto 2020 in posodo-
bitve poenostavljenega Enot-
nega programskega dokumen-
ta je opozicijska skupina Kore-
nine in bodočnost ugotavljala,
da je na postavkah za turizem,
gospodarski razvoj, kmetijstvo,
alternativne vire energije in
mednarodne odnose zelo malo
sredstev ali pa jih sploh ni.
Opozicijska svetniška skupina
je mnenja, da so to ključna po-
dročja, na katerih bi morala
občina spodbujati in povezova-
ti vse tiste subjekte, ki delujejo
na teh področjih. Če v prihod-
nje le-ta ne bodo rastla in se
razvijala, ne bo mogoče zajeziti
demografskega upada, ki ga
občina beleži že vrsto let, bodi-
si zaradi manjšanja števila roj-
stev bodisi zaradi odseljevanja.
Svetniška skupine Korenine in
bodočnost vabi občane, naj se
udeležijo javnega srečanja, ki
ga prireja občina Sovodnje ob
Soči v ponedeljek, 9. marca, v
zvezi s skorajšnjim zaprtjem
Prvomajske ulice.
Slovo od pevca in prijatelja
Jožku Maražu v trajen
spomin
  ponedeljek, 24. februarja,
sem prejel telefonsko spo-
ročilo, da je ravnokar pre-
minil eden izmed prvih pevcev
moškega pevskega zbora Mirko Fi-
lej in tudi pevec domačega pevske-
ga zbora Rupa-Peč. Čeprav sem bil
pri zadnjem obisku seznanjen, da
je njegovo zdravstveno stanje re-
sno ogroženo, se upanje le upre
hujšemu, a tokrat vsa zdravniška
nega ni bila uspešna. Odšel je za
ženo Emo, ki se je komaj pred do-
brim mesecem poslovila od tega
sveta. Novica me je občuteno pri-
zadela, saj sva z Jožkom bila velika
in iskrena prijatelja.
Jožka sem spoznal po naključju,
V saj so razdalje pred 60 leti bile zelovelike, vendar pa je zaradi najinezaposlitve v sami Gorici prišlo do
snidenja. V podjetje, v katerem je
bil on zaposlen, sem zahajal po na-
kupih. Prav pri nakupih, po pevski
reviji Cecilijanka, ki je potekala v
stavbi na Placuti leta 1958, sem
Jožka tudi spoznal. Predstavil se mi
je kot pevec zbora Rupa, v katerem
je pel na isti reviji, jaz pa sem prav
takrat s svojimi fanti - prvič izven
domačega kraja Jazbine - vodil naš
domači pevski sestav. To je bilo res
naključje, saj me je moj profesor
klavirja in teorije, pokojni Mirko
Filej, zato spodbujal in pomagal,
da smo se lahko udeležili te pevske
revije, ki je bila tudi tekmovalna,
tako da je bil naš zborček deležen
tudi pokala za moške zbore. Naji-
no prijateljstvo se je po tem sni-
denju trdneje zasidralo. Tesneje
sem se z Jožkom povezal po no-
vem letu 1963, ko sem na povabilo
prof. Dragotina Butkoviča prevzel
orglanje in vodenje cerkvenega
pevskega zbora v Rupi. Po smrti
prof. Mirka Fileja, leta 1962, nam
je zmanjkala gonilna sila v kultur-
nem in pevskem izražanju, katere
pobudnik in motor je bil prav
prof. Filej. Vsak po svojih močeh
smo skušali to delo nadaljevati. Jaz
sem kot pevec pri mešanem zboru
iz Gorice, predhodniku današnje-
ga zbora Lojze Bratuž, imel na raz-
polago lepo število moških glasov,
isto je veljalo pri pevskem zboru
Rupa ter moškem zboru Jazbine.
Iz tega je prišla pobuda, da bi se-
stavili neki reprezentančni moški
zbor s sedežem v Gorici. Pri tej po-
budi je bil soudeležen tudi Jožko;
poleg njega še Stojko s Peči, dr.
Šturm, dr. Bratuž, Viktor Prašnik
in Bogomir Špacapan, vsi iz Gori-
ce. V pozni jeseni leta 1964 smo se
sestali na prvi vaji v Gorici. Od ta-
kratnih približno dvajset pevcev se
je število članov pevskega sestava
krepilo in množilo. V začetku se-
zone leta 1966 smo želeli, da bi ta
naš novonastali moški zbor dobil
tudi pravni status. Izpeljali smo vo-
litve in dobili prvega predsednika,
dr. Vladimirja Šturma, tajnik je bil
g. Mirko Špacapan, med odborni-
ki je sedel tudi Jožko Maraž. Zbor
smo poimenovali po zaslužnem
prof. Mirku Fileju. Tako je bil Jožko
prav med soustanovitelji in vse-
skozi pevec do petdesetletnice
našega zbora. Zatem se je zaradi
bolezni v družini odpovedal udej-
stvovanju, bil pa je z nami vseskozi
duhovno povezan do zadnjega. Še
njegova prisotnost, čeprav na vo-
zičku, v oktobru lani, na slavju ob
moji osemdesetletnici, me je silno
razveselila.
Dragi Jožko! Presunilo me je dej-
stvo, da si to zvestobo zboru Mirko
Filej hotel izkazati do zadnjega.
Nesel si jo v grob z obleko in zlato
Gallusovo značko za zasluge, ki si
jo prejel za svoje dolgoletno in ne-
precenljivo delo za narod in Božjo
čas. Tvoj zgled naj spodbudi naše
mlade fante, da bi z veseljem in
čutom dolžnosti pristopili k našim
vrstam in tako še naprej posredo-
vali našo lepo slovensko pesem,
saj je bila tvoj moto pesem Naj čuje
zemlja in nebo. Srčno zahvalo ti
izrekajo sopevci, jaz pa neizmerno
zahvalo za tvoje prijateljstvo in zve-
stobo prijatelju in zborovodji.
Hčerkam Adrijani, Elizabeti in
Bogdani ter njihovim družinam,
sorodnikom in prijateljem naj gre
iskreno sožalje pevcev zbora Mirko
Filej in Rupa-Peč.
Dragi Jožko! Spočij se v miru v
družbi svoje drage žene Eme, ki ti
je v večnosti pripravila zaslužen
prostor.
Nasvidenje nad zvezdami!
ZK
Občinska svetnica l iste
Korenine za bodočnost je
postavi la sovodenjski
občinski  upravi  vrsto
svetniških vprašanj v zvezi s
cesto pri Devetakih na Vrhu
Sv. Mihaela, ob kateri naj bi
postavili ograjo, ker ob njej
teče jarek. Cesta je zelo
ozka, zato je posebno
nevarno, ko se srečata dva
avtomobi la,  pa še
razsvetl jave ni .  Pr i
pokopališču bi bilo dobro, da
bi spet postavili ogledalo in
da bi zamenjali ali očistili
table ob vhodu v vas. Dobro
bi bilo tudi, da bi postavili kažipot za Vrh pri pošti v
Sovodnjah ob Soči in tudi v Rubijah. Nazadnje svetnica
poziva občinsko upravo, naj poskrbi za čiščenje parcel ob
cesti, ki pelje na Vrhu, pri zaselkih Devetaki in Črnci.
Drevesa so namreč zelo visoka in visijo nad cestiščem.
Svetnica predlaga, naj to storijo lastniki parcel, v
nasprotnem primeru, naj jim občina naloži globo. Mogoče
pa bi to, po mnenju svetnice, napravil tudi kak drug vaščan,
ki bi si drva odžaganih dreves nato lahko odpeljal na dom.
Prepričana je, da je treba upoštevati občinske odredbe v
dobro vseh prebivalcev Občine Sovodnje ob Soči.
Svetniško vprašanje svetnice
Tatjane Devetak
Lectio divina p. Ivana Brescianija
Prvi čudež je veselje
  ectio divina patra Ivana
Brescianija je bila 7. fe-
bruarja posvečena evangel-
jskemu odlomku o čudežu v Kani
galilejski. To je bil prvi Jezusov
čudež, ki ga je naredil po krstu,
ko je začel oznanjati, je dejal
predstojnik slovenskih jezuitov
zbranim v Močnikovem domu
pri sv. Ivanu v Gorici. “Ta čudež
je malo drugačen od drugih”, saj
ni šlo za ozdravljenje nekoga oz.
Jezus je kvečjemu “ozdravil” vo-
do, ki je postala vino... Ta čudež
je “matrica” za vse druge čudeže.
Vino v Stari zavezi pomeni vesel-
je, ki ga lahko daje samo Bog. Prvi
čudež je torej ta, da bi bili mi ve-
seli. “To nam hoče dati Jezus”.
Hudo je, če na poroki zmanjka
veselje… “To veselje z leti - tudi v
poroki - mine”. Smo veseli, do-
kler smo zdravi, mladi itd. A nuj-
L no pride tudi preizkušnja in Jezusnam tedaj želi dati veselje, ki grepreko vsake preizkušnje. Višek
ljubezeni v poroki je duhovna,
psihična in fizična ljubezen; in-
timnost, ki jo ponuja Jezus, je še
nekaj več. Rodili smo se, da smo
veseli do neke točke; naprej bo-
mo veseli, samo če najdemo pravi
izvir. V priliki je govor o šestih
vrčih vode, ki so jih tedaj upora-
bljali za očiščevanje: 6 je nepopol-
na številka: “Med mano in Bo-
gom je šest vrčev”, so pravila, saj
smo vedno potrebni očiščevanja,
saj ponavljamo vedno iste grehe.
“In veselje zmanjka”. Vrč pa ne
sme biti glavna stvar. Kdor se uk-
varja zgolj s pravili, se ne ukvarja
z vinom, ki ga ponuja Jezus. Srce,
ki gleda samo na pravila, je trdo.
Ljudje potrebujejo vino, veselje,
ljubezen. Ko je Jezus na svatbi dal
novo, boljše vino in torej spet ve-
selje, je za to vedela le peščica lju-
di. “Na tak način deluje v našem
življenju. Marsikaj je že nareje-
no”. Največji čudež v Kani gali-
lejski pa je bil, je še dejal pater, da
so učenci verovali v Jezusa, da on
lahko da novo vino in pravo lju-
bezen. Končno so le doumeli, da
je izvir veselja Gospod, je sklenil
p. Ivan, ki je še z marsikatero dru-
go mislijo in intuicijo razprl po-
slušalcem pogled na eno izmed
najbolj znanih evangeljskih
zgodb, ki pa se je tokrat razodela
v čisto novi luči.
Iz duhovnije sv. Ivana obveščajo,
da lectio divina, ki je bila napo-
vedana za 6. marec, odpade.
Združenje cerkvenih pevskih zborov – Gorica prireja in vabi na
prvo letošnje predavanje z naslovom KONCERT V SAKRALNEM
PROSTORU – KAKO SESTAVITI SPORED SKLADB, ki bo potekalo
v sredo, 11. marca 2020, ob 20.30 v župnijskih prostorih v
Štandrežu. Srečanje bo vodil duhovnik g. Karel Bolčina.
Predavanje, ki spada v širši sklop srečanj za zborovodje,
organiste in pevce, ki bodo potekala čez celo leto, prirejajo v
sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete.
Predavanje ZCPZ - Gorica
Kultura5. marca 20208
Abonmajska sezona SSG v Gorici / Samo konec sveta 
Ko odmaknjenost in odtujenost
pretržeta družinske vezi
  olikokrat nam je bilo v
življenju žal, da nismo
dragi osebi izrekli prijaz-
ne, tople besede, ki smo jo
občutili v srcu, a nam ni uspelo
je izustiti iz različnih razlogov. Še
našemu velikemu Ivanu Cankar-
ju je na duši ostal tak neizbrisen
madež, ker se materi ni opravičil,
ko jo je kot mlad študent zatajil
pred svojimi vrstniki.
Neizrečene besede, ki kljujejo v
srcu, ker bi rade prišle končno na
dan, a ne morejo, odmaknjenost,
odtujenost od domačega okolja,
predvsem pa od lastne družine,
rezko in boleče občuti protago-
nist drame Samo konec sveta.
Pod zelo prodornim naslovom
Juste la fin du monde jo je napi-
sal francoski igralec, režiser in pi-
satelj Jean-Luc Lagarce (1957-
1995), eden izmed najbolj upri-
zarjanih sodobnih avtorjev. V
času svojega kratkega življenja je
bil sicer znan le redkim. Tako je
ustanovil svojo gledališko skupi-
no in z njo uprizarjal svoja dela
in druge avtorje, kot sta Beckett
in Marivaux. Šele v zadnjih letih
so njegova dela dosegla sloves v
Franciji in drugod. Igro Samo ko-
nec sveta je napisal l. 1990, ko je
že vedel, da je okužen z AIDS-om
in da gre njegovo zemeljsko
življenje h koncu. Zaradi tega bi
morda lahko v igri našli kakšne
avtobiografske vzporednice. A
mimo tega je to zelo globoka, iz-
povedno močna drama, čeprav
se večkrat dialogi, pravzaprav
monologi nastopajočih oseb kot
usahli studenec iztečejo v molk.
Ta pa je poln tiste nedopovedljive
praznine in odtujenosti, v katero
K so zapadle vse dramske osebe. Šeposebej je to drama štiriintride-setletnika, ki se po dolgih letih
vrne domov k materi, mlajši se-
stri in bratu, ki je poročen, a svoje
svakinje ni še nikdar videl. S svoj-
ci je namreč imel stik le po pi-
smih. Samo iz teh je kaj izvedel
o rojstvu svojih nečakov in spre-
membah v družini. A med tem
časom je med njimi zazijala taka
praznina, ki je ne morejo zapol-
niti ne njegova vrnitev v domače
kraje, na nekdanji dom, ne pogo-
vori, ki se nikakor ne morejo
razživeti. Zdi se, da izrečene be-
sede še bolj poglabljajo razdaljo,
ki jih zmeraj bolj oddaljuje. Tudi
njegov sklep, da jim bo sporočil
svojo bližnjo smrt, ostane le leb-
deča, neizpolnjena obljuba. Od
njih odide, ne da bi tega sploh
omenil, še bolj prazen in nepo-
tešen.
Igra Samo konec sveta, v iz-
vrstnem slovenskem prevodu Su-
zane Koncut, ene izmed nagra-
jenk letošnjega Prešernovega
sklada, je, poudarjajoč prav to
osamljenost in samoto in nez-
možnost vzpostavljanja pogovo-
ra in razumevanja stiske bližnje-
ga, doživela premiero v Sloven-
skem stalnem gledališču v Trstu
7. februarja 2020 na velikem
odru Kulturnega doma. Goriški
abonenti SSG so si jo lahko ogle-
dali v ponedeljek, 17. februarja,
(matinejo naslednji dan pa
višješolci) v veliki dvorani Kul-
turnega centra Lojze Bratuž.
Oder je ravno pravšnji tudi za ta-
ke intimne izpovedne drame, pa
tudi ravno prav velik, da sta se na
njem tudi scensko zelo začutili
praznina in samota, ki domujeta
v srcih protagonistov. Režijo dra-
me je podpisal že dolgo let prvak
ansambla našega gledališča, Vla-
dimir Jurc, ob svojem sedemde-
setem življenjskem jubileju. Jurca
poznamo predvsem kot moj-
strskega izoblikovalca neštetih
raznolikih vlog. Zaupane mu like
vselej izrisuje zelo nadrobno,
uglajeno in z natančno psiho-
loško poglobitvijo njihovih
značajskih odtenkov, tako da s te-
lesom in duhom živo stopijo
pred publiko. Prav tako iz-
brušena, jasna, zelo intenzivna,
brez kakršnih odvečnih dodat-
kov je njegova režija. Protagonisti
so na skoraj izpraznjenem odru;
na njem se zvrstijo le nekateri
premišljeno izbrani scenski ele-
menti (tla pokriva suho listje -
simbol minevanja, ob koncu pa
naletava sneg), ki si jih je zami-
slila Bjanka Adžić Ursulov (po na-
ključju Jurčeva soletnica), ki je iz-
brala za protagoniste sodobna
oblačila. Pomenljiva je pri tem
črnina, v katero je oblekla prota-
gonista Louisa – Romea Gre-
benška, ki ravno tako povedno
stopa bos po odru. Prav tako bos
je tudi avtor glasbe Denis Bega-
nović, ki se pojavlja v ključnih
trenutkih s svojo pozavno. Nje-
gova glasba trpko in s slutnjo
neizbežnega zapolnjuje tišino ob
protagonistu Louisu in stopnjuje
napetost. Ta je skozi celotno
predstavo zelo prisotna in
občutena. Gledalec ima občutek,
da se bo zdaj zdaj kaj raztreščilo...
Napetost in trpkost je na obraz-
nih mišicah skozi celotno doga-
janje ohranil Romeo Grebenšek,
ki se je po nekaj letih vrnil na
oder SSG in je tudi s svojim vit-
kim telesom in vdolbenimi lici
zelo prepričljivo in občuteno opi-
sal bolnega Louisa in mu dal pri
tem zelo ekspresiven psihološki
izris. V njegovi upodobitvi je
med družinskimi člani Louisova
prisotnost zelo markantna,
čeprav večji del nemo sedi pri
mizi z njimi in posluša njihove
samogovore, saj niso zmožni pri-
sluhniti drug drugemu. Tako ne-
kam v svoj svet zagledana je tudi
mati v upodobitvi Maje Blagovič;
prav ona bi morala biti vezna nit
med otroki, a ji to ne uspeva. Lo-
uisovega brata Antoina, ki v sebi
goji neko zagrenjenost, ljubo-
sumnost, ki včasih bruhne na
dan kot zatrta jeza, je poudarjeno
orisal Primož Forte. Tina Gunzek
je lik Antoinove žene Catherine
orisala kot tankočutno, prijazno,
občutljivo žensko, ki jo moževe
reakcije včasih spravljajo v nego-
tovost in neodločnost. Sara
Gorše, gostja v SSG, je odigrala
Louisovo mlajšo sestro Suzanne,
ki bolj malo pozna brata, saj je
zapustil dom, ko je bila še ma-
jhna. Tudi ona skuša vzpostaviti
neke vezi z njim, a sočasno raz-
kriva veliko osamljenost, katere
je polna njena duša. Vsi ti občut-
ki protagonistov odsevajo tudi
pri osvetlitvi odra (oblikovanje
luči Son: Da).
Predstava Samo konec sveta v
prekaljeni Jurčevi režijski ure-
sničitvi (pretresljiva sta tudi ne-
kakšen prolog in epilog predsta-
ve s protagonistovo izpovedjo),
ki tankočutno osvetljuje vse ose-
be te drame o neizpovedanih
čustvih in občutkih, pušča v gle-
dalcu globok vtis in mu tudi nev-
siljivo prišepetava, naj še sam ne
zapade v napake, ki so jih storili
prikazani člani družine, in naj ra-
je odpre svoje srce, dokler ima še
čas za to.
