Posamezna ttevu-ka t Din mesečno, če ie sprejema lisi » upraJi, naročnina 4 Din. na dom in E polti dostavljen t S Din ■ Celoletna naročnina ie 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cene inse-ratoro po dogovora POJSE DECJSKil SLOVENEC UreOtuštvo: Kopitarjeva uL št. 6/111. Telelon št. 4001, 40-02, 40-03. 40-04 m 40-05. List izhaja vsak ponedelieK Oprava: Kopitarjeva ulica itev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2992 Vojaški punt v Beli Rusiji Sovjeiija zalaga Kitajsko z orožjem na debelo Izvirno poročilo iz prestolice tihotapcev z orožjem Varšava, 24. aprila. AA. (DNB.) »Exprcss Porany« obširno poroča iz Petrograda o vojaški zaroti v Beli Rusiji. Po ukazu vrhovnega političnega komisarja v beloruskem vojaškem okrožju je bilo dosedaj aretiranih 43 častnikov in 145 vojakov. Obtoženi so, da so pripravljali atentate na politične komisarje. V resnici so se zadnje dni odnošaji ined vojnimi in političnimi komisarji v Beli Rusiji znatno poostrili, predvsem iz razloga, ker je bila v zadnjem času še bolj razširjena pristojnost političnih komisarjev. Nova ureditev kolhozov Varšava, 24. aprila. Radi vedno večje nezadovoljnosti s komunističnim gospodarstvom v poljedelstvu so boljševiki prisiljeni kmetom bolj in liolj popuščati. Tako je to dni izšel dekret, ki prepoveduje, da bi se ičistke« vršile tudi med Kolhozi Izključitev iz Kolhoza naj bi veljala kot najhujša kazen za nepoholjSljivce, to je za tiste, ki ovirajo življenje v Kolhozih. Po tej naredbi naj bi poedini Kolhozi odslej imeli pravico, da si pri- drže večji odstotek žetve, kakor je lo bil do sedaj primer. Dekret navaja, da si liodo smeli kolhoz-nilu za skupno preživljanje in za poselev ohraniti (K) do 70% pridelka, le ostalo pa bi pobrala država. Kakor toliko drugih tiaredb, sprejemajo kmetje tudi to z veliko skepso, ker vedo, da bo tudi poslej država pobrala pač toliko, kolikor bo potrebovala za prehrano mest in delavstva kakor tudi za izvoz, ker so ji tuje valute neobhodno potrebne. Da je njihovo nezaupanje upravičeno, se vidi iz tega, ker odredba navaja nove ostrejše mere proti tistim, ki bi hoteli >sabotiratk oddajo mesa iu žita državi. Odesa, glavno mesto tihotapcev z orožjem Odesa, 24. apr. TR. Od 1. februarja 1038 dalje je zapustilo luko Odeso vsega 73 tovornih ladij, od katerih jih je 41 odplulo proti kita|skim pristaniščem, 32 pa proti Stamhulu. Poslednje so bile večidel na-tovorjene 6 »poljedelskimi stroji« in so v carigrajskem pristanišču ostale le nekaj ur, toliko, da so dobile na-značeno, kam naj odpeljejo tovor. Med omenjenimi 73 ladjami jih je bilo samo pet sovjetske narodnosti. Ostale so plule pod raznimi drugimi, v prvi vrsti grškimi zastavami. Grki so namreč pravi strokovnjaki v tihotapljenju z orožjem. V istem času, torej od t. februarja dalje, so na-tovorili v odeški luki 700 letal, med njimi 100 velikih bombnikov in 250 lovskih letal posebnega, nainovejšega tipa, ki ga imenujejo »podgano«. Ti lovci dosežejo hitrost 500 km na uro. Vsa ta letala so namenjena za Kitajsko. Pripravljajo pa že nove transporte tudi za kitajska bojišča. Vsa ta letala imajo s seboj sovjetske pilote, kajti kitajski piloti bi jim na noben način ne bili kos, tako težavno je njihovo pilotiranje. V splošnem lahko rečemo, da igra pomorska pot iz Odese v kitajska pristanišča za prevoz orožja veliko vlogo. Do sedaj je po tej poti šlo na Kitajsko tudi žc 270 težkih tankov ter 500 lažjih, 37 mm topov. O zadnjem transportu topov pripovedujejo naslednjo nenavadno zgodbo. Kitajska vlada se ie bala, da ne bi japonsko vojno brodovje vsega lovora zaseglo, če bi prišel naravnost iz Amerike, kjer je bil naročen. Zaradi tega je bil tovor poslan najprej v Klajpedo na naslov lilvanskega vojnega ministrstva. Iz Klajpede so šli topovi potem po železnici v Odeso, od koder so romali dalje proti Kitaju. Odesa je postalo najvažnejše pristanišče za mednarodno tihotapljenje z orožjem in jc po španski in kitajski vojni poslalo sploh največje pristanišče v Črnem morju. Kitajci se upirate Hankeu, 24. aprila. AA. (DNB.) Po kitajskih vesteh se je snoči Japoncem ponesrečil poskus, du hi prebili fronto pri Jilisijenu, ker so Kitajci dobili ojačeaje. jajionci so morali zapustiti del ozemlja, ki so ga že zavzeli. Japonske čete so obkoljene v Jilisijenu. Hrano so jim morali spuščati i letali. Železniška proga Tiencin-Pukeu je južno ml Jencaua nn več krajih porušena. Japonci zato ne morejo poslati svojim vojakom v Jilisijenu pomoči. Pri llnnt-suungii so Japonci dosegli nekaj uspehov. Kitajski vojaški krogi so prepričani, tla bi Japonci morali dobiti znatno ojnčenje, če bi hoteli zlomiti odpor številčno močnejših kitajskih čet. Šanghaj, 23. apr. b. Odločilna bitka pri Tajer-čvangu, severnovzhodno od Sučava. je stopila po zadnjih vesteh v odločilno stopnjo. Kitajci so zbrali tukaj okrog pol milijona vojakov in pripravljajo zadnji naskok proti japonskim postojankam. Na diugi strani poročajo Japonci, da so na nekaterih krajih prodrli kitajske položaje Nevtralni opazovalci pa so mnenja, da gre tu samo za zvijačo kitajske vojske, ki sc jc začasno umaknila, da bi pozneje tem laže in s čim večjim uspehom strla odpor Japoncev. Iz pokrajine Sansi prihaiajo vesti o novih težkih borbah pri Singjau Tudi tam so zabeležili Kitajci večji uspeh, Japonci pa so zmagali pri Puhsie-nu in v zahodnem Sansiju. Kitajci nepirestano do-važaio nove čete s severa čez Rumeno reko v južni Sansi, da bi paralizirali močan pritisk Japoncev pri Tungranu Vsi poskusi Japoncev, da prekoračijo Rumeno reko pri Kajfengu, so bili doslej krvavo odbiti Pa tudi kitajske gverilske sktininr so zabeležile več lepih uspehov v ozadju. Kaj hočejo Nemci na Češkoslovaškem Razburkano zborovanje henteinovcev Dr. Beneš iskreno želi sporazuma s Hllnko Praga, 24. aprila. TG. Predsednik republike ilr. Beneš je sprejel predsedstvo narodnega sveta ter je na odgovor voditelja dr. Koprasa odgovoril z daljšim govorom, v katerem je poudaril, da ima češkoslovaška vlada jioscbno