Volilno gibanje. Naši kandidatje. Pregled prvotnih volitev nam kaže, da bodo na Spod. Štaiarskern gotovo izvoljeni Robič, dr. Ploj, Berks in Aičkar. Mlakar pa pride bržkone v ožjo volitev, zato je treba vsakemu slovenskemu volilcu na volišče. V mestih m trgih bo dubil dr. Pipuš lepo manjšino, izvolitev dr. Dečka pa je osigurjena, ako vsak Slovenec gotovo stori svojo dolžnost. V ptujski in mariborski kmetski skupini je treba našim vkljub izvrSenim prvotnim volitvam največje pozornosti. Kajti od nasprotne strani se agitira z vsemi silami in z vsemi sredstvi. Nemčurska stranka dela z največjo nesramnostjo proti našim kandidatom. Naše volilne može bega z lažmi, z obrekovanjem, z žuganjem, sploh z vsemi sredstvi, ki jih je zraožno le podlo nemčurstvo! Volilni možje, ne dajte se zbegati, rodoljubi, utrjujte omahljivce! V spodnjeStajarski peti kuriji je po naših informacijah izvolitev Zičkarjeva brez vsakega dvoma. Da pa ne pride v ožjo volitev, treba je, da ostanejo Žičkarjevi volilni možje trdni kakor skala. Pridobite za vsak slučaj tudi omahljivce za Žičkaria. Da bi imel Hribar dvetretjinsko večino, ta je bosa, to je le agitacijska raca. Hribar je dobil manj mož na svojo stran, kakor je bilo pričakovati. Kmetski volilci ga ne marajo, ker Hribar ne pozna njihovih teženj. Delavci pa, na katere se je Hribar skraja najbolj skliceval, pustili so ga popolnoma na cedilu. Resnica pa je, ako bo držal povsod kompromis med nemčurji in sociji, da za Žičkarjem ne bo Hribar največ glasov dobil, ampak socialdemokrat. Tudi iz tega ozira je torej potegovanje za Hribarja popolnoma brezvspešno! Volilni možje, glasujte torej dne 3. januvarja kot en mož za Žičkarja! Kmet naj kmeta volil Od Negove se nam piše: »Kmet naj kmeta voli!« tako kriči sedaj Bračko in cel zbor njegovih privržencev. Toda mi vprašamo: Ali je Bračko kmet ? Kmetijo ima, to je res. Tudi marsikateri meščan ima kmetijo, pa še zaradi tega ni kmet. Le kdor svojo kmetijo sam obdeluje, ta je pravi kmet, ta pozna želje slovenskega kmeta. Bračko pa nima žuljev, vsaj od kmečkega dela ne, on ne obdeluje sam svoiega posestva, on ni kmet, ampak kmetski gospod. Ako bi ini kmetje hoteli kmeta voliti, gotovo si ne bomo zbrali »kmeta« Bračkota, to mu lahko na uho povemo. Mi imamo boljše in pametnejše kmete na izbiro. Bračkota nam vrivajo le ptujski nemški in nemčurski trgovci. Dr. Ploj ali Bračko. PiSe se nam: Ves nemčurski generalstab okraja Ptuj-Ljutomer je pri delu za Bračkota. Pred Plojem imajo nemčurji velikanski strah. Nemški trgovci trepetajo pred njim, ker se bojijo, da bo razkrinkal njihovo delovanje. Nemškim uradnikom je dr. Ploj grozno neljub, kajti gledal jim bo povsod na prste, če bo treba. Nemčurski kmetje pa vlečejo seveda z meščani in tržani, ker ne znajo samostalno misliti. Dr. Ploj je pokazal s svojimi govori na volilnih shodih, da pozna kmetske težnje in sicer mnogo bolj nego Bračko. Slov. kmet pa potrebuje poslanca, ki bo poznal in odločno zastopal njegove koristi; kakega stanu je poslanec, to je vseeno. Bračko bi moral na Dunaju tiho sedeti med Šenererjanci, dočim bo