ktodfy Santos c3fHug/a?ie& tarnamo/ že/ 69 tel. Panoramična slika PROCESIJE SV RESNJEGA TELESA v Don Boseovem zavodu. (Slika se nadaljuje na 3. strani platnic) PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA je bila kakor vsako leto, v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejiji v nedeljo, 13. junija. V prostornem parku so bili pripravljeni okrašeni oltarji. Lep sončen dan nas je obsijal, ko smo se v procesiji pomikali od oltarja do oltarja, ki so jih pripravili: prvega rojaki iz Našega doma v San Justo, drugega rojaki s Pristave, ________ tretjega iz San Martina in Carapachaya, četrtega pa iz Ramos Mejije. Foto: Marko Vombergar RP vi VB P-JV u B »g*- - ■ ■■ Z NASE ZEMLJE IN S TEGA SVETA -V NOVO NEBO IN NOVO ZEMLJO JURE RODE A rgentinski Lourdes /% skuša biti verna podoba francoske-■A. _^Lga Lurda. Tu se je Marija — pred skoraj 150 leti — osemnajstkrat prikazala pastirici Bernardki in ji dala podobna naročila kot pred 87 leti v Fatimi. Poleg Liljana je Lourdes tisti romarski kraj, ki privabi največ rojakov. Zbor slovenske družine v Argentini „Sem Brezmadežno spočetje" doživela 18 Marijinih prikazoval^. Med 16. prikazovanjem je nebeško lepa Gospa razodela: „Jaz sem Brezmadežno spočetje." S to izjavo je Marija potrdila nezmotljivost Kristusovega namestnika na zemlji. Klicala je ves svet k pokori, spodbujala k molitvi rožnega venca, priporočala spoštovanje do znamenja križa, prosila ves svet, naj se spreobrne. Brezmadežna — v nebesa vzeta V Lourdesu se zberejo vsaj štiri skupine slovenske izseljenske družine v Argentini. Prva skupina so dragi primorski rojaki in njihovi potomci, ki so prišli v Argentino zaradi fašizma ali zaradi svetovne gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V drugi skupini smo begunci, ki smo morali zapustiti domovino leta 1945 zaradi komunizmu. V tretji skupini so žene in otroci, ki so se mogli Pridružiti svojim možem in očetom šele po več letih ločitve po letu 1945. V četrti skupini — vsako leto številnejši — pa so vsi, ki so bili rojeni že v Argentini. K lurški Mariji v Santos Lugaresu romamo že 69 let. V Lourdes romamo vsako leto na nedeljo po slovesnem prazniku Marijinega vnebovzetja. Vsebina cerkveno zapovedanega praznika, 15. avgusta, je vera v resnico, da je bila Marija z dušo in s telesom v nebesa vzeta, hkrati pa upanje, da se bo ta skrivnost uresničila tudi za nas. Marijino življenje obdajata dva mejnika, dva dogodka, dva Božja posega v njeno življenje. Prvi je brezmadežno spočetje v prvem trenutku, na začetku rejenega življenja; drugi pa je vnebovzetje ob koncu njene zemeljske poti. Kot Brezmadežna, ni trpela posledic izvirnega greha. Zato jo je Bog z vnebovzetjem obvaroval pred trohnenjem in razpadanjem, jo prvo izmed nas dokončno poveličal in tako kronal njeno Božje materinstvo. 8. decembra 1854 je papež blaženi Pij IX. razglasil versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju. Dobra tri leta potem pa se je Marija začela Prikazovati sv. Bernardki Soubirous v Massabielski votlini blizu Lurda v Franciji. Bernardka je od 11. februarja do 16. julija 1858 Naše vnebovzetje Vnebovzetje pa ni le Marijin praznik, je tudi naš praznik. Marijino vnebovzetje je glas iz onstranstva za nas, je resnični odgovor na vprašanje: Zakaj živimo? Ali je s smrtjo vsega konec? Ali je življenje po smrti, ali ga več ni? Marijino vnebovzetje je za nas, ki smo romarji ali potujoče Bošye ljudstvo, trdno upanje in tolažba, še več: zagotovilo, da smo tudi mi na poti poveličar\ja. Poveličanje ali življenje po smrti ni samo obljuba ali hrepenenje, ki ga nosimo v svojem srcu, še manj samo lepe sanje ali utvara, s katero bi Cerkev tolažila trpeče človeštvo, marveč zagotovljena prihodnost, smisel našega življenja in naš zadrgi cilj. Novo nebo in nova zemlja Večno življenje, poveličanje, blaženi prehod iz tostranstva v onstranstvo, krnj popolne sreče pri Bogu zaradi gledanja Boga, večno srečavarge z Bogom: to je novo nebo in nova zemlja. Novo nebo in nova zemlja je nadčasovno in nadprostomo starge duše, kjer prebivajo Pravičnost, Resnica, Ljubezen, Dobrota, Lepota, Mir, Bog — brez najmanjše primesi vsakršnega zla. V Adamu sicer vsi umiramo, a v Kristusu bomo vsi oživeli. On nam je to razodel na svoji materi, ki jo je s telesom in dušo vzel v nebesa. Res je, da bi bilo Kristusovo vstajenje za našo vero dovolj veliko zagotovilo našega vstnjerga, vendar nam je z Marijinim vnebovzetjem dal še en dokaz, še eno poroštvo našega vstajenja in večnega življenja. Ne samo On, ki je Bog in človek, marveč tudi Ona, ki je samo človek, je prišla na cilj, v katerega verujemo in za katerega živimo! Z Marijo skoz’ življenje Zgodovina slovenskega naroda — z vsemi sončnimi in senčnimi stranmi — je hkrati zgodovina slovenske vernosti. V njej je imela posebno vlogo Božja in naša mati Marija. Kjer in kadar je živa in zdrava pobožnost do Marije, tam in tedaj cvete in d Kraljica, Mati usmiljenja, živ- božnosti in svetosti. „Nekoč sveto mesto je zdaj Babilon", je o Rimu dejal mladi Kajetan. V prostem času je Kpjetan obiskoval družbo laikov in duhovnikov, ki se je imenovala Bratovščina božje ljubezni. Njen namen je bil v srca „sejati in saditi ljubezen do Boga". Njeni člani so morali redno moliti, biti vsak dan pri maši, vsaj enkrat na mesec pri obh;yilu in negovati bolnike po bolnišnicah. Na god sv. Hieronima, ki si ga je izbral za pa-trona, 30. septembra leta 1517 je Kajetan prejel mašniško posvečenje. Bilo mu je sedemintrideset let. Popolnoma se je posvetil bratovščini. Zaradi materine bolezni se je za nekaj časa preselil domov v Vi-cenzo, po njeni smrti pa se je nastanil v Benetkah, kjer je ustanovil novo bolnišnico. Vedno močneje se je v njem oglašala želja, da bi ustanovil družbo izobraženih duhovnikov, ki bi živeli kakor redovniki. Zamisel je uresničil leta 1524. V rimski Bratovščini boiye ljubezni je Kajetan našel tri tovariše, ki so bili pripravljeni, da se ljenja sladkost in upanje naše, pozdravljena!" God Device Marije Kraljice je v bogoslužni koledar katoliške Cerkve uvedel papež Pij XII. ob prvem Marijinem letu, ki ga je Cerkev obhajala leta 1954. Do pokoncilske preureditve bogoslužnega koledarja se je z godom Device Marije Kraljice zaključil njen mesec maj, zdaj pa ga obhnjamo 22. avgusta, osmi dan po prazniku Marijinega vnebovzetja. Ta datum je primernejši, saj se je Marijino kraljevanje v polnosti z vso učinkovitostjo začelo uresničevati šele od dneva njenega vnebovzetja. Na številnih upodobitvah Marijinega vnebovzetja vidimo, kako jo v nebeško slavo sprejemajo vse tri osebe Svete Trojice in kako ji Bog mu pridružijo in ustanove redovno družbo. Eden od teh je bil Gianpie-tro Caraffa, poznejši papež Pavel IV., tedaj še škof v mestu Chieti. Latinsko ime tega mesta je Theates in po njem so nove redovnike imenovali teatince. Teatinec je pomenilo: pobožen, pravičen, spokoren. Red se številčno ni nikoli razmahnil, ker je bil zvest svojemu načrtu in je sprejemal samo starejše, zrele in preskušene može ter je deloval za prenovo duhovnikov in starih redov. Proti lakomnosti in častihlepnosti, dvema hudima ranama Cerkve tiste dobe, so se teatinci prostovoljno odrekli lastnini in željam po časteh. Ko je Kajetan leta 1547 umrl, so ga na ryegovo željo pokopali tam, kjer so pokopavali mestne ubožce, pozneje so ryegove posmrtne ostanke prenesli v cerkev sv. Pavla v Neaplju. Za svetnika ga je razglasil papež Klemen X. leta 1671. Na današnji dan godujejo tisti redki Slovenci in Slovenke, ki jim je ime Kajetan (a). SILVESTER ČUK Oče in Sin polagata na glavo kraljevsko krono. Resnica o Mariji kot Kraljici je del izročila Cerkve izza prvih krščanskih stoletij. Marya je kraljica, ker je mati ryega, ki je Kralj vseh kraljev. Sveti Efrem Sirski v 4. DEVICA MARIJA KRALJICA „ki je tebe, Devica, v nebesih kronal" 22. avgust ZA AVGUST stol. s poudarkom naslavlja Marijo kot „Gospodarico“ ali „Gospo", sklicujoč se na njeno ime „Miriam“, ki pomeni gospa, gospodarica, vladarica. V bizantinskih (vzhodnih) cerkvah nas nad glavnim vhodom pogosto pozdravi podoba oziroma relief Marije, upodobljene v veličastvu: oblečena je kot cesarica, pred svojimi prsmi nosi božje Dete in ga daje krščanskemu ljudstvu v češčer\je. Marija nastopa kot Kralljica -vendar pa taka, da Kristus ostane v središču. Češčepje Jezusove Matere Marije kot Kraljice se je v srednjem veku razširilo s krščanskega Vzhoda tudi na Zahod. Verniki pa so se zavedali, da Marija v duhovnem kraljestvu nima takšne oblasti in moči, kakršno ima Kristus, pjen Sin, ki je Bog. Marija je sicer Kraljica, vendar bolj Kraljica (in Mati) usmiljenja. To je lastnost, ki jo v družinah radi pripisujemo materam nasproti običpjno strožjim očetom. Pogosto so Marijo imenovali „proseča vsemogočnost", ker so trdno verovali, da r\jen sin Jezus, vsemogočni Bog, pač ne more odbiti nobene njene prošnje. Češčenje Marije Kraljice v slovenskem narodu lepo odražpjo pesmi, ki Marijo opevajo kot Kraljico in izražajo trdno zaupanje v njeno pomoč. Lepo je to izpovedano v priljubljeni pesmi Bodi nam pozdravljena, katere zadnja kitica se glasi: „Venec rpjske zdaj časti / ti obdaja glavo, / k tebi rado vse hiti, vse ti poje slavo. / Milostno poglej na nas, / mati Bogu mila, / dobra bodi nam ves čas, / kot do zdpj si bila." K Mariji kot nebeški Kraljici se obrača slovenski vernik, še posebej kot romar, v priljubljeni pesmi Veš, o Marija, moje veselje. V drugi kitici te pesmi, katere besedilo je napisal nekdanji šentviški župnik Blaž Potočnik, je prikazan namen današnjega praznovanja. „Kaj pa ti hočeš, moja Kraljica, / sladka Devica, da ti podam? / Drugega nimam, srce mi vzemi / z nada-mi vsemi tebi ga dam." SILVESTER ČUK SPLOŠNI: Da bi Evropska unija vedno znala črpati nov življenjski sok iz krščanske dediščine, ki je bistveni del njene kulture in zgodovine. ■ ^ vropa se je rodila iz ne ved-. no miroljubnega spajanja * grškorimske, germanske in slovanske civilizacije in se postopoma spreobračala h krščanstvu po velikih misijonarjih vzhoda in zahoda. Velika verska razpoka med večinoma katoliškim zahodom in pretežno pravoslavnim vzhodom je eden od faktorjev, ki je skozi zgodovino preprečeval nekaterim slovanskim narodom, da bi se polnokrvno vključili v evropski prostor, predvsem pa ima še danes negativne posledice za Cerkev, ki mora dihati z obema kriloma pljuč, vzhodnim in zahodnim. Zato si papež Janez Pavel II. prizadeva za dialog med katoliško in pravoslavno cerkvijo in je proglasil Cirila in Metoda za zavetnika Evrope. Njegova velika skrb