nalogo, namreč, da ustanovi popolno soglasje z drugimi narodnostmi v državi. On želi pravično rešitev nemškega manjšinskega vprašanja in je prepričan, da se bo to dalo doseči. Potrebno je samo, da je Češko-slovaški del v državi med seboj jiopolnoma složen. Zato je on tudi prepričan, da se bo našel sporazum s slovaškimi brati. On ta sporazum iskreno želi in je tudi prepričan, da je mogoč in da se bo uresničil. V Karlovih varih je bilo zborovanje Henlei-nove nemške stranke, kjer so prvič nastopili lastni reditelji stranke z rediteljskimi znaki. Bilo jih je 200. Ti reditelji odgovarjajo napadalnim oddelkom v Nemčiji. Na zborovanju je govoril Hen leinov namestnik in prvi zaupnik dr. Kreissl, ki je razodel želje nemške narodne manjšine na Češkoslovaškem. Povedal je, da se Nemci najbolj pritožujejo proti temu, da so se Cehi naselili po njihovem ozemlju. V zadnjih 20 letih je prišlo v nemško ozemlje 150.000 Cehov, kar se mu zdi nedopustno in kar je treha na vsak način popraviti. Nadalje je pripovedoval, da so Nemci na Češkoslovaškem izgubili obsežna zemeljska posestva na račun agrarne reforme. Nemci so na ta način izgubili zemljišč v vrednosti 1 milijarde in četrt Čeških kron, ki jih je češkoslovaška država eno-stavnp vtaknila v žep. Ta zemljišča morajo nazaj v nemške roke. Število samostojnih nemških kmetov je nazadovalo za 3.500, število čeških pa je v istem razdobju narastlo za 18.000, kar je zopet dokaz za to, kako se Cehi širijo jio nemškem ozemlju. Najhujše je v severnozapadnem premogovnem revirju, kjer Čehi Nemce najbolj potiskajo nazaj. Končno je tudi ugotovil, da češkoslovaška vlada kier le more odriva nemške uradnike, in to po vseh ministrstvih. Nemci povsodi izgubljajo, Čehi pa pridobivajo. V podrobnostih je naštel, kako Nemci povsod nazadujejo Najbolj pa je kritiziral šolsko politiko, ki je imela za uspeh, da je število nemških razredov padlo za 11%. Število nemških otrok, ki obiskujejo nem- Lerida. 24. aprila. AA. (Štefani.) Splošni manever nacionalističnih čet, ki se je začel 7. nprila z namenom, da nacionalisti obkolijo španske rdeče čete blizu francoske meje, je popolnoma uspel. Rdeči so izgubili zvezo z nu-varskimi četami. Čete generala Arande so nadaljevale svoj sunek proti Castellonu in Va-lenciji ter razširili zasedeno obalo. Šalamanca, 24. aprila. AA. (Havas). Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi: Gali-cijske čete so že preko vasi Alkala de C.ivert in napredujejo v pokrajino okoli Siere Val« danki Dozdaj so te čete ujele nekoliko tisoč miličnikov Sovražni vojni material, ki je padel v roke nacionalističnim četam v zadnjih 20 dneh obsega 15 500 pušk, II lahkih strojnic, «0 težkih strojnic.. 40 te/kili topov, 73 lahkih topov, 30 tankov, od katerih jih je 20 še uporabnih in 35 milijonov nabojev Poleg tega so nacionalisti zaplenili 37.000 granut. Barcelona, 24. aprila. (Havas.) Uradno poročilo ministrstva narodne obrambe pravi med drugim: Odbit je napad na pokrajino okoli Trempia. na črti Siera Perzonadn. Na odseku ške šole, je padlo za več kol polovico v zadnjih 20 letih, medtem ko se je število nemških otrok, ki morajo v češke šole, v istem razdobju potro-jilo. Tudi te razmere se morajo po njegovem odpraviti. Govornik je zahteval nov pravilnik za pravice narodnih manjšin, ki mora ustanoviti po-jiolno enakojiravnost med vsemi narodnostmi v državi. Hentein zahteva „Mi smo proti svo;i volji prišli v to državo .. Praga. 24. aprila, c. Daacs se je v Karlovih Varih nadaljeval koagres sudet. nem stranke. Najprej je upravni načelnik stranke podal poročilo o stanju organizacije in rekel, da šteje sedaj 770.000 organiziranih članov. Za njim pa jc Hcnlein v silno ostrem govoru postavil zahteve nemškega naroda v ČSR proti Čehom. Najprej je Henlein.ugotovil, dn je poskus z manjšinskim statutom v ČSR popolnoma propadel. O tem se sploh več ne lu, covo-filo. Nato je vzkliknil, da so Nemci proti svoji volji prišli v to državo. Ker so bili proti svoji volji vključeni v to republiko, nc morejo sodelovati s Cehi. Nato je Nenlein dejal, da zahtevajo Nemci popolno spremembo v tolmačenju češke zgodovine. Češka zgodovina sc mora popolnoma revidirati ia reformirati. Zavreči se mora tudi stališče, da so bili in so Čehi nekak nasip slovenstva proti nemškemu »Drangu nach Osten<-. Češki narod ne more biti sovražnik nemštva in nemškega naroda, češka vlada ne more vpo-staviti normalnih stikov z Nemčijo mimo Nemcev > ČSR. Ilenlein je nato obtoževal češkoslovaško vlado, da ni izvajala slovesnih obljub, k! jih jc dala mirovni konferenci. Ni se držala obvez saintgermainskega dogovora in ni spoštovala manjšinskih mednarodnih in 'Utavnih obvez Nemci v CSR morajo imeti iste pravice kot Čehi. Nemci hočejo živeti kot svobodni med svo- Macstrago se nadaljujejo hudi boji, na črti Ka-titirig-Sero Gorda. Dolgo časa so naskakovuli Gorilo ter ga nazadnje zavzeli Sovražnik se jo pred njegovim padcem umaknil ter pretrpel ogromne izgube. Nn odseku Morelija smo zavzeli važno točko v višini 1233 m, ki leži vzhodno od Vrha Kustos Sovražniku se je po srditih napadih posrečilo zavzeti vrh Enikanjez pri Snlsadelijii. Oi) obali uspešno branimo svojo postojanke severno od Alkole de Civcrt Nocoj smo v Andaluziji odbili sovražni napad pri Lomu dc los Pnpelcs. Jugoslavija prizna Franca Belgrad. 