dr. Ploj kot ugleden mož lahko povsod zastavil svojo besedo za slovenskega kmeta. Kmetje, volimo uglednega dr. Ploja, ne pa Bračka, ki je le ljubljenec nemčurskih trgovcev in krčmarjev. Lndvik, kje si? Pišejo nam: Ludvika Kresnika sta kar dve stranki, nemčurska in socialdemokraška, prignali na kandidatursko dirkališče. Toda Ludvik Kresnik, kje mi hodiš, kje živiš, kaj se skrivaš kakor miš? Odkar je na zborovanju v Konjicah tako imenitno pogorel, da še nikdar nobeden kandidat tako, nima več poguma. Vse kaže, da bo Ludvik Kresnik dal slovo nemčurjem in socialdemokratom, se odpovedal vsilieni kandidaturi, ter zopet v vrstah Slovencev deloval za toli zaslužnega prof. Fr. Robiča. Naš edini kandidat je torej g. prof. Robič. Nemčurska odkritosrčnost. Glasilo spodnještajarskih nemških in nemčurskih trgovcev, »Štajerc«, je postavilo za kandidate Bračka, Kresnika in Visenjaka. In sedaj kričijo trgovci: »Kmet naj voli kmeta!« Mi pa pravimo, kmet naj voli poslanca, ki bo najboljše zastopal kmečke koristi in taki so slovenski kandidatje. Trgovci priporočajo Bračka, Kresnika, Visenjaka, ker vedo o njih, da bodo branili ne kmeta, ampak trgovca. Ako bi bilo tem nemškim trgovcem res kaj za kmeta, zakaj pa so potem postavili v mariborski peti skupini nasproti kmetu Mlakarju nemškega bauernbindlerja Holzerja? Zakaj ne pustijo kmeta Mlakaria? Zato, ker vedo, da bi Mlakar branil kmeta pred nemškimi in nemčurskimi trgovci, zato ga nočejo. Bračko, Kresnik in Visenjak pa so jim Ijubi, ker se bodo za bogate trgovce potegovali. Kmetje, imejte odprte oči! Ostndna agitacija. Iz Gornje Radgone izvemo: Ker nemčurji vedo, da na pošten način ne morejo spraviti svojega kandidata Bračka naprej, zato se poslužujejo najnesramnejših laži in obrekovani o dr. Ploiu. Najbolj jim bode v oči, da ima dr. Ploj kot visuk državni uradnik 5000 gld. plače. Za božjo voljo, ali \e to kaka pregreha? Saj si dr. Ploj ni sam določil te svote, ampak država vsem uradnikom v takem visokem činu, kakor je dr. Ploj, daje enako plačo, in pomisliti je treba, če bi Slovenec dr. Ploj ne imel te službe, pa bi jo imel morda kak Nemec. Toda nemčurjem bode to v oči, da ima to službo ravno Slovenec dr. Ploj. Za dr. Ploja pa je to najboljše spričevalo, da se je s svojo marljivostjo in zmožnostjo, čeravno še tako mlad, povspel že tako visoko. Sicer pa se tudi Bračko ne brani nikjer denarja. Niti posla okrajnega načelnika ne opravlja zastonj, kakor je pred leti obetal, ampak si je dal pred kratkim to plačo Se zvišati. Bračko bi rad dobil plačo državnega poslanca, dr. Ploj pa ie ne potrebuje, on hoče biti poslanec, da bi svoj rojstni okraj na Dunaju zastopal, to je razloček. Laž je tudi, da dela dr. Ploj samo tri ure na dan. Ko še Bračko sladko spi v orehovskem gradu, kjer je še pred leti, kakor pesnik pravi o njem, >en rafunk, majhen, črn, lesen, — ponosno dvigal svoj greben« — mora že dr. Ploj študirati svoje akte. Ko po dne Bračko spacira po okraju in ogleduje ceste, mora dr. Ploj voditi obravnave in razsojevati prepire, in ko Bračko zvečer sedi pri kupici vina rujnega in pije na slavo svoje