je, da bi Evropa ohranila svojo krščansko dediščino in iz i\je živela. Ne moremo zanikati dejstva, da večina tega, kar je Evropa ustvarila na področju pravosoclja, umetnosti, literature in filozofije, nosi pečat judovsko-krščanske tradicije. Tudi evropskega načina razmišljanja, čutenja, izražanja in vedenja ni mogoče razumeti in ovrednotiti zunnj krščanskega pogleda na svet. Na žalost pa smo od 18. stoletja dalje priče procesu sekularizacije, ki ima za cilj izločiti Boga iz človekovega življenja in krščanstvo skrčiti v okvir človekovega osebnega življenja. Evropa potrebne Jezusa Kristusa, drugače bo njena duša zašla s prave poti in izgubila bo vse, kar jo je v preteklosti naredilo veliko in kar še danes v drugih narodih vzbuja občudovanje. Iz krščanskega sporočila je črpala svoje naj višje vrednote, kot so nedotakljivost človekovega dostojanstva, svoboda ves- ti, spoštovanje dela in delavcev ter pravico vsakega človeka do varnosti in osebnega dostojanstva. Evropi grozi ideološki relativizem in moralni nihilizem, če ne bo v svojih krščanskih koreninah iskala ustreznih odgovorov na nova vprašanja, ki jih postavlja današnji čas. MISIJONSKI: Da bi bilo vedno več zavzetosti, povezanosti in sodelovanja med ustanovami, ki aktivno delujejo v misijonih. T™X ri tem misijonskem molitve-I—” nem namenu mislimo pred-JL vsem na povezanost vseh ustanov, ki delujejo v katerikoli krajevni Cerkvi. Izzivi sodobne evange-lizacije to zahtevajo kot pogoj za uspešno delo. Ustanove morajo biti povezane ne le med seboj, ampak tudi s kristjani določenega področja, ne nazadnje tudi z vsemi drugimi, ki jim je pri srcu napredek ljudi. Odgovore na izzive časa lahko najdemo le v dialogu, v srečanju, v izmenjavi izkušenj in z združenimi močmi. Potrebno je združevati različne talente, karizme, znanja in izkušnje. Nekateri so v svojih ustanovah usmerjeni predvsem v apostolsko dejavnost v javnem življenju, drugi se bolj posvečajo razmišljanju in molitvi, kot so to skupnosti kon-templativnih redov. Oboje je potrebno, združevati moramo akcijo in kontemplacljo. Tudi v tem je Jezus naš vzor. Vedno je bil povezan z Očetom, obenem pa je ves živel za ljudi. V molitvi so dozorevale njegove odločitve. Zato se je na primer pred izvolitvijo apostolov umaknil na samoten kruj in noč prečul v molitvi. Moli in deluj, je naše geslo. p. Jože Kokalj SLOVENSKI: Da bi ženske ob Mariji začutile smisel, vrednost in lepoto svojega življenjskega poslanstva. | 'V anes se veliko govori in piše I o enakopravnosti žensk in -* S o pjihovi emancipaciji (osamosvojitvi). Dokler gre pri tem za pravice, za katere so bile ženske v Preteklosti (in so še danes) ponekod prikrajšane, je gibanje upravičeno. Papež je pred leti v posebnem Pismu ženam priznal njihovo veliko vlogo v človeški družbi in se jim opravičil za vse, kar so morale po krivici trpeti tudi s strani cerkvenih in vernih ljudi. Kolikor bi pa katera žena v tež-P)i po osamosvojitvi šla za tem, da bi se izognila službi človeštvu; ali bi v želji po enakopravnosti zavračala materinstvo, češ da se ne pusti izkoriščati, bi bila v zmoti. Njiva, ki bi gospodarju odrekla žetev češ, ne Pustim se izkoriščati; trta, ki z enakim izgovorom vinogradniku ne bi hotela roditi grozda; hruška, ki bi v jeseni molila v zrak prazne veje -bi zanikala namen, zaradi katerega °bstnja. Ženska, ki bi se iz želje po osamosvojitvi načelno odrekla služenju, bi zanikala samo sebe. Zgodovina nam je ohranila ime- mnogih žensk. Zares velike med Pjimi pa so le tiste, ki so živele za oruge. N^jvečja med njimi je Mariju, Jezusova mati. • ČEME ŠE V SPOVEDNICO? BERTA GOLOB povej se svojih grehov vsaj en-krat na leto... Če se nam zdi ta cerkvena zapoved prezahtevna, potem se skrajno prizanesljivo crkljamo, varljivo zagledani v svojo popolnost. Ali si predstavljamo, kako bi smrdeli, ko bi se le enkrat v letu umili, skopali, počesali, oprali...? In koliko ljudi okrog nas bi enako neznosno zaudarjalo po gnilem? Ali pa, da bi le enkrat v letu pomili posodo, pometli kuhinjo, preoblekli posteljo, očistili kopalnico? Iz starih nesodobnih časov, ko je bilo precej teže vzdrževati snažnost kot danes, so znani primeri, da se je marsikdo najprej prepričal, kako snažno je stranišče pri hiši, kjer je doma njegova ljubezen. Previdnost pred nevesto, ki ima pospravljene le tiste prostore, ki so vsem na očeh! Z dušo nnj bi bilo pa drugače? Tam nnj bi se pa kar vse leto nemoteno nabirala vsa mogoča navlaka in packarija? Saj nisem nikogar ubil, rad poreče vsak, kdor čuti odpor do spovedi. Nikogar okradel, ogoljufal, zapeljeval, obrekoval... Saj rad primaknem kaj za misijone. Skrbim za družino. Hodim k maši. Priskočim na pomoč, če je treba. Zaslug bi se nabralo še več in izračun je na dlani: snj sem kar dober kristjan. K spovedi pa za veliko noč zagotovo pojdem. Prej res ni potrebno. Mogoče res ne. K čimprejšnji spovedi nas obveznje le smrtni greh. Ta pa mora biti zagrešen z vso našo svobodno privolitvijo. Mali grehi so kot neke vrste mani pomembne drobnarije. Ne odtehtajo smrtnega greha, nnj jih bo še toliko. Ob resnični skesanosti nam jih izbriše že sveto obhajilo. Čemu torej še v spovednico? Zakaj pa z obleko v čistilnico, saj nima niti najmanjšega madeža? S srajco v pralni stroj, saj sploh še ni umazana? Zato, da je spet zares čista! Ko pa po spovedi nisem nič boljši. Saj se zmeraj spovedujem istih reči. Če se jih ne bi, bi se tako zazrle v dušo kot rja v železo. To pa je bolje preprečevati. Mar ne vemo, zakaj? Nerodno mi je. Sram me je. Kaj si bo pa spovednik mislil? Kar tehten pomislek, če se njemu ne bi bilo treba spovedovati. A se mora. Le malo je verjetno, da odlaša tja do velike noči. Motijo me ljudje, ki se gnetejo pred spovednico in tiščijo prav k vratom. Seveda, umazane cunje sami zmečemo v stroj in jih ne razkaznje-nio drugim. Da bi zdaj nekdo slišal... Pred bančnim okencem je na tleh zarisana črta, tako imenovana črta obzirnosti. Ali bi bila potrebna MEJE DOBREGA IN ZLA GIULIETTO CHIESA ■ og se ne razodeva več, Ll zdi se, da je umolknil in se skril v svoja ne-besa, kakor da se mu gnusi obnašanje človeštvaTe besede je rekel papež vernikom na skupni avdienci 11. decembra 2002. To so hude besede; tako ostre nikoli niso bile izrečene. Noben Kristusov namestnik še ni ljudem naslikal podobe tako jeznega Boga. Zdi se, da je to znamer\je izjemno težkega položna tega našega sodobnega človeštva in tega planeta Trinajst let je preteklo od konca tistega, kar se je imenovalo — po Ronaldu Reaga- nu — „Imperij Zla“. To je bil vdor na tuje področje, saj noben politik, tudi če je predsednik svetovne velesile, nima pravice določati meje Dobrega in Zla. To je bilo nenavadno izkrivljene politike, ki je lahko imelo samo uničujoče posledice tako za politiko kot za moralo. Na političnem položaju določati, kaj je Absolutno Zlo seveda niyno pomeni dajati politiki tudi pravico, da določa, kaj je Dobro. Tako smo polnih trinajst let mi bogati, mi siti, živeli v tistem, kar je po definiciji Dobro. Zdaj pa osupli in zgroženi ugotavljamo, da to Dobro nima kaj opraviti ne z etiko, ne z duhovnostjo in ne s pravičnostjo. Nek drug materializem je oblastno zasedel mesto državnega ateizma, za katerega se je zdelo, da se dviga kot vesoljna nevarnost. In ta materializem je danes bolj grozeč od prejšnjega, ker je bolj zahrbten, bolj dobrikajoč, vse povsod navzoč, bolj lokav in včasih celo dobrotljiv. Življenje, posebno življenje naših otrok, je polno praznih lupin vrednot, razumske praznine, sebičnosti in nesmiselnega dirkanja za stvarmi, ki jih sploh ne potrebujemo. Vsi smo postali „ho-mines videntes", Ijut^je, ki vidijo, ki razumejo tisto malo, kar sploh razumejo samo preko televizije. Televizija je postala naš zlobni učitelj. Zloben, vendar tako močan, da je vrgla iz tira oporišča našega življenja in življepja generacij, ki so bile pred nami. Družino, šolo, civilno družbo, kruje, kjer se je gledalo iz oči v oči, kruje srečanja resničnih obrazov, kjer je človek lahko poskusil razumeti drugega, je pomendral val katodne cevi. Tisti, ki ustvarjajo tokove čustev, čustvene razgibanosti in informacij, nimajo drugih kriterijev za oblikovanje svojega dela kot končni rezultat neskončne rasti prodaje tistih izdelkov, ki zastrupljajo naše vsakdanje življenje in našo dušo. Od r\jih je zastonj pričakovati kako sporočilo resnice, pravičnosti in miru, ker se katodne cevi s temi stvarmi ne ukvarjajo. Toda oni so postali tisti, ki določajo, kakšen bo naš vsakdanji delavnik. Ne vem, če je mogoče reči, da je Bog jezen. In na koga je jezen. Toda nemogoče je ostati brezbrižen ob takem moralnem propadu, spričo skupne brezbrižnosti, v katero nas vleče in ki nas sili, da pozabimo ali postavimo na glavo ne samo preteklost, ampak celo sedanjost. Ne vem niti, če je prav, valiti krivdo za to brezčutnost in nezanimanje na povprečne ljudi, saj povprečen človek — „človek ceste", kot ga na splošno označujejo — ne more več vedeti, v kakšnem svetu živi, kaj se dogpja okrog njega in zakpj se to dogaja. Ne more tega vedeti, ker sistem informacij — stikov — zabave, ki nas obdaja, v katerega smo potopljeni brez vsake medsebojne povezave, zajame tudi tiste, ki ugasnejo televizijo, da bi se mu izvili, in jih vrže v nek irealen svet, ki ga je ustvarila „tovama sanj" in ki nam zakriva najbolj osnovne resnice in onemogoča narediti tudi najbolj osnovne zaključke, ki zadevajo naše vsakdanje življenje. Pod takimi pogoji je ogrožena demokracija sama, saj ni mogoče imeti demokratične družbe, Kjer državljani ne poznajo možnih izbir in jih torej I tudi pred spovednico? Vsaj napis na njej? Napis o te vrste obzirnosti naj bi imel vsak kristjan v svoji glavi! Zakaj pa ne zadošča kar splošna odveza? Saj zadošča. V naj-najbolj izrednih razmerah. Sicer pa na srečo ne. Ker so grehi in slabosti zelo oseb- ni, je ljubo in drago in odrešujoče, da je taka tudi odveza. Ampak, ko so spovedniki tako različni! Četudi. Sicer pa si ga lahko izberemo. Grehov pa ne odpušča duhovnik, ampak Bog. Zato je tudi vseeno, ali nam spovednik nakloni mnogo spodbudnih besed — res nas zelo pomirijo — ali pa nas na kratko odpravi. Pomembno je, da smo se mi, prepolni vseh vrst (praznih) zaslug, ponižali pred Bogom in obžalovali... Ave Maria Zadnje napovedi konca sveta vodijo, še več, vlečejo, naj izbirajo iz šopa kart, ki so jih zmešali sleparji, ampak so prej iz i\jih pobrali tiste možnosti, ki i\jim niso všeč. Jasno je, da je bil papež ob govoru zaskrbljen. Toda njegove besede so utonile v velikem morju čvekanja, v splošnem nezanimanju. Takoj so bile pozabljene, ker jih je izbrisalo tisto noro obračanje strani, ki označnje vse tisto napihovanje sredstev obveščanja naše vesoljne vasi. Ave Maria NOVICE IZ KATOLIŠKEGA AJ SVETA M Sv. pismo ustavilo naboja iz pištole 60-letni Južnoafričan Risimath Hatlane je sedel pred svojo hišo in globoko sklonjen bral Sveto pismo. Nenadoma sta se pojavila razbojnika ter od njega zahtevala denar. Eden izmed njiju je brez opozorila vanj dvakrat ustrelil. Krogli sta obtičali v Svetem pismu in tako Hatlaneja zavarovali. (Kath.net, 17.2.2004) Dober zakon vreden 100.000 evrov na leto Ena najpomembnejših stvari, ki delajo ljudi srečne, je dobra zakonska zveza. Zaradi nje so ljudje tako zadovoljni, kakor da bi se jim plača dvignila za 100.000 evrov na leto. Do tega sklepa je prišel sociolog David Halpern iz Londona po analizi mednarodnih raziskav. Odločujoče pri zadovoljstvu ni stanje na bančnem računu, ampak prijatelji, družina in zaupanje v okolico. Na občutek sreče porazno vpliva izguba delovnega mesta. Kdor pa bi bil rad med najbolj srečnimi ljudmi, naj bi po Halpernovi oceni šel vsak teden ali vsaka dva tedna v cerkev; trdi namreč: „Verni ljudje so zadovoljnejši." (Kath.net, 21.12.2003) ■ m o prepričanju ezoterikov ray 9 bi nastopilo obdobje Vodnarja v letih od 1998 do .1. 