24 aprila, m, I/, dobro poučenih diplomatskih krogov sc izve, dn bo Jugoslavija v najkrajšem času de iure priznala vlado generala Franca V zvezi s tem bo jugoslovnnska vlada imenovala svojega poslanika pri Fran-c.ovi vladi, Francova vlada pa bo imenovala svejonn poslanika v Belgradu. hodnimi. Zato zahteva za Nemce popolno enakopravnost. Nemški narod v CSR je zase juri-dična osebnost. Zato mora biti potegnjena meja nemškega ozemlja. Ta juridična osebnost mora dobiti |iopolno avtonomijo, ki mora obsegati vse življenje nemške manjšine. Vlada mora odpraviti vse krivice, ki so se zgodile Nemcem od leta 19(8 in vrniti tudi škodo. V nemških krajih morojo živeti samo nemški uradniki in nemška ideologija sc mora svobodno širiti med Nemci v CSR. Češkoslovaška vlada se sedaj pridno peča z izdelovanjem novega statuta za narodne manjšine. Vsebina toga zakonskega osnutka za enkrat še ni znana v vseh podrobnostih, toda gotovo jo, da bo s tem zakonom izvedena temeljita preosnova jezikovnega zakona v državi. Nadalje bo omogočena drugim narodnostim kulturna avtonomija. Njihova težnja po višji udeležbi v upravni službi bo tudi upoštevana. Zahtevo Nemcev, da naj izgine jiojem o onem samem državnem narodu (češko-slovaškeml), ampak, da se mora češkoslovaška država spremeniti v državo, kjer prebivajo v vsakem oziru enakopravni narodi, jia vladni narodnostni statut ne ho sprejel na znanje. Po ohčinskih volitvah, ki so oznanjene za konec majnika, se bo praška vlada začela uradno pogajati s Honloinovo stranko o novem narodnostnem statutu. Ehsplozija v ČSR Praga, 23. aprila. AA. Ob priliki včerajšnje eksplozije v tovarni eksploziva Selich in Bollo v Vlasimu v srednji Češki sla bil dve osebi težko ranjeni, dve pa lažje. Belgrad. 24. aprila. AA. Gradbeni minister Dobrivojo Stošovič je s jx>inočnikom Stanislavom Josipovičem, načelnikom svojega ministrstva Bau-čekom in šefom svojega kabineta Petrovičem odpotoval v Italijo, Švico in Nemčijo, da se lam upozna s tehniko gradnje modernih cest. To njegovo potovanje v inozemstvo jo v zvezi z napovedanimi velikim javnimi doli in z graditvijo modernih cest v naši državi. Minister Dobrivoj Stošovič bo ostal na tem potovanju 10 dni in ga bo v tem času zatsopal kmetijski minister dr. Stankovič. Milan, 24. aprila. TG. Jugoslovanski minister za javna dela Stošovič, ki si je v spremstvu ministra pomočnika Josipoviča in drugih višjih uradnikov svojega ministrstva oglodal avtomobilsko cesto iz Trsta v Benetke ter bil v Benetkah gost italijanskih oblasti, je nadaljeval svoje študijsko potovanje proti Milanu. Jugoslovanskega ministra zanimajo v prvi vrsti italijanske avtomobilske ceste, ki slovijo po svoji lepoti in solid-nosti. Italijanske oblasti so jugoslovanskemu ministru in njegovemu spremstvu stavile na razpolago vse ugodnosti, da lahko študira italijanske ccste ter jugoslovanskemu odposlanstvu posvečajo Tirana, 24 aprilu. AA (Albanska agencija.) Vsa Albanija sc z mrzlično naglico pripravlja, dn dostojno proslavi poroko kralja Zogu z grofico Geraldino A|>pony Tirana je že zdaj v znamenju velikih svečanih dni. Prestolnica je okrašena z velikimi zastavami, na vseh važnejših mestnih točkah so postavili lepe slavoloke. Ugledne tuje osebnosti, kakor tudi posebni poročevalci tujih listov in časopisnih agencij so žo znčeli prihajati. Albansko časopisje objavlja Velika noč na dvoru Cetinje, 24. aprila. AA. Nj. Vel. kralj Peter IL, Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis kraljeviča Tomi-slav in Andrej so danes prisotvovali službi božji v samostanu Pra6tici. Visokim gostom jc priredil svečan sprejem ban zetske banovine Peter fvaniievič. Kongres „Jugorasa" Belgrad, 21. aprila, m. K jutrišnjemu kongresu Jugorasa je prispelo že danes veliko število delegacij iz vseh krajev naše države. S kolodvora «i» delegacije odšle z zastavami r.a čelu »kozi mrsto pred glavni odbor Jugorasa po Ulici Kralja Milana, nalo pa so krenile k prenočiščem. Jutri sc bodo žc ob 8 zjutraj zbrali v belgrajski organizaciji Jugorasa na določenih mestih in bodo nato odkorakali na igrišče SK Jcdinstva, kier bo ob 10 dopoldne otvoritev kongresa. Kongresa bo prisostvovalo več dosettisoč delavcev. Drobne vesti Rcval, 24. aprila. AA. (DNB) Z 219 proti 19 glasovi cj bil danes izvoljen za predsednika estonske republike Konstantin Pots. Njcnov mandat traja pet let. Varšava. 24. aprila. AA. (Pat.) šef protokola v ministrstva za zunanje zadeve opolno-močeni minister llomor. jo danes umrl Po nesreči sc je ustrelil. Moskva, 24 aprila. AA. (Havas) Tu kategorično zanikajo vesti, ki so jih objavili nekateri tuii listi, češ da je umrl sovjetski komisar Kagjnovič. kar največjo pozornost. Minister Stošovič je danes |irišol v Milan, kjer jo gost prefekla. Naše pomorsko zastopstvo slovesno sprejeto v Rimu Rim, 24. ajirila. A A. Snoči oh 17.30 jo jugoslovansko pomorsko zastopstvo sprejel italijanski zunanji minister grof Ciano. Jugoslovanski |K>sln-nik pri Kvirinalu Hristič. in njegova ga. soproga sla snoči priredila na poslaništvu v Rimu sprejem na čast jugoslovanskemu pomorskemu zastopstvu. Polog članov tega zastopstva, ki ga vodi vi-ceadmiral Marjan Polič, so na ta sprejem prišli tudi podtajnik italijanskega vojnega ministrstva general Pariani, podtajnik ministrstva za mornarico admiral Cavagnari, ter večjo število italijanskih admiralov in višjih častnikov suhozem-ske vojsko, mornarice in letalstva. Nn sprejemu jo bilo tudi osebje poslaništva pri Kvirinalu iii Vatikanu. Snoči je podtajnik v italijanskem mornariškem ministrstvu admiral Cavagnari priredil svečan banket na čast jugoslovanskemu pomorskemu zastopstvu. spored svečanosti, ki hodo v tirani. Predsednik tiranske občine lio otvoril le svečanosti 23 npr. Nadaljevanje na 2. strani Zcmunsku vremenska napoved: Vreme se bo /boljšalo. Mraz bo trojni še nekaj časa. Noči hladne. Deloma oblačno vreme jio vsej državi. Na vzhodni polovici se bo pooblafcnost povečala in bo deževalo, če no celo snežilo. Francov sunek proti Valenciji Minister Stošovič v Italiji Proučavanje italijanskih automobilskih cest Pred poroko v Tirani Albanska prestolica v slavolokih Lep sprejem bolgarskih učiteljic Ljubljana, 24. aprila. Nocoj ob pol 0 so prišle iz Sofije v Ljubljano bolgarske učiteljice, 64 po številu. V Ljubljani so doživele velik sprejem, ker so bila zbrana na kolodvoru vsa ženska in druga narodna društva. G. bana je zastopal prosvetni načelnik g. prof. dr. Sušnik. Ob sviranju godbe so med navdušenim vzklikanjem bolgarske učiteljice izstopile. Najpreje jih je pozdravil v imenu jugoslovanskega učiteljstva in učiteljic g. Kumelj, nato pa so jih pozdravili tudi zastopniki raznih drugih organizacij, med njimi tudi g. Atanazov kot zastopnik bolgarske