Iva Koršič
Založba Mladika pripravlja niz novih knjižnih del, ki bodo izšla v
bližajočem se pomladanskem času. Gre za štiri knjige, ki bodo z
leposlovnega in kulturološkega vidika obogatile sodobno misel o
književnosti in literarni teoriji.
Tržaška branja literarne zgodovinarke, profesorice Marije Pirjevec
zajemajo literarnozgodovinske eseje in interpretacijske prikaze s
področja književnosti Slovencev v Italiji. Poudarek je na sodobnih
tržaških avtorjih (Boris Pahor, Alojz Rebula, Miroslav Košuta),
čeprav seže avtorica tudi v 18. stoletje do slovenskih klasikov
(Zois, Prešeren, Cankar, Kosovel) in obenem opozori na pomembno
delo in vlogo ostalih literarnih zgodovinarjev, kot sta Lojzka Bratuž
in preučevalka Zoisovega dela Marija Kacin.
V podoben literarnozgodovinski sklop sodi raziskovalno delo Vilme
Purič Sodobne tržaške slovenske pesnice. Puričeva v tej
monografiji poglablja in raziskuje pomen, ki ga ima tako
imenovana ženska poezija ne le v prostoru, v katerem nastaja,
ampak v celotni panorami slovenske literarne umetnosti, v katero
pa specifični topos vnaša
svojstvene in originalne
elemente. Delo ni
pomembno le za
literarnovedno stroko,
marveč tudi za razumevanje
splošne biti in umetnosti
Slovencev v Italiji.
Pred izidom je tudi dnevniški
potopis pesnika Borisa
Pangerca Zapisani petju, ki
pa presega omenjeno
žanrsko definicijo, saj
opisuje zelo uspešno
delovanje Tržaškega okteta,
pevskega sestava, ki je v 80.
in 90. letih prejšnjega
stoletja gostoval po vsem svetu in širil vedenje o slovenski pesmi,
Slovencih v Italiji in slovenskem narodu nasploh. Pangerc se
poslužuje številnih natančnih opisov in duhovitih anekdot, tako
da je branje kronike Tržaškega okteta kratkočasno in privlačno,
hkrati pa nudi niz informacij o umetniški krivulji okteta samega.
In za konec še naslednje: letos poteka 100 let od dogodka, ki je
zaznamoval usodo in življenje celotnega slovenskega naroda. 13.
julija 1920 so italijanski škvadristi in nacionalistični ljudomrzniki
zažgali tempelj slovenske kulture in srce slovenske skupnosti v
Trstu – Narodni dom. S tem se je začelo genocidno preganjanje
Slovencev. Tragični dogodki, vzdušje, vzroki in posledice so opisani
v romanesknem delu Črni obroč, ki bo izšel sredi marca. Gre za
prvi roman v zgodovini slovenskega slovstva o požigu Narodnega
doma. V prodorno in sveže napisani freski usodnega dejanja se
individualne usode prepletajo z epohalnimi dogodki.
Pomladanske novosti založbe Mladika
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (101)
Planina - narava, gradovi in rodbine
(9)
Grof Janez Karl Filip Kobencl - visoki cesarski
funkcionar, minister, diplomat in prvi znani slovenski
prostozidar - je bil velik zbiratelj knjig, med
najimenitnejšimi na svetu, pa tudi umetnin in nekaterih
slik znamenitih in svetovno znanih slikarjev, na primer
Rubensa, van Dycka, Da Vincija, Tiziana (danes jih
večinoma hrani Eremitaž v Sankt Peterburgu - kupila
jih je svojčas carica Katerina Velika - nekaj jih je pa
verjetno kasneje podedovala rodbina Coronini
Kromberk, saj v zbirki njene goriške rezidence najdemo
nekatere umetnine teh mojstrov, poleg znamenitega
rokopisa o šahu, delo matematika patra Luce Paciolija
iz 15. - 16. stoletja, z naslovom De ludo scachorum, ki
ga razstavljajo v tem obdobju). V članku prof. Južniča
beremo, da si je grof Kobencl v Bruslju uredil veličastno
knjižnico, za katero sta skrbela nečak grof Janez Filip
Kobencl in baron Gottfried van Swieten, sin zdravnika
cesarice Marije Terezije. Knjižnica je vsebovala
rokopise, inkunabule in knjige o teologiji, pravu,
književnosti, zgodovini, fiziki, matematiki, astronomiji,
medicini, kemiji, alkimiji, antropologiji, naravoslovju,
zoologiji, botaniki, mehaniki, inženirstvu, vojaški tehniki,
vrtnarjenju, rožah in poljedelstvu.
Grof Gvidon Kobencl (Ljubljana, 1716 - Gorica, 1797),
brat Janeza Karla Filipa, je bil ustanovitelj goriške
Akademije Arkadijcev, član katere je bil tudi Jurij Japelj
(1744-1807), slovenski prevajalec Svetega pisma.
Gvidon, cesarski komornik, se je zanimal za fiziko in
matematiko, ampak tudi za kraške podzemne reke,
med drugim tudi za Planinsko jamo in za pojave, ki so
z njo povezani, ter gojil korespondenco z najboljšimi
znanstveniki tistega časa, ki so se s tem ukvarjali, kot
na primer z zdravnikom Giovannijem Fortunatom
Bianchinijem (Chieti, 1719 - Padova, 1779) in z
jezuitom, hidrotehnikom in arhitektom Gabrijelom
Gruberjem (Dunaj, 1740 - Sankt Peterburg, 1805). Tega
poznamo tudi kot graditelja Gruberjevega prekopa (s
katerim je Ljubljano rešil pred poplavami) in kot vodjo
šole za hidravliko in mehaniko v Ljubljani (v znameniti
palači, ki nosi njegovo ime - Grubarjeva palača - danes
sedež Arhiva Republike Slovenije), pa tudi kot rektorja
jezuitskega kolegija v Sankt Peterburgu in jezuitskega
generala ruske province (prof. Južnič nam posreduje
tudi zanimivo anekdoto, da se je Gruber celo pisno
ponudil za caričinega zobozdravnika).
Sin grofa Janeza Karla Filipa Kobencla, Ludvik Filip (v
drugih virih imenovan tudi Janez Ludvik Jožef, Bruselj
1753 - Dunaj, 1809) je bil znan kot diplomat, član tajne
družbe Iluminatov. Bil je poslanik v Rusiji (dolgo let na
dvoru carice Katerine Velike), kjer je imel velik vpliv na
pogajanja za razdelitev Poljske, kasneje pa v
oblikovanju protifrancoskega zavezništva z Rusijo. 17.
oktobra 1797 je z Napoleonom podpisal znameniti
Campoformijski mir, leta 1801 pa Lunévillski mir kot
zunanji minister. Bil je tudi nekaj časa državni prvi
minister in podkancler, a odstopil je po porazu v bitki
pri Austerlitzu in sklenitvi Bratislavskega miru leta 1805.
Tudi bratranec Ludvika Filipa Kobencla - Janez Filip
(Ljubljana, 1741- Dunaj, 1810), sin Gvidona Kobencla
- je bil diplomat in politik, vitez Reda zlatega runa. Tako
kot brat Ludvik (prošt na Bavarskem) je bil tudi on član
Iluminatov. Sprva je bil zaposlen na Holandskem in v
Luksemburgu in po želji cesarice Marije Terezije se je
ukvarjal s finančnimi vidiki na najvišji ravni. Cesar Jožef
II. je bil njegov osebni prijatelj. Bil je vicekancler. Leta
1782 mu je cesar naročil, naj v Gorici pozdravi v
njegovem imenu papeža Pija VI. in naj poizve čim več
o pravih razlogih za obisk.
Grof Janez Karl Filip Kobencl (Ljubljana, 1712- Bruselj, 1770),
komornik cesarja Karla VI. in vitez reda zlatega runa, diplomat
cesarice Marije Terezije ter minister in upravnik habsburškega dela
Holandske, prvi znani slovenski prostozidar, mecen, zbiratelj knjig in
umetnin (kip se nahaja v Predjamskem gradu in je zelo podoben kipu,
ki ga hranijo v Bruslju v Musées royaux des Beaux-Arts de Belgique).
Grof Janez Filip, sin grofa Gvidona Kobencla, diplomat in
politik na najvišji ravni, osebni prijatelj cesarja, mecen. Kot
bomo videli v nadaljevanju, mu je Andrej Jožef Lavrin
posvetil odo v slovenskem jeziku, v kateri ga imenuje
“visoki naš Slovenec”.
Campoformijska pogodba (1797) s podpisoma
Napoleona in grofa Ludvika Filipa Kobencla (za avstrijsko
stran)
Slovenski duhovnik, pesnik in jezikoslovec Jurij Japelj,
prevajalec Svetega pisma, član Akademije Arkadijcev,
ustanovitelj katere je bil grof Gvidon Kobencl. Kot bomo
videli v nadaljevanju, je Japelj posvetil odo v slovenskem
jeziku Gvidonovemu sinu grofu Janezu Filipu Kobenclu in
ga poimenoval “slava kranjske zemlje”.
Grof Ludvik Filip Kobencl, sin grofa Janeza Karla Filipa
Kobencla, je bil poslanik v Rusiji (dolgo let na dvoru carice
Katerine Velike), kjer je imel velik vpliv na pogajanja za
razdelitev Poljske, kasneje pa v oblikovanju
protifrancoskega zavezništva z Rusijo. Bil je tudi zunanji
minister, državni prvi minister in podkancler. Tukaj je v
mladih letih uprizorjen s pladnjem v roki, kar ponazarja
njegovo imenitno funkcijo dvornega velikega točaja (slika
se nahaja v palači Coronini Cronberg v Gorici, avtor
Giovanni Daniele Donat, 1744-1830).
Dimitri Tabaj
Kultura 5. marca 2020 9
Na Univerzi Pulj, Akademiji za glasbo, sta Hrvaška
zborovska zveza in Mešani pevski zbor Cantus
PoPuli v sodelovanju s Festa Musicale v soboto,
22. februarja 2020, organizirala drugo enodnevno
mednarodno tekmovanje Istr ia Cantat ,  eno
največjih zborovskih združenj na Hrvaškem, ki je
bilo namenjeno vsem vrstam pevskih zasedb in
zborov – mešani, moški, ženski, otroški, ljudski,
cerkveni, klapski... Nastopilo je 28 zasedb iz
Hrvaške in Slovenije, ki so tekmovale v štirih
kategorijah - klasični, folklorni, popularni in
mešani zborovski glasbi.
Iz Slovenije so nastopili štirje zbori oz. skupine,
med njimi tudi Dekliški pevski zbor Univerze na
Primorskem, Pedagoške fakultete z zborovodkinjo
Andrejo Štucin Cergol, visokošolsko sodelavko, ki
na fakulteti poučuje izbirni predmet zborovstvo.
Študentke dodiplomskih študijskih programov
Pedagogika, Predšolska vzgoja in Razredni pouk,
ki  vaje pri  predmetu redno obiskujejo,  so z
navdušenjem sprejele predlagan izziv, ki jim ga
je ponudila njihova mentorica, ter se v študijskem
letu 2019/2020 intenzivno pripravljale na prvo
tekmovanje, ki je bilo še mednarodno obarvano.
Dekleta so nastopila v kategoriji klasična glasba,
predstavila so se z deli slovenskih skladateljev
ter svetovno zborovsko literaturo. Pri tej so pevke
muz ic i ra le  ob  inš t rumenta ln i  sp reml jav i
muzikalnih glasbenic, violinistk Nike Gačnik in
Katje Dadič ter pianistke Lare Bobič. S tehtno
izvedbo in ubranim petjem so pevke prepričale
šestčlansko mednarodno strokovno žirijo, ki je
Dekliškemu pevskemu zboru UP PEF podelil drugo
mesto v kategoriji klasične glasbe ter ga uvrstil
na zaključno tekmovanje za veliko nagrado Grand
pr i x .  Bodoče  pedagog in je  so  v  večernem
programu še enkrat tekmovale v krogu štirih
na jbo l j š ih  zborov  i z  posamezn ih  kategor i j
celotnega tekmovanja.
Mednarodno odlikovanje Dekliškega
pevskega zbora UP PEF
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika
Razmislek
  petek, 21. februarja, je bil
mednarodni dan mater-
nega jezika. Njegov na-
men je spodbujati spoštovanje
lastnega in hkrati drugih mater-
nih jezikov po vsem svetu oziro-
ma ohranjati večjezičnost ter je-
zikovne in kulturne raznolikosti.
Poslanico o pomenu ohranjanja
materinščine je za Slovensko
matico napisal njen nekdanji
predsednik, akademik prof. dr.
Milček Komelj.
Materni jezik določa način
izražanja našega dojemanja sve-
ta, z vanj zajeto mislijo nam
omogoča izraziti stik s samim sa-
bo in sočlovekom, in je najbolj
avtentičen, primaren in intimen
izraz našega bitja. Materni jezik
za nas zajema vse, kar je, in
izraža vse, kar je mogoče domi-
sliti in, v okvirih umetnosti, tudi
vse, kar je mogoče začutiti. Prav
jezik, ki smo ga ohranjali skozi
tisočletja, nas najbolj temeljno
povezuje v narodno skupnost, in
le na temelju neomajne zavzeto-
sti zanj smo Slovenci lahko vzpo-
stavili lastno državo. Zato je vsak
naš človek z njim usodno sprijet
in zato smo ga dolžni ohranjati,
negovati in zagotavljati pogoje
za njegovo nadaljnjo rast.
Šele na njegovi osnovi se lahko
učimo sporazumevanja tudi v
tujih jezikih, šele z močjo mate-
rinščine pa lahko poslovenimo
tudi vse, kar je bilo izoblikovano
v svetu, in s tem tudi svetovno
izročilo spremenimo v del naše
kulture, ki preprečuje sleherno
V omejenost. Materni jezik Slo-vencev ima srečo, da je daneseden od uradnih jezikov Evrop-
ske zveze. Vendar se tega pome-
na ne zavedamo dovolj, saj v du-
hu neprimerno dojete globaliza-
cije podlegamo dominaciji le po
številu govorcev večjega an-
gleškega jezika, zaradi česar celo
v javni medijski rabi njegov si-
stem vse bolj razpada, v mišljen-
ju številnih se prilega tujemu
pravopisu in zaradi prilagajanja
elektronskim medijem številni
že od otroštva izgubljajo izrazno
sposobnost in se odtujujejo od
dojemljivosti za njegovo boga-
stvo, kar povzroča veliko duhov-
no siromašenje.
Take težnje se vse bolj kažejo tu-
di v našem šolstvu, od začetnih
stopenj dalje, na univerzi, ki je
nastala kot zagotovilo za razcvet
slovenskega jezika in duha, pa se
je treba zanj ponovno boriti, kar
je nezaslišano. Številni bi ga za-
menjali celo z angleščino, čemur
se je potrebno z vsemi močmi
upreti. Obuditi je potrebno za-
vest, da brez materinščine izgu-
bimo sami sebe. Le materni jezik
je sinonim za brezmejno kreativ-
nost, s katero edino lahko pri-
bližamo tudi kreativnost drugih
kultur, katerih jezik je lahko prav
tako zraščen s človekom, vendar
je druge vrste, medtem ko je ma-
terni jezik naša najtesnejša med-
sebojna vez, ki sega v naše bi-
stvo. Tega pa naj bi se zavedali
nenehno, ne le na dan, po-
svečen maternemu jeziku.
JEZIKOVNICA
Čigar ali katerega
So nekatere besede, za katere včasih nismo prepričani, kaj točno
bi z njimi. Verjetno marsikateri predstavnik najmlajše generacije
sploh ne razume besede “čigar”. Kaj je to? Čigar – je to samostalnik,
ima kakšno zvezo s poimenovanjem vodne ptice, ki se imenuje
čigra in je sorodnica galeba? Sploh ne.
Gre za svojilni zaimek, in sicer oziralni, pa še izključno za moško
osebo. Kaj vse našteto pomeni? Oglejmo si primer. Izbrala sem
takega, ki nam je znan iz šole oz. zgodovinopisja, in sicer izrek, ki
se nanaša na t. i. augsburški verski mir in je prevod iz latinščine
“Cuius regio – eius religio”: 'Čigar dežela – tega vera'. Poskusimo
“čigar” zamenjati z drugimi besedami: “Tistega, ki mu pripada
dežela” oz. tudi “kogar dežela”. Priznam, da besedo v vsakdanji
rabi zasledimo redkeje, mogoče
se zato zdi zastarela, pa vendar
ni. So primeri, ko ne moremo,
da je ne bi rabil i .  Tudi če
pogledamo zadetke v
jezikovnem korpusu Gigafida
2.0, vidimo število 21.799, kar
pomeni, da je korpus zajel toliko
pojavitev, od tega več kot
polovico v časopisih in revijah,
zelo visoko pa tudi na spletu.
Vse to priča, da je beseda čigar
še kako živa in v nenehni rabi,
čeprav nam jezikovni občutek
govori drugače. Z Gigafide sem
prepisala nekaj primerov rabe,
ki jih navajam prirejene: “Mossack je nemški imigrant, čigar oče je
v Panami iskal novo priložnost za življenje”, “je na tiskovni konferenci
povedal pevec Tony Hadley, čigar glas še danes velja za enega izmed
najbolj prepoznavnih v pop glasbi”, “tega nas je že pred sto leti učil
Janez Evangelist Krek, čigar 90. obletnico smrti smo obhajali v
ponedeljek”. Iz primerov je razvidno, kaj pomeni, da se zaimek
nanaša na ednino moške osebe. Ne moremo npr. rabiti: “To je
mama, čigar hči je šla letos v šolo”, zato pa: “To je oče, čigar hči je
šla letos v šolo”. Za žensko bi uporabili oziralni zaimek katera oz. v
rodilniku katere: “To je mama, katere hči je šla letos v šolo”.
In že smo pri problemu, ki je največkrat povod, da se teme lotim v
Jezikovnici, namreč, da se oziralni svojilni zaimek ednine moške
osebe rabi tudi za moški spol, pri katerem ne gre za osebo, to pa so
npr. predmeti, pojmi ali živali. Primer take neustrezne rabe si bom
spet sposodila kar z Gigafide: “poskus, da se narod, čigar jezik se
vsiljuje, kompromitira kot hegemonističen”. V tem primeru se zaimek
čigar navezuje na samostalnik narod, ki je res moškega spola,
vendar ni oseba moškega spola, zato taka raba ni ustrezna. Še en
podoben primer: “družba kot celota oziroma ljudstvo, v čigar imenu
sodišča izrekajo sodbe,  [je] naklonjena strožji obravnavi najhujših
oblik kriminala”. Samostalnik ljudstvo, na katerega se v tem primeru
nanaša oziralni zaimek čigar, pa ni moškega, temveč srednjega
spola, tako da ni ustrezen niti približno. V navedenih primerih je
treba rabiti zaimek kateri, torej: “narod, katerega jezik se vsiljuje” in
“ljudstvo, v imenu katerega
izrekajo sodbe”.