2012. Ezoteriki vsega sve- ta so se 11. januarja 1999 zbrali na energetskih točkah Zemlje ter uprizorili „veliko kozmično aktiviranje". Z njim nnj bi omogočili, da se do 31. decembra 2011 uresniči okultni prehod v druge svetove in ravni valovanja; s tem prehodom bo nastopilo novo obdobje. S tem so se odprla vrata k prelomu tisočletja. Skrajni ezoteriki so zelo dosledni in se zato ne bojijo umiranja; pri tem naj navedemo sekto „Sončni templarji", ki je nastopala v Švici, Franciji in Kanadi ter ..Skupnost Heavens Gate“ iz ZDA. Preroki o koncu sveta Preroki o koncu sveta širijo svoje mišljenje tudi po internetu. Verniki iz ZDA, ki verjamejo v konec časov, so si rezervirali sedeže v številnih malih letalih. Iz varnosti razdalje želijo opazovalci katastrofe videti, kako mater Zemljo pretresajo potresi, plimovanja in izbruhi vulkanov. Gordon-Michael Scallion, ki preroknje katastrofe in predvideva za leto 2012 veliki razpad, prodaja preko svojega lastnega časopisa zemljevide prihodnosti za 45 dolarjev. S pomočjo teh zemljevidov si lahko ljudje, ki jih preganja misel o koncu časov, že načrtnjejo svojo drugo hišo, in sicer na spremenjeni in prečiščeni Zemlji. Fantaziranje o propadanju sveta Desničar v avstrijskem ekološkem gibanju Alexander Tollmann je z Edith Tollmann napisal knjigo „Das Welter\jahr geht zur Neige. Mythos und Wahrheit der Prophe-zeiungen", ki je izšla leta 1998. Po pristopu Avstrije k EU je Tollmann v svojem društvenem časopisu začel širiti zelo desničarsko mišljenje. Njegova prerokba pravi: Avgusta 1999, po omejenem vojaškem spopadu na Balkanu, se začne s 3. svetovno vojsko konec časov. Ruski tanki bodo kmalu pomendrali Nemčijo. Rusom bosta pomagala oslabljena obrambna sposobnost in omejena oborožitev Zahoda. Toda v Kolnu bodo Rusi doživeli poraz. Zatem bo meseca oktobra priletel na Zemljo komet, ki bo povsod sprožil potrese in uničenje jedrskih elektrarn. Zaradi radioaktivnega sevanja bo pokončana tretjina človeštva. Apokalipso, ki bo nastopila 18. av- x gusta, bo napovedal Sončev mrk. Za f konec časov so krivi prostozidarji ali framasoni, ker so rojevanje sistematično ovirali z uvedbo protis-početnih pilul. Namesto tega so podpirali razvoj evrazysko-negroidne rase prihodnosti. Po Tollmannu so nadaljni znaki apokalipse: zahteva žensk, da same razpolagajo s svojim telesom; „za-konske" zveze lezbijk in homoseksualcev; tcyci, pankerji z irokeškimi pričeskami; kritika spolnih zlorab, ki si jih dovoljujejo člani katoliške Cerkve; sekte; Evropska zveza; svetovna vlada... Konec sveta in slike sovražnikov K histeriji o koncu časov je veliko prispeval Gottfried von Werden-berg s svojima zelo branima knjigama 'Vizija 2004’ in 'Preživeti ob preobratu’. Politično gledano je avtor v ryih izpilil koncept, ki sega v čas pred francosko revolucijo in ki naj bi znova vzpostavil zvezo prestol-oltar. Werdenbergove slike sovražnikov so diskoteke, blue jeans, „multikultumi pekel", in 2. vatikanski koncil — ta zaradi svojih modernističnih, Cerkvi sovražnih sil. V Werdenbergovih očeh uživa velik ugled dr. Kurt Krenn, škof iz St. Poltna. Za VVerdenberga je zlo tudi zmanjševanje obrambnih sposobnosti države. Pred vojsko bodo po vsej Evropi prišli na oblast radikalni levičarji. Kristjani se bodo morali potem pripraviti na huda preganjanja, ki se bodo končala v brutalnih dejanjih. Od tega časa — v njem bo vladal satan — potem ne bo več daleč do sodnega dne. Za izvoljence da bo potem nastopil boljši svet: pri nas bo preživelo le „pristno“ domače prebivalstvo. Na področju Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti bodo obstali le Nemci in nemško govoreči. V 3. svetovni vojski bodo hudobneži uničeni. Po koncu vojske pa da bodo živeli le še zdravi ljudje; invalidnih in omejenih ljudi ne bo več. Po vsem svetu bo zavladalo krščanstvo. Konec sveta kot nov polet Mnogo ezoterikov 11. avgusta 1999 ni imelo za dan, ko bo uničen svet, ampak kot duhovna vrata v nov čas, kot dan prihoda Vodnarjevega obdobja, kot čas nastopa lepega novega sveta. Upanje kljub grožnjam Bilo bi naivno, ko ne bi hoteli videti vsega, kar nam grozi: rahlo ekološko ravnotežje, naravne katastrofe, potresi, izbruhi vulkanov, močne padavine, povodnji, brezposelnost, nevarnosti vojsk, razgradnja socialne družbe, fundamentalistom in sektoidno-totalitami duhovi časa. Ta dejstva so vzrok za negotovost, bežar\je od sveta, hkrati pa vzrok upapja na boljši, svetlejši svet — a to upanje ljudje tako radi poveznejo z nastopom močnega človeka. Od tod pa do avtoritarnega mita o fuhrerju ni več daleč. Krščanstvo ima kljub vsej absurdnosti pogum, da svet sprejema takšen, kakršen je. V nesmiselnosti odkriva tudi smisel. V tem svetu si nasprotujejo sile, ki so usmerjene v smrt, in sile, ki so usmerjene v življenje. Trpljenje, strah, bolezen, krivda in smrt ostninj° še naprej, kljub smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. Toda na svetu je tudi mnogo dobrega, veliko upanja in opogumljajočega, obstajujo solidarnost, pripravljenost za pomoč in ljubezen. Ave Maria NE ZNAM MOLITI red nekaj leti sem se učil goslanja. Kar mikavna zaposlitev. Najprej je treba I ubrati strune, potem napeti lok in ga še prevleči s posebno smolo. Mala blazinica mora dobro pristajati pod brado, ko se nastavijo gosli. Nastavimo prste, zamahnemo z lokom z višine: s prvo potezo je tu že prvi ton! Ni malo pripravljanja za igranje na gosli. Še več truda je treba vložiti, če se prevrne kobilica, pretrga struna, če se razcefra lok in se povesi žima. To je treba prizadevanja! Toda hotel sem igrati — in vse to je moralo tudi biti. Pa se nam zdi, da pri molitvi lahko kar preprosto nastavimo lok in zaigramo. Zaslišijo se zvoki — morda pa tudi ne. Nastane melodija — ali pa tudi ne. Ugaja? Najbrž ne! In molitvene gosli morajo v kot. Ne znam moliti! Postoj! Napačno presojaš. Znaš moliti, če se prej pripraviš. Priprava na molitev? Prvo vprašanje torej: Zakaj se molitev ne posreči? Petsto misli je hkrati v glavi. V meni je kot na kakšni postaji za premikanje vlakov! Kaj naj ukrenem? Moraš se pomiriti... - Tako sem nervozen! Vse se v meni trese in drgeta! Skušaj enakomerno dihati, ravno l stati, mirno sedeti — in morda | položi odprte dlani na mizo... h - Toda nobena misel se mi ne 8 utrne! To še ne pomeni, da je vse I zanič. Reci tedaj: moj Bog, tukaj il sem! Ničesar se ne domislim. f Sprejmi mojo revščino in jo bla- ■ goslovi... Ave Maria * TUDI NA CESTI LAHKO MOLITE Pornografska revija MICHEL OUOIST — Prevedla METKA MIZERIT F I 'l elo je snov, vendar je "bosye delo. Poplemeniteno je po duhu. Za kristjana, ki nosi v svoji notrapjosti božje življenje, je i\jegovo telo tempelj sv. Duha in ud skrivnostnega Kristusovega telesa. V tem je njegovo dostojanstvo in kdor ga poniža ali umaže, žali samega Boga. Mar ne veste, da ste božji tempelj in da božji Duh prebiva v vas? Če pa kdo bo^ji tempelj podira, bo Bog njega uničil. Božji tempelj je namreč svet in to ste vi. (1 Kor. % 16 — 17) Ce me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. (Jn 14, 23) Ti ste pa Kristusovo telo in vsak zase ud. (IKor 12, 27) Glejte, skrivnost vam povem ... vsi pa se bomo spremenili ... in mrtvi bodo vstali neuničljivi. (IKor 15, 51-53) in beseda je postala meso. (Jn 1,14) Gospod, sram me je te revjje; Zdi se mi, da si Ti globoko rarjen v svoji neskončni čistosti. Uradniki so zbrali denar, da so jo naročili, vajenec si je vzel čas, da jo je šel kupit. Dolgo časa jo je iskal, da jo je našel; sedjy je tukaj. Na belem, bleščečem papirju se pomjnjo gola, poceni onečaščena telesa. Gredo iz rok v roke, z mize na mizo, vzbiynjo strasti in divje občutke. Telesa — stvari brez duše, igrače za odrasle s strohnelim srcem. Gospod, kako lepo je človeško telo! Na začetku stoletij si Ti, nedosegljivi umetnik načrtoval ta model, ko si mislil, da se boš nekoč, ko boš prevzel našo naravo, upodobil v ujem. Tvoje mogočne roke so ga ljubko oblikovale in potem si mrtvi naravi vdihnil dušo. Gospod, takrat si nam naročil naj spoštujemo telo, ker nosi v sebi duha; po tem darežljivem telesu se mi danes lahko povežemo z dušo našega bližnjega. Z besedami, v dolgi vrsti zlogov, se naša duša obme k duši soseda. SmehUnj dvigne našo dušo do ustnic in pogled je kakor balkon naših teles. Stisk roke podari našo dušo prijatelju. Združitev dveh teles, moža in žene je povezava dveh duš za podaritev tretje v novem telesu. Vendar Gospod, se je tebi zdelo še premalo, da si našemu telesu dal zakrament duha. Po tvoji milosti se telo kristjana spremeni v tempelj sv. Trojice. Ves Bog je v naši duši našem telesu. Kako veliko je dostojanstvo tega sijajnega telesa, nosilca Boga! Poglej Gospod, medtem, ko se bliža noč, speča telesa svojih ljudi: čisto telo otroka, onečaščeno telo ženske s ceste, silno telo atleta, utrujeno telo delavca, sproščeno telo moža, pohotno telo ženskarja, naveličano telo bogataša, pretepeno telo otroka s ceste, vročično telo bolnika, trpeče telo ponesrečenca, nepremično telo paralitika, vsa telesa, vseh starosti in velikosti. Tukaj je toplo telo dojenčka, ki se je pravkar rodil, nežno telo otroka, ki se dviga in pada, pa zopet vstane. Tukaj je razgreto telo mladeniča, ki še ne more razumeti, kako lepo je telo, ki