naselbine v Ljubljani. Zahvalila pa se je govornikom in vsentu slovenskemu občinstvu za prijazen sprejem ga. Mara Georgijeva. Godba je zaigrala bolgarsko himno »Sumi Marica« in itašo državno himno. Med pozdravi in govori je bilo večkrat poudarjeno tesno prijateljstvo med liolgari in Slovenci ter vsemi Jugoslovani. Ljubljansko občinstvo je priredilo bolgarskim učiteljicam lep sprejem in je napravilo gost špalir po Masarykovi ulici, kjer jih jo toplo in prisrčno pozdravljalo. Bolgarske učiteljice so na kolodvoru zapele tudi »Rodno pesem«. Bo i proti ietiki Z občnega zbora Prol jetične lige v Ljubi ani Ljubljana, 24. aprila. Dvorana Delavske zbornice je bila danes deležna velike manifestacije mnogih zavednih ljudi, ki smatrajo, da je boj proti jetiki ena najbolj važnih nalog slovenskega naroda. Zborovanju Protituberkulozne zveze je predsedoval dr. Jože Bohinjec, ki jc pozdravil zastopnika bana načelnika g. Kosija, zastopnika ljubljanskega župana dr. Logarja, predsednika Zdravniške zbornice dr. Mcršola ter zastopnike raznih ustanov, strokovnih organizacij in ženskih društev. Poročilo predsednika dr. Boh in ca Dr. Boh in j cc je v svojem predsedstvenem poročilu navajal zanimiva dejstva. Današnje zborovanje ima predvsem značaj manifcslacijskega zborovanja za potrebe protijetičnega skrbstva slovenskega naroda. To zborovanje naj da zunanji izraz zrelosti našega naroda in njegove zdravstveno-kulturne višine. Vsakoletna skupščina Protituberkulozne zveze je zato tudi važna in zanimiva kulturna prireditev, ker je njeno delo nedvomno izraz srčne kulture našega naroda in odsev hotenj njegove plemenitosti. Po številu zdravstvenih ustanov bomo tehtali globino in resničnost naše ustvarjalne kulture. Jetika je problem človeške družbe. V pro-tijetični borbi more imeti zdravnik le takrat uspeha, ako vsa družba v tej borbi sodeluje. Delo pro-tijetičnih ustanov pa bo ostalo nepopolno, če ne bo tesno vključeno v vseljudsko gibanje za zatiranje jetike Zasebna iniciativa je sposobna, da da proti-jetičnemu gibanju socialno vsebino, da vanj prenese etične momente, sirčno dobroto in mnogo smisla za potrebe bližnjega. Predsednik je ugotovil, da je delo prostovoljnih socialno-zdravstvenih ustanov sposobno, da k skupnosti združuje vse one, ki « trpljenjem ljudstva sočutno čutijo. Naša organizacija mora s časom postati vsesplošna ljudska organizacija. namenjena najtežjemu zdravstvenemu in socialnemu vprašanju, ki gloda na zdravem deblu našega naroda. Družba se mora brigati za vsako posamezno jetično družino. Konsolidacija protije-tične organizacije napreduje in je gibanje dobilo v narodu primerno avtoriteto, vendar vse delo še vedno preveč sloni na ramah posameznikov. Potrebujemo svežih sil, predvsem iz zdravniških vret. Veliko upanje polaga organ;zacija na podeželsko razumništvo, zlasti na učiteljstvo in duhovniitvo, da bo znalo ljudi zainteresirati za protijetično gibanje. Organizacija ccni važnost delavsk;h strokovnih organizacij in želi, da bi se pri sklepanju kolektivnih polodb resno mislilo tudi na tovarniško higieno. Ugledna podjetja še danes z nerazumljivim umevanjem gredo mimo težav, ki iih ima slovenska borba proti jetiki. Predsednik je izvajal med drugim: Vsa Slovenija postaja razdeljena v ožje in širše dispanzerske okoliše, tako da ne bo hiše, ki bo ostala izven organizacijske mreže proti-tuberkuloznega skrbstva. Naikrenkejšo oporo na ima to delo ori banski upravi, zlasti pri banu dr. Natlačeni:, ki v polnem razumevanju za važ-ost zasebnega skrbstva na polju ljudskega zdravja in socialne pomoči skrbi za primerno dotacijo v ba-novinskih proračunih v oro'ituberkulozne svrhe. G. ban je nokrovitelj nretijetičnega tedna ter stalno simpatično soremlja borbo proti tuberkulozL Predsednik dr. Bohinjec je tudi nriznat, da so slovenski časnikarji storili mnogo koristnega dela za uspeli te zdravstvene borbe. Tajniško poročifo Nato je poročal tajnik dr. D e b c v e c. V Sloveniji je 47 kraievnih lig, poleg tega pa je 7 odsekov pri odborih Rdečega križa, skupno torej 54 protijetičnih organizacij. V 36 ligah, ki so po°lale obračun o svojem članstvu, je doslej včanjenih 5979 članov. Letos so bili na novo ustanovljeni trije dispanzerji. Sedaj je v S'oveniji 16 dispanzerjev, med temi sta dva državna. Protijetična zveza jc začela akcijo proti raznim tvrdkam, ki na reklamen način ponujajo zdravi'a proti pljučnim boleznim, ki 60 brez vsake vrednosti, pregledala je dijaška stanovanja. Veliko varnosti je posvečala zaščitnim sestram, ki so v borbi proti jetiki zelo dobrodošle in ki so se izvrstno obnesle zaradi svoje požrtvovalnosti. Poskrbela je za podpiranje bolni- (Nada!fevan!e s 1. strani) zjutraj s pozivom na narod, ki se bo zbral na trgu Skenderbega. Na tem trgu bodo ta dan priredili velike narodne igre in peli albanske narodne pesmi Po mostu se bo razvil veličastni sprevod, v katerem bo ljudstvo manifestiralo vdanost svojemu kralju. Popoldne tega dne bodo na svečan način ml p r 1 i cesto, ki vodi iz Tirane v Drač, za zvečer pa je določena svečana razsvetljava z žarometi ter velik sprejem v kraljevem dvoru. Hrupi dan bo svečana poroka 14 parov albanskih mladeničev in mladenk pred občinsko zgradbo. Ti novoporočonoi bodo rlomn iz vsoh krajev Albanije. Isti dan bo svečana otvoritev novca letališča v Tirani, zvečer pa bo vlada priredila banket, zatoni pa velik sprejem v častniškem domu 27. aprila ob 1030 bo svečana poroka kralja Zoga z groTico Gernldino Apponv, takoj nato pa kosilo na dvoru. Popoldne bo kraljeva dvojica v spremstvu članov kraljevske vlade ter zastopnikov pnrltimenlu in pokrajinskih delegatov odpotovala v Drač, kjer so bo nastanila v vili. ki jo zgrajena ob obali. Vse svečanosti bodo končane z nekaj banketi. Poročno slavje 1,o prenašala tiranska radio postaja. Ciano v Tirano Rim, 24. aprila. A \. (Stolani.) Ttaliianski Kit ua nji minister groT Ciano bo odpotoval verjetno v ponedclrrk v Tirano, kjer bo prisostvoval poroki albanskega kralju Zoga z grofico Appony. kov, predvsem