Če boste pokukali na jezikovni
portal Fran, boste sicer zasledili,
da tovrstno razlikovanje med
čigar in kateri ni več tako
nedvoumno, kot ga je še v
Slovenski slovnici predvideval
Jože Toporišič. Medtem ko npr.
Slovenski pravopis rabo čigar pri
samostalniku moškega spola, ki
ni oseba (stol), označuje s
krogcem, kar je odsvetovana
raba, je nova izdaja Slovarja
slovenskega jezika v
podpomenu čigar bolj liberalna
in navaja, da čigar “izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu
imenu moškega ali srednjega spola; katerega”, ter našteva: “kostanj,
čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč”.
Počakajmo, pa bomo videli, kam se bo razvijala raba, upam si
napovedati, da ravno k slednjemu oz. da se bo razlikovanje med
čigar in katerega počasi izgubilo.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fa-
kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih
bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 80
  red dnevi je med
Slovenci doma in v
tujini močno odjeknila
vest o smrti msgr. Franca
Boleta, velikega borca za
pluralnost in svobodo
medijev. V tem sestavku se
bom ognil pisanju o
njegovem duhovnem in
pastoralnem poslanstvu pa o
njegovi vlogi pri ustanovitvi
in vodenju slovenske Karitas
ter pri organizaciji romanja
bolnikov in invalidov na
Brezje, ker je bilo o tem že
veliko napisanega. Omejil se
bom zgolj na njegov izjemni
in enkratni prispevek pri
ustvarjanju katoliških
medijev in pluralizaciji širše
slovenske medijske scene.
Davnega l. 1965 je Bole s
peščico primorskih
duhovnikov (Bojan Ravbar,
Silvester Čuk idr.) zasnoval
mladinski verski list Farno
Ognjišče, ki se je od začetne
ciklostirane naklade 1300
izvodov v nekaj letih prelevil
v vsebinsko bogato,
oblikovno okusno in
ugledno mladinsko revijo
Ognjišče, ki je v nekaj letih
dosegla celo magično
naklado 100.000 izvodov. In
to se je dogajalo v pogojih, ko
so oblasti poskušale z vsemi
sredstvi zadušiti to pobudo.
Iz utemeljitve Združenja
novinarjev in publicistov
Slovenije (ZNP) za podelitev
Častnega priznanja Boruta
Meška msgr. Boletu (1918)
lahko npr. preberemo, “da je
policija ustvarjalce Ognjišča
budno spremljala …
Zmanjkovalo je zanje papirja
za tisk … Boletu so za tri leta
odvzeli tudi potni list … V 70.
letih preteklega stoletja je
moral pred sodnike, ker je v
P Ognjišču odgovoril na pismobralca o tem, zakaj Tito nidobil Nobelove nagrade za
mir … Celodnevne hišne
preiskave na uredništvu revije
v Kopru so bile za zaposlene
pravi hišni pripor: prostorov
namreč ves dan nihče ni
smel zapustiti, niti visoko
noseča tajnica uredništva ne
itn”. V utemeljitvi še piše,
“da bi v Sloveniji težko našli
človeka, ki je toliko naredil in
žrtvoval za svobodo medijev,
kot je bil Franc Bole”.
Iz revije je potem nastala tudi
Založba Ognjišče, ki je v času
duhovne lakote pod
prejšnjim enoumnim
sistemom izdajala knjige v
sanjski nakladi 20.000 do
30.000 izvodov. Z
demokratizacijo in
nastankom slovenske države
so navedeni akterji pridobili
tudi radijske frekvence in
tako se je začel oglašati tudi
Radio Ognjišče, najprej iz
improviziranega studia pod
cerkvijo sv. Marka v Kopru,
nato pa iz Ljubljane, s polnim
24-urnim programom od
prvega dne naprej. V
utemeljitvi ZNP lahko
preberemo, “da je Radio
Ognjišče še danes edini
nacionalni
elektronski
medij, v
katerem
dobijo dovolj
medijskega
prostora tudi
politična
opozicija,
oporečniki in
preprosti
ljudje”. Bole
ni bil samo
pobudnik in
ustanovitelj
navedenih
projektov,
ampak dolga
leta tudi
odgovorni
urednik,
direktor in
pisec tekstov.
Izvršen je bil
tudi poskus
ustanovitve
katoliške
televizije
(TV3), ki pa zaradi
zahtevnosti produkcije
programa, pomanjkanja
finančnih sredstev in
političnih pritiskov ni uspel.
Tako so ti medijski projekti
koprske škofije obogatili
Cerkev kot tudi slovensko
družbo, saj ob verskih
vsebinah opravljajo tudi
javno informacijsko
dejavnost ter se lotevajo tudi
širših družbenih problemov.
O izjemnem življenjskem
opusu msgr. Boleta govorijo
tudi naslednja prejeta
ugledna priznanja:
- naziv monsinjor (papež
Janez Pavel II., 1985),
- Odličje svetega Cirila in
Metoda (Slovenska škofovska
konferenca, 1993),
- nagrada 15. maj (MO Koper,
1997),
- priznanje Ljudje odprtih rok
(revija Naša žena, 1999),
- Schwentnerjeva nagrada za
založniško dejavnost, 2003,
- Red za zasluge (predsednik
Republike Borut Pahor, 2013)
in
- Častno priznanje Boruta
Meška (ZNP, 2018).
O tej svoji izjemni življenjski
epopeji je msgr. Bole nekoč v
svoji veliki skromnosti
spregovoril nekaj zelo
preprostih in razumljivih
besed, ki pa veliko povedo, in
sicer: “da je pomembno
imeti neke ideale in biti
pripravljen se žrtvovati zanje
… Pa da je vse delal v ekipi in
so tako vsi uspehi bili skupni
ter da mu je Bog dal dobre
sodelavce, brez katerih bi ne
bilo nič tega, kar smo
naredili”. Tudi sam mislim,
da Slovenija res ni imela
moža, ki bi ob sovražnih
odporih in pritiskih oblasti s
tako odločnostjo, pogumom
in učinkovitostjo zaoral v
zatohlo slovensko levičarsko
medijsko sceno in jo prezračil
z dragocenimi in
nenadomestljivimi projekti.
Kaj bi Slovenija brez svojih
Ognjišč in kaj brez Boleta?
Ostajamo mu večni dolžniki!
Milan Gregorič
Ob odhodu v večnost “očeta urednika”
Msgr. Franc Bole - pionir in velikan slovenske
katoliške in širše medijske scene
Čigar ali 
katerega?
Tržaška5. marca 202010
Zgodovinsko pomembna Palača Kalister na Trgu Liberta'
Simbol slovenske podjetnosti bo postal hotel
  alača Kalister v Trstu, ki ima
za Slovence velik zgodovin-
ski in simbolni pomen, bo
postala hotel. Obnovitvena dela
mogočne stavbe na Trgu Liberta'
se bodo v kratkem začela. Ko bo
hotel dokončan, bo razpolagal z 90
sobami. Za hvalevreden podvig se
je prek finančne družbe Fincat
odločila znana tržaška podjetniška
družina Lokar.
Strateška lokacija in palača brez
vloge
Hotel se bo nahajal na lokaciji, ki
je strateška. Na trgu, ob katerem se
dviga palača Kalister, dosega svoj
končni cilj glavna mestna vpadni-
ca; ob njem sta glavni kolodvor in
avtobusna postaja. S prihodnjega
hotela bo segal pogled na pomen-
ljiv kamniti vhod območja starega
pristanišča, ki se razteza na 60 hek-
tarjev veliki površini, o razvoju ka-
terega se zadnja leta veliko govori.
Nabrežje in središče mesta sta s šte-
vilnimi uradi in sedeži podjetij
lučaj stran. Navsezadnje že delo-
vanje hotelov v neposredni bližini
dokazuje, da gre za predel mesta, v
katerem obiskovalci radi pre-
nočujejo. S sklenitvijo obnovitve-
nih del, ki potekajo zdaj, bo trg do-
bil bolj urejen in lepši videz, sredi
katerega je bil pred leti nameščen
spomenik habsburški cesarici Eli-
zabeti.
Družba Zifin, ki sta jo ustanovila
podjetnik Vanja Lokar z inženir-
jem Sergiom Zinijem, je kupila pa-
lačo Kalister pred približno 30 leti.
Pritličje in prvo nadstropje sta bili
v lasti Tržaške kreditne banke, osta-
la nadstropja, ki so nekoč bila sta-
novanja, takrat pa že zapuščena, v
lasti omenjene družbe. Danes je
dejavna le še kitajska trgovina, ki
ponuja najrazličnejše artikle. Na
vogalu z ulico S. Anastasio je Za-
družna kraška banka leta 1991 od-
prla svojo prvo mestno podružni-
co, kasneje pa prostor za zagon
podjetij. V prvem nadstropju je
pozneje banka Monte dei Paschi di
Siena razpolagala s prostori, ki so
bili dodeljeni arhivom.
“Palačo bi bili v vsem tem času lah-
ko tudi prodali. Nekateri so se zan-
jo tudi zanimali, vendar se iz raz-
nih pogovorov ni nič konkretizira-
lo”, nam je povedala Barbara Lo-
kar, ki bo v kratkem v družbi Fincat
prevzela mesto predsednice. Če je
splošno znano, da vsaka hiša, ko
nihče v njej ne prebiva, pričenja
propadati, to še bolj velja za palačo
s približno pet tisoč kvadratnimi
metri površine. Tovrstna nepre-
mičnina terja stalno redno in
izredno vzdrževanje, ki precej sta-
neta. Podjetje Zifin je pred leti pre-
novilo streho, zamenjalo nekatera
okna, da bi v notranjost ne proni-
cala voda in listje, ter izvedlo še
druga dela. Upravitelji le-tega so
vselej bili prepričani, da bodo prej
ali slej palači dodelili novo vlogo.
Ker je leta 2010 s smrtjo inž. Zinija
njegov lastninski delež prešel na
več dedičev, kar bi gotovo ne
olajšalo iskanja dogovora za ure-
P sničitev morebitnih novihnačrtov, se je pred kakšnim letomdružba Fincat odločila za stood-
stotni prevzem palače z name-
nom, “da nekaj iz nje naredimo”.
Tako je poleg deleža dedičev Zini
odkupila tudi pritličje in prvo nad-
stropje, ki sta bili v lasti bank.
Načrtovani hotel s pomenljivimi
detajli – Holiday Inn?
Ko so pri Fincatu razmišljali, kate-
remu novemu namenu naj palača
služi, je stopil z Lokarji v stik hotelir
Ciapparelli iz Riminija (Gruppo Ci-
ty Hotels Company), ki v večjih ita-
lijanskih mestih in na obali Roma-
gne upravlja številne hotele, od ka-
terih so nekateri blagovne znamke
Holiday Inn. Pogovori so tokrat
obrodili rezultat. Domenili so se,
da Fincat palačo Kalister prek te-
meljite obnove spremeni v hotel,
ki ga bo nato prevzel v upravljanje
italijanski hotelir.
Projekt je v svoji načrtovalni fazi.
Načrt za novo nastanitveno struk-
turo je izdelal tržaški arhitekturni
studio Gasperini. Gradbena dela,
pri izvedbi katerih bo besedo imel
tudi hotelir, naj bi se začela jeseni.
Ker je palača pod spomeniškim
varstvom, terja njena obnova
spoštovanje marsikaterega obsto-
ječega dela oziroma detajla struk-
ture. S posledičnim višanjem
končnih stroškov prenovitvenih
del. Če se bo vse izteklo, kot bi mo-
ralo, bodo hotel predali namenu
leta 2022.
Kot nam je razkrila sogovornica, je
bila palača Kalister med prvimi v
Trstu opremljena z dvigalom. Sled-
nje, pomenljive zgodovinske vred-
nosti, se nahaja na začetnem me-
stu in ga bodo ob obnovi popravili
ter ustrezno ovrednotili. Zanimi-
vost, ki nemara nekaj pove o razli-
kah, ki so konec 19. stoletja veljale
v družbi, predstavlja dejstvo, da
dvigalo in glavno stopnišče nista
vodili do najvišjega nadstropja pa-
lače, v katerem je živela služinčad.
Ustavili sta se nižje. Služinčad je
morala ob koncu napornega de-
lovnega dne peš do svojega ležišča.
Po obnovi bo v pritličnem delu pa-
lače verjetno obratovala restavra-
cija. Ob zdajšnjem preurejanju
Trga Liberta' so si lastniki bo-
dočega hotela precej prizadevali,
da bi pred palačo uredili ploščad,
na katero bi upravitelj prihodnje
restavracije lahko spomladi in po-
leti za svoje goste nameščal mizice
s stoli, a njihovi prošnji so samo
delno ugodili. Žal so pred palačo
namestili zabojnike za smeti, ki, če
jim ne bodo v prihodnje določili
druge lokacije, bodo kazili podobo
bodočega hotela.
Glavno pročelje palače krasijo kipi,
ki ponazarjajo štiri umetnostne
zvrsti, stebri, balkoni, dekoracije in
pa veliki začetnici (F. K.), ki se na-
vezujta na ime in priimek njenega
prvega lastnika: Franc Kalister.
O pestrem življenju, ki je nekoč po-
tekalo v palači, priča med drugim
kockast lesen pod prehoda med
glavnim vhodom in notranjim
dvoriščem, po katerem so v palačo
vozile kočije in vozovi. Palača je bi-
la postavljena, ko ni bilo še obalne
ceste in je bila do Trsta speljana
Južna železnica. Z najrazličnejšim
blagom natovorjeni vozovi so v
mesto in iz njega peljali po Dunaj-
ski cesti, ki je vodila v notranjost
cesarstva. Ta se dejansko za palačo
Kalister začenja vzpenjati proti
Opčinam.
Kalistri iz Slavine uspešni v “ja-
dranskem New Yorku”
Kalistri so bili kmečkega stanu in
so izhajali iz Slavine pri Pivki. Nji-
hova uspešna zgodba se je pričela
z Janezom (1806-1864), ki je že kot
najstnik začel prekupčevati z žitom
in usnjem. Kobilarnam je doba-
vljal krmo, po cesarstvu je imel v
zakupu cestnine, prevzemal je pro-
dajo soli in tobaka. Bil je zelo dela-
ven, varčen in skromen. V Trstu,
kamor se je preselil okrog leta
1840, je postal lastnik več palač in
drugih nepremičnin, med drugim
velike stavbe na vogalu današnjih
ulic Carducci in Coroneo, v kateri
je še pred nekaj leti delovala znana
trgovina Godina.
Trst je bil v 19. stoletju pravi ma-
gnet za ljudi iz njegovega naravne-
ga zaledja in bolj oddaljenih krajev.
Zaradi stalnega razvoja in priliva
prebivalstva (od začetka do konca
19. stoletja se je to v mestu pode-
seterilo), se ga je oprijelo ime “ja-
dranski New York”.
Ob navedenem je Janez Kalister
imel tudi predilnico, papirnico in
veliko skladišč tako v Trstu kot na
Reki. Podjetnikom in državnim
ustanovam je posojal denar. Kot iz-
jemen poslovnež in predvsem lad-
jar (prvi ladji je dal ime Maria Fran-
cesca, drugi pa Martinščica), se je
povzpel med najuspešnejše
Tržačane in bil med najboga-
tejšimi Slovenci svojega časa. Bil je
dejaven pri mnogih pobudah ta-
krat v Trstu porajajočega sloven-
sko-slovanskega meščanstva.
Njegovo ogromno premoženje sta
podedovala nečaka Franc Kalister
(1839-1901) in Josip Gorup, ki sta
iz Notranjske v Trst prišla sredi 19.
stoletja. Najprej sta stricu Janezu
pomagala pri dejavnostih in nato
skupaj vodila podjetje. Poslovno
naj bi se bratranca leta 1876 razšla
zaradi prevelikih razlik v značaju
in načinu življenja.
Tudi Franc je bil velik domoljub in
denarni podpornik slovenskih
društev. Precej je daroval v social-
ne, gospodarske, politične, cerkve-
ne in kulturne namene ter s štipen-
dijami podpiral slovenske dijake in
študente. Finančno je podpiral tu-
di izhajanje časopisa Edinost in
odločilno pripomogel, da je ta
prišel do svoje tiskarne.
Obravnavano palačo je dal v eklek-
tičnem stilu zgraditi med leti 1879
in 1882. Trg, ob katerem je nastala,
je takrat še nosil ime po železniški
postaji in je segal vse do morja. Ka-
sneje so ga z zasutjem obale po-
večali. Načrt za gradnjo stavbe je
izdelal znani tržaški arhitekt Gio-
vanni Scalmanini. Kalister je pa-
lačo postavil za svojo štiričlansko
družino. Lastnikovo stanovanje je
bilo na čelni strani palače v prvem
in drugem nadstropju zgradbe. V
tretjem nadstropju so bili uradi
njegovega podjetja, v četrtem je pa
živela služinčad. Na bočni strani
palače z vhodom iz ulice S. Ana-
stasio so bila stanovanja najemni-
kov.
Z balkona palače sega pogled da-
leč
Nad podstrešnim nadstropjem se
na čelni strani palače dviga pravo-
kotni nadzidek, čez katerega vodi
dostop na balkon. Kalister je bil ve-
letrgovec, ki je kupoval in prodajal
žito. Z balkona sega pogled prek
skladišč starega pristanišča na
Tržaški zaliv. “Pravi se, da je Kalister
hodil na balkon gledat, ko so se
pristanišču bližale ladje. S krova le-
teh je nato prek posebnih znamenj
dobival sporočila o tovoru, ki so ga
prevažale. Pred drugimi v mestu je
tako pridobival dragocene poslov-
ne informacije. Ko se je pristanišču
bližal tovor žita, je Kalister odhitel
na mestno borzo prodat žito. Pre-
hiteval je tako svoje konkurente in
dobro zaslužil”, je njegovo iznaj-
dljivost in spretnost predstavila Lo-
karjeva.
Pri Fincatu si nadejajo, da se bo na-
ložba v hotel obrestovala. Vsaka in-
vesticija prinaša namreč s sabo do-
ločeno tveganje. Glede na prista-
niški in turistični preporod, ki ga
zadnja leta doživlja mesto, so obeti
dobri, da bo z ureditvijo hotela za-
pisano novo uspešno poglavje v
dejanskem in simbolnem pome-
nu, ki ga za Slovence ima palača
Kalister.
Matej Caharija
Kip in pogled iz palače Kalister na železniško postajo
Palača Kalister danes
Barbara Lokar
Palača Kalister je bila med prvimi v
Trstu opremljena z dvigalom Gosposka dvorana v palači Kalister
Kamnito stopnišče, po katerem so v
palači stopali člani družine Kalister
Tržaška 5. marca 2020 11
Obvestila
Društvo Finžgarjev dom in MCPZ Sv.
Jernej vabita v petek, 6. marca, ob
20. uri v Finžgarjev dom na Večer
slovenske pesmi in besede, ki bo
posvečen Prešernu in Slomšku.