raste. Tukaj je telo mlade žene, ki je dar možu, telo zrelega moža, ki je ponosen na svojo moč, telo starčka, ki polagoma ugaša. Gospod, podarim Ti vsa telesa in Te prosim, da jih blagosloviš, ko tiho živyo zaviti v noč. Tvoji so Gospod, Tebi prepuščeni s svojo spečo dušo. Jutri, nasilno zbujeni, bodo morali na delo. Duj Gospod, da bodo „služili“, ne in vsa naša duša je v vsem da bi si dali služiti; ray bodo kakor odprte hiše, ne jetnišnice; živi templji božji, ne grobovi. Naj bodo spoštovana telesa, ki rastejo; nnj jih tisti, ki jih oblačijo, očiščujejo, ne maličijo, da jih bomo, zveste prijatelje, našli ob koncu časov, razsvetljene po lepoti duše. Pred Tabo, Gospod, pred Tvojo Materjo, ker sta Ona in Ti naša, ker so telesa vseh ljudi blagrovana in so bila povabljena v večna nebesa. # KRATKE NOVICE DUNAJ — Prejemnica letošnje nagrade Petra Mahringerja v vrednosti 5.000 evrov je slovenska misijonarka Mirjam Praprotnik, ki deluje v Albaniji v okviru organizacije Karitas. Nagrado bo dobila v priznanje za svoj prispevek k razumevanju in prijateljstvu med narodi. (Ave Maria) BEOGRAD — Katoliška škofovska konferenca Srbije in Črne gore je sklenila, da bo ustanovila katoliško teološko fakulteto s sedežem v Subotici. Beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar upa, da ne bodo imeli težav z dovoljenji in predavatelji. Največ katoličanov v tej državi je v Vojvodini in ob Jadranskem morju. (Ave Maria) NEW DELHI — Enajst članov indijskega parlamenta je zaskrbljenih zaradi pogostih napadov na kristjane po vsej državi. V svojem sporočilu škofovski konferenci obljubljajo, da bodo ta problem prestavili vladi, ker želijo najti pravično rešitev za vse vpletene strani. Nestrpnost do kristjanov se je še povečala, ko je po volitvah v petih okrajih zmagala protihinduistična stranka. (Ave Maria) vfft°aeaiete ODGOVARJAMO LOJZE KUKOVIČA DJ 1. Slišim včasih govoriti o „veliki ob!jubi“ presvetega Srca Jezusovega. Mi lahko poveste v čem obstoji in kakšni so pogoji, da je kdo postane deležen? Saj ko bi šlo le zame, bi vprašal kakšnega duhovnika, a slutim, da je še kak drug bralec Duhovnega življenja, ki morda ni zadosti poučen o tem. "V ~T drugi polovici 18. stoletja se \l je Jezus mnogokrat prikazal V francoski redovnici Marjeti Mariji Alacoque. Razodel ji je skrivnosti svojega presvetega Srca. Ob neki priložnosti ji je pokazal svoje Srce in ji pri tem rekel: „Glej to Srce, ki je tako zelo ljubilo ljudi, pa v zameno ne prejema drugega kot nehvaležnost in žalitve“. Da bi ljudi nagnil k zadoščevai\ju in ljubezni do svojega Srca, je po tej redovnici svetu dal tudi mnogo obljub, od katerih je najbolj znanih 12 in med temi je prav dvanajsta, tako imenovana „velika obljuba". Ta se glasi: „V nad vse velikem usmiljenju svojega Srca ti obljubim, da bo moja vsemogočna ljubezen podelila tistim, ki bodo prejeli obhajilo na devet zaporednih prvih petkov, milost vztrajnosti do konca: ne bodo umrli v moji nemilosti in tudi ne brez prejema svetih zakramentov. Moje božje Srce bo njihovo varno zavetje v tisti zadnji uri“. Cerkev je te obljube proglasila za pristne, od Kristusa dane svetu po sv. Marjeti Alacoque. Skozi dolge čase je ta pobožnost k presvetemu Srcu Jezusovemu zelo cvetela v Cerkvi. Ogromne množice vernikov je pristopalo na prve petke k sv. obhajilu. V zadnjih desetletjih se je na žalost precej zmanjšala med ljudmi ta lepa pobožnost, čeprav še vedno veliko ljudi hodi pobožno k spravnemu obhajilu na prve petke. ,.Velika obljuba" vsebuje tri milosti. Prva je: „vztrajnost do konca", kar pomeni, da človek ne bo umrl v nemilosti pri Bogu. Tudi če bi bil ob smrtni uri v smrtnem grehu, mu bo Jezus dal milost, da se bo skesal svojih grehov in si pridobil nazni posvečnjočo milost in s tem bosye prijateljstvo, kar človeku odpre vrata v nebesa. Dmga milost: „da ne bomo umrli brez zakramentov". V oni zadnji uri in skesani svojih grehov, jih bomo gotovo želeli prejeti. Če jih zaradi kakšne, od „nas neodvisne okoliščine, ne bi mogli prejeti, se nam ne bo treba bati: Bog tudi brez zakramentov lahko naredi isto kot z njimi- Tretja milost: „Božje Srce bo v tisti uri naše varno zavetje". Bo nad vse močna trdnjava proti vsem napadom pekla, ki bo poskušal vse, da bi „nas pogubil. In če bo on z nami, knj bo mogel ves pekel proti nam? Pogoji za to, da bomo deležni te obljube, pa so naslednji. Najprej je treba pristopiti k vrednemu obhajilu na devet zaporednih prvih petkov, ne na kak drug dan. Obhajilo je nadalje treba prejeti z namenom počastiti presveto Srce Jezusovo in prejeti od njega milost večnega zveličanja. Ni pa treba, da imamo ta namen pred vsakim obhajilom. Dosti je, da naredimo ta namen enkrat za vselej, torej ko se odločimo za to pobožnost, čeprav je seveda lepo, če ga vedno znova obudimo. Kakšno tolažbo in veselje bomo čutili v zadnjih urah življenja, če smo vsaj enkrat v svojem življenju — bolje je seveda večkrat — opravili pobožnost devetih prvih petkov! Knj lepšega morejo starši storiti za svoje otroke, če jih od mladosti navajajo k tej pobožnosti! • narodom, kar Cerkev tudi dela od vsega začetka. Četrti znak prave Cerkve je pa, da je apostolska. In kzy se zahteva od nje, da je res takšna? Zahteva se, da je njen začetek prav pri apostolih. Da tudi uči isti nauk kot apostoli in da jo vedno vodijo pastirji, ki so prejeli svoje poslantvo neposredno ali pa posredno od apostolov. Za pravo Kristusovo Cerkev je zatorej potrebno, da je apostolska. Samo tako je namreč zagotovljeno, da se v njej in po njej uči Kristusov nauk, ki so ga prvi učili apostoli. Kristus je namreč samo apostolom dal oblast in naročilo, da oznai\jnj° njegov nauk vsem stvarem. Kdor torej ni poslan po apostolih, nima oblasti, da bi oznanjal njegov nauk. Če naj ima Cerkev zakonite pastirje in oznanjevalce evangelija, so morali prejeti to naročilo od Kristusa po apostolih in ga morejo izvrševati samo pod vrhovno oblastjo Petrovega naslednika, vsakokratnega papeža. Zaključek: samo katoliška Cerkev ima imenovane štiri znake. Je ena, ker vsi njeni verniki izpovedujejo isti nauk, prejemajo iste zakramente, so pokorni zakonitim pastirjem pod vrhovno oblastjo papeža. Je sveta, ker ima za ustanovitelja Kristusa, ki je vir vse svetosti in nam nudi vsa sredstva posvečenja in ker je končno samo ona dala svetu brez števila svetnikov, katerih svetost je bila izpričana s čudeži. Je katoliška, ker je bila ustanovljena za vse čase in kraje. Samo ona ima zato tudi privilegij, da je poznana in da ima vernike v vseh delih sveta. In končno samo katoliška Cerkev je apostolska, ker sega nazaj do apostolov in je vodena po zakonitih naslednikih apostolov. Upam, da Vam je vsaj v bistvu jasno, zakaj je edina katoliška Cerkev izmed vseh drugih krščanskih cerkva in skupin prava in edina Kristusova Cerkev. Tu je bilo to pokazano in upam v neki meri dokazano, da je tako. Ni pa seveda tu prostor to resnico podrobneje razlagati in utemeljevati. Za kaj takega boste morali pa seči po kakšnem večjem katekizmu, ki jih hvala Bogu ne manjka. • 2. Zanima me, če so kakšni znaki, po katerih hitro in z gotovostjo lahko ločimo pravo Kristusovo Cerkev od drugih krščanskih cerkva, kot je na primer protestantska, anglikanska in pa pravoslavna cerkev. Še bolj seveda, po katerih se loči od danes tako številnih sekt. V tirje so glavni takšni ločilni znaki. Prava Cerkev mora biti ena, sveta, katoliška in apostolska. To izpovedujemo tudi v nekaterih daljših veroizpovedih. Naj o vsakem od teh znakov povem nekaj. Prvi je, da je prava Cerkev ena. Kaj je potrebno, da se more smatrati Cerkev za eno? Najprej, da Pleni verniki izpovedujejo eno vero. Prava Cerkev je ena v svoji veri, kajti Kristus je učil samo en in isti nauk. Resnica je ena in Bog, ki je resnica, ni mogel razodeti dveh nas-Protpjočih si resnic. Prava Cerkev Pa je ena tudi v svojem bogočastju, kajti Kristus je določil za vse ljudi en način, kako častiti Boga in ustanovil je za vse ista sredstva zveličanja: eno samo daritev in iste zakramente. Kristusova Cerkev je pa £na tudi v svojem vodstvu, kajti Kristus je v svoji Cerkvi ustanovil Pastirje pod oblastjo enega samega vrhovnega pastirja, papeža. Drugi znak prave Cerkve je svetost. Prava Cerkev mora imeti za ustanovitelja Jezusa Kristusa, ki je vir in vzor vse svetosti. Mora biti sveta v svojem nauku, v svojih zakramentih, v svojih zakonih in v svojih sredstvih posvečer\ja. In da aje svetu svetnike, katerih svetost ®e javlja celo v čudežih, ki jih neka-vri od teh svetih ljudi delajo. Prava ristusova Cerekev mora biti sve-a> ker ima za svoj namen voditi Mudi k večnemu zveličanju po sve-ein življenju. Zato potrebnje sred- stev posvečevanja. Ta svetost prave Cerkve se mora vsaj včasih javljati tudi s čudeži, ki zanjo niso neknj postranskega, ampak mynega, ker ji je Kristus to obljubil. Tretji znak prave Kristusove Cerkve je, da mora biti katoliška. Kar pomeni, da je namenjena za vse ljudi in da ima v sebi tudi zahtevo in moč, s katero se širi po vsem sve-tu in se bo širila do konca sveta. Zakaj to? Zato, ker je Kristus „hotel, da se vsi ljudje zveličajo, ne morejo se pa zveličati po redni poti razen po Cerkvi. Zato je tudi potrebno, da je Cerkev odprta za vse čase in kraje, ter za vse ljudi, da morejo vsi vstopiti v to odrešilno ladjo. Kristus je dal svojim apostolom naročilo, da učijo njegov nauk vsem VPRAŠUJETE-ODGOVARJAMO 3. Tole moje vprašanje verjetno zanima ne samo mene, ampak tudi marsikoga drugega. Vprašanje pa je: Ali ni Bog preveč dober, da bi mogel kakšnega človeka obsoditi na pekel? Kaj se da odgovoriti na to? T mate prav, tisočkrat prav: Bog je predober, da bi mogel koga R. obsoditi na večno kazen. Zato pa tudi ni Bog tisti, ki obsodi koga na pekel, ampak je človek sam tisti, ki se obsodi. Dokaz tega je v tem, da je Bog vse storil za človekovo odrešenje. Več res ni mogel storiti, kot da je celo svojega lastnega Sina izročil v smrt za nas ljudi. Kljub vsem našim še tako težkim zločinom in grehom, je prav zaradi Kristusove odrešilne smrti vedno pripravljen, da grešniku odpusti, če se le ta iskreno skesa in obljubi pobolj-šanje. Kar človeka obsodi, je zatorej pjegovo lastno zakrknjeno srce, ki se ne meni za božje zapovedi in jih mimo in brezskrbno prekršile, pogosto iz slabosti, včasih iz hudobije ali pa morda z mislijo, češ Bog je preveč dober, da bi me mogel obsoditi na pekel. In se ne meni tudi za vabila, n^j se vrne k Njemu s Pričevanja REKLA SEM „DA" NJEGOVEMU ŽIVLJENJU v r M e od nekdaj sem sanjala o čudovitem dnevu, ko bom postala mati: M