za oskrbo jetičnih bolnikov na Golniku in na Vurbergu. Letos dobe dispanzerji v Cerknici, Brežicah in Rogatcu rentgenske aparate, prihodnje leto pa dobe šc trije dispanzerji te aparate. Uprava kraljevega fonda je sporočila zahvalo zvezi za njeno uspešno delo. Tajnik je izrazil hvaležnost tudi banu g. dr Natlačenu, ki je nakazal 1500C0 din podpore zvezi, in enako zahvalo ljubljanski občini in njenemu županu g. dr. Adlešiču, ki je prav tako dala v proračun isti znesek kakor lani (100 000 din). Tajnik je zlasti naglasil zasluge časopisja ki je vedno podpiralo delo protijetične zveze. Blaaa!n'š'io poročilo je podal g. Č e 1 e š n i k. Njegovo poročilo je zanimivo zato, ker je Protijetična liga sicer izkazala 119 000 din prirastka k imovini, v tem znesku pa je obsežena tudi vsota za štiri rentgenske aparate, ki so veljali okoli 170 000 din. Stroški se bodo krili iz tekočega proračuna. Blagajnik se je zahvalil vsem darovalcem in podpornikom, izrazil pa je upanje, da bodo v bodoče naši denarni zavodi, zavarovalnice in premožnejši sloji v večji meri podpirali gmotno tako zvezo kakor posamezne lige. Dispanzerji v Sloveniji Zanimivo predavanje je imel nato primarij dr. Neubauer o dispanzerjih Slovenije v letu 1937. Ugotovil je predvsem, da moremo v Sloveniji računati s 15 primeri umrljivosti za ietiko na 10 090 prebivalcev. Približno 1500 ljedi torej umira v Sloveniji vsako leto za jet;ko. Na ozemliu Slovenije je pribl'žno 6000 odprtih in 9000 zaprtih primerov tuberkuloz«. Dispanzerji pa moreio oskrbovati kvečjemu polovico prcb;val6tva, torej ima!o v cvi-deci 3090 odprtih in 4500 zaprtih primerov tuberkuloze. Dispanzerji opravljajo svoje delo vedno z dobrim uspehom. Po kraiji debati je bila na predlog g. Kocjana izrečena oJboru razrešnica, nato pa ie bil nrl volitvah izvoljen ponovno ves stari odbor. Na novo 6ta b"a izvoljena referent Delavrke zbornice g. Ivan Tavčar in primarij dr. Tomaž Furlan. Sledilo ie zanimivo predavanje dr. Tomaža Furlan a o pomenu in organizaciji Protituberku-lorne^a tedna. Predavatelj je razvijal mnogo izvirnih mi«Ii. ki iih bomo ob priliki še objavili. Predavatelj je dosegel s svorm predavanjem med številnim poslušalstvom veliko odobravanje. Ljubljanska kronika ■f- V Ljubljani je v žonski bolnišnici mirno v Gospodu zaspala ga. Marija Miklič, roj. Dolinar, soproga sodnega oficiala. Zapušča soproga in dva otročička. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošno bolnišnice na župno pokopališče na Viču. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno eožaljel — V nedeljo zjutraj je umrl hišni posestnik in zidarski mojster g. Franc Živec. Blag mu sjjomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Dolžnost naše koncertne publike in tudi drugega občinstva je, da poseti nocojšnji koncert pevskega zbora bolgarskih učiteljic iz Sofije. Zbor se nahaja na koncertni turneji po naši kraljevini in bo natopil poleg drevi v naši Filharmonični dvorani še v nekaterih drugih mestih naše ožje domovi ne. Zbor je izvrsten, spored zanimiv, saj nam prinaša prelepo in ritmično zelo interosant-no bolgarsko pesem. Zato vabimo najvljudneje in opozariamo na nocoišnii večer. — Predproda;a vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Cene običajno koncertno B^l^arske učiteljice nevke v LJubljani. Ob priliki obiska bolgarskih učiteljic bo drevi p0 kon-ccrtu družabni seta-ek v vseh kletnih prostorih restavracije Zvezda. Do.sto

8:25; 2. l.adani (Hakoah) 6, 38:30; 3. Radovič (Zagrebški sabljaški klub) 6, 39-34; 4. ing. Mario 5. 34:29. Tekmovalo ie 10 borilccv Zagrebčani «o brez posebnega odpora Trelinjnku prepustili prvo mesto. 7an<°mivo ie, da jc proti Trctinja-ku zmagal edini ing. Mario. Mednarodni šahovski turnir Liubliana, 24. aprila. Danes je bilo odigrano 13. kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Ljuhliani. Partiie so hi le boli živahne kot v soboto, tako, da so tudi kibici prišli na svoi račun. Najboli zanimiva in borbena parti;a današnjega ko'a je bila med Szahojem in dr. Trifunovičem. Szabo ie kot beli začel s kraljevim kmetom. Dr. Trifunovič se je tokrat izognil šnanski partiii in se ie branil s Caro-Kan-novo obrambo. Szabo ie kot beli icral na znia»o in napravil veliko rošado. Dr. Trifunovič, ki je roširal na nasnrotno, to ie kraPevo Rtran. se ni dosti zmenil za nevarnost svoiega kralia in pričel z ostrim napadom na belo damsko krilo ogrožati Szabo.ievega kral;a. Središčnica ie potekala zelo burno in prinesla dr. Trifunoviču. ki ie vso nartiio izvrstno igral, boljšo noziciio. Partija je bila prekinjena in ima dr. Trifunovič šanse na zmago. Prva sta končala svojo partito M. Vidmar ml. in Foltvs. Foltvs se je kot črni branit v damskem gambitu z Laskerievo varilanto in z zameniavo figur zelo poenostavil poziciio. V končnico sta mojstra nrradrala s skoro identičnima poziriiama svojih fi','ur, zato je bil remis neizbežen. Briider je proti Furlaniiu igral damski gambit. Furlani. ki se je poslužil Laskerjeve obrambe, je v 16. potezi pogrešil in prišel v slabšo poziciio Briider je zelo precizno nadaljeval in prisilil Furlanija, da je dal obe trdnjavi za njegovo da-nio. S nrodorom trdn'av na osmo vr^to je Broder zapretil črnemu kralju z matom. Furlani bi se sicer lahko rešil z materialno oslabitvi!o. toda poskusil ie še z napadalnimi potezami, ki ga pa niso mogle rešiti in se je moral v .31. potoži vdati. Nedeljkovič ie otvoril proli Steinerju z damskim kmetom. Otvoritev se je normalno razvijala in sta mojstra prešla v središčnico, ki le dajala enemu kakor drugemu težko igro. Po radikalnih zamoniavah ie nastala izenačena kečnica s težkimi figurami in sta se nasnrotnika še pred prekinitvijo sporazumela za remis. šorli je nroti dr. Vidmariu igral damski gambit. Dr Vidmar se je kot črni v ortodoksni obrambi odločil za CajiaMancov razbremenilni sistem >n pozicijo izenačil. Šorli. ki je do 18 potezo dobro igral, je v nadaljevanju močno popustil in dr Vidmarju dovolil, da si je osvoiil d-liniio ki mu je zagotovila dominanten