SKD Igo Gruden vabi na Koncert
odličnih z nastopom dekliškega
zbora Igo Gruden in ŽVS
Primorsko, ki bo v nedeljo, 8.
marca, ob 16.30 v Kulturnem
domu v Nabrežini.
Srečanje na povabilo Srednjeevropskega inštituta Josip Pangerc 
Na Pangerčevi domačiji o promoviranju
zgodovinskih zanimivosti Brega
  zajemno sodelovanje in
usklajevanje pobud za
promoviranje zgodovin-
skih in naravnih zanimivosti Bre-
ga: ta sklep so sprejeli predstav-
niki slovenske narodne skupno-
sti na sestanku, ki je v ponedel-
jek, 24. februarja, potekal na Pan-
gerčevi domačiji v Dolini.
Srečanja so se na povabilo Sred-
njeevropskega inštituta Josip
Pangerc udeležili predsednik
SSO David Bandelj, predsednica
SKGZ Ksenija Dobrila, deželni
svetnik SSk Igor Gabrovec, gene-
ralni konzul Slovenije Vojko Volk
in dolinski župan Sandy Klun.
Med obiskom poslopja na glav-
nem vaškem trgu, Gorici, v kate-
rem potekajo obnovitvena dela,
so gostje spoznali bogato zgodo-
vinsko in kulturno dediščino, ki
jo inštitut hrani. Gre za enonad-
stropno stavbo s kletnimi prosto-
ri, v kateri so na približno tisoč
kvadratnih metrih površine
shranjeni najrazličnejši stari do-
kumenti in drugo gradivo pre-
cejšnje dejanske in simbolne
vrednosti. Arhiv Srednjeevrop-
skega inštituta je spomeniško
zaščiten.
Pangerčeva domačija ima za sabo
večstoletno preteklost, ki je bila
pestra in zanimiva. Viri jo kot
škofovsko rezidenco omenjajo že
leta 1287. V njej so tudi še vidni
ostanki srednjeveškega stolpa, ki
je odigral vlogo pomembne vo-
jaške utrdbe v spopadih zoper
Mohov grad pri Zabrežcu.
V Sedež inštituta se nahaja ob vaškicerkvi. Dolinska pražupnija, ki jeena najstarejših na Slovenskem,
je štela 44 cerkva in bila po
površini večja od tržaške pokra-
jine. Nekaj časa je v Dolini
maševal tudi škof Peter Bonomo.
Pangerčeva domačija je za tržaške
škofe vselej predstavljala po-
membno podeželsko postojan-
ko.
Pangerčev arhiv je odkril in ure-
dil njegov prapravnuk Marko
Manin, ki je zbrano gradivo in
muzejske eksponate vzorno pri-
kazal obiskovalcem. Josip Pan-
gerc (1868 -1925) je bil deželni
poslanec in odbornik,
nadžupan, politik, trgovec, vino-
gradnik, častnik in glasbenik, ki
je veliko postoril za razvoj svoje-
ga rojstnega območja in sloven-
skih ljudi.
Udeleženci so si med obiskom
ogledali uradne dopise, s kateri-
mi so si člani rodbine Pangerc že
v prvi polovici 19. stoletja priza-
devali za uveljavitev slovenščine
v odnosu z oblastmi. Inštitut hra-
ni tudi uradno pismo iz leta
1909, s katerim je tedanji pred-
sednik avstro-ogrske vlade v slo-
venskem jeziku odpisal dolinske-
mu glavarju. Ta je v času svojega
županovanja dal zgraditi kar šest
ljudskih šol, od katerih je bila do-
linska ena najmodernejših to-
vrstnih poslopij tedanjega časa.
Ker si je J. Pangerc prizadeval za
spoštovanje slovenskega jezika, je
že leta 1920 prišel navzkriž z ita-
lijanskimi okupacijskimi obla-
stmi. Ker je bil narodnozaveden,
so fašisti nanj kar trikrat izvedli
atentat, katerim mu je uspelo
ubežati.
Ob ogledu črno-belih fotografij
in zanimivih dokumentov (med
katerimi je tisti, s katerim je Pan-
gerc skupaj s poslancem Man-
dićem od Dunaja leta 1910 dose-
gel ponovitev za Slovence spor-
nega splošnega štetja prebival-
stva), so si gostje ogledali tudi po-
samezne izvode knjig, časopisov,
učbenikov, strokovnih del in do-
pisov te zavedne dolinske rodbi-
ne. Omeniti obenem velja, da
inštitut hrani tudi izvirnik Valva-
sorjeve Slave vojvodine Kranjske
iz leta 1689, ki zajema štiri knji-
ge.
Ob odkrivanju vsebine pomen-
ljivih dokumentov in predmetov
je generalni konzul Republike
Slovenije Vojko Volk izpostavil,
da “gre za eno najbolj dragoce-
nih zbirk na tem območju, za ka-
tero vlada nacionalni interes; vel-
jalo bi jo ovrednotiti tudi v turi-
stične namene”.
Na srečanju ob koncu obiska
inštituta so si udeleženci izmen-
jali poglede in mnenja okrog raz-
vojnih možnosti, ki se odpirajo
Bregu in širšemu območju. “Pou-
darili smo, da sta v naši narodni
skupnosti potrebni večja složnost
in koordinacija za spodbujanje
poznavanja Glinščice, stare tor-
kle, edinega preostalega mlina iz
16. stoletja, kose katerega hrani
Srednjeveški institut, dolinskega
vaškega jedra, Pangerčevega ar-
hiva in muzeja ter domačije”, je
dogajanje komentiral Gabrovec.
Mch
nikom, bolničarjem in sani-
tarnim delavcem za trdo de-
lo, ki ga opravljajo vsak dan
in toliko ur brez premora.
Prosimo Boga, naj jim poma-
ga, in molimo, da bi se stanje
kmalu izboljšalo. Nebesa in
zemlja si morajo pomagati,
da lahko premagajo te težke
trenutke”, je sklenil nadškof.
MČ V Fokusu: 73 let od ugrabitve Slavka
Uršiča
Prva številka tržaške revije Mladika z letnico 2020 objavlja
zanimivo uvodno razmišljanje o slovenskem državnem
prazniku, Prešernovem dnevu, ki že dobrih petnajst let
skorajda sovpada z dnevom spominjanja na fojbe,
praznikom, ki ga italijanski desničarski krogi izkoriščajo za
protislovensko gonjo in najrazličnejša natolcevanja, kot je
na primer letošnja izmišljenja obtožba, naj bi požig
Narodnega doma podtaknili jugoslovanski teroristi. Avtor
uvodnika opozarja na potrebo po samokrit ičnem
ocenjevanju in priznavanju odgovornosti za storjeno gorje s
strani obeh narodnosti.
V rubriki Fokus je v članku z naslovom Ugrabitelji Andreja
Slavka Uršiča objavljen prvi del razprave mlajšega
zgodovinarja iz Solkana dr. Jerneja Vidmarja o povojnih
ugrabitvah v Trstu in na Primorskem sploh ter o vlogi in
življenjski poti Verija Winklerja, čigar dosje je po ugotovitvi
datuma smrti postal dostopen.
V rubriki o ekologiji je tokrat govor o tem, da se spremeni
odnos človeka do narave, da se razmisli o nujnosti uporabe
določenih tehnologij in da se vsi vprašamo, čemu smo se
pripravljeni odpovedati. Skrb za naravno okolje ne more obiti
družbenih neenakosti na svetu, saj če se hočemo resno lotiti
boja prot i
podnebnim
spremembam,
moramo začeti
prav pri izobrazbi
in socialni
pravičnosti.
V rubriki Intervju
se ponuja
pogovor, ki ga je
Anka Peterl in
pripravi la s
specialnim
pedagogom
Markom
Juhantom o izzivih
današnje družbe
ter o vlogi otroka
in pedagogov v
njej.
V Literaturi  so
objavljene pesmi
Metke Kacin
Beltrame, ki so bile priporočene na 47. literarnem natečaju
revije Mladika, in novela Biljane Makuljević Umevanje
veleuma, ki je bila prav tako priporočena na istem natečaju.
Ob 20-letnici smrti Lojzeta Spacala je bilo v ljubljanski
bežigrajski Galeriji 2 odprtje spominske razstave ter
retrospektivna razstava njegovih slik, kipov in grafik – o
dogodku piše Mojca Polona Vaupotič.
Milan Dolgan je avtor članka o tržaškem Slovencu Ludviku
Oblaku, avtorju romana Zgodba o Viku iz leta 1961. Zdomski
Slovenec Edi Gobec iz ZDA je avtor prispevka o pomenu
rodoljubja za prihodnost Slovencev.
V rubriki Pričevanja je Erika Jazbar sestavila daljši zapis o
italijanskih poteh slovenskih političnih beguncev. V prvem
nadaljevanju obravnava taborišče Višek; to je edino
fašistično taborišče v Italiji, v katerem so tloris, dvajset
zidanih stavb in oprema ostali taki, kot so bili leta 1943.
Avtorica omenja in navaja nekatere Slovence, ki so bili zaprti
v taborišču: Rudolf Klinec, Pavle Borštnik, Zdenko Rot in
Alojzij Gerzinič.
Mitja Petaros, član Slovenskega numizmatičnega društva
Valvasor, piše o osebnih znamkah in priložnostnih žigih, ki
jih izdaja Pošta Slovenije.
V posebni rubriki so opisana novejša dela slovenskih avtorjev
v Italiji, v osrednjih straneh revije se v bogati Anteni ponujajo
novice iz zamejstva in zdomstva.
V uvodnem članku mladinskega lista RAST Urška Petaros
opozarja na problem družbenih omrežij kot nov vir (slabih)
informacij; članku sledi anketa o socialnih omrežij, ki jih
uporabljajo mladi. Ekološki tematiki sta namenjena dva
članka, in sicer zapis Lare Bearzi o gibanju Generacija za
planet ter članek, ki sta ga sestavila Jakob Tul in Tina Žbogar,
v katerem sta zbrala pričevanja vrstnikov o tem, kako skrbijo
za planet. Objavljene so tudi tri pesmi Elie Pelicona, ki je
prejel tretjo nagrado za poezijo na literarnem natečaju
Slovenskega kulturnega kluba, in ocena Vanje Vogrič o
mladinskem muzikalu Lak za sanje, ki ga je pripravila
gledališka skupina O'Klapa.
Mladika 1/2020
Ciklus predavanj v postnem času Katedra sv. Justa
Nebesa in zemlja si morajo pomagati, da lahko
premagajo te težke trenutke
  sredo, 26. februarja,
sta nadškof Giampaolo
Crepaldi in vikar msgr.
Ettore Malnati v sejni dvorani
škofije v Trstu predstavila ci-
klus predavanj v postnem
času Katedra sv. Justa.
Letošnji ciklus nosi naslov
Od Kristusa, ne od sveta. Po-
stni čas je sprehod v spre-
membo, na katerem nekaj za-
pustimo, da bi šli naproti ne-
komu. Tisto, kar zapustimo,
je svet, pravi Sv. pismo in ti-
sti, komur gremo naproti, je
Kristus. Prav okoli tega raz-
mišljanja se vijejo letošnja
srečanja.
V sredo, 4. marca, se je pobu-
da začela s koncertom Kri-
stus, luč sveta. V katedrali je
nastopal zbor Cappella Civica
di Trieste pod vodstvom diri-
genta Roberta Brisotta in ob
spremljavi organista Riccarda
Cossija. Zbor je zapel sklop
skladb priljubljenega, premi-
nulega skladatelja Marca So-
fianopula.
V sredo, 11. marca, bo gost
profesor papeške univerze v
V Rimu duhovnik GiuseppeTanzella-Nitti. Priznani teo-log in avtor številnih
uspešnih verskih publikacij
bo povedal, kako spregovoriti
o Bogu znanstveni kulturi da-
nes. O krščanstvu in sodobni
družbi bo govoril tudi pred-
sednik senata, filozof in za-
ložnik prof. Marcello Pera, in
sicer v sredo, 18. marca. Ci-
klus bo sklenilo predavanje
25. marca z naslovom Obraz
Kristusa, ko bo prisotne nago-
voril g. Maurizio Botta, zelo
priljubljen govornik med
mladimi. S preudarnim in
natančnim stilom vodi
srečanja z otroki in mladimi
ter tistimi, ki se čutijo bolj od-
daljeni od Cerkve. Tem ponu-
ja mirno razlago in odgovore
na verska vprašanja na ra-
zličnih področjih vsakdanje-
ga življenja, večkrat prav o te-
mi, ki jo sprožijo udeleženci.
Po predstavitvi se je nadškof
pogovoril s prisotnimi časni-
karji o izredni situaciji, ki je v
državi in deželi nastala zaradi
koronavirusa. Tudi tržaška
škofija se je namreč odločila,
da bo do 1. marca ukinila vse
obrede (maše, poroke, obha-
jila itd.). Ta teden, kljub odlo-
ku, ki je podaljšal zaprtje šol
in univerz, verski obredi po-
tekajo ponovno normalno, le
z nekaterimi omejitvami.
“Virus je pretresel življenje
državljanov in vernikov. Zah-
valiti se moramo vsem zdrav-
Spoštovani urednik,
Avtorji knjige o Gospodu Leonu Štuklju in Tovarišiji, ki ste o njej
naklonjeno poročali 27. februarja 2020, smo veseli, da ste našemu
nastopu v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu namenili tako toplo
in obsežno pozornost. V članku se je pojavilo nekaj drobnih pomot, ki
so razumljiva posledica okoliščin – saj je jasno, da se med
besedovanjem o manj znanih zadevah marsikaj presliši ali narobe
sliši. Pomota, ki bi jo radi popravili, da ne bi zavajali bralcev, je povezana
s “Štukljevim muzejem”. O njem je avtor članka pisal, ko je predstavil
slikovito dogajanje: Na bolšjem trgu se je našel list s pesmico, napisan
in podpisan v zaporu. Ker je bil to prvi znani dokaz, da je bil Leon
Štukelj zaprt, ga je najditelj ponudil Trubarjevemu antikvariatu v
Ljubljani, tam so ga dali na dražbo in zanj se je vnel tak zbirateljski boj,
da mu je vrednost silovito zrasla. Zmagal je “nekdanji ustavni sodnik
in minister Lovro Šturm, ki je dragoceni listek kupil in daroval
Štukljevemu muzeju”.
Takega muzeja ni. Nekaj pa vendarle je: Vse minulo leto je bilo v Novem
mestu Štukljevo leto in v Dolenjskem muzeju velika razstava z naslovom
Leon 120 let. Večino so konec leta zaprli, pustili pa so manjši, začasni
del. V muzeju zdaj pripravljajo stalno postavitev, ki bo verjetno odprta
še ta mesec. Vsi pa upajo, da bo Leon Štukelj nekega dne dobil veliko
več prostora za stalno razstavo. To naj bi se zgodilo v bližnjem
Sokolskem domu, ki pa ga je najprej treba obnoviti …” Nekako
ocenjujemo, da bo to leta 2023”, pravi direktorica Jasna Dokl Osolnik.
Zadnje čase prihajajo iz Maribora glasovi, da je škoda, ker se niso o
pravem času spomnili, da bi imeli “Štukljev muzej” ali vsaj sobo, zbirko
… No, nimajo je.
O listu s pesmijo, ki ima šest podpisov, zbranih v celici št. 197 oktobra
1945, v “Gran albergo di Žloboda”, to je v ljubljanskih sodnih zaporih,
lahko dodamo informacijo, da jo je gospod Lovro Šturm podaril Muzeju
novejše zgodovine v Ljubljani. / Alenka Puhar
Dopolnilo in popravek srečanja DSI
Aktualno5. marca 202012
  njige so zelo pomem-
bne za osebnostno rast
in nam pomagajo boljše
razumevati sebe in svet okoli
nas. Pri branju otroci razvijajo
domišljijo, širijo besedni za-
klad, na prijeten in vzpodbu-
den način korakajo po poti
opismenjevanja. Dobro razvi-
to branje ne omogoča le, da si
lahko naberemo več znanja,
ampak prispeva tudi k boga-
tejšemu izkustvu in kakovo-
stnemu življenju. Večkrat ni-
mamo časa ali pa je knjižnica
preoddaljena od kraja, kjer
živimo, da bi vstopili vanjo in
si izposodili knjigo. Prav v teh
primerih nam lahko pomaga
bibliobus, potujoča knjižnica
iz Nove Gorice, ki že od leta
1974 obiskuje številne kraje na
Goriškem onkraj nekdanje
meje (Šempeter, Bilje, Dobro-
vo, Renče, Ročinj, Miren, Ne-
blo itd. tja do Kanala in Liga).
Potujoča knjižnica je pravi av-
tobus, posebej prilagojen in
natrpan s knjižnimi policami
vzdolž cele dolžine vozila. Že
nekaj let prihaja tudi k nam v
Italijo, od l. 2019 tudi do
osnovne šole v Bračanu. Učen-
cem pripelje prav pred šolsko
poslopje najnovejše knjige,
časopise, avdio-video posnet-
ke in drugo gradivo, predvsem
v slovenskem jeziku. V petek,
14. februarja 2020, smo ga tu-
di mi počakali pri osnovni šoli
v Bračanu in postavili nekaj
vprašanj knjižničarki Jani
Movja in šoferju Marku Jera-
mu.
Ali je bibliobus tradicija, ki
jo ima samo Slovenija?
Vem, da Italija nima take tra-
dicije. Imajo pa jo v severnih
državah, na Švedskem, Nor-
veškem, Finskem. Te države so
še bolj organizirane kot Slove-
nija in imajo še boljši sistem
bibliobusov. Nekatere države
uporabljajo tramvaj namesto
avtobusa. Na Norveškem in
K Švedskem prihajajo v nekate-rih provincah in mestih zaradigeografskih pogojev tudi knji-
ge na ladjah. Na Švedskem de-
luje tudi železniška knjižnica,
torej knjige prihajajo z vla-
kom.
Kako deluje bibliobus in ka-
ko je vse nastalo tu v
Bračanu?
Bilo nam je pri srcu, da pri-
bližamo tudi slovensko knjigo
otrokom v teh krajih, zato smo
uvedli bibliobus tudi pri vas.
Že nekaj let se pravzaprav vo-
zimo tudi v Doberdob in Špe-
ter, od oktobra lanskega leta
smo začeli sodelovati tudi z
osnovno šolo v Bračanu. Otro-
ci so nas sprejeli z navdušen-
jem. Organizirali smo se po ra-
zredih. Izposoja je brezplačna
in tudi članarine ni treba
plačati. Tu v avtubusu je pri-
bližno 6.000 knjig, seveda jih
imamo v skladišču mnogo
več, približno 70.000 knjig, in
jih stalno zamenjujemo.
Skušamo ugoditi vsem željam,
zato, če ima kdo kakšno po-
sebno knjižno željo, mu knji-
go poiščemo in mu jo prinese-
mo naslednjič.