nisem si mogla predstavljati življer\ja brez otroka. In vendar je moj M—A prvi sin prišel na svet na nepričakovan, neverjeten in odbijajoč način. Spočet je bil nekega jesenskega večera zaradi nasilja moškega, ki mu ni bilo mar za dostojanstvo ženske. Imela sem 19 let in o življenju nisem vedela še nič. Dva meseca pozneje mi je postalo jasno: v meni se razvija otrok. Kaj storiti? Splaviti? Takrat sem razumela, ksy pomeni obup, ki ti vzame vsako zmožnost razmišljanja, ki te hoče vreči v najbližjo reko ali te pripeljati naravnost do splava. Izkusila sem vsa ta čustva in zato ne bom nikoli dopustila, da kdo sodi ženske, ki so se odločile drugače kot jaz. Tako malo je potrebno... Hitro sem se odpovedala ideji o samomoru, ki me je zgrabila tistega večera, ko sem „zvedela“, vendar pa sem bila trdno odločena, da se bom tega nezaželenega bitja znebila s splavom. Zdelo se mi je, da je to lahko opraviti, toda v neknj dneh je moja odločitev postajala medla, mučila me je vest. Nisem več vedela, knj naj storim, zbrala sem pogum in o svojem položaju spregovorila z duhovnikom, ki sem mu popolnoma zaupala. Njegova molitev mi je pomagala, da sem po enem tednu nespečnosti, solz, molitve in razgovorov rekla „da“ življenju otroka, čeprav sem se dobro zavedala, da sem se s tem odpovedala svojemu življenju. kesanjem in pokoro. Kdor se torej pogubi, se pogubi po svoji krivdi. Bog je namreč človeka ustvaril svobodnega in ga hoče takšnega do konca. Ne vzame mu svobode tudi, ko jo človek hoče zlorabiti za greh. V trenutku smrti bo človek prejel od Boga, za kar se je svobodno in dokončno odločil: za Boga ali proti Bogu, za nebesa ali za pekel. Bog ,,nas ne more zveličati proti naši volji, ker bi prenehali biti ljudje, če bi ne imeli več svobodne volje. Če se človek zatorej dokončno odloči proti Bogu in to se zgodi ob smrti, ko je zavrnil vsa božja vabila k spre-obmenju, potem se je sam odločil za pekel. In vendar je kljub peklu Bog še vedno dober in seveda tudi pravičen. Bog vse stori, da bi vsi ljudje prišli k r\jemu v nebesa in bi tako dosegli dokončno srečo, saj „nas je zanjo ustvaril. Je pa tudi pravičen in noče nikogar pri sebi v nebesih, kdor se je sam odločil, da ne mara k pjemu. • Ta otrok ima smisel Vedela sem, da sem s tem, ko i sem sprejela tega neznanega otroka, * PRIČEVANJA žrtvovala svoj študij, družino in se podala v negotovo prihodnost. Bala sem se vsega, tudi tega, kaj bodo rekli drugi, podedovanega značaja otroka, samote in predvsem trpljenja, ki sem ga naložila svojemu zaročencu, s katerim sem se zelo dobro razumela. Križ je pogosto težko nositi, težko je sprejeti samoodpoved, toda preko križa se riše vstajenje. Počasi sem spoznala, da je vsak otrok, pa naj bo sad nesreče ali resnične ljubezni, vedno Emanuel - Bog z nami, ki nam pomaga, da bolje razumemo skrivnost Otroka-Boga, ki se je rodil pred 2000 leti, skrivnost Boga, ki se je odločil postati majhen in ranljiv. Oče za otroka Srečna sem, da sem podarila življenje in malo svojega življenja temu otroku, ki je prišel, kot bi padel z neba. Njegov prihod me je oblikoval in me soočil z mojim idealom spoštovanja življenja, nenasilja, sprejetja najmanjših ter zaupanja v življenje in v Boga. Sin me je naučil, da je ljubezen močnejša od strahu, da je vsak enkraten, da zvestoba temu, kar vernjemo, kljub težavam prinaša mir in da je vsako življenje čudovito darilo Boga. Zdnj tudi vem, da nam Bog, če dopusti trpljenje, da tudi moči, da ga nosimo, nos napolni z milostjo in nas kliče, da svoje trpljenje razumemo v luči njegovega vstajenja. Rada bi tudi pričevala, da je lahko žena z otrokom ljubljena zaradi nje same: moj zaročenec me kljub družinskim in „prijateljskin“ pritiskom ni zapustil - prav nasprotno - ponudil se je za očeta »moje-mu“ otroku, ki je tako postal nnjin otrok. Najstarejši otrok v družini Ljubezen je premagala vse. Pomočila sva se srečna in v zaupanju, m danes smo majhna družina, v kateri se nnjin starejši sin dobro Počuti. Poznava srečo in bogastvo, ki ga ne bi poznala, če ne bi P|"ed ennjstimi leti sprejela otroka, ki myu je tako močno odprl življenju. Mirjam, iz revije On živi LJUBEZEN MOČNEJŠA KOT SMRT! "V V odila sem se v katoliški družini in že od malega so me učili, I 3 kaj je primemo za »spodobno dekle". Pri petnajstih letih me I | moralne vrednote niso več zastraševale, kajti zdele so se mi .A. W utemeljene. Sramežljivost in odpoved spolnim odnosom pred poroko sta mi predstavljali samozaščito, ki odpira pot čustveni stabilnosti, uravnovešeni družini, skratka, normalnemu življenju. Začaran krog svobodne zveze V družbeni stvarnosti zunnj družinskega gnezda pa so bila ta načela pozneje neuporabna. Okrog mene je večina mladih živela v svobodnih zvezah. Razen nekaterih izjem so se dekleta spraševala predvsem: kako se na nekoga ne navezati ali pa kako ubežati samoti in vzpostaviti trajen odnos. Izbirala sem lahko med dvema rešitvama: sprejeti odrinjenost na rob ali pa vstopiti v začaran krog svobodne zveze. Ker nisem bila zmožna uskladiti čustev in moralnih vrednot, sem se prepustila okoliščinam. Treba je bilo živeti s časom. S fantom sva začela živeti skupaj. Bil je le krščen in ni razumel „kapric" moje vzgoje. Psihološko in čustveno si nisem mogla predstavljati, da bi se mu odpovedala in s tem tudi načinu življenja, ki mi ga je predlagal. Postajala sem kot druga dekleta in upala: „To je le začasno; trajalo bo le med najinim študjem, nato pa se bova poročila." Živela sem polovično katolištvo, še naprej sem hodila k maši in molila, da bi se najin položaj uredil. Kaj storiti s tem otrokom? Nnjin odnos se je poslabšal. Bil mi je nezvest in govoril: „Ne varam te, snj nisem poročen." Ali: »Nisem slabši kot drugi, sem kot vsi fantje." Zaradi svoje šibkosti sem mu odpuščala in imela te žalitve za normalne: mlad je, odrasel bo in razumel. Mislila sem, da so vsi fantje taki, nekega dne pa se ustalijo. Bila sem naivna in sem zai\j molila. Toda bila sem vedno bolj nezadovoljna, razočaranje in grenkoba sta mi razjedala srce. Nato pa je prišlo do nepredvidenega: to, kar je zdravnik diagnosticiral kot želodčno vnetje, se je izkazalo za nosečnost. To je bil nelepši dan mojega življenja, ki pa se je hitro sprevrgel v moro. Moje novo staiije je bilo priložnost, da sem svojega prijatelja spoznala v novi luči. Neknj let prej mi je zatrdil, da nasprotuje splavu, zdaj pa je priznal, da ne more prevzeti odgovornosti očetovstva in me spodbujal, nnj splavim. Moj gnus se je sprevrgel v paniko in sovraštvo. Imela sem en teden časa za odločitev: morala sem prekiniti to »podaljšano zaroko", ki me ^ PRIČEVANJA DRUŽINSKI KOTIČEK je pogreznila v blato. Zdaj nisem imela nobenega razloga več, da bi obdržala otroka, ki sem ga ljubila in sai\jala o njem že toliko let: zaradi odsotnosti očeta je bil obsojen na trpljenje, zaničevai\je v moji družini in na gmotno stisko. Poleg tega pa sem sovražila njegovega očeta in bila tako sebična, da si nisem mogla predstavljati, kako bi lahko prenovila svoje življenje z nezakonskim otrokom. Kar zadeva moja čustva, nisem imela nobenega razloga več, da bi jih upoštevala, s * mim$ £ Ji ■ k 1, "" ;V::" 3«Aci/mc___________ življenje je objavile AVGUST PRED 70 LETI (1934) številko 59 pričenja tednik izhajati samostojno, z novim k<_x imenom : Duhovno življenje. Predstavi se kot splošno kulturna slovenska izseljenska družinska revija. Njen ustanovitelj in glavni urednik je Josip Kastelic. Revija je razdeljena na več delov. Več kot polovico strani obsega splošni del, ostalo pa trije oddelki in vsak ima svojega urednika: urednik službenega vestnika Slovenske katoliške misije za Južno Ameriko je vsakokratni odgovorni izseljenski duhovnik; urednica ženskega vestnika je Marija Vodopivec iz Rosaria, urednica oddelka z naslovom Naš mladi rod pa učiteljica Krista Hafner z Jesenic v Sloveniji. Uredništvo DŽ je na ulici Avalos 250, uprava pa na ulici Rio Bamba 562, Buenos Aires. Tiska Talleres Graficos A. J. Weiss, Rio Bamba 562. Glavni urednik predvideva, da bo revija imela letno nad 1800 strani. V splošnem delu tednika objavljeno članke znani teologi in drugi znanstveniki iz Slovenije: Aleš Ušeničnik, Josip Mal, Josip Ujčič. S. Marija Avreljja opisuje življenje Ane Pavlin, matere ene prvih slovenskih družin, ki so se naselile leta 1880 v provinci Formosa. Srečko Ferfolja še naprej opisuje zgodovino in gospodarske možnosti province Chaco, Franc Kraševec-Dalibor pa nadaljuje Argentinske filme-. Pogovor z Japoncem in Argentinske podgane. Eno od poglavij službenega vestnika je Cerkvena kronika iz katere zvemo za krste, poroke in smrti med slovensko katoliško emigracijo v Buenos Airesu in okolici. V Buenos Airesu se končujejo priprave na 32. mednarodni evharistični kongres. V mestu je organiziranih 30 pripravljalnih odborov raznih narodnosti, med njimi tudi slovenski. Na zadnji seji tega odbora so sklenili nabaviti štiri zastave: slovensko, jugoslovansko, papeško in argentinsko. Bratovščina živega rožnega venca je prevzela skrb za nabirko sredstev. Odbor je tudi dobil na razpolago radio-uro skupno s Hrvati. Poleg slovenskih govorov in španskega govora o Slovencih bo zlasti prišlo do veljave slovensko petje, zato odbor vabi pevce, da se javijo dirigentu Cirilu Jakšetu. pomoč. Velikokrat smo pri Rupretovih debatirali s tem dekletom, ki je bila vsa vneta za OF in bila tudi prepričana o naprednosti slovenskih komunistov, ki niso taki kot oni v Španiji, ki so pobijali duhovnike. Naši ljuclje so dovolj civilizirani, da do takih zlorab pri nas ne bo prišlo, je razlagala. Bila je starejša od naju, politično „zgnyena“, pa nuju vseeno ni mogla prepričati, da bi bili vsi rojaki, ki so jih „ofarji“ takrat že pobijali po mestu in po deželi, res izdujalci. Nekega dne, med italijansko okupacijo, me je poklicala po telefonu, če lahko pridem k Zmagu, ker mora z nama nekaj nujno govoriti. Hitro sem odšel k prijatelju, ki je živel nedaleč od nas. Kmalu je prišla tudi ona. Povedala je, da je nekaj njenih prijateljev v veliki nevarnosti. Skrili so se pred Italijani, da jih ne bi poslali v internacijo, zdaj pa so italijanski vojaki obkolili del mesta, Kjer so ti ljuclje skriti in če jih nujdejo, jih gotovo zapro ali celo ustrelijo. Kuj takega v tistih časih ni bila redkost in s prijateljem sva ji izrazila razumevanje, pa tudi, da ji midva, ki sva bila takrat še nižjcšolca, pri tem ne moreva pomagati. Pa je imelo dekle že pripravljen načrt. Spomnila nuju je, da Italijani vsakemu, ki je že šel skozi blokado in ga niso odgnali v internacijo, pritisnejo