položaj. Beli je končno poizkusil šc z obujmim napadom. »oda dr Vidmar jo z energičnimi potezami odbil vsako nevarnost in v protinapadu zmagnl Dr Asfaloš ie v nn rti i i z dr. Tartnko-vverjem otvoril z e-4. Dr. Tnrtakovver ic v Aljo-hinovi obrambi finnkctiral svojega kraliovcga lovca, lorla ves fjislem se mu ni obnesol. kor si ic v nadaljevan iu precei oslabil kraljevo krilo. Dr Astiloš je to oslabitev z izvrstno i"ro izkoristil in prišel v mnogo boljšo pozirijo Žal. da ni izrabil svoje prednosti, kajti v 31. potezi s»a se to'Packslrasse«, so se pričela prva dela na sektorju okoli Velikovca, ki doslej šo ni bil moderniziran. Pričakujejo, da bodo najbolj nevarni klanci na lem sektorju odpravljeni žc tekom lega poletja. Preiskava proti Mohorjevi druibi v Celovcu je ustavljena. Vrnjeni 60 bili ludi vsi zaplenjeni zapiski in knjige. Na rožauski cesti v Cclovcu jc tovorni avto povozil 6-Ietnoga Wa!terja Maierja, ki je stekel za žogo čez cesto Dečlto je umrl na prevozu v bolnišnico. -Siaroncmška policija je to a„i zapustila C lovec. , . . \ », . U'. . Mariborski drobiž Maril>or, 24. aprila. Zasnčcni tatovi koles. Na Betnaveki cesti jo srečal policijski stražnik v noči na nedeljo dva kolesarja, ki sta kolesarila brez. luči. Ko pa sta zagledala stražnika, je eden jndrno obrnil kolo ter z vso naglico odjielja! nazaj, drugi, ki jo bil pri obračanju nespretnejši, pa jo planil s kolesu ter zbežal čez polje. Kolo je pustil sredi ceste Policija sumi, dn sla bili kolesi ukradeni tor sta tatova iz strahu pred aretacijo jx>hegniln. Kolo znamke -»Pastera 'se dobi na policiji. — Za obzidjem kadetnice so našli v soboto otroci pri igranju v grmovju skrito kolo. Opozorili so na najdbo stražnika. Policija je ugotovila, da jo bilo kolo nkradeno v petek prod trgovino Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Kegljači »Maratona« ln mariborskih gasilcev so že v drugič pomerili svoje moči v medsebojnem boju. Prvo borbo so dobili Maratonci na svojem terenu — na kegljišču pri Gambrinu z reztil-taom 870:713 Revanžna borba, ki sc je 6edaj vršila na kegljHču gasilcev v Narodnem domu, jc bila zelo ogorčena, na io zopet izpadla v korist Maratona 1002:060. Zn -Maratoniso nastopili Grmovšek, Grešak, Vorbočt I., Verbošt II., fttrucl, Planinšek, Robinšak, Smerdel Fika, Majerlč in Perko, za gasilce pn: Benedičič Volčič, Vigele, Kribornik, Pirher, Hanl, Janžck, Letnik, Kočevar 150 kg popra ukradli. Orožniki v Košakih raziskujejo zanimivo tatvino, ki se jc odigrala med samimi tihotapci. Mesar Frane G. iz Studencev jc imel v drvarnici Vollcrjeve gostilne v Košakih spravljenih 150 kg popra v vrečah. Ta poper je bil namenjen zu tihotapstvo v Avstrijo, kamor se začimbe iz našo države še vedno na veliko tihotapijo. Pred nekuj dnevi so pa vreče s poprom nenadoma izginile iz skrivališča in samo luknja v steni drvarnice jc pri-čalu. da so odnesle poper tatinske roke. Našle so se priče, ki so videle \ poznih nočnih urnli pred gostilno avlo brez luči, v knlcregu so ljudje nakladali vreče. Avto je odbrzel proti meji. Orožniki so ugotovili lastnika avtomobila, ki pu pravi, da so gu najeli neznani ljudje, du j i T t zapelje do Si. Ilju. Blizu meje so vreče s poprom zložili z avtomobilu ter so z njimi izginili v smeri proti meji Zaradi nizke Drave — malo električnega toka. IJrnva je izrazito gorska reku ter ima največ vode v poletju, ko sc tali v zgornjem toku led in sneg na gorah. Najnižji vodostaj jc vedno do>cgla v januarju in februarju, marcu pa jc /uradi pomladanskega deževja zopet nara-stla. I.etos pa imamo izredno suiio pomlad in Drava je marca in aprilu tako ni/ku, kakor jc bila jnnunrja. Tuko nizkega vodostaja na Dravi ljudje v pomladi še nc pomnijo. Prizadeto je s tem najbolj elektrarna Fala. ki si mora /e sednj pomagati z rezervnim lokom iz kalorično centrale v Trbovljah. Posebej pa je prizadela še tovarna za dušik v Rušah, ki ne more začeli z izdelovanjem kurbida, ker dobiva od fnlo premalo toka. Bogu je dopadlo, da jo vzel k Sebi našo ljubljeno in skrbuo soprogo in mamico, gospo Mari|o Miklič roj. Dolinar soprogo sodnega oliciala Izdihnila jc svojo blago dušo snoči, previdena s svetimi zakramenti zu umirajoče. Pogreli bo v ponedeljek, 25. aprila ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošno bolnišnice na farno pokopališče na Viču. Ljubljana-Rožna dolina, dne 24. aprila 1938. Jože Miklič, soprog; Mitnica in Mar jan če k, otroka. Starorimsko gledališče v Trstu V Trstu je to r>°mlad pozornost občinstva obrnjena v sivo starodavnost. Vrhovno nadzorni-štvo umetniških spomenikov se bavi z odkriva-njom starorimskega gledališa. Ko so Rimljani 1. 181. pred Kr. ustanovili Oglej kot novo središče za svojo ekspanzivno politiko proti vzhodu, ni trajalo dolgo, da so zasedli tudi Istro (178). Tako je prišel v njihovo posest tudi Trst, Keltska naselbina, ki jo grški zgodovinar imenuje »Te-gestra« in je bila žo pred Rimljani važna trgovska postojanka. Rimljani so domačinom odvzeli zemljiško posest in državljauske pravice ter v mestu naselili močno vojaško kolonijo, ki je postala jedro novega latinskega prebivalstva. Trst je poslal izhodna točka za nadaljna vojaška podjetja proli keltskim in ilirskim rodovom na severovzhodu. Mesto, imenovano »Tergeste« je dobilo polagoma čisto latinski značaj in je prišlo v prvih stoletjih r>o Kristusu do precejšnje pomembnosti, četudi se niti od daleč ni moglo meriti s sosednim Oglejem (Aquileia). V tej dobi so zgradili v Trstu precej veliko gledališče jkkI hribom sv. Justa prav ob morju. S propadom rimske velesile so se začeli slabi časi tudi za Trst. Ob preseljevanju narodov ga je njegova lega pod bregom obvarovala sicer marsikaterega obiska, ker je hudournik navadno drl skozi Vipavsko dolino proti Ogleju, vendar so se slednjič Longobardi potrudili do Trsta in ga pošteno izro-pali. Sodi se, da je pač takrat pogorelo tudi gledališče, ki ga pozneje nikdo ni utegnil [»previjati. Na ruševinah so si ljudje v srednjem veku gradili hiše, prislonjcne kar na