Katere knjige najraje berejo
otroci?
Otroci imajo seznam knjig in
berejo v glavnem gradivo za
bralno značko. Na seznamu so
avtorji, kot Suhodolčan, Bevk,
Finžgar in drugi. Sicer pa otro-
ci berejo vse, kar nudi Mladin-
ska knjiga. Kriminalke in stripi
so zelo priljubljeni.
Imate knjige samo za otro-
ke?
Ne, ker smo tu za vso popula-
cijo. Če so tudi odrasli zraven,
učitelji ali drugi iz vasi, si lah-
ko tudi oni kaj izposodijo.
Imamo knjige tudi za odrasle.
Kakšen urnik pa imate?
Prihajamo enkrat mesečno in
prilagajamo urnik potrebam
šole in obiskovalcem. Vsega
skupaj imamo 87 postajališč v
Sloveniji in Italiji. V Sloveniji
krijemo vse vasi do Liga v
Soški dolini in Kostanjevice na
Krasu, v okolici Nove Gorice in
Goriška Brda. Naš avtobus je
že 16 let star, prihodnje leto
bomo dobili novega. Na potu-
joči knjižnici sta dva zaposle-
na: šofer, ki je tudi knjižničar
in izposojevalec. Na terenu
smo v dopoldanskem in po-
poldanskem času, približno 4
dni tedensko oziroma 15 dni
mesečno. Našim bralcem
skušamo čim bolje svetovati
pri izbiri knjig. Če si kdo želi
posebne knjige ali če je knjiga
že izposojena, jim jo tudi re-
zerviramo oziroma jo na-
ročimo v skladišču. K branju
knjig in obiskovanju knjižnice
vzpodbujamo predvsem otro-
ke, ki so naši najštevilčnejši
obiskovalci.
Kaj spada še k vašemu delu?
Delamo tudi v pisarni in skla-
dišču predvsem v dneh, ko se
ne vozimo z avtobusom po
šolah. Očistimo in pospravi-
mo vse knjige, ki so bile
izločene iz bibliobusa. Po po-
trebi jih popravimo. Med po-
letnimi počitnicami opravimo
vsesplošno čiščenje na biblio-
busu, in če je treba, zamenja-
mo gradivo.
Zahvaljujemo se vam za pogo-
vor.
Karlo Nanut
Delovanje potujoče knjižnice tudi v Bračanu
Knjige in kulturo pripeljejo do šole
  red časom smo bili z
družino na dopustu v Brazi-
liji. Prve dneve smo name-
nili Amazoniji. Čeprav so bili do-
mala vsi Brazilci, ki smo jih srečali,
začudeni nad našo izbiro, da
obiščemo Amazonijo, češ da tam
ni nič in da ima Brazilija mnogo
drugih lepših krajev, smo bili s svo-
jo odločitvijo zelo zadovoljni.
Štartna točka vsakega obiska Ama-
zonije je dvomilijonsko mesto Ma-
naus, do katerega lahko prideš v bi-
stvu samo z letalom ali z ladjo (od
izliva Amazonke do Manausa traja
plovba približno en teden). Po
dveurni vožnji z avtom in nato s
čolnom smo prispeli do nastanit-
ve, kjer smo ostali tri dni in od ko-
der smo se odpravljali na razne ek-
skurzije, seveda vedno z vodičem.
Nastanjeni smo bili v skromnem
turističnem centru, ki je obsegal
kakih 10 hišic – bungalovov za dve
ali tri osebe in z večjim odprtim
prostorom, v katerem smo jedli.
Med potjo z letališča do “hotela”
smo prečkali ogromni Rio Negro,
ki se malo po Manausu združi z
Rio Solimeos in skupaj sestavljata
reko Amazonko. Pogled na Rio Ne-
gro je veličasten, saj so njegove me-
re za reko nepredstavljive: na oko
P je širok nekako kot od Sesljana doGradeža in ti ne daje vtisa, da greza reko, tudi ker ne opaziš njenega
toka, ampak vidiš valove, kot da bi
bil pri morju. Njegova barva je zelo
temna, ker v reko pada ogromno
rastlinja, ki se v vodi počasi razkra-
ja. Voda ima zaradi tega visoko
stopnjo kisline in to nas je precej
obvarovalo pred komarji, ki se ob
teh vodah ne zadržujejo radi. Dru-
gačen pa je Rio Solimeos, ki priha-
ja iz Andov, njegova barva je svetlo
rjava, kot poleti alpske reke, ki se
napajajo iz tajajočih ledenikov. Za-
nimivo je, da se Rio Negro in Rio
Solimeos šele po sto kilometrih
združitve popolnoma spojita ozi-
roma premešata, odtlej pa nadal-
jujeta svoj tok vsak po svoji strani,
s svojo temperaturo in barvo. S čol-
nom smo se zapeljali tudi do točke,
kjer se reki združita in kjer smo
istočasno lahko dali desno roko v
28 stopinj toplo vodo (nekdanjega
Rio Negra) in levo roko v 22 stopinj
mrzlo in mnogo bolj deročo vodo
(nekdanjega) Rio Solimeosa.
V malem bungalovu smo bili na-
stanjeni ob bregu reke Rio Negro;
pravzaprav smo bili od brega kar
precej oddaljeni, saj se bo čez nekaj
mesecev gladina reke dvignila tudi
za deset metrov in se bo takrat breg
približal bungalovom.
V turističnem resortu se nas je
zbrala zanimiva druščina kakih 10
do 15 ljudi; bili smo vsi Evropejci:
od Rusov do Angležev, Bosancev
in Ukrajincev, Švicarja ter Grka.
Dan se je navadno začenjal zelo
zgodaj, prvič, ker spanje ob ropo-
tajoči klimatski napravi in genera-
torju za elektriko ni bilo preveč
udobno, in drugič, ker smo itak le-
gli spat precej zgodaj. Naš vodič je
bil tudi edini, ki je govoril an-
gleško, medtem ko ostalo osebje
resorta je govorilo samo portugal-
sko. Vodič Fabio je sicer prihajal v
Divja Amazonija in njene naravne zanimivosti 
Za preživetje se je človek moral
prilagoditi naravi
resort ob zori, zvečer pa se je vračal
s čolnom v svoje naselje. Fabio je
odličen poznavalec tistega okolja,
saj se je tam rodil, že kot otroka pa
ga je oče peljal s pirogo po kanalih
Ria Negra. Fabio je sin mešanega
zakona (domorodca in belca ali
črnca).
Med obiskom Amazonije smo
imeli priložnost opazovati oziro-
ma včasih samo zagledati nekatere
divje živali, ki tam živijo: opice, le-
nivce (ital. bradipo), zeleni legva-
no (it. iguana); ni pa nam uspelo
videti anakonde, ki velja za naj-
daljšo kačo na svetu, in jaguara, kar
pa bi bila prava redkost. Posebej mi
je ostala v spominu nočna (prav-
zaprav večerna) ekskurzija po
stranskih rokavih Ria Negra v
iskanju krokodilov. Njihove oči, ki
so žarele v temi kot rdeča lučka,
smo opazili kar nekajkrat. Samo
enkrat pa nam je uspelo se mu pri-
bližati na tako kratko razdaljo, da
bi se ga vodič lahko dotaknil z ve-
slom. Veslanje med vejami pragoz-
da je bila tudi nepozabna izkušnja.
V popolni tišini in temi smo lahko
le prisluškovali glasovom džungle
in si ogledovali zvezde na nebu.
Čez dan smo se tudi kopali, seveda
tam, kjer je reka širša in ni bilo ne-
varnosti krokodilov. Najbolj razšir-
jena riba je verjetno piranha, ki se
je pri nas drži negativen sloves, v
resnici pa te ribe niso nevarne; vo-
dič Fabio nam je povedal, da ni še
slišal, da bi kdaj napadle človeka.
Izogibajo se tudi delfinom, ki jih
mi imamo za krotke živali. Delfi-
nov je v Rio Negro res veliko in se
deloma razlikujejo od svojih mor-
skih “bratrancev”.
Obiskali smo tudi naselje domo-
rodcev, kjer živi približno 60 pre-
bivalcev. Če se kdo izmed njih po-
roči z osebo, ki ni domorodec, mo-
ra zapustiti skupnost. Domorodci
živijo v nekakšnih šotorih, ki si jih
zgradijo iz lesa in palmovih vej, ki
so tam na razpolago. Vsaka
družina ima svoj šotorček; imajo
pa še enega velikega, skupnega,
kjer se družijo. V enem šotoru je
neke vrste skupna kuhinja, kjer
stalno gori ogenj, visoko nad njim
pa se počasi pečejo ribe. Te ribe po-
tem zdrobijo (skupno s kostmi) in
jih jedo v obliki drobtinic. V eni
posodi so imeli tudi zasmojene
mravlje, v drugi pa ličinke nekate-
rih žuželk. Ta hrana ima veliko bel-
jakovin in smo jo lahko tudi sami
pokusili. Domorodci se preživljajo
z ribolovom, v gozdu lahko dobijo
razno sadje, dokaj redkim turistom
pa prodajajo izdelke, ki jih naredijo
sami (verižice, obeski in podob-
no). Sicer pa so njihove zahteve ze-
lo skromne.
Nekega jutra smo šli na dveurni
sprehod po gozdu. Bilo je kar na-
porno, saj je bila vlaga izredno vi-
soka, temperatura pa se je itak su-
kala vedno okoli 30 stopinj. Gozd
sestavljajo v glavnem listavci, ki so
lahko tudi zelo visoki (20-30 me-
trov), nekatera debla so tako širo-
ka, da jih tudi petim ljudem skupaj
ne uspe objeti. Tudi svetlobe je bolj
malo, saj sončnim žarkom le delo-
ma uspe priti do tal. Z dreves visijo
lijane, mnogo je vej, ki se odlomijo
in visijo, ker jih drugo rastlinje zau-
stavi. Vodič nam je rekel, da je fe-
bruarja in marca nevarno hoditi
po gozdu, ker z dreves padajo sa-
deži z zelo trdo lupino, ki so lahko
za človeka usodni, če ga zadenejo.
Vsak izmed teh sadežev ima na de-
setine manjših sadežev, podobnih
našim mandeljnom. Nekaj takih
“mandeljnov” smo odprli in jih
pojedli; bili so zelo okusni.
Po teh prvih – sicer utrudljivih –
dnevih po Amazoniji smo se od-
pravili v bolj “civilizirane” kraje
Brazilije, ki so bili tudi zelo zani-
mivi tako z okoljskega vidika kot
predvsem z družbenega. Amazoni-
ja nam bo ostala v nepozabnem
spominu kot kraj, kjer je narava
nad vsem in kjer se ji je človek po-
polnoma prilagodil, če je želel
preživeti.
Mitja Terčon
Proti širjenju koronavirusa
Navodila goriške
nadškofije
  skladu z odredbo ministra
za zdravstvo in deželne vla-
de FJK so škofje goriške in
videmske nadškofije ter tržaške
škofije - da bi omejili širjenje
okužbe s koronavirusom - ob kon-
cu prejšnjega tedna složno sklenili,
da izdajo nova navodila, ki naj bi
veljala od 2. marca dalje. V nadal-
jevanju jih povzemamo.
1. Spet se lahko obhajajo maše ob
nedeljah in med tednom, pogrebi
in poroke ter drugi zakramenti, za-
kramentali in pobožnosti. Župni-
ki, župnijski upravitelji in vsi du-
hovniki naj obvestijo vernike, da
je trenutno ukinjen stisk roke za
pozdrav miru in da obhajilo preje-
majo izključno v roke, ne v usta. V
kropilnikih naj ne bo blagoslovlje-
ne vode.
2. Do 8. marca so ukinjena kate-
hetska srečanja, društvene in druge
dejavnosti v župnijskih središčih.
3. Karitativne dejavnosti naj se na-
daljujejo kot ponavadi. Škofijska
Karitas naj nadaljuje svoje delo po
smernicah, ki so že bile določene.
4. Spet so možni skupinski turi-
stični obiski v škofijskih cerkvah.
5. Pri obredih naj se spoštujejo hi-
gienska pravila (najdejo se na por-
talu dežele FJK, “Coronavirus-Va-
demecum”). Verniki, ki imajo tudi
blage simptome dihalnih obolenj,
naj se izogibajo udejstvovanju pri
liturgičnih slavjih.
6. Navodila bodo lahko sproti po-
sodobljena oz. spremenjena glede
V na razvoj trenutnega stanja in naobjavo novih odredb javnih obla-sti.
Škofje nadalje svetujejo:
a. naj se pepelnica obeleži v nedel-
jo, 8. marca, ali pa med tednom,
če se župniku to zdi primerno;
b. naj verniki, ki zaradi bolezni ali
zaradi previdnosti niso v stanju, da
bi sodelovali pri slavjih, uporablja-
jo za osebno molitev primerno
gradivo, kot so npr. knjižice z dnev-
no božjo besedo. Kdor se zaradi bo-
lezni ali iz previdnosti ne more
udeležiti obredov, je oproščen
prazničnih verskih predpisov.
Goriški nadškof ob tem poziva ver-
nike, da bi tudi to preizkušnjo z
zaupanjem preživeli v krščanskem
duhu, da bi bila v blagor našim
dušam, v očiščenje od grehov in
osebno posvečevanje. Gospod naj
nam podeli milost svojega varstva,
naj daruje ozdravljenje bolnikom
in večni mir umrlim. Molimo Go-
spoda, še poziva msgr. Redaelli, da
bi naše kraje, deželo FJK, Italijo in
druge države obvaroval pred to na-
dlego, da bi podprl tiste, ki so na
odgovornih mestih v vladi in silah
javnega reda, da bi dajal pogum in
moč zdravnikom in bolničarjem,
da bi vodil raziskave znanstveni-
kov, ki naj odkrijejo učinkovita
zdravila. In da bi gospodarske
težave, posledice tega stanja, ne
obremenjevale podjetnikov, delav-
cev ter predvsem revnih in potreb-
nih.
Slovenija 5. marca 2020 13
Dogovorjena nova koalicija štirih desnosredinskih strank
Premier bo Janez Janša!
  Sloveniji v različnih okol-
jih menijo, da veliko števi-
lo javnih občil z raznoliko
vsebino in usmeritvijo dokazuje,
da v državi prevladujeta in se uvel-
javljata demokracija in svoboda,
po modelu in najboljših tradicijah
parlamentarnih sistemov na za-
hodu. Vendar če bi bilo to res, bi
imeli že skoraj idealno družbo in
državo. Na Slovenskem pa je pol-
no primerov govorjenja, pisanja
in zatrjevanja o dobrih namenih
politikov, raznih samooklicanih
politikov, analitikov, pa tudi posa-
meznih organizacij in ustanov ci-
vilne družbe, sprememb v smeri
uresničevanja obljubljenega za
razvoj demokracije in družbeno-
gospodarski napredek države pa
ni oziroma jih je malo.
Po dogovoru Slovenske demokrat-
ske stranke, Nove Slovenije,
krščanskih demokratov, Stranke
modernega centra in Demokra-
tične stranke upokojencev o obli-
kovanju nove vlade oziroma de-
snosredinske koalicije, ki bi jo v
svojstvu premiera vodil Janez
Janša, je v Sloveniji nastalo
vzdušje, da je država začela drseti
v diktaturo. Kljub mnogim pozi-
vom k umiritvi razmer in odpravi
V napetosti, tudi, denimo, državne-ga poglavarja Boruta Pahorja, nek-danjega sodnika ustavnega so-
dišča, mednarodno priznanega
pravnika ter politika dr. Ernesta
Petriča, varuha človekovih pravic
Petra Svetine, vseh organizacij,
vključno z delodajalci v gospodar-
stvu, pa osemdesetih slovenskih
županov, se je na družbenem om-
režju Facebook zbrala skupina lju-
di in se poimenovala z nazivom
Brez strahu, proti koaliciji so-
vraštva. Svoje puščice, naziranja in
trditve so usmerili proti strankam
nove koalicije. Pripravili so prote-
stni shod pred sedeži strank na-
meravane koalicije, kjer je bilo po
nekaterih trditvah slišati tudi po-
ziv k uboju Janeza Janše. Štiri po-
litične stranke desnosredinske
usmeritve so obtožili, da imajo so-
vražne namene glede Slovenije,
čeprav so na prejšnjih parlamen-
tarnih volitvah prejele več kot po-
lovico glasov slovenskih volivcev.
Protestnike - bilo naj bi jih okoli
tisoč - so sicer podprla vsa glasila
še zmeraj vladajočih s politične le-
vice, vendar je bilo prvič po dol-
gem obdobju objavljenih tudi ne-
kaj prispevkov o objektivnem liku
in stremljenju Janeza Janše. V te-
denskem magazinu Reporter je
Ivan Puc zapisal, “da je vse, kar se
dogaja, eno samo že nič koliko-
krat videno strašenje. Patološki
antijanšizem je odraz bojazni, da
bo Slovenija z novo vlado ta anti-
janša blef dokončno spregledala.
Zamenjava oblasti bo koristna, de-
sno volilno telo jo željno pričaku-
je”. V nekem komentarju, obja-
vljenem v Reporterju, pisec pole-
mizira s skupino 75 uglednih
znanstvenikov in akademikov, ki
so v javnem pismu menili, “da bi
bil Janšev (ponovni) prihod na
oblast nevaren za slovensko de-
mokracijo”. Glede Janševega
domnevnega poseganja v sodstvo
avtor komentarja opozarja, “da
podpisanim akademikom sodstvo
gotovo ni uničilo podjetij, življenj,
družin, kot jih je premnogim Slo-
vencem. Krivico so sodniki storili
tudi Janezu Janši in njegovi
družini s procesom Patria. A to se-
veda uglednih znanstvenikov in
akademikov nič ne moti. Sramot-
no je tudi, da so slednji vseskozi
tiho ob robotah župana domnev-
no najlepšega mesta na svetu, Zo-
rana Jankovića, in njegove
družine. Posebno za vse ugledne
znanstvenice je sprevrženo, da so
Oče
Izraz oče urednik, ki smo ga desetletja srečevali
v Ognjišču, ni bil samo domiseln prevod
italijanskega “padre” v pomenu duhovnik. Franc
Bole je bil oče tudi zaradi očetovske drže do
svojih sodelavcev.
Mnogi mu zamerijo, ker glede iskanja kadrov ni
imel vedno srečne roke. Pri izbiri sodelavcev se
je namreč nekajkrat zelo uštel. A po drugi strani
je prav pri izbiri sodelavcev potegnil nekaj
izjemnih kadrovskih potez. Izjemnih. Na meji
čudeža. Prepričan sem, da je tu šlo za Božji
poseg.
Oče Franc pravzaprav kake posebej izdelane
kadrovske politike niti ni imel. Sprejel je
vsakega, ki je bil pripravljen sodelovati.