na osebno izkaznico mujčken žig z italijanskim grbom. Če bi midva poznala koga, ki bi znal ponarediti tak žig, bi ona poskrbela, da bi prišel v prave roke in pomagal omenjenim tovarišem, da bi se rešili. Res sva ga poznala. Eden Leskovčevih fantov, bližnjih sosedov, Lado, je bil graver in tako kot midva član ilegalne Slovenske legije. Nisva bila tako naivna, da ne bi vedela, da išče M. pomoč za svoje ljudi iz OF, a če so bili v nevarnosti pred Italijani, jim je bilo treba pomagati. Lada, ki je bil starejši od nuju, sva našla doma. Razložila sva mu, kako in kuj, pokazala odtis na legitimaciji, ki jo je v ta namen M. prinesla s seboj, mu zatrdila, da gre za dobro stvar in po kratkem strokovnem ogledu je rekel, nuj se čez kako uro vrneva po žig. Delo je bilo s pomočjo kosa mehke radirke in fantove spretne roke res mojstrsko opravljeno. Rešilni žig sva izročila dekletu, ki ga je vsa vesela odnesla na drugi konec mesta. Kasneje je povedala, da so se vsi prizadeti srečno rešili. Potem je vedno bolj poredko zahujala med nas in kmalu se je stik popolnoma prekinil. Srečanje na cesti pod Kranjem je bilo prijetno presenečenje, a v meni so njene besede, da nas bodo Angleži vrnili, nekuj časa le pustile malo tesnobe. A kje so bili še Angleži. Pred nami so bile druge, bolj konkretne skrbi. Sonce je bilo že visoko, ko smo se pričeli ponovno pomikati proti severu. Zavili smo proti Tržiču. dalje prihodnjič Zadrgo nedeljo v avgustu ni bilo slovenske maše, pač pa evharistična slovesnost skupno s Hrvati v cerkvi sv. Roka, na Alsina in Defen-sa. Pel je slovenski cerkveni zbor. Nasledrge dni je bilo v cerkvi sv. Neže na Paternalu tridnevno češčei\je sv. Rešpjega Telesa. PRED 60 LETI (1944) EVHARISTIČNI KONGRES SE BLIŽA y^X d 8. do 15. oktobra bo to I I leto v Buenos Airesu evha ristični kongres. Slovenski dušni pastir Janez Hladnik pripravlja rojake na ta dogodek: „Ne gre toliko za to, da se napravi nekaj zunai\jega šundra, temveč zato, da bi se spomnili ^juc^je na veliko potrebo svoje duše, katera je lačna in potrebna božjega kruha, le da nima grla, da bi ga zahtevala tako, kakor zahteva telo jed in pijačo, katero potrebpje.( ) Kliče nas Gospod Jezus in vabi k bo^ji mizi, da tamkaj sprejmemo Jezusa resnično pričujočega kot prijatelja in da mu ljubezen z zvestobo tudi izkažemo. Nimaš časa niti za mašo v nedeljo. Noče se ti, da bi stopil k spovedi. Sveto obhajilo si že davnaj zadnjič sprejel. Samo za telo živiš, dušo pa v nemar pustiš. Nikar tako! Še je čas, da se zaveš resničnosti našega namena na zemlji. Potrudi se in spet se približpj spovednici in božji mizi. Spet uredi nedeljski dan tako, da bo tudi za molitev, za mašo, za dušo kpj prostora in kaj časa." PO ARGENTINI SEM IN TJA Na svojem potovai\ju po provinci Catamarca Janez Hladnik obišče frančiškanski samostan in tam-kgjšnim patrom razlaga svoj pogled na komunizem, Rusijo in na položaj v Jugoslaviji: „Danes se svetu ni treba bati ruske zmage, če bodo Kusi prinesli v svet boljši socialni red, ki bo kapital postavil v službo skupnosti in odpravil neupravičene razlike med otroci bogatinov in siromakov. Zato se tudi mi, katoliški Slovani, ne bojimo ruske zmage, temveč si jo želimo in od i\je nekpj boljšega pričakujemo. Nekaj druge- ga je, kar nas skrbi. V vsaki deželi je mnogo brezvestnih kričačev, katerim ni mar ne očeta ne matere, ne brata ne sestre, ne Boga ne lastne duše, ne življenja in ne krvi. Tisti brezvestni elementi bodo iskali ugodno priliko, da postanejo gospodarji položaja in tedpj, če jim bo to uspelo, bodo pod krinko komunizma klali in požigali vse tisto, kar sovražijo. In da taki ljuclje vedno sovražijo tisto, kar je na potu pji-hovi pohoti, pohlepu in častilakom-nosti; da so jim na potu pošteni ljuclje, urejeno življepje, bo^ja postava in vera ter duhovniki, to je samo po sebi umevno. Pripomnil je eden od patrov, de ne razume, kpj je to, kar se v Jugoslaviji godi, kjer sta si v nasprotju Mihajlovič in Tito. Pa je kmalu doumel, da je prav Jugoslavija bolestno bojišče, kjer so dvignili zastavo patriotizma ljuclje, ki zasledujejo svoje načrte in ne tistih, katere zahteva bodočnost domovine. Brezobzirno pobijajo sedaj duhovnike in druge veljavne može in javne delavce, kateri so jim na potu, izrabljajo sedapji položaj, ko je gospod v deželi tujec, kateremu je pač ljubše to, da se narod med seboj kolje in tako i\jemu ne dela toliko težav." Hladnik se udeleži tudi tamkajšne provincialne razstave. Na vseh slikah vidi indijanske obraze in vpraša uradnika, ki mu razkazpje razstavo, če so prebivalci province večinoma Indijanci. Uradnik mu pojasni, da že zdavnaj ne več in da umetnik, ki je opremil razstavo z pjihovimi podobami pač ni pomislil na to. Hladnik razmišlja: ..Umetnikom se rado zgodi, tako v sliki, kakor pesmi, da pozabijo na realnost življepja in se potem s celim svetom kregajo, če jih kdo opozori, da je resničnost drugačna kot pjihove fantazije. Skrivajo se za svoje umetniške privilegije, s katerimi potem skušajo opravičiti moralne pogreške svojih umetnin, na to pa še svoje lastne osebne resnične zablode." PISMO MISIJONARJA PERNIŠKA Ludvik Pernišek je leta 1923 prišel v Argentino, leta 1930 je bil posvečen v duhovnika v salezijan- skem redu in deloval kot misijonar med Indijanci v provincah Neuquen in Rio Negro. Kot dušni pastir je obiskoval tudi Slovence, ki so živeli v tistih krajih. Iz mesta Junin de los Andes je pisal Janezu Hladniku med drugim tole: „Od meseca kimovca dalje, ko sem začel moje misijonsko potovapje, pa do konca malega travna sem v resnici mnogo prepotoval in neštetokrat sem bil truden, da so me bolele vse kosti. Imel sem dni polne dela. En tak dan je prišlo 74 krstov in 3 poroke. Velikokrat mi je prišlo 40 ali 50 krstov dnevno. Pa ne samo to izmuči človeka, ampak tudi potovapje, ki nekateri dan je dolgo, po slabih potih, po strminah in nad prepadi. Človek mora prav oprezno gledati na vse strani, da se ne zvrne avto; ali če grem na kopju, da me ne vrže v kakšen prepad ali brodeč reke me ne pusti v vodi. V zadrg ih sedmih mesecih sem imel 942 krstov in 12 porok in sem prepotoval 4377 km z avtom, 230 km na kopju in 40 km po jezeru. Sedaj sem pa doma in v teh zimskih dneh vpispjem vse krste in poroke ter bom potem vse vpisal v kazalo. Torej je veliko dela in tudi mrzlo je sedpj tukaj." PRED 50 LETI (1954) ^7: Duhovne vaje za izobra- / žence je vodil dr. Filip Ža-I kelj. Udeležilo se jih je 26 mož in fantov. 8: SFZ je proslavila srebrni jubilej škofa dr. Gregorija Rožmana na slovenski Pristavi s pesmijo in deklamacijami. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Marjan Marolt. 8: Dekleta, organizirana v SDO so imela svoj sestanek „na običajnem kraju". Predaval je dr. Ivan Ahčin. 14: Ob drugi obletnici I. slo- venskega katoliškega shoda v Argentini je Slovenski katoliški organizacijski svet (SKOS) sklical na posvet zastopnike 39 organizmov, ki jih ima slovenska katoliška skupnost v Argentini. Vodil je zbo-rovapje predsednik SKOSa Lovro Jan. Dalj časa so razpravljali o pro- blemu Slovenske hiše, ki je trenutno najvažnejša skupna zadeva. 14: Mladinski dom je priredil Marijanski dan. Po maši je bila v klubskih prostorih akademija v čast Mariji in posvetitev Mladinskega doma brezmadežnemu Srcu Marijinemu. 15: Vsakoletno romaivje Družabne pravde je bilo v faro Marije vedne pomoči, ki jo upravna župnik France Glavač. Ta je daroval romarsko mašo, katere se je udeležilo nad sto slovenskih rojakov. Med mašo je pel zbor Soča iz San Femanda, sestavljen v večini iz primorskih rojakov. Zatem je bil romarski shod. Govoril je Rudolf Smersu o cerkveni avtoriteti v socialnih vprašanjih, Mavrič Jože st. pa o temi Marija in delo. Slovesnost se je končala s posvetitvijo Družabne pravde brezmadežnemu Srcu Marijinemu. 22: Posvetitev Slovencev v Velikem Buenos Airesu brezmadežnemu Srcu Marijinemu je bila na romanju v Lourdes. Tokrat je bilo to romanje prvič v mesecu avgustu. Udeležencev so našteli 1800. Revyi Duhovno življenje in Oznanilo sta slovenskim rojakom že dalj časa razlagali pomen posvetitve in pridobivali njih srca za to bogoljubno dejanje. 22: Slovenski dušni pastir Boris Koman je v Miramaru blagoslovil podobo brezjanske Marije Pomagaj, ki je z odobrerjem pristojnih cerkvenih oblasti dobila svoj prostor v tamkajšnji župni cerkvi sv. Andreja. Miramarskim rojakom so se pridružili tudi iz okrajev Mar del Plata, Chapadmalal in Mar del Sur. Pred Marijino podobo so se tudi posvetili njenemu brezmadežnemu Srcu. 25: Že tretje leto zapovrstjo je bil študijski dan slovenskih duhovnikov. Udeležilo se ga je 42 duhovnikov v Časa de Ejercicios Hermanos del Divino Salvador. Dr. Filip Žakelj je podal meditacijo o Mariji, prečisti Devici. Referata sta bila dva. Dr. Ignacij Lenček je govoril o problemu Naši izobraženci, Jože Jurak pa o temi: Naš mladinski problem. Korefe- rat k prvemu je imel jezuit Ivan Caserman, k drugemu pa salezijanec Janko Mernik. Udeleženci so vneto posegali v debato in nato sprejeli primerne sklepe. Hvaležno so se spomnili 25-letnice škofovskega jubileja dr. Gregorija Rožmana, kateremu so z zborovanja poslali pozdravno pismo. Ob koncu so se slovenski duhovniki posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. 