polkrožni zid opustošenega lirama Talije. Spodaj mimo je peljala glavna ulica srednjeveškega Trsta, imenovana Riborgo, zgoraj za gledališčem pa nuvšev po hribu gor ulica Douola. Mestno ozidje je teklo prav mimo gledališča navprek čez Riborgo in Do-noto po hribu naravnost gor. Zunaj srednjeveškega obzidja je nastala v novi dobi glavna tržaška ulica Korzo. Ko so pred leti začeli z velikopoteznim čiščenjem, po domače rečeno podiranjem srednjeveškega mesta, so se odločili v smislu modeme kulture sjiomcnikov ohraniti in restav-rirati ostanke rimskega gledališča. To delo je letos prišlo na vrsto. Podrli so najprej hiše, ki so bile zidane med gledališkimi zidovi, nato jia jeli tazgrebati ruševine. Notri so našli več kijx>v, ki so razmeroma dobro ohranjeni, tako kip Paiade Atene, ležeči kip pijanega Silena, portret vojaškega dostojanstvenika in drugo. Veliko zanimanje je vzbudila napisna plošča, ki govori o postanku gledališča. Odlomek te plošče je bil najden že v 17. stoletju. Zdaj so našli še druge dele. Tujec, ki pride v Trst, si sedaj že lahko ogledu iz ulice Donota to rimsko gledališče, na katero so lokalni patriotje zelo ponosni. f Mirko Rudež Iz Buenos Airesa nam poročajo, da je v Sanla Maria Cordoba v tamkajšnjem zdravilišču za bolne na pljučih dne 9. aprila umrl slovenski rojak Mirko Rudež, doma iz Kihemberka na Vipavskem. Svojo domovino je zapustil pred 10 leti L 1928, poln upanja v boljšo bodočnost. Naselil se je v Argentini. Dobil je delo v nekem skladišču za vino, kjer je bil neprestano na mokrem in si je tako nalozel — jetiko. šele pred dvemi leti in pol se je poročil, a je že takrat čutil, da ga počasi inori morilka — jetika. Ktnalu sjiloh ni mogel več delati in jc na njegovo ženo legla skrb, da zasluži kruha za moža in za hčerkico, ki se je rodila. Prosvetno društvo, ki ga je on ustanovil, mu je v času bolezni šlo rado na roke. Tudi drugi rojaki so mu jioniagali. Komaj 30 let starega, a na emrt bolnega, so zdravniki poslaii na Cordob-6ke hribe, odkoder se ni več vrnil. Lepo je umrl, previden s sv. zakramenti, a misli so mu letele v domovino, ko je odhajal v večnost. Njegovi rojaki so poskrbeli, da je bil dostojno pokopan in ne sežgan, kakor je tukaj navada pri umrlih, ki nikogar nimajo, da bi za njimi plačal pogrebne stroške. Pokojni je bil veren in zaveden Slovenec. Povsodi prvi. Naj Tvoje truplo počiva v Cordob-6kih hribih! Domovina b onate mislila in za Tvojo dušo, ki je pri Bogu, prosila. Njegovi ženi, ma teri in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Drobne iz Julijske kra ine Premeščen je bil iz Gorice pretor Slimato Pau in nastavljen v Navari v isti službi. Pred goriškim sodiščem so 6e zagovarjali Robert Klemen, ker je ranil An t. Cagnolo v pretepu in je bil obsojen na dva meseca zapora — Anton Macun, ki je dobil 2 meseca ječe, ker eo mu dokazali tatvino — Janez Perič, 33 let, Podgornik Jože, Jože Ličen, Lojze Leban, Anton I.e- F O T O A Od kdaj naziv »lofogrofifa" Če listamo po zgodovini fotografije, naletimo zlasti v njenih prvih početkih večkrat na izume, za katere ne vemo z vso gotovostjo, kdo je njihov pravi avtor. Mnogi važni izsledki so bili bolj empiričnega značaja in v mnogo manjši meri rezultati znanstvenih raziskavanj, ki so presenečali takrat zelo ozek krog ljubiteljev fotografije kot slučaj-nostni in pogosto tudi kot istočasni uspehi eksperimentiranja pripadnikov dveh ali tudi več narodov. Ker so tudi zapiski iz otroških let fotografije razmeroma zelo skromni, smo glede nekaterih izumiteljev navzlic vestnim raziskavanjem še danes v dvomu, nekaterim izumom pa niti avtorja ne vemo. Tako ne vemo niti za camero obscuro, kdo je njen pravi iznajditelj. Mnogi smatrajo, da je njen oče neapelski enciklopedist Janez Baptist Porta (1538—1613), toda opisal jo je že Leonardo da Vin-ci, ki je umrl leta 1519, pa niti zanj ne vemo, ali jc napisal samo ustno izročilo, ali pa je bil iznajditelj camere obscure on sam. Podobna je povest z nekaterimi drugimi važnejšimi fotografskimi procesi. Celo daguerreotipija sama, ki je njen uradno priznani oče Louis Jacques M. Daguerre, ni čisto njegov izum, kajti zgradil ga je na izsledkih svojega rojaka Ničpcea, ki ga moremo smatrati za pravega iznajditelja fotografije. Tudi Slovenci imamo prednika, ki je s svojim izumom nakazal pot tehničnemu napredku v fotografiji. Bil jc to Janez Puhar, ki je prvi uporabljal v fotografski tehniki steklo kot podlogo svelločutne snovi, in s tem tudi kot podlogo fotografske slike. Kakor mnogo drugih, tako je tudi on ostal v 6vetu pozabljen ter se pripisuje sedaj docela neupravičeno ta tehniška pridobitev v fotografiji Hcrschlu, Nekaj podobnega je s samim nazivom tehnike risanja s svetlobo na svetločutne snovi, ki se je od prvih skromnih pocctkov eksperimentiranja razvila v znanost neprecenljivih vrednot in s svojo privlačnostjo zaicla milijone in milijone sveta, Foto- bun, Peršič Friderik, Piček Boris in Jože Gosnnk, vsi zaradi večjih ali manjših tatvin. Kaznovani so bili 6 hudimi denarnimi globami in z zapornimi kaznimi od enega do 4 mesecev. Zopet nesreče s starimi granatami. Iz Senilna nam pišejo, da se je tamkaj pripetila huda nesreča, katere žrtvi sla postala 18-letni Albin Rijavec in Alojzij Mervic, star 21 let. Mladeniča sta v okolici iskala ostanke razstreliv iz svetovne vojne. Našla sta granato, pa sta tako neprevidno ž njo postopala, da se jima je razpočila in ju strahovito razmesarila. Najhujše poškodbe je dobil Ta naslov (Fiihrergemeinden) je nemški državni kancler določil za one občine v Nemčiji, kjer bodo glasovali vsi upravičenci brez izjeme za Adolfa Hitlerja. To odlikovanje je doseglo v slovenskem delu Koroške več občin, in sicer: Blače, Goriče, St. Štefan, Bistrica na Žili, Marija na Žili, Rožek, Ledenice, Šmarjeta v Rožu, Bilčovs, IIo-diše. Zgornja Vesca, Škofiče, Medborovnira. Grab-štanj. Otok. Vovbre, Galicija, Žitna ves, Zvabok in Tinje. Te občine bodo odslej vedno nosile ta častni naslov na vseh uradnih listinah. Potovanje v Jugoslavijo