Očetovsko je vsakemu dal možnost, da sam
napolni svojo čašo z vsebino. Je že res, da je
odločno povedal, kaj si želi, posebej v prvih letih
urednikovanja. A pri svojem mnenju ni vztrajal
za vsako ceno. Posebej v zadnjih dvajsetih letih
je svojim sodelavcem pustil, da so delali po
svoje. Ni jih kritiziral, čeprav mu nekatere poteze
niso bile pogodu. Bil je namreč bolj oče kot
direktor. Zato je mirno in vztrajno požiral tudi
vse pikre, tu in tam tudi zlobne pripombe. Z
očetovsko ljubeznijo, ki svojim otrokom vedno
znova odpusti.
Največ pikrih se je naposlušal od blizu in daleč,
ko je ustanovil televizijo. Po izjemno uspešnih
projektih, reviji, založbi, Karitas in radiu je
evangelij hotel širiti še po televiziji, ki je
najpomembnejši sodobni medij. Imel je vizijo in
imel je pogum. Kot vedno. Projekt pa ni izpadel
tako, kot so si ustanovitelji želeli. Bil je prevelik,
posebej zato, ker so oglaševalci s tiho podporo
stricev iz ozadja novo televizijo načrtno
ignorirali. Blokirali. Tega oče urednik ni
predvidel.  Pa tudi nihče od pametnih
strokovnjakov v njegovi bližini ne. Projekt so mu
odsvetovali samo zaradi strahu. Enako kot je to
bilo v primeru Boletovih prejšnjih, nadvse
uspešnih projektov.
Še danes bo kdo znal povedati, kako je Bole
milijone vrgel skozi okno in s televizijo TV3
ponovil zgodbo neuspešnih medijskih projektov,
kot sta bila, denimo, dnevnik Slovenec in
tiskarna Nova media. Pri tem pa ne povedo
bistvenih podrobnosti. Bole namreč ni v
medijski projekt vložil cerkvenega denarja in za
seboj škofiji ali kakemu škofijskemu podjetju ni
pustil nikakršnih dolgov. Precej časa je vzdrževal
televizijo, ki je v enoumnem medijskem prostoru
politiki desne sredine niso izkoristili in ji niso
pomagali. Slednjič je Bole televizijo prodal
Krekovi družbi. Bolje bi bilo reči predal, saj je bil
Mirko Kraševec izjemno trd, zdi se, da tudi
aroganten, pogajalec. Televizija TV3 je potem
zamenjala še nekaj lastnikov, a še vedno
obstaja. Torej ne gre za propadli projekt, ki se
ne zmore sam preživeti, kot sta to bila dnevnika
Slovenec in Jutranjik. Bole je s prodajo poplačal
dolgove. A svojo napako je plačeval kljub temu
pravzaprav do konca življenja: pripombe na
račun televizije je poslušal do konca življenja,
da obrekovanj niti ne omenjamo. Bole je vse to
prenašal tiho, očetovsko.
V Kopru je bil Bole oče ne le svojim sodelavcem,
ampak tudi njihovim družinam. Vedno se je
zanimal zanje. Zato je bilo njegovo slovo za
mnoge boleče.
Dan po pogrebu sem na pokopališču srečal več
koprskih župljanov, ki so prišli na grob. Sam
pogreb je bil namreč rezerviran za ožji krog. Na
skromnem duhovniškem grobu na robu
koprskega pokopališča sem na vencu prebral
ganljive besede: Dragemu očetu Francu,
njegova koprska družina.
Na svidenje nad zvezdami, oče urednik!
DALMATINOTino Mamić 32
bile tiho ob razkritju Jankovićeve-
ga spolnega izsiljevanja farma-
cevtke.
Ob vseh slabih rečeh pri Janezu
Janši slednji na evropskem prizo-
rišču vseeno nekaj pomeni. Za
premiera v odhajanju Marjana
Šarca pa lahko rečemo, da ga niso
evropski mediji ob njegovem pre-
računljivem patetičnem odstopu
naključno zamenjali s hrvaškim
predsednikom vlade in objavili
njegovo fotografijo”.
V državnem zboru, kljub razbur-
ljivemu in polemičnemu ozračju
v politiki, zdaj ugotavljajo možno-
sti za oblikovanje in začetek delo-
vanja predvidene nove koalicije.
Če bo Janez Janša dobil dovolj gla-
sov poslancev, če bodo ti podprli
predvidene ministre nove vlade in
če bodo za novo koalicijo uspešni
tudi drugi postopki, določeni z
ustavo, in poslovnikom državne-
ga zbora, bi (bo) nova vlada lahko
bila potrjena in prevzela svojo vlo-
go najvišjega organa izvršilne
oblasti v Sloveniji, morda okoli
sredine tega meseca. Predvidena
nova koalicija štirih desnosredin-
skih strank je sicer že sprejela po-
godbo o delovanju in ciljih dogo-
vorjene tretje vlade Janeza Janše.
Gre za sklop najrazličnejših na-
mer in ciljev, ki jih bo morala vla-
da uresničiti v omejenem obdob-
ju svojega mandata. Poudarjeni so
skrb za upokojence in druge so-
cialno ogrožene ljudi, okolje in
varstvo narave, uvajanje nabor-
niškega sistema in šestmesečnega
vojaškega roka, pa tudi zaveza o
učinkovitem varovanju državne
meje. V novi koaliciji obljubljajo,
da bodo sproti nadzorovali izva-
janje sklepov in zavez in odpra-
vljali morebitne zamude.
V slovenski javnosti pa so bolj za-
skrbljeni zaradi koronovirusa in
možnosti, da se ta pojavi tudi v
Sloveniji. Za zdaj, na srečo in hva-
la Bogu, še ni nobenega primera
in okužbe. Vendar premier v
odhajanju Marjan Šarec meni, da
Razmišljanje o političnih razmerah na Slovenskem
Kako življenje sesuva patološki
levičarski antijanšizem
  adnje dni smo priča, ka-
ko se začenja klavrno se-
suvati vase, sicer še ved-
no podivjana patološka
janšofobija, ki jo je globoka
država že v preteklosti sprožila
preko krdela svojih hlapčev-
skih politikov, medijev in celo
akademikov, in ki predstavlja
pravi napad na demokracijo.
Pri tem pa Janši ni bilo treba
migniti niti s prstom, ker je to
nesnago začelo pospravljati kar
samo življenje. Posebej sta pri
tem blatenju Janše izstopala
tednik Mladina, ki se je spre-
vrgel v pravi protijanševski
pljuvalnik, in Dejan Židan, ki s
svojim zaigranim angelskim
obrazom in polnimi usti obso-
janja sovražnega govora ravno
on dobesedno sika skozi zobe
svoj žolč po Janši ter s to svojo
držo počasi potiska svojo stran-
ko na politično obrobje. Zao-
stajala ni niti Alenka Bratušek,
ki se v paničnem poskusu
reševanja svoje zavožene karie-
re oprijemlje sleherne bilke in
pri tem neprestano stavi na na-
pačne konje. Da ne omenjam
posebej Cerarja, Erjavca, Šarca
idr.
Od kod patološki strah pred
Janšo?
Med najpogostejšimi vzroki
navedene fobije se navaja dom-
nevni sovražni govor Janše in
njegove SDS. Priznam, da
kakšna njihova izjava tudi me-
ni ni všeč, vendar tolerira levi-
ca na svoji strani, z izgovorom
svobode govora, primere še
drugačnih sovražnih izbruhov,
kot npr.: “premalo smo jih po-
metali v brezna”, “še je praznih
brezen”, “kristjani, klali smo
vas leta 1945 in klali vas bomo
leta 2013”, “Slovence, ki ne
marajo Tita, je treba pospraviti
v rov Sv. Barbare” ipd. To so iz-
jave, ki ljudi srhljivo boleče
spominjajo na vsakršna povoj-
na kraška brezna, Hude jame,
montirane politične procese in
Z nasilje nacionalizacije. Pa nazahrbtni umor Krambergerjain na množico poskusov sod-
nih in medijskih političnih
umorov v času tranzicije (De-
pala vas, Patria, KPK ipd.), pa
na več kot 150 vloženih lažnih
ovadb proti Janši in SDS-u itn.
Strinjam se tudi, da je kak
Janšev twit oster in boleč, a le,
ko je k temu izzvan. Sicer pa ob
vsem gorju, ki so ga njegovi
preganjalci in rablji povzročili
njemu in njegovi družini, ima
vso pravico tudi do strupenih
twitov.
Sam pa mislim, da ima anti-
janšizem mnogo globlje kore-
nine. Kot prvo se strinjam z za-
pisom Jožeta Mlakarja na sple-
tu, “da Janševi politični na-
sprotniki niso sposobni pošte-
ne politične borbe in se ne mo-
rejo rešiti nasilnih oblik
delovanja”. Drugič, da je Janša
trenutno edini slovenski poli-
tik, ki lahko ogrozi temeljne
interese levičarskih zakulisnih
omrežij, ker lahko zbere okrog
sebe dovolj širok ljudski kon-
senz, da lahko levici iztrga
oblast iz rok, in ima okrog sebe
dovolj sposobnih ljudi, da lah-
ko upravljajo državo. Ustvaril
je namreč najmočnejšo poli-
tično stranko in podprl ustano-
vitev alternativnih medijev, ki
začenjajo razbijati levičarski
medijski monopol. Za svoje de-
lo, vključno z vodenjem EU, je
prejel opazna priznanja ugled-
nih evropskih politikov in
strank, kot npr. od Angele Mer-
kel in Evropske ljudske stranke,
pa od Mednarodne demokrat-
ske zveze, kot tudi njihovo
odločno podporo, ko ga je le-
vičarsko mafijsko zakulisje
spravilo v zapor. Poleg tega je
Janša že v prejšnjem režimu
tvegal spopad s povampirjeno
JLA in je zaradi tega tudi končal
v zaporu ter nato s svojimi so-
potniki dvignil na noge sloven-
sko javnost, kar je kasneje pri-
peljalo do zloma komunizma,
demokratizacije, ustanovitve
slovenske države in njene ume-
stitve v svoje naravno evropsko
okolje. Prav tako je tvegal spo-
pad tudi z okultnimi centri
moči v tranziciji, ki so
močnejši od njega in ga lahko
tudi uničijo. To pa zmorejo sa-
mo pokončni ljudje, ki nimajo
masla na glavi. Zato jim lahko
tudi uspešno kljubuje.
Janševa objektivna in poštena
ocena naše boleče polpretekle
zgodovine
Janša je tudi edini slovenski
politik, ki je doslej kot predsed-
nik vlade v nekem svojem go-
voru (Delo, 28. 5. 2005) zmo-
gel edinstven, trezen in objek-
tiven odnos do naše boleče
polpreteklosti in si pri tem pri-
služil odkrito priznanje pisatel-
ja Borisa Pahorja in celo Spo-
menke Hribar, ki ji sicer ni mo-
goče pripisovati kake posebne
ljubezni do Janše. Dejal je
namreč, med ostalim, “da so se
naši sonarodnjaki uprli z
orožjem fašizmu in nacional-
socializmu povsem legitimno.
Najprej tigrovci, nato partizani,
ki so nosili glavno težo spopa-
da z okupatorjem … Zaradi mo-
nopolizacije odpora s strani ko-
munistov in prisege okupator-
ju na protikomunistični strani
pa je prišlo do notranjih deli-
tev, že med vojno in predvsem
po njej … Po vojni pa smo do-
bili koncentracijska taborišča,
tokrat komunistična, pa kolek-
tivizem, kombinate, nacionali-
zacijo, neučinkovito plansko
gospodarstvo, verbalni delikt,
politično policijo … Dobili pa
smo tudi obnovo porušene do-
movine, pozitivne zdravstvene
in socialne reforme, dvig pi-
smenosti, večjo enakopravnost
med spoloma …, visoko stop-
njo formalne zaščite delavskih
pravic in manjše socialne razli-
ke”.
O osebnosti Janše včeraj, danes
in v zgodovinski perspektivi
Dr. Stane Granda je zapisal
(Demokracija, 7. 6. 2018), da
nihče ni popoln in tudi Janša
ni svetnik, vendar zgodovina
“ne razvršča ljudi po osebnih
napakah, ampak praviloma po
zgodovinskih zaslugah. In tu je
Janez Janša v novejši zgodovi-
ni, skupaj s Pučnikom in neka-
terimi drugimi osebnostmi,
brez konkurence”. Mislim, da
se tega zavedajo tudi njegovi
politični nasprotniki in ga tudi
zaradi tega poskušajo spraviti s
poti. Dr. France Cukjati pa je v
nekem svojem tekstu še dodal,
da je Janša s svojo neizprosno
pokončno in uporniško držo že
v prejšnjem režimu kot tudi po
osamosvojitvi “postal simbol
upora proti nedemokratični
oblasti … Hoteli so ga uničiti,
a so iz njega naredili junaka”.
Sam pa sem pred časom zapisal
(Demokracija, 8. 11. 2018), da
je Janša s svojimi bridkimi
življenjskimi izkušnjami “po-
stal velik politični šahist, da vi-
di mnogo dlje od njegovih po-
litičnih nasprotnikov, da zna
čakati in da se še ni izpel. Pa da
si zasluži še en mandat na čelu
vlade in za konec kariere še en
predsedniški mandat, da bi se
tako Slovenija končno izvila iz
klešč zatohle tranzicijske levice
in postala normalna demokra-
tična evropska država”. Morda
se del tega scenarija ravnokar
uresničuje, in če se res, mu
lepšega triumfa njegovi na-
sprotniki ne bi mogli prirediti.
Dejal sem pa še, “da kakorkoli
se bodo stvari iztekle z njim, bo
že s tem, kar je doslej ustvaril,
ostal v kolektivnem spominu
naroda kot izjemna osebnost
novejše slovenske zgodovine.
Tudi po tem, ko o njegovih pri-
tlehnih kritikih, preganjalcih
in rabljih ne bo ne duha ne slu-
ha več”.
Milan Gregorič
okužbe zagotovo ne bodo obšle
Slovenije. Predsednik vlade v
odhajanju in minister za zdravje
v odstopu, Aleš Šabeder, pa sta
svoj bes usmerila zoper dr. Zden-
ko Čebašek Travnik, predsednico
Zdravniške zbornice Slovenije, ki
je povedala, da se zdravniki in
drugi zaposleni v zdravstvu bojijo
virusa. Za delo v ambulantah vsaj
doslej niso imeli dovolj opreme in
pripomočkov. Premier v odhajan-
ju Marjan Šarec je predsednico
Zdravniške zbornice zavrnil, češ
da njene trditve ne prispevajo k
umirjanju javnosti. Minister za
zdravje v odhajanju Aleš Šabader
pa je Zdravniško zbornico Slove-
nije in njeno predsednico grobo
in v stilu ultimata pozval, “da ne-
mudoma prenehata s sejanjem
strahu in preplaha med prebival-
stvom in stroko”.
Pa še novica, ki žal ni dobra. Pri-
hajajo opozorila in zaskrbljenost,
da so razmere v Splošni bolnišnici
dr. Franca Derganca Nova Gorica,
ki deluje v Šempetru pri Gorici,
slabe in neurejene. Z njimi se uk-
varjajo poslanec SD Matjaž Ne-
mec, minister za zdravje v odha-
janju Aleš Šabeder pa tudi direktor
in sindikati v tem zdravstvenem
zavodu. Napovedujejo, da bo za-
radi sedanjih razmer in težav iz-
gubilo delo vsaj okoli sto zaposle-
nih v omenjeni regijski bolnišni-
ci.
Marijan Drobež
Aktualno5. marca 202014
Zanimivi izsledki ameriške raziskave
Kdor počasneje hodi, 
se bo hitreje postaral
  itrost hoje razkriva, v
kakšni fizični in psi-
hični kondiciji je člo-
vek. Kdor v srednjih letih
lahko hitro hodi, je biološko
mlajši in bolj inteligenten
kot tisti, ki hodijo počasi, so
ugotovili znanstveniki z uni-
verze Duke v ameriški zvezni
državi Severna Karolina. Za-
nimivost raziskave je, da so
bili sodelujoči stari le 45 let.
V raziskavi so sodelovale 904
testne osebe, rojene leta
1972 ali 1973 v novozelan-
dskem mestu Dunedin, kate-
rih zdravstveno stanje so
spremljali vse od otroštva.
Potekala je tako, da so morali
sodelujoči najprej hoditi s
svojo običajno hitrostjo, na-
to so hkrati z običajnim tem-
pom hoje reševali naloge, na
koncu pa so morali hoditi ta-
ko hitro, kolikor so mogli.
Pri vseh treh meritvah je bi-
lo jasno opaziti povezavo
med hitrostjo hoje ter stan-
H jem možganov in telesnokondicijo, so znanstvenikipovzeli svoje ugotovitve v
strokovni reviji Jama Net-
work Open. Doslej je bilo ta-
ko povezavo opaziti le pri
precej starejših ljudeh.
Formalno so bili vsi ude-
leženci približno iste staro-
sti, vendar so znanstveniki
na podlagi meritev telesnih
funkcij, med njimi krvnega
tlaka, volumna pljuč in
srčnega utripa, določili tudi
njihovo biološko starost. So-
delovala je tudi žirija, ki je
starost sodelujočih ocenila
glede na njihov videz.
Rezultati so pokazali, da so
bili nekateri sodelujoči v ra-
ziskavi tako zdravi in telesno
v dobri kondiciji, kot da bi
bili več let mlajši. Ta učinek
je bil še posebej opazen pri
najvišji hitrosti hoje - mlado-
stni so bili še posebej tisti, ki
so še posebej hitro hodili.
Petina oseb z najpočasnejšo
hitrostjo hoje se je med 26.
in 45. letom starosti za pet
let hitreje biološko postarala
kot pa petina oseb z najvišjo
hitrostjo hoje.
Najpočasnejši so poleg tega
izkazovali za v povprečju 16
točk nižji inteligenčni ko-
ličnik kot najhitrejši, prav ta-
ko so jim izmerili manjšo de-
belino možganske skorje, so
še ugotovili znanstveniki.
Da telesna vadba lahko
spodbuja psihično kondici-
jo, so pokazale že številne
druge raziskave. Svetovna
zdravstvena organizacija
(WHO) je pred kratkim
začela priporočati gibanje
tudi kot preventivo pred de-
menco. A zakaj so ljudje v
dobri telesni kondiciji tudi
duševno bolj zdravi, ni ja-
sno. Vzrok bi lahko bil, da se
inteligentni ljudje v pov-
prečju več gibljejo. Možno bi
tudi bilo, da gibanje ohranja
možgane zdrave.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 3. marca 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (281)Erika Brajnik
Koronavirus in naturopatska
pomoč
Koronavirus so prvič odkrili leta 1960. Poznamo
štiri vrste koronavirusa. Koronavirus 2019
povzroča veliko težav, saj silovito napade pljuča.
Panika nam nič ne pomaga, treba pa je biti
previdni; najbolj izpostavljeni so tisti, ki imajo
šibak imunski sistem!