29: Slovenski oder v Argentini (SOVA) je uprizoril v Ciudadeli dramo Jože Vombergarja: Vrnitev. MOJA PARCELA SLAVKO SREBRNIČ (ps. Štefan Tonkli) Dvajsetkrat deset, to je zdaj moj svet, moj dom in domovina. Tu bo kmalu stala hiša bela, mala — okras: neba sinjina. Vendar poženo in se razcveto tudi nageljnov vršiči. Oranža in limon duši dasta ton: nade živi priči. V sobi vrsta knjig, ure vztrajni tik, Svetogorska Mati. Moj naslov: Pasaje Slovenov na predmestni trati. Za prijateljski poset nudim to, kar novi svet: južne sadeže, kruh, mate. Dvajsetkrat deset, ti si zdaj moj svet, že se vživljam vate. NOVICE IZ KATOLIŠKEGA VjU SVETA IM Nismo fundamentalisti, če se oklepamo Kristusa V zadnjem času se je po svetu okrepila krivična kritika, da namreč prepričanje kristjanov, po katerem je le krščanska vera skladna z resnico, nujno vodi v nasilje in nestrpnost. Na nedeljo Kristusa kralja 2003 je regensburški škof Muller odločno zavrnil tovrstna podtikanja. ..Božjih ciljev ne moremo podpirati z nasiljem in kršenjem človekovih pravic", je jasno povedal in poudaril: „Če se kristjani na tej podlagi (fundamentu) oklepamo Boga, to ni nikakršen fundamentalizem, ki zaničuje ljudi, ampak je naše oklepanje krščanskega Boga in njegove univerzalne ljubezni osnova za odprtost tudi do ljudi drugih veroizpovedi. , .Jezus nastopa kot kralj resnice, ki nam pa ni zaupana zato, da bi se je polastili in jo vsiljevali drugim." Ta resnica ni nič drugega kakor Božja obljuba odrešenja vsem ljudem. V nasprotju z vojaškim in duhovnim imperializmom pričuje Kristus za resnico s svojo ponižnostjo, s svojo smrtjo na križu in s svojo nemočjo. Poleg tega pa krščanstvo predpostavlja, da se ljudje svobodno odločajo za Kristusa. ..Kristjani nočemo ljudi pregovoriti z propagando ali jih obvladati z nasiljem, ampak jih želimo s svojim pričevanjem povabiti, da razmislijo o Jezusu, o tem, ki je oznanjal Božje kraljestvo." (Kath.net, 24.11.2003)-Glasnik Samo Bog omogoča človeku pravo moralnost Tako je poudaril sv. oče članom Svetopisemske komisije v Rimu. Na zasedanju te komisije pa je kardinal Razinger pripomnil, da je morala, ki je ločena od krščanskega razodetja, nepopolna. To je tako imenovana 'lai-cistična morala’. Ratzinger je pojasnil: ,,Človeški razum je sposoben spoznati veljavne moralne norme ter jih formulirati. A je preslaboten, omejen in nesposoben, da bi prepozal njihov pravi vir, njihov pravi pomen, kajti to je razum grešnega človeka." (Kath.net, 21.4.2004)-Glasnik iz naše kronike METKA MIZERIT 44. OBLETNICA SLOVENSKEGA DOMA V SAN MARTINU se je vršila v nedeljo, 23. maja, pod geslom: „Spet druži nas venča-ni m^j.“ Slavje se je začelo s sv. mašo, ki jo je daroval delegat dr. Jure Rode. Pri pridigi se je, med drugim, zahvalil vsem, ki delajo v domu. Pri sv. maši je pel Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Vsi navzoči so bili povabljeni na skupen zajtrk. Kulturni program je vodil cont. Jože Rupnik. Navzoči so zapeli argentinsko in slovensko himno. Sledil je pozdrav predsednika doma inž. Toneta Kastelica. Pozdravil je tudi predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj. Slavnostni govor je imel inž. Tone Podržaj. Vera Breznikar Podržaj je pripravila kulturni program, ki je bil posvečen Bošyi Materi Mariji Pomagaj. Pevski zbor, pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic, je zapel sledeče pesmi: Spet kliče nas venčani maj, Krasni majnik že razliva, O svetli, sončni sy, Dpjte srebrni don, Dan že zapira oči, Marija z Brezij. Otroci šole škofa Rožmana so recitirali Šmamični oltar in Prelepe cvetke trgamo ter zapeli pesem Varuh. Mladi so ob spremljavi kitar, zapeli pesem Marija, ti Mati Bo^ja. Monika Filipič in njena hčerkica pa sta poklonili Mariji pesem Vzor naših mater. Lucijana Dimnik in Martin Jerman sta recitirala pesem dr. Tineta Debeljaka Lnjanski romar. Vsi navzoči so prejeli podobo Marije Pomagnj. Molitev Janeza Pavla II. Prošnja za Evropo je prebral dr. Viktor Leber. Sceno si je zamislil Toni Pavlič, za zvok je bil odgovoren Janez Filipič. Sodelovala je tudi Magda Zupanc Petkovšek. Gospe ZSMŽ pod vodstvom predsednice Marjete Smersu Bol-težar so pripravile okusno kosilo, ki so ga postregli gostom. V soboto, 22. maja, je bil v SLOMŠKOVEM DOMU „SUPER PLES V JESENI". Slovenski instrumentalni ansambel je ob tej priložnosti praznoval 30. obletnico svojega delovanja. Sestavljajo ga: Maruška Batagelj Klemenčič, Martin Dobovšek, Janez Žnidar, Franci Žnidar, Rok Fink, Jože Rožanec in Frido Klemenčič. Večer so pripravili skupaj z odborom Slomškovega doma in odsekoma SDO — SFZ. S svojim nastopom so razveselili poslušalce in plesalce. V soboto, 5. junija, je MEŠANI PEVSKI ZBOR SAN JUSTO priredil koncert vaških in mestnih pesmi pod geslom: V srcu sladke melodije. Zbor uspešno vodi prof. Andrej-ka Selan Vombergar. V prvem delu programa so zapeli sledeče pesmi: Planinska — Anton Foester; Slovenska dežela — Bergamin Ipavec; Na tujih tleh — Anton Funtek; Štirje fantje špilajo — prir. Stanko Jericljo; Dečle, to mi povej — prir. Vasilij Mirk; Dajte, dajte — Aldo Kumar; Ženka mi v gosti gre — prir. Z. Prelovec; Yesterday — John Lenon / Paul Mc. Cartney (solist: Aleks Cestnik); El ultimo cafe — prir. Emilio Dublanc. Po kratkem odmoru je sledil drugi del: Slepec — prir. Andrej Hubad; Por un viejo muerto — Damian Sanchez; Vipavska — prir. Emil Adamič; Zdravica — prir. Pavčič Jos; Pongale por las hileras — prir. Jose Vallesi (solista: Gregor Modic — Andrej Grilj); Barčica — prir. Ubald Vrabec; Buenos dias su sehoria — prir. Enrique Iturriaga; Marko skače — prir. Samo Vremšek. Občinstvo je pevovodkipjo in pevce, ki so jim pripravili tako lep večer, nagradilo z navdušenim ploskanjem. Lep scenski prostor je naredil Tone Oblak. Povezavo je napisal in podal Marcelo Brala. Za luči in zvok je poskrbel Marko Štrabelj. V četrtek, 10. junija, je imela fr IZ NAŠE KRONIKE svoj redni sestanek ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA. Vo dila ga je predsenica gospa Pavlina Dobovšek. Bil je posvečen pobitim domobrancem in drugim žrtvam revolucije. Goreča sveča, črn prt, Črne bukve ter prt iz Kočevskega roga so nas v duhu prestavili v tisti strašni junij 1945. Poslušale smo pričevanja, ki jih je napisal takrat mladoletni domobranec Janez Kokalj. Asistent Zveze dr. Jure Rode je zmolil spominske pogrebne molitve. Žalno uro smo zaključile s pesmijo: Oče, mati, bratje in sestre. Pred potovanjem v Slovenijo so letošpji petošolci RAST XXXIII priredili POSLOVILNI VEČER pod vodstvom voditeljice prof. Mirjam Oblak. V soboto, 12. junija, so najprej imeli sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Daroval jo je delegat dr. Jure Rode, ki je med pridigo dijakom povedal nekaj lepih nasvetov za njihovo potovanje. Petje pri maši so vodili petošolci. V dvorani škofa Rožmana so petošolci predstavili bogat program, ki so ga pripravili za nastope v Sloveniji. Najprej so zaplesali venček gorenjskih plesov in recitirali nekaj poezij. Recitacije je pripravil prof žive besede Lojze Rezelj, ki bo dijake tudi spremljal na potovanju. Nato so zaplesali plese raznih področij Šime Argentine in sicer: escondido, camavalito, malam-bo, chamame in zambo. Oblečeni v značilne noše določenih pokrajin so ustvarjali pestre in barvite prizore. Recitator je podal odlomek iz pesnitve Martin Fierro (prevod dr. Tineta Debeljaka). Ob koncu so se dijaki in starši zahvalili profesorjem folklornih plesov. Pozdravila je tudi ravnateljica tečaja prof. Ncda Vesel Dolenc; zahvalila se je Zedinjeni Sloveniji, ki vsako leto prosi za projekt potovanja in društvu Slovenija v svetu, ki potovanje organizira. Petošolcem je želela srečno pot in vesel povratek. RAST XXXIII je odpotovala v Slovenijo v torek, 29. junija. PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA je bila kakor vsako leto, v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejlji v nedeljo, 13. junija. V prostornem parku so bili pripravljeni okrašeni oltarji. Lep sončen dan nas je obsijal, ko smo se v procesiji pomikali od oltarja do oltarja, ki so jih pripravili: prvega rojaki iz Našega doma v San Justo, dmgega rojaki s Pristave, tretjega iz San Martina in Carapachaya, četrtega pa iz Ramos Mejije. Evangelije so peli: g. Toni Bidovec, pater dr. Alojzij Kukoviča, delegat dr. Jure Rode in g. Franci Cukjati. Po procesiji je bila sv. maša, ki jo je daroval delegat dr. Jure Rode za žive in rajne slovenske duhovnike. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje pod vodstvom priložnostne pevske skupine. Med sv. mašo je spovedovalo več slovenskih duhovnikov. Slavja se je udeležilo lepo število rojakov, saj smo s procesijo počastili Jezusa v Najsvetejšem Zakramentu. Isti dan, 13. junija, so bile VOLITVE POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT. V Buenos Airesu smo volili na veleposlaništvu Republike Slovenije. Po naših krajevnih domovih pa so predstavniki overov-Ijali volilnice tistim rojakom, ki so se odločili za volitve po pošti. DOMOBRANSKE PROSLAVE PO OKRAJIH. V Slovenskem domu v San Martinu so imeli domobransko proslavo v nedeljo, 13. junija. Sv. mašo za vse žrtve vojne in revolucije je daroval delegat dr. Jure Rode. Sledila je proslava v domu, kjer so predstavili prikaz: „Begunci in r\ji-hova pričevanja. “ V nedeljo, 20. junija, je bila domobranska proslava v Slovenskem domu v Carapachagu. Po sv. maši, katero je daroval delegat dr. Jure Rode, so se rojaki pietetno spomnili naših padlih domobrancev in vseh žrtev vojne in revolucije. Tudi v Slovenski vasi so pripravili domobransko proslavo v nedeljo, 20 junija, po sv. maši. Vršila se je v Hladnikovem domu ob navzočnosti številnih rojakov. V nedeljo, 27. junija, je bila domobranska proslava v Našem domu v San Justu. Po sv. maši, katero je daroval g. Toni Bidovec, so se rojaki zbrali v domu pred spomenikom Franceta Balantiča in predenj položili šopek rož. Sledila je akademija v dvorani. Slavnostni govornik je bil Jože Tomaževič. Pri proslavi so sodelovali otroci Balantičeve šole, recitatorji in Mešani pevski zbor San Justo. Isto nedeljo je bila spominska proslava tudi na Pristavi. Sv. mašo je daroval pater dr. Alojzij Kukoviča. Slavnostni govornik je bil prof. Tine Vivod. Z lepo udeležbo so se rojaki spomnili padlih domobrancev. Tudi v Slomškovem domu smo imeli domobransko proslavo v nedeljo, 27. junija. Sv. mašo je daroval g. Franci Cukjati. Uvod v proslavo je podala prof. Neda Vesel Dolenc. Recitatorji Mateja Hribar Šmalc, Nežka Štefe, Tomaž Vomber-gar in Sandi Žužek so z izbranim besedilom pesnikov počastili padle žrtve. S svečkami v rokah smo se pomaknili na dvorišče, kjer je pred spominsko ploščo g. Cukjati opravil molitve za rtyne, nato pa smo zapeli pesem Oče, mati, bratje in sestre. V okviru SKA je dr. Katica Cukjati predstavila pesniško zbirko ERIKE POGLAJEN: DEVET POMLADI — NUEVE PRIMAVERAS. Pesnica, slovenskega rodu, piše v kastiljščini; pesmi je prevedel v slovenščino Branko Rebozov. Predstavitev se je vršila v soboto, 19. junija, v mali dvorani Slovenske hiše. V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU so v nedeljo, 27. junija, imeli PREDAVANJE z naslovom: Origen del idioma eslove-no, su pureza y perfeccion y su relacion con otras antiguas lenguas. Predaval je Jose Pablo Biznj, potomec Slovencev prvega vselitvencga vala. PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI V SLOVENSKI HIŠI. Naša krovna organizacija Zedinjena Slovenija nam vsako leto pripravi slavje slovenskega praznika državnosti. V soboto, 26. junija, smo praznovali tudi vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Slovesnost, se je pričela z zahvalno sv. mašo, ki jo je daro- val delegat dr. Jure Rode za slovensko domovino. Pel je moški pevski zbor pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaser. Pred spomenikom naših