kandidature, mora se dr. Ploj že zopet pripravljati s študijami na drugi dan. Koliko ur »dela« Bračko na dan in koiiko dr. Ploj, o tem naj le nemčurji modro molčijo. V Dramijah se je razpor, ki se je pokazal povodom volitev volilnih mož, kakor se nam poroča od zanesljive strani, mirnim potom poravnal. Tako je najboljše! Dobova. V peti skupini je izvoljenih šest volilnih mož za Žičkarja. Od Sv. Jurija v Slov. gor. Volitve IV. in V. skupine so ugodno izpale. Voljeni so sarai zanesljivi možje naše stranke. V Sromljah v brežiškem okraju je bilo pri državnozborskih volitvah izvoljenih fpet katoliško-narodnih volilnih mož, od katerih bosta — kakor pred tremi leti — dva za g. Žičkarja in trije za g. vit. Berksa oddali svoje glasove. — Slava zavednim Sromljanom! Sevniški okraj. Občine Gorica, Avže in Raztez so volili za Žiekarja, Senovo, Stolovnik in Armeško pa za Hribarja. V zadniih občinah so delali »ljudsko voljo« volilni katekizem, laži o Žičkarju, vino in liberalna župana Kuneja. Brežiški okraj. Prvotne volitve v brežiškem volilnetn okraju so končane. Da ne bi ljudsk e volje delali dr. Pikel, oba Kuneja, Weber, lažnjivi volilni katekizem in vp-zae laži o Zičkarju, bili bi povsod zmagali Žičkarjevi volilni možje. Kajti predobro pozna naše ljudstvo vrle zasluge Žičkarjeve. Kaj bi nam pa Hribar prinesel, kdo ve? Gotovo za našega kmeta niti sence tega, kar je že storil za nas Žičkar. Vkljub vsemu pritisku od liberalne, nemškutarske in celo socijalno- demokratiške strani na »ljudsko voljo«, bode oddalo dne 3. jan. p. 1. nad 70 volilnih mož svoje glase Žičkarju. Cobal sme računiti le na dva glasa mesta Brežice, Hribar pa tudi ne na mnogo več. Iz Zdol pri Kozjem. Nič ni slišati o naših državnozborskih volitvah, ravno tako, kakor bi bili popolnoma propali, pa temu ni tako. Volili smo 1. grudna od 2—4 ure popoldan v prostorih g. župana. Izvolili smo dva zanesljiva in kršoanska moža, ki bosta glasovala le za gosp. Žičkarja in vit. Berksa. Omeniti moram, da je na volišče prišlo tudi nekaj takih liberalcev, ki govorijo: Proč s larji itd. A so morali sami oditi proč, ker ničesar niso opravili. Volilnim možem okraja Sv. Lenart v Slov. gor. Katoliško politično društvo za naš okraj je sklenilo podpirati kandidata dr. Miroslava Ploja v četrti kuriji, dekana Jožefa Žičkarja v peti občni kuriji. Oba kandidata sta se 12. nov. predstavila volilcem pri Sv. Trojici v Sl. gor. in vsi navzoči so odobrili program in nju proglasili za kandidata. Volili boste torej v Ptuju 3. jan. 1901 za peto kurijo Jožefa Žiekarja, 8. januarja za četrto kurijo pa dr. Polja. — Volitve volilnih mož so prav ugodno jzpadle v obeh skupinah. Bračko in Visenjak utegneta dobiti vsak po 5 glasov od nemškutarskih občin okrog Sv. Lenarta in Sv. Trojice. Ploj in Žičkar pa vsak okoli 50. O Hribarju se v naSem okraju nikomur niti ne sanja ne. V občini Gornja Radgona so v peti kuriji zmagali Nemci z dvema glasoma večine. Najodločnejši narodnjaki se volitve niso udeležili. Tužna nam majka! Pri Sv. Benediktn v Slov. gor. je izvoljenih 9 volilnih mož za dr. Ploja in 6 za Žičkarja.