Zato želim z vami deliti naturopatske nasvete
kako delovati preventivno in se okrepiti, se
zaščititi, si sami doma pomagati:
1. Uživajte veliko kivijev, ker vsebujejo veliko
vitamina C. 1 mesec pojejte vsako jutro 3 kivije.
2. Uživajte vitamin D3, ker krepi imunski sistem.
Številne raziskave dokazujejo, da pomaga
preprečiti okužbo z gripo.
3. Uživajte
dobre bakterije,
ker krepijo
imunski sistem.
4. Namažite si
dobre bakterije
po ustih zjutraj,
preden greste
od doma, saj le
te gredo skozi
sapnik do pljuč in jih krepijo.
5. Za večerjo jejte zelenjavno enolončnico,
veliko zelenjave in stročnic!
6. Vsak dan popijte 2 litra vode.
7. Redno si umivajte roke.
8. Poskrbite, da boste spali vsaj 7 ur na noč.
9. Uživajte antioksidante ker krepijo imunski
sistem.
10. Uživajte veliko pekoče hrane, ker krepi
pljuča (sveži ingver in hren)
11. Pijte čaj, ki krepi pljuča: trpotec, timijan,
lipa.
Strah je navečji sovražnik človeka, ga lahko
omrtviči, demoralizira, ga lahko spravi v paniko,
depresijo. Strah te dela nemočnega, z
nemočnim človekom pa lahko manipuliramo.
Vzemite življenje v svoje roke in se lotite dela
na sebi, krepite svoje telo, verjemite v naravo,
saj vam bo le ta pomagala.
Bolezen pride vedno zato, da se človek, narod
ali pokrajina nekaj naučijo iz tega. Koronavirus
je prišel kot opomin in kazen za človeka, ki je
zlorabil naravo (živali in rastline) do onemoglosti.
Ne verjamem v teorije zarote, verjamem pa v
našo odgovornost.
Dejstvo je, da od 100 % proizvodnje antibiotikov
na letni ravni v EU jih približno 70 % gre za živali.
Žival v reji ne preživi brez antibiotika niti en dan.
Ti antibiotiki so v zemlji, morju, rekah, spremenili
so pH zemlje, zato potrebujemo vedno več
pesticidov.
Zmaličil i  in
zlorabili smo
ta planet, tako
kot so gorela
pljuča matere
zemlje v
Amazoniji
tako bodo
naša.
To so zakoni narave! Človeške zakone lahko
kršimo, zakonov narave pa ne moremo.
Septembra leta 2019 je The New York Times
objavil članek o proti mikrobni odpornosti s
prognozo, da bo do leta 2030 pomrlo veliko -
ogromno ljudi v Evropi zaradi tuberkuloze in
drugih bolezni pljuč, ki jih zdravimo z antibiotiki.
Kot vemo, ti postajajo vedno bolj neučinkoviti.
Obstaja rešitev? Seveda! Ustavimo zlorabo,
spremenimo zakone, spremenimo naš pogled
na naravo, uživajmo čim več hrane, ki je
neobdelana (sadje in zelenjava)!
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Konec zime po-
meni za vsakega
vrtnarja začetek
priprave na delo
v vrtu in na nji-
vi. Čas je, da
pregleda vsa sta-
ra semena in
kupi nova. Zdaj
si v vrtnarijah ali po spletu pri velikih semenar-
nah lahko priskrbimo seme, ki je zraslo v tujini, v
popolnoma drugačnih podnebnih pogojih, kot
so pri nas. Marsikateremu vrtnarju se je verjetno
že zgodilo, da je vzljubil določeno poljščino, po-
tem pa v semenarni vrečke s semeni ni našel več.
Nekoč je bilo drugače, v preteklosti so si gospo-
dinje iz leta v leto same pripravljale in shranjevale
semena solate, paradižnikov in ostale povrtnine.
Zanimivo je, da tudi da-
nes, ko so v trgovinah
na voljo papirnate
vrečke najrazličnejših
semen, so starejše gospe
še vedno prepričane, da
so domača semena naj-
boljša. Vsaka od njih
ima svoja, družinska se-
mena, ki jih včasih po-
dari sosedi ali prijateljici,
in vsaka gospa ima svojo
zgodbo.
Meseca februarja se je,
kot vsako leto, naša prid-
na vrtnarica pripravila na setev paradižnikov: na
mizo je postavila rokavice, vaze in vazice najra-
zličnejših velikosti, paličice in papirnate vrečke,
na katerih je pisalo “debeli pomodori, okrogli po-
modori, cuor di bue…” Ob vprašanju, zakaj se to-
liko muči in si raje ne kupi lepih, že cvetočih sadik
paradižnikov, mi je začela pripovedovati. Že njena
mama in teta sta se tako pripravljali na setev pa-
radižnikov v časih, ko se je tudi njej to delo zdelo
nepotrebno. Pred dvanajstimi leti je mama zbo-
lela in ni mogla več skrbeti za pripravo semen in
setev, zato se je ona, da bi jo osrečila, sama lotila
dela. Mama jo je celo pohvalila, rekla ji je, da je
pridna in delo pravilno opravlja, to pa je bilo ne-
kaj izrednega, saj so bile pohvale v hiši ponavadi
odveč. Priznala mi je, da ji to delo še vedno pri-
naša veliko zadoščenje, obenem pa jo spominja
na mamo, ki je bila zadovoljna, ko je videla, kako
hčerka skrbi za setev domačih paradižnikov in za
pripravo semen, kot so to počenjali v starih časih.
Gospe, ki so rade doma gojile paradižnike, so
namreč nekoč poleti zbirale najlepše in pustile,
da so postali “lepi rdeči”. Iz njih so pobrale seme-
na, jih pod vodo dobro oprale in nato vsako vrsto
paradižnika ločeno lepo razporedile na časopisni
papir - v primeru, da je ostal papir prevlažen, so
ga zamenjale s suhim. Tako, na časopisih, so se
morala semena dobro posušiti, nato so jih pridne
gospe spravile v ovojnice, bombažne vrečke ali
vazice, na katere so zabeležile ali lepo “naštikale”
tudi letnico in paradižnikovo vrsto.
Poseben postopek uporablja tudi moja nona za
pridobivanje semen solate. Večino semen je naj-
bolje pobrati in shraniti takrat, ko rastlina narav-
no odvrže semena, tako moja nona najprej pusti
najlepšo solato v vrtu, “da gre v glavo”: na sredini
solate začne rasti steblo, na koncu tega pa cvetovi,
v katerih dozori seme. Ko je seme zrelo, nona
vreže steblo s cvetovi vred in ga položi na rjav pa-
pir. Vse se mora dobro posušiti, nato pa lahko loči
drobna semenca od ostalih delov rastline in jih
shrani v stekleni vazici.
Seme so naše none žlahtnile z izmenjavanjem in
ga ohranjale iz roda v rod, najboljša semena pa so
se znašla tudi v nevestini bali. Tako je tudi teta
Ana, ki se je poročila v Videm, s seboj od doma
nesla semena domače solate. Poročena je že skoraj
60 let in še vedno si vsako leto pripravlja svoja se-
mena za naslednje leto. Teta sploh ne ve več, za
katero vrsto solate gre, rada pa poudarja, da “je
dobra, lahko jo seješ skoraj čez celo leto, lahko jo
tudi žanješ. Če jo presadiš, naredi glavo in točno
veš, kaj pride ven, ko kupiš seme, pa na ovojnici
piše nekaj, v tvojem vrtu pa zrase nekaj povsem
drugačnega”!
Starodavna semena, torej semena, ki so jih naši
starši in nonoti hranili za novo letno setev, so bila
izbrana semena, primerna za našo zemljo in pod-
nebje, potem je z indu-
strijo in potrošništvom
vse izginilo, a hvala Bo-
gu danes, sicer počasi,
nekateri previdni ljudje,
nove generacije seme-
narjev spoznavajo ško-
do in skušajo obujati
stare, dobre navade tudi
na tem področju.
Shranjevanja semen na
domačem vrtu, kakor so
ga bili vajeni nekoč, ko
so se naši predniki, ne-
malo generacij pred na-
mi, tega učili tako kot ostalih sezonskih opravil,
ki so se jih lotevali skupaj s starši, nonoti ali pa
sosedi, se končno vedno več ljudi spet loteva tako
kot nekdaj. Nekoč je bilo namreč samo po sebi
umevno seme pridelati doma, raznolikost do-
mačih, starih vrst pa je bila nekaj normalnega.
V vsakem vrtu je poleg ostalega gotovo rastel tudi
divji koromač, ki so ga pridne gospodinje upora-
bljale v marsikaterem receptu - brale so listke in
tudi koromačev cvet. Rastlina je pozimi usahnila,
spomladi pa je ponovno zaživela, rumeni cvetovi
so bili kot mali dežnički “lombrjence” - s škarjami
jih je mama gospe Ortenzije iz Gabrij obrezala in
položila na časopisni papir, na katerem so se sušili
v senci, od časa do časa jih je malo premešala. Ko
so se cvetovi posušili, jih je valjala med dlanmi,
da je rumena zrnca ločila od stebelc - “vsako bilko
je dobro očistila, zrna je hranila v stekleni vazici
do naslednjega leta”. Zelene listke koromača so
uporabljali za kuhanje graha ali frtalje, cvetove za
požgano “župo” in jetra, Ortenzijina mama jih je
dodajala tudi gobam. Gospa Ortenzija se spomin-
ja, kako so nekoč doma živeli v “mižerji”, vsi v
vasi pa so imeli kravo ali kozo, tako da mleka in
masla ni primanjkovalo. Ob govoru o semenih in
divjem koromaču se je spomnila na staro jed, s
katero sta jo večkrat posladkali najprej nona, ka-
sneje pa tudi njena mama. To je lahko bila večerja,
lahko pa tudi sladica.
POLENTA S KOROMAČEVIM CVETOM
Sestavine:
Polenta, maslo, koromačevi cvetovi, sladkor.
Priprava:
Skuhamo mehko polento, medtem v ponvi po-
rumenimo maslo in, ko zadiši, mu dodamo ščep
koromačevih cvetov. Še toplo polento zajamemo
z žlico in oblikujemo kepice, ki jih na krožniku
prelijemo z maslom. Potresemo s sladkorjem in
po želji lahko dodamo malo mrzlega mleka, tako
kot je ponavadi počenjala Ortenzijina mama.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (73)
Aktualno 5. marca 2020 15
Duša Benečije trmasto kljubuje časom
Pust od jutra do večera (1)
  gorah sneži, pri nas
piha … Spet je mraz.
No, pravzaprav letos
pravega mraza še ni bilo, zi-
ma je bila mila, suha, taka,
kot bi si jo vsako leto želela.
Pust je že mimo, skoraj že
spomin. Pa čeprav naj bi ga
danes pokopali. Naj bi ga, v
večini naših vasi ga niso, in
to zaradi ukrepov za omeji-
tev širjenja tega novega ko-
ronavirusa, o katerem pravi-
jo, da se zdaj imenuje Covid-
19.
Navzlic vsemu pa sem se le-
tos pusta dodobra naužila,
od jutra do poznega večera
oziroma noči. Tako, da sem
na koncu komaj še stala na
nogah, misli pa so mi bile
polne vtisov, barv, veselja in
glasbe, ki mi še vedno polni
ušesa. Pust v Idrski dolini …
Pusta nekoč nisem marala.
Trst ga je bil prepoln, eno-
stavno preveč ga je bilo. Teh
umazanih mask z nočnimi
posodami v rokah, moških,
ki so preoblečeni v ženske
nadlegovali nas, dekleta, pu-
stnih vozov in mraza, ki mi
je še najbolj ostal v spominu.
Z mamo, pozneje s prijatelji-
cami, sem ure in ure preze-
bala na ulicah, med
V množico, se prestopala inšklepetala z zobmi, dokler nipredolgo čakanje nagradil
ravno tako predolg sprevod
vozov, ki naj bi bili smešni in
duhoviti, največkrat pa so šli
mimo mene, ne da puščali
vtisov. Bila sem samo gleda-
lec ob veseljačenju, ki mi ni
nikoli šlo do srca, ki mi je bi-
lo tuje, pa čeprav sem si tudi
sama želela zabave.
Pozneje sem zato redkokdaj
pustovala. Teh vragolij, ki se
ponavljajo iz leta v leto, se
enostavno naveličaš. Nave-
ličaš se odraslih in otrok, ki
se oblačijo v princese, viteze,
junake iz stripov in plišaste
živali. In tega mestnega hle-
penja pa veselju, ki se spaja s
samoto in otožnostjo ulic in
blokov.
Ko sem pred leti prišla v
Idrsko dolino, sem bila pre-
pričana, da mi do pusta ni
več, in sploh ne vem, kako se
je zgodilo, da me je prema-
gala radovednost in sem se
prvo leto znašla v Podutani,
Svet Lenart pravijo kraju ne-
kateri, čakajoč na pustni
sprevod mask iz Nediških
dolin.
Barve so me takoj začarale.
Obleke tudi. Bilo je drugače
kot v mestu. Čutiti je bilo te-
sno vez med maskami, ljud-
mi in pokrajino. Med prete-
klostjo, ki še vedno navdihu-
je večdnevno norenje po va-
seh ob prastarem ritmu
zvoncev, in sedanjostjo, ki je
marsikje ni več.
Pri nas v Idrski dolini se vse
začenja že nekaj tednov prej.
Ker smo v enaindvajsetem
stoletju, se tudi tu priprave
na pust dogajajo po mobilni-
kih. Tako je najlažje. Predv-
sem v dolini, kjer v vsaki vasi
živi le po ena družina in kjer
prave skupnosti zaradi nepo-
seljenosti ni več.
Zberemo se na pustno nedel-
jo, že zgodaj zjutraj, v
Obuorči, edini vasi v naši
dolini, kjer je še nekaj
življenja in kjer je večina hiš
še obljudenih. Tu so vrtovi še
obdelani, vas pa skrbno, lepo
vzdrževana. Ljudje so po
večini prišleki, naselje pod
Staro Goro je kljub oddalje-
nosti od večjih centrov tako
lepo, da je marsikoga prite-
gnilo na pobočja najbolj ze-
lene doline v deželi.
V eni izmed domačij se po-
sedemo, popravimo, kar je še
treba uskladiti pri maskah,
našminkamo se. Pravih, tra-
dicionalnih pustov iz Idrske
doline je žal malo. Dvoje je
barvnih mask iz pločevine,
tistih, ki jih nosijo tudi Liški
pustje in so jih baje izdelova-
li iz odpadnega materiala.
Oblikovali so jih predvsem iz
pločevink, ki so ostale na bo-
jiščih po prvi svetovni vojni
in so nadomestile les, ki ga
tedaj ni bilo veliko in so ga
hranili za kurjavo. Pločevino
so oblikovali s kladivi, tako
da je pod veščo roko nastala
podoba obraza z ličnicami,
nosom in usti, nato pa so jo
prebarvali in ustvarjali razne
like s človeškimi ali peklen-
skimi potezami.
Odpravimo se na pot, z za-
mudo seveda. Veseli smo, da
je vreme lepo in prijetno to-
plo, veseli smo, da smo sku-
paj. Čuti se, da je priložnosti
za druženje vse manj in da
jih ljudje še kako potrebuje-
mo.
Nekoč so se pustarji po vsej
Idrski dolini vozili z vozovi,
sprva jih je vlekla živina, na-
to traktorji. Bilo jih je več, v
zadnjih letih trije. Ker so
ljudje po celodnevnem pu-
stovanju in alkoholu seveda
večkrat popadali z vozov, je
taka vožnja postajala nevar-
na. Zdaj se od vasi do vasi
peljemo z osebnimi avtomo-
bili, kar seveda tudi ni naj-
boljša izbira. A kaj hočemo.
Voznik mora pač paziti, da
ostane trezen, drugi pa se
lahko prepuščajo
pustnemu veselju.
Tudi postojank ni
več toliko, kot jih
je bilo nekoč. V
spodnjem delu do-
line, v Prapotnem,
obiskujemo skoraj
samo turistične
kmetije in vinarje.
Tu ima skoraj vsak-
do lasten vinograd
in čas utripa v rit-
mu rasti in zoren-
ja. Vinska trta raste
vsepovsod okoli
vasice, ki nosi sicer
še vedno slovensko
ime, a je po duši že
skoraj čisto furlan-
ska. Čeprav se zad-
nje čase stvari vendarle
počasi spreminjajo in se ne-
kaj otrok od tod vozi v dvo-
jezično šolo v Špietar.
Po večini nas na kmetijah le-
po sprejmejo, pusta z vražji-
mi maskami pozvanjata in
skakata pred sprevodom,
harmonike vabijo ljudi na
ples. Gostje nas z zaniman-
jem gledajo, slikajo nas, ne-
katere premami glas be-
neških “ramonik” in se v ob-
jemu mask prepustijo duši
Benečije, ki trmasto kljubuje
času, spremembam in nena-
klonjeni razvojni politiki, ki
še vedno neusmiljeno prazni
vasi.
/ dalje
Suzi Pertot
Zadnji trije meseci prvenstev v članskih kategorijah moštvenih panog
Eni za napredovanje, 
drugi za obstoj
  o premoru zaradi
preventivnega
ukrepanja za zajezitev
širjenja koronavirusa se
življenje vrača v normalne
tirnice, če ne bo
presenečenj, pa so konec
tedna pred nami spet tudi
ligaški nastopi v raznih
športnih tekmovanjih. V
začetku marca je čas, da
pogledamo, kaj nas čaka v
približno zadnjih treh
mesecih prvenstev v
članskih kategorijah
moštvenih panog.
Košarka. Jadran
Motomarine išče v državni
C ligi Gold mesto pod
soncem v play-offu, tam pa
bo moral, če želi
naskakovati višjo ligo,
igrati znatno bolj
konstantno, zlasti na
tujem. V deželni C ligi
Silver se želita Bor
Radenska in Breg
Mediachem najprej rešiti
pred izpadom, v nekoliko
ugodnejšem izhodišču v
morebitnem boju za
uvrstitev v končnico pa so
P za zdaj Brežani. V D ligi bilahko Kontovel v podaljškusezone ekip, ki lovijo
napredovanje, igral vidno
vlogo. Dom pa se bori za
obstanek.
Odbojka. V moški C ligi
bolje kaže Olympii, ki bo
prestop med drugoligaše
iskala preko play-offa.
Mesto v njem pa si mora
šesterka Sloge Tabor
Eutonia šele priboriti. Boj
za uvrstitev v končnico za
napredovanje naj motivira
tudi dekleta Zaleta v C ligi,
četudi bo naloga zelo težka.
Neposredni preskok v C
ligo pa je tiha želja mladih
fantov Soče Marchiol ZKB,
ki vodijo na začasni lestvici
četrtoligaškega tekmovanja.