padlih sta predsednik ZS g. Lojze Reženj, podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, v spremstvu veleposlanika mag. Bojana Grobov-ška, položila razkošen slovenski šopek. Program smo nadaljevali v slavnostno okrašeni Dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. Pred vstopom so gospe ZSMŽ pripele vsem gostom slovenske zastavice. Najprej je pozdravil predsednik ZS g. Lojze Rezelj, nato pa je govoril veleposlanik RS mag. Bojan Grobovšek. Nastopil je moški pevski zbor pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaser in nam zapel šest narodnih pesmi ter dal večeru slovenski sijaj. Slavnostni govor je imel prof. Martin Sušnik. Mladi govornik je razvil svoje misli ob naslovu: V jedru je človek. Napovedovalec Tone Mizerit je prebral pozdrave predsednika SDS Janeza Janše in predsednika NSi dr. Andreja Bajuka. Letos je ZS podelila odličja arh. Marijanu Eiletzu, g. Din-ku Bertonclju in g. Ivanu Žnidarju. Sledila je prijateljska večerja, ki jo je letos pripravila Slovenska Pristava. Lepo sceno si je zamislil in pripravil Andrej Golob s sodelavci. Za luči in zvok je poskrbel Damijan Ahlin s sodelavci. V dvorani so razstavljali sledeči umetniki: Ivan Bukovec, Andrejka Dolinar Hrovat, Ljudmila Drobnič Rebozov, Cecilija Grbec, Marjan Grum, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Jože Lenarčič, Andrej Ma-kek, Tilka Močnik, Adriana Omahna, Delija Savnik Truden, Karla Skvarča, Veronika Sparhakel, Ciril Vider, Lučka Voršič Bidone, Vladimir Voršič, Branko Zavrtanik in Irena Žužek. Koordinacija razstave Andrejka Dolinar Hrovat. GLEDALIŠKA SKUPINA SLOMŠKOVEGA DOMA je v sobo- to, 3. juljja, postavila na oder igro ŽENITEV, ki jo je napisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Ob veseli burki smo se gledalci sproščeno nasmejali in za dve uri pozabili na vse skrbi in težave. Igralci so odlično predstavili svoje vloge; iskrene čestitke. Nastopili so: Podkoljosin — Štefan Godec; Kočkarjov — Marcelo Brala; Agalja Tihonovna — Marta Selan Brala; Jžjčnica — Aleksander Kastelic, Že-vakin — Claudio Selan; Anučkin -Sandi Žužek; Fjokla Ivanovna — Monika Štefe; Arina Pentelejmonov-na — Lučka Kinkel; Starikov — Edi Cestnik; Stepan — Andrej Koželnik. Režirala je Aleksandra Omahna; asistentka — Erika Ribnikar. Šepetal ki Irena Žužek in Mojca Vombergar. Odrska oprema Andrea Quadri Brala. Še več tehnikov je sodelovalo pri igri, ki so jo uspešno ponovili 10. junija. Obakrat sta v prostorih doma razstavljali umetnici — slikarki Andrea Quadri Brala in Irena Žužek. • BILL GATES IN NJEGOV POGLED ^ I a vprašanje kakšno bo življenje v l\l enaindvajsetem stoletju in če ne bo I NI morda nova tehnologija, ki jo predstavljajo svetovne računalniške in informacijske mreže povzročila izgubo notranjih povezav v tradicionalnih skupnostnih, je Bill Gates, lastnik Microsofta, enega največjih gospodarskih imperijev, odgovoril: „To je dvorezno vprašanje. Recimo, da sem Izraelec in živim tukaj v ZDA. Hočem Poslušati radio svoje dežele. Vstopim v Internet in že sem tam. Kjerkoli živite, imate lahko stik s komerkoli in s katerokoli kulturno skupnostjo, ki ji pripadate. Fizično (krajevno) povezane skupnosti so bile res bistvenega pomena, ko so bili vsi ljudje 1 primorani skupaj obdelovati zemljo in ni bilo ne knjig, ne telefona. Komaj pa smo pričeli Manjšati svet, smo sprostili vezi, ki nas - vežejo na svet in na ljudi, ki živijo v naši - neposredni bližini(Po: ,,Bill Gates versus a el hijo de Kennedy“, Revista La Nacion, 17.3.1997) n j- Ta vizija za Slovence, ki živimo v svetu, ni nova. z- „Kako naj bi zaživeli Slovenijo brez mej?“ To vprašanje y ie zastavil urednik revije Duhovno življenje nekako sep-ia tembra 1990. Odgovor je bil: „Odtrgani od svoje zemlje in ,y brez živega stika z viri svoje kulture, so bili izseljenci v preteklosti resnično odtrgani od narodnega občestva. V sodobnem svetu pa, ki so ga prometne in informativne zveze skrčile..., to ni več neizbežno... Sicer pa povdarjamo v zdomstvu to očividno dejstvo že desetletja." Tako na primer knjižica Svobodni pogledi, četrti snopič, povzema leta 1983 predavanja in misli iz leta 1967, kjer lahko zasledimo (trideset let pred Gatesom) že podobno misel: ,,V času, ko je bil narod... vezan na zemljo, ki je bila... njegovo edino pomembno imetje..., je bil pojem naroda prostorninsko vezan. Kaj pa danes, ko zemlja ne predstavlja več glavnega narodnega premoženja..., ko se z naglico prometnih zvez - svet krči? Narodna pripadnost... je v naši dobi vedno manj neizogibna posledica zunanjih okoliščin, vedno bolj pa čutenja in volje posameznikov za sodelovanje z naravno danostjo." Zdaj, ko je Slovenija prestopila prag v Evropsko zvezo, so pričele odpadati politične pregrade okrog osrednjih slovenskih dežel. Misel o enotnem slovenskem kulturnem prostoru ni več megleno upanje, marveč konkretna možnost, ki pa se ne izčrpa v okviru narodnega ozemlja. Vprašanje je, če bomo Slovenci pravočasno izrabili v skupno dobro povezave, ki jih ponuja nova doba. MK POVEJ MI, ČEMU SE SMEJEŠ, PA TI POVEM, KAJ SI! NOVINARSKA — Napovedovalec na televiziji potem, ko so mu porinili listek: „Pravkar prihaja še ena novica: 'Med svojimi zobmi imate košček špinače ali nekaj podobnega.'" NAjSTAREJŠI POKLIC - Kirurg, inženir in politik so se prepirali, kdo od njih opravlja najstarejši poklic. Kirurg: „V svetem pismu je zapisano, da je Bog naredil Evo iz Adamovega rebra. To je pa delo kirurga." Inženir: „Pred tem stoji v svetem pismu, da je bila zemlja ustvarjena iz kaosa. To je pa delo inženirja." Politik: „A kdo je naredil kaos?" CHAPLIN — Filmski igralec Charlie Chaplin je bil že v otroških letih zelo duhovit. V šolo ni rad hodil in se je tudi precej slabo učil. Ko ga lepega dne vpraša oče, ali je napravil vse domače naloge, odgovori mali Charlie: „Ravno zdaj delam zadnjo." „Hm", pravi oče nejeverno, „pokaži mi prvi dve!" Chaplin se za trenutek zmede, vendar se hitro znajde in odgovori: „ Veš, očka, prvi dve bom napravil, ko končam zadnjo." KOCH — Znamenitega nemškega zdravnika in bakteriologa Roberta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga je: „Kajne, vi ste živinozdravnik?" „Da", je živahno dejal Koch. „Kaj vam pa manjka?" NEPOSREČENA REKLAMA - Londonski klobučar je v izložbi razstavil j klobuk in ga opremil s temle reklam-| nim napisom: „Naši klobuki so najboljši na svetu. Nosi jih celo Charlie Chaplin, kralj filma." Ponoči je dal konkurent nalepiti na j izložbo papirnat trak, na katerem je pisalo: „Prav zato se mu ves svet smeje." e KJE JE KAJ Z naše zemlje in s tega sveta — v novo nebo in novo zemljo — Jure Rode.................... 193 Med vsemi ženami — Vladimir Kos................. 194 Kajetan — Silvester Čuk...... 194 Devica Marija Kraljica — Silvester Čuk................ 195 Nameni Apostolata molitve za avgust.................... 196 Čemu še v spovednico? — Berta Golob.................. 197 Meje dobrega in zla — Giulietto Chiesa............. 198 Zadnje napovedi konca sveta........................ 199 Ne znam moliti...............200 Pornografska revija — Michel Ouoist — prevedla Metka Mizerit................201 Vprašujete — odgovarjamo — Lojze Kukoviča...............202 Rekla sem ’da’ njegovemu življenju....................204 Ljubezen močnejša kot smrt!........................205 Zdravila — blagoslov ali prekletstvo? — Janko Bohak . 206 Biseromašnik dr. Mirko Gogala.............207 Biseromašnik Jakob Fideršek 208 Sem realist, poln upanja — Intervju z Zorkom Simčičem — Jože Horvat..................208 Brezposelni — Franc Dalibor.. 212 Leto brez sonca — Marko Kremžar................215 Duhovno življenje je objavilo 218 Moja parcela - Slavko Srebrnič..............220 Iz naše kronike - Metka Mizerit................221 Bill Gates in njegov pogled — MK...........................223 uvoženo m • Ali so tisti, ki so proti Natu, za renesanso Varšavskega pakta? ■ Kako je ohranil glavo v revoluciji? Ni odprl ust. ■ Kako bo v kapitalizmu še ne vem, v socializmu so imeli faloti prednost. ■ Pomnim čase, ko je država določala, kdaj bo kdo in kako umrl. * Na zahodu nič novega, na vzhodu vse po starem. ■ Domovino najlaže ljubijo tisti, ki so v tujini. ■ Judje so od Boga izbrano ljudstvo — Slovenci smo izpadli že v kvalifikacijah. ■ Lastnina je tatvina — torej je bila nacionalizacija kraja pokradenega. ■ Najlažje se da spremiiyati preteklost. ■ Globoka resnica zlepa ne splava na površje. ■ Neuvrščeni so sanjali o tem, da bodo nekega dne postali prvouvrščeni. ■ Ze zdaj se bojim postpostsocializma. DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA Izdaja Ra Slovensko dušno pastirstvo. Direktor: mons. dr. Jure Rode - Urednik: arh. Jure Vumbergar - Tehnični urednik: Stane Snoj - Članica uredniškega odbora: Metka Mizerit • Ramdn L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Tel.: +54-11-4636-0841 -Fax: +54-11-4636-2421 - Registru de la Propiedad Intelectual N* 90.877- Oblikovanje in tisk: Talleres Graficos VILKO S.R.L. - EE. UU. 425 - C1I01AAI Buenos Aires, Argentina - Tel.: +54-11-4362-7215 - F.-mail: vilko@ciudad.com.ar POVERJENIKI ARUKNTINA: Duš nopast irska pisarna, Ramdn L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair A ve., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Rado Krevs, 75 Trowell Ave. Toronto M6M - 1L5 Cana-da. ITALIJA: TRST: Marijina družba, Via Risorla 3, Tricstc, Ilalla. GORICA, Riva Diazzula 18,34170 (lorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljaj (e Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA Naročnina v Argentini za leto 2004: $ 55.- in izdatki za pošto; drugod U$S 55.- Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jorge Rode, Ramdn L. Falcon 4158 - C1407(JSR Buenos Aires, Argentina. mMSmm PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA v Don Boscovem zavodu. (Nadaljevanje panoramične slike iz Z strani platnic) ■ Foto: Marko Vombergar ,r - V ■ ■ . : NOGOMETNA EKIPA ZS se pripravlja na tekmovanje izseljencev v Sloveniji od. 24. julija do 9. avgusta 2004. Foto: Marko Vombergar ‘ I ** *. »UtilčF. ' !• M 1 r f+M-uao***-.** m 4*M***-t'4 lun« -^innui^inimm Pred potovanjem v Slovenijo so letošnji petošolci RAST XXXIII priredili POSLOVILNI VEČER. V dvorani škofa Rožmana so predstavili bogat program, ki so ga pripravili za nastope v Sloveniji. Najprej so zaplesali venček gorenjskih plesov in nato plese raznih področij širne Argentine in sicer: escondido, carnavalito, malambo, chamame in zambo. Oblečeni v značilne noše določenih pokrajin i ‘ ■ kb m ‘m m t v H H