V »Koroškem Slovencu« beremo, da je polo-vanje iz. Koroške v inozemslvo dovoljeno le z izrecnim dovoljenjem političnih oblasti! Za potovanje v Jugoslavijo obstojajo še posebni predpisi, in sicer je zato potreben še vizum v potnem listu. Inozemci, ki želijo zapustiti ozemlje bivše Avstri- MATER grafijal Kdaj je bil prvikrat rabljen ta naziv, ki je postal splošno rabljen mednarodni izraz? V novejšem času posvečajo mnogo pozornosti temu vprašanju narodi, kojih predniki so igrali bolj ali manj važno vlogo pri rojstvu in v mladih letih fotografije. Tako je bilo lansko leto v nem-šk em, francoskem in angleškem strokovnem tisku o tej zadevi več razprav, ki temeljijo na raziskovanjih po arhivih, na čas-opisnih poročilih iz počel-kov daguerreotipije ter na privatni korespondenci takratnih izumiteljev. Kratek pregled teh razprav prinaša letošnja 14. številka Photographische Industrie s trditvijo, da je bila beseda fotografija prvikrat javno rabljena v Nemčiji, in sicer 25. februarja 1839 v obširnem poročilu, ki ga je prinesla berlinska Vossische Zeitung o »izumu, ki ga bomo imenovali na kratko z besedo fotografija ali umetnost risanja s svetlobo«. Ta članek je napisal za Vossische Zeitung astronom J H. Maedler ter nosi napis »Fotografija«. O isti temi je razpravljala leta 1932 tudi Photograjihische Rundschau, ki je pa reklamirala za Nemce poleg prvenstva v javni objavi tudi izum te besede. Dočim ni nemške trditve glede prvenstva v javni objavi besede »fotografija« mogel do sedaj še nobeden izpodbiti, so bili objavljeni lansko leto v angleški reviji Photographic Journal dokazi, da jc bila ta beseda rabljena prvikrat na Angleškem. Ohranjena sta namreč dva Hcrschlova negativa, ki nosita na hrbtu napis »fotografirano« in datum »17, 2. 1839« Herschel je rabil torej besedo »fotografirano« 06em dni prej, kakor je bila javno objavljena v Berlinu. Samo tri dni po objavi v Vossische Zeitung pa je datirano pismo, ki ga je pisal F W. Herschel izumitelju H. W. F, Talbotu — lo-tej 28 februarja 1839. To pismo ima Science-Mu-seum v Londonu. V njem pojasnjuje Herschel, da daje prednost besedi »fotografirati« pred izrazom »fotogensko risanje«, kakor so fotografsko tehniko takrat ludi imenovali Javno je bil rabljen ta izraz na Angleškem v Henschlovem piedavanju pred Royal Society v Londonu 14. marca 1839, torej pičlih 17 dni po berlinski objavi, dočim jc na istem mestu imenoval Fox Talbot v svojih predavanjih 31, januarja in 21. februarji 1839 fotografski postopek »Photogenic Dravving«, torej fotogensko risanje. V Franciji se bavi s tem vprašanjem zgodovinar Georges Potonniee, ki je do sedaj ugotovil, da je bil rabljen naziv »fotografija« v Franciji prvikrat v poročilu znanstvene akademije v Parizu 6 maja 1839 z naslovom »Fotografska umetnost« To poročilo je najbrže sestavil Arago ki je nadomestil izraz fotogensko risanje z besedo fotografija tudi v svojem poročilu 3. julija 1839, ko je bil objavljen zakon glede dosmrtne rente izumitelja Daguerrea. Mimo-grede: priznali so mu letnih 6000 frankov, dočim so prejemali dediči Ničpcea letno 4000 frankov. V tem poročilu je rabljena beseda fotografija dvakrat, beseda »fotografsko« pa 15 krat. Velike časovne razlike med posameznimi privatnimi in javnimi objavami pri različnih narodih torej ni. Pravi oče fotografije Ni6pce je imenoval svoj postopek heliografijo. Daguerre je nazval izpopol-njovalni izum sebi v čast in slavo dagucrreotipijo Talbot pa fotogensko risanje. V ožjo konkurenco prihajata torej le Nemec Maedler ki je Drvi javno objavil naziv fotografija 25. februarja 1839, in Herschel, ki je uporabil ta naziv privatno pred Mae-dlerjem 17. februarja 1839. Glede izuma tega naziva bo torej najbrže pripadlo prvenstvo Angležem, čeprav trdijo Nemci drugače in reklamirajo zase ludi izum Trdijo namreč, da jc nemogoče, da bi v listih časih mogel Herschel med 17. in 25. februarjem pismeno vplivati na izrazoslovje v objavljenem članku v Vossische Zeitung. Kakor je ta brdilev verjetna, čeprav sloni samo na sklepanju v zvezi s takratnimi slabimi prometnimi razmerami, je prav tako verjetno in mogoče, da je rabil Hcrschel izraz fotografija ludi že pred 17, februarjem 1839, ko ga je napisal na svoj negativ, ter da je ta naziv prišel v Nemčijo po eni ali drugi noti }c pred tem datumom vendarle iz Anglije. Prva kakor druga trditev «loni na golem sklepaniu z enako verietnostio. Vse to jc seveda manj važno glede prvenstva samega ter ima svoje resno lice samo kot zgodovinsko dejstvo, ki je zanimivo zlasti sedaj ob stoletnici rojstva fotografije. Nasveti Doziranje po kapljicah. Večkrat moramo dozi-rati sestavine nekaterih kopeli po kapljicah. Kdor ima posebno kapljemerno steklenico, mu takšni predpisi ne povzročajo skrbi, zelo nesigurno pa jc odmerjati tekočine po kapljicah iz navadAih steklenic, Pomagamo si tako. da nalomimo žveplenko na eno tretjino njene dolžine tor vtaknemo daljši konec v steklenico, Če potem steklenico previdno nagnemo, bo tekla raztopina po kapljicah v kopel. Pri količkaj spretnem ravnanju je ta pripomoček prav dobro nadomestilo posebnih kapljemcrnih steklenic. Stekleni zamaški se v vratu steklenice prav radi prilepijo. Če jih pred uporabo namažemo s tanko plastjo vazelina, običajno ne pride do te nezgode. V nasprotnem primeru 6i pomagamo tako, da segrejemo vrat steklenice v mlačni vodi, nakar gre zamašek z lahkoto iz steklenice. Dober, čeprav dolgotrajnejši je tudi sledeči postopek: Steklenico postavimo v skodclo, ki je napolnjena z vodo, in sicer tako, da stoji na zamašku. Voda se polagoma zaje med zamašek in vrat sleklcnice ter raztopi kristale, ki so se nabrali v vmesnem prostoru. V posebno trdovratnih primerih traja to lahko tudi nekaj dni, v nekaterih samo nekaj minul. Bolje pa je počakati, kakor stcklenico razbiti in uničiti s tem tudi kemično raztopino v steklenici. Za snaženje cmaillranih skodcl nc smemo uporabljali kislin, ker ludi močneje razredčene emajltl škodujejo. Priporočljiva je topla voda, v kateri smo raztopili