Nogomet. Primorje je že
izpadlo po enem samem
letu (prvič v stoletni
zgodovini kluba) v elitni
ligi. Na Proseku bo v
vsakem primeru od poletja
čas za novo zgodbo. Najbolj
zanimivo bo odslej v
promocijskem prvenstvu,
saj sta Sistiana/Sesljan in
Zanimiva srečanja na goriškem licejskem polu
Šolski projekt-trajnostni razvoj
in podnebne spremembe
  rganizacija Združenih
narodov se je leta 2015
srečala v New Yorku in
skupaj sestavila načrt za trajno-
stni razvoj do leta 2030. Akcijski
načrt predvideva 17 splošnih in
169 konkretnih svetovnih ciljev,
za katere bi se vsaka partnerska
država borila. Projekt je sprejelo
kar 193 držav. Organizacija si je
v splošnem zadala naslednje cil-
je: odpravo revščine in lakote, iz-
boljšanje zdravja, kakovostno iz-
boraževanje, zmanjšanje neena-
kosti med ljudmi, enakost spo-
lov, dostopnost do dostojnega
dela, čiste in obnovljive energije,
vode ter pravilno ravnanje z od-
plakami. Dalje še gospodarsko,
industrijsko, inovacijsko in infra-
struktursko rast, trajnostna me-
sta in skupnosti, odgovorno po-
rabo in proizvodnjo, podnebne
ukrepe, zavzemanje za življenje
v vodi in na kopnem, skupno
prizadevanje za mir in pra-
vičnost ter trdno partnerstvo za
doseganje teh trajnostnih ciljev.
Ministrstvo za šostvo spodbuja,
da bi cilje Agende 2030 obravna-
vali tudi v šoli. Prav zaradi tega
sta profesorici naravoslovja na
O slovenskem licejskem polu SašaČernic in Danja Bregant organi-zirali srečanji z dvema zunanji-
ma izvedencema, ki sta dijakom
petih razredov poglobila temo
podnebnih sprememb. Prvo
srečanje je bilo konec januarja.
Dijaki so prisluhnili prostovoljni
animatorki CeVi-ja, s katero so
skupaj ugotavljali razloge in po-
sledice globalnega segrevanja ter
onesnaževanja okolja. CeVi je
nevladna organizacija, ki deluje
od leta 1984 in že več let ponuja
šolam najrazličnejše projekte na
področju izobraževanja in spod-
bujanja razvojnih programov. Po
skupinah so dijaki analizirali raz-
ne primere kršenja človekovih
pravic, kot je na primer one-
snaževanje rečne delte Nigerja,
zaradi nekontroliranega črpanja
nafte, ali prekomerno upora-
bljanje glifosata v Argentini.
Omenili so tudi dolgoletno one-
snaževanje vode s kompleksno
kemikalijo PFAS v Benečiji, ki še
danes predstavlja velik problem
za tamkajšnje prebivalce. Ugoto-
vili so tudi, kako so okolje, eko-
nomija in človek tesno povezani
in posredno ali ne vplivajo drug
na drugega.
Drugo srečanje je oblikoval do-
cent Univerze v Novi Gorici dr.
Griša Močnik. Poglobil je temo
segrevanja atmosfere, v podrob-
nem pa posledice, ki jih ima črni
ogljik na okolje. Dijakom je
obrazložil, kako se pri nepopol-
nem zgorevanju goriv (kot je na
primer dizel gorivo pri avtomo-
bilih) v zrak sproščajo črne saje.
Črni delci močno absorbirajo
svetlobo in tako segrevajo atmo-
sfero. Črni ogljik je po ogljiko-
vem dioksidu najpomembnejši
povročitelj segrevanja planeta,
sočasno pa tudi vpliva na naše
zdravje. Profe-
sor je dijake
opozoril, kako
se slehernik
mora zavedati,
da lahko z ma-
lim naredi veli-
ko.
Dijaki in profe-
sorji so bili
izredno zado-
voljni s
poučnim pro-
jektom. Na-
men delavnice
in predavanja
je bil povečati
količino infor-
macij, ki jo
imajo višješol-
ci o aktualni tematiki. Prav je, da
si mladi samozavestno oblikuje-
jo mnenje in se sami odločajo,
kako bi pripomogli k boljšemu
sedanjemu in nadaljnjemu
življenju na Zemlji.
Profesorici Bregant in Černic že
razmišljata o novih projektih za
naslednje leto. Skupaj načrtujeta
srečanje z videmskim profesor-
jem Valentinom Casolo, da bi di-
jakom lahko spregovoril o pod-
nebnih spremembah, ki vplivajo
na biodiverziteto na Krasu.
Katarina Visintin
Kras v polnem boju za
napredovanje, Juventino pa
čaka povsem miren konec
sezone. V prvi amaterski
ligi merita Zarja in Mladost
v končnico, iz sicer ne
najboljšega, vendar
podobnega izhodišča. V
drugi kategoriji bi lahko v
boju za prestop v višje
nadstropje svoje povedali
Sovodenjci, ki polnijo
nasprotnikove mreže. Breg
in Primorec sta na varnem
brez tehtnejših ambicij,
Vesna pa si bo v
spomladanskem delu
sezone reševala kožo in se
skušala izogniti četrtemu
zaporednemu nazadovanju.
V namiznoteniški ekipni
ženski A2 ligi se Kras
povsem neobremenjeno
spogleduje s play-offom za
A1. V moški C ligi v hokeju
na rolerjih pa rosno mladi
predstavniki Poleta Kwins
proti izkušenejšim
tekmecem v glavnem
nabirajo dragocene
izkušnje. Srečno vsem!
HC
Aktualno5. marca 202016
ta konjskih kopit. Sladka in va-
bljiva je bila kratka pripoved o
sladoledu, pri kateri je Leonar-
do odigral vlogo trmastega otro-
ka, ki vztrajno vprašuje mamo,
naj mu kupi sladoled. Sledili sta
še zgodbici o mamici, ki je va-
bila hčerko h kosilu, in čisto no-
va inačica o volku in treh
prašičkih, ki je slonela vsa na
mimiki in zvokih. Dijaki so ja-
sno in razločno, tudi z zelo po-
vedno mimiko in gestikulacijo
spremljali vse pripovedi, tako da
se je večkrat pri tem izrisal pravi
prizorček. Katerina pa je vsesko-
zi prijazno vabila male poslušal-
ce k sodelovanju. Ti so se radi
vključili v pripoved in skušali še
sami pona-
vljati zvoke
in medmete.
Ob zgodbi-
cah so se za-
bavali tudi
prisotni
odrasli in ob
koncu zaplo-
skali prid-
nim pripove-
dovalcem, ki
so izobliko-
vali zelo pri-
vlačno Pra-
vljično uri-
co. Na njej so
sodelovali Alissia Birri, Giulia
Sartori, Arianna Menis, Valenti-
na Ferligoi, Gaja Cibini, Gaja
Ferfolia, Benedetta Franzot,
Chiara Facca, Anna Krajnik, La-
ra Komjanc in že omenjena
Leonardo Bressan in Katerina
Pecorari, kateri gre še posebna
pohvala, ker je tako spretno po-
vezovala pravljične utrinke in se
znala prijazno približati
malčkom.
IK
Deveta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v š. l. 2019/20 
Drobne zgodbice za polet v domišljijo
  krog dvajset malčkov se
je, kljub neprijaznemu
vremenu, v ponedel-
jek, 10. februarja 2020, zbralo v
prijetno domači mladinski sobi
Feiglove knjižnice na Verdije-
vem korzu v Gorici. Tu jih je
pričakala lepa skupina mladih
dijakinj - z njimi je bil tudi en
dijak -, ki z navdušenostjo pri-
stopajo k pripovedovanju pra-
vljic v sklopu projekta Librillia-
mo. Tega si je pred nekaj leti za-
mislil in danes vodi mentor,
knjigarnar Marco Pellegrini. V
ta krog obetavnih mladih pra-
vljičarjev se vključuje zmeraj
več mladih iz slovenskih in ita-
lijanskih goriških šol. S pravlji-
cami razveselju-
jejo otroke v
vrtcih, šolah in
društvih. Zelo
hvalevredno se
pojavljajo tudi v
pediatrični bol-
nišnici Burlo
Garofalo v
Trstu, tako da se
na ličkih malih
bolnikov pri-
kaže smeh in da
vsaj za nekaj
časa pozabijo na
svoje bolezni.
To lepo zamisel
Librilliamo je podprla tudi Fei-
glova knjižnica, ki je že v lan-
skem šolskem letu povabila
mlade dijake, naj pridejo izobli-
kovat pravljični popoldan. Tako
je bilo tudi tokrat. Dijaki, ki obi-
skujejo slovenska liceja Primož
Trubar – Simon Gregorčič in ita-
lijanska liceja S. Slataper ter Du-
ca degli Abruzzi, so otrokom v
Feiglovi knjižnici pripravili ne-
navadno srečanje s pravljico, ki
so mu dali naslov 7 mladih za 7
O pravljic. V resnici je bilo mladihnekaj več, pa tudi pravljic je bilokar nekaj. Po uvodu knjižničar-
ke Martine Humar so dijaki
živahno in doživeto, posamez-
no, v dvojicah ali po skupini-
cah, malčkom razvijali drobne
pravljične vsebine z malo bese-
dila, a z zvrhano merico do-
mišljije. Prva na vrsti je bila pra-
vljica o nočnem pohodu, ki jo
je v italijanščini bral Leonardo
Bressan, v slovenščino pa jo je
sproti prevajala Katerina Peco-
rari, ki je sproščeno vodila ce-
lotno pravljično urico. V nadal-
jevanju so otroci spoznali, kako
se oglašajo razne živali, po-
slušali so lepo pravljico o prija-
teljstvu med mucko in ribico,
duhovito zgodbico o rdeči piki-
ci in hudobnem volku, o srnici,
zajčku, prašičku in medvedku z
nepričakovanim, zabavnim
koncem, pa še o kavbojcu, Indi-
jančku, čarovniku, princu, ki so
nekam šli... Katerina je prebrala
še hudomušno zgodbico o kon-
jski dirki, pri kateri nihče ni
upošteval pravil. Njene kolegice
so s tleskanjem rok po kolenih
učinkovito pričarale zvok topo-
KCLB – ZSKP / Iskrivi smeh na ustih vseh
Vohuni so vohljali ....
  ljub pustovanjem, ki so po-
tekala na raznih koncih in
krajih, še posebno živahno
in množično v Sovodnjah v ogre-
vanem šotoru ob Kulturnem do-
mu Jožefa Češčuta, se je v veliki
dvorani Kulturnega centra Lojze
Bratuž v soboto, 22. februarja 2020,
zbralo kar precej gledalcev na zad-
njem srečanju letošnjega niza vese-
loiger ljubiteljskih odrov Iskrivi
smeh na ustih
vseh. Te gleda-
liške večere sta le-
tos 22. leto zapo-
redoma priredila
Zveza slovenske
katoliške prosvete
in Kulturni center
Lojze Bratuž.
Uvodne akorde je
8. februarja nadv-
se živahno odi-
grala Gledališka
skupina O'Klapa
s svojim muzika-
lom Lak za sanje
v režiji mlade študentke, zelo talen-
tirane ljubiteljske gledališke ustvar-
jalke Sanje Vogrič, 12. februarja so
rosno mladi člani Otroške gleda-
liške skupine SKD Hrast v režiji
Chiare Bruzzechesse prikazali cir-
kuške vragolije v predstavi O žalo-
stnem klovnu in zaljubljeni prin-
cesi, nazadnje pa so odra vajeni
“veterani” dramskega odseka PD
Štandrež občinstvo zabavali s ko-
medijo Vohuni v kot vselej pre-
mišljeni in dovršeni režiji Jožeta
Hrovata, člana igralskega ansambla
SNG Nova Gorica. Dramsko delo
K Look, no hans! , ki sta ga napisalaangleška avtorja John Chapman inMichael Pertwee, je v slovenski je-
zik z zelo spretnim in duhovitim
peresom (pri tem je premišljeno in
domiselno uporabil tudi igro besed
v zvezi s samostalnikom roka) pre-
lil Matej Klanjšček, ki je tudi vešče
zlezel pod kožo glavnega protago-
nista Petra Fisherja. Le-ta v 80. letih
prejšnjega stoletja v zahodnem Ber-
linu dokaj neuspešno prodaja an-
gleške avte, zraven pa je vpleten v
avtomobilsko industrijsko vohun-
jenje. S svojo neobrzdano domisel-
nostjo in s še bolj neobvladljivimi
lažmi, ki si jih izmišljuje kot na te-
kočem traku, zamotava komedij-
sko štreno, ki jo kar močno zaple-
tajo tudi zamenjava oseb in ra-
zlične zabavne dvoumnosti. Raz-
plete pa se tako, kot bi gledalec naj-
manj pričakoval. Zato je toliko bolj
prijetna in smeh vzbujajoča. Da
smo jo prvič gledali v slovenščini,
se moramo zahvaliti prav Mateju
Klanjščku, ker se je pogumno lotil
prevoda, o katerem se je pohvalno
izrazil celo Aleš Berger, strokovnjak
v prevajanju. Klanjšček je delo tudi
priredil za potrebe skupine. Poleg
njega so k uspehu te nove štan-
dreške gledališke produkcije s
sproščeno in dovršeno igro prispe-
vali preostali nastopajoči igralci
Marko Brajnik, Polonca Cijan, Moj-
ca Dolinšek, Nadja Plesničar, Ga-
brijela Vidmar in Božidar
Tabaj v alternaciji z Ego-
nom Cijanom. Skozi celot-
no predstavo so prijetno
zavajali gledalce s plastično
poosebitvijo komedijskih
likov in tako seveda izzvali
kopico smeha, ob koncu
pa prisrčno ploskanje za-
dovoljnih gledalcev.
Aplavz je zaobjel tudi trud
zakulisnih mojstrov, Ne-
venke Tomašević, ki je po-
skrbela za kostume, lepo
odražajoče čas dogajanja,
pa tudi značilnosti kome-
dijskih oseb, Branka Drekonje, ki si
je zamislil izsek stanovanja z vrsto
za komedijsko razvijanje vsebine
neobhodno potrebnih vrat, Joška
in Franka Kogoja, ki sta kot vselej
izdelala scenske elemente, mladih
tehnikov Lorenza Marussija in Si-
mona Florenina ter zveste šepetal-
ke Katje Leon.
Po domačih ponovitvah bo zdaj
komedija romala na razne odre na
Slovenskem, s katerimi imajo štan-
dreški komedijanti dolgoletne ve-
zi.
IK
Foto DP
S 1. strani
Negotov čas ...
  ospodarstveniki
poudarjajo, da je
koronavirus povzročil
že do zdaj veliko gospodarsko
škodo, v ta namen si italijanska
vlada prizadeva, da bi
posameznim gospodarskim
panogam pomagala. Na udaru
je predvsem turizem, prav tako
trpijo tudi letalski, železniški
promet in nasploh trgovina,
promet, da o gostinstvu niti ne
govorimo.
Nismo in ne bomo širili nobene
panike, držimo se navodil vlade
in deželnih upravnih organov,
ki so preventivne ukrepe
sprejeli predvsem zato, da bi
omejili število okužb. Preprosto
povedano: nihče in nikjer niso
pripravljeni na morebitno
pandemijo, na okužbo
velikanskega števila ljudi, zato
tako ostri preventivni ukrepi, ki
so doslej pokazali, da so
učinkoviti, saj so okužbe s
koronavirusom omejene.
Ljudje se vsi bojimo tistega,
česar ne poznamo, po prvem
strahu nastopi tesnoba, občutek
brezizhodnosti in nemoči, ki
nas vse po malem daje.
Pa vendar je treba zaupati
zdravnikom, vsem tistim, ki so
poklicani, da upravljajo z
javnim življenjem; zdravniki
nenehno opozarjajo, da za zdaj
za koronavirus covid-19 ni
zdravila, zato so najbolj
učinkoviti preventivni ukrepi.
Koronavirus se je razširil po
vsem svetu, skorajda ni več
G države, v kateri ne bi biloobolelih, zato Svetovnazdravstvena organizacija
opozarja, da je nevarnost
okužbe povsod velika, ni pa še
to pandemija.
“Svetovna zdravstvena
organizacija (WHO) poroča, da
so v zadnjih 24 urah zaznali
devetkrat več novih okužb
zunaj Kitajske kot na Kitajskem,
kjer se je koronavirus pojavil.
Virus so doslej zaznali v
najmanj 60 državah sveta, v
ponedeljek so odkrili prvi
primer tudi v mestu New York”,
je zapisala Slovenska tiskovna
agencija v ponedeljek, 2. t. m.,
zvečer.
Novi koronavirus je doslej v
svetu zahteval že več kot 3000
življenj.
Znani italijanski psihoanalitik,
sociolog ter mislec Umberto
Galimberti je pred dnevi
zapisal: “Zdaj vemo, kako je biti
kužni, spomnimo se tega, ko bo
bolezen minila”! Galimberti
opozarja, da smo iz začetnega
velikega strahu prešli v skoraj
normalno stanje, čeprav je
tesnoba med nami še vedno
prisotna, a vsem polaga na srce,
naj razmislimo lastno življenje
in svoje obnašanje, predvsem
pa medsebojne odnose na vseh
ravneh.
“In prav zato, ker zdaj vemo, kaj
pomeni biti kužen, se v
prihodnje obnašajmo tako, da
nikogar ne bomo zmerjali s
kužnim in s tujcem”! je napisal
Galimberti.
Čisto drugačno, a prav tako
pomembno pa je razmišljanje
znanega italijanskega
ekonomista in politika,
nekdanjega ministra in esejista
Giulia Tremontija, ki je za
italijanski dnevnik Corriere
della Sera pred dnevi v
intervjuju povedal, da je pojav
koronavirusa dodobra pretresel
ves globalni svet, predvsem pa
pokazal, kako ranljivi smo.
V pogovoru Tremonti razloži,
kako hude posledice bodo za
Kitajsko, a ne samo: “Posledice
bodo hude, seveda za Kitajsko, a
ne samo, za ves svet. Gre za
velikanske spremembe v
svetovnem merilu”.
Giulio Tremonti na vprašnje, ali
lahko centralne banke rešijo to
krizo, jasno pove, da “je prav
financa tista, ki je kriva
globalne krize, in zato ne more
biti rešitev. Prepričan sem, da bi
se morali vrniti k politiki.
Morda z državnimi
investicijami”.
Ko se je ozrl še na Italijo, je
Tremonti dejal, da ima občutek,
da gre za podobne zadeve, kot
so se zgodile 8. septembra (leta
1943 je general Badoglio
podpisal kapitulacijo, op. ur.), a
je takoj nadaljeval, da sam ni
pesimist, saj je po 8. septembru
v Italiji nastopilo odporniško
gibanje …
Vsekakor je italijanska vlada
napovedala, da bo za reševanje
najnujnejših težav, ki so
nastopile zaradi koronavirusa
namenila takoj 3,6 milijarde
evrov, kot je tudi napovedala
tesno sodelovanje z Evropsko
unijo in sosednjimi državami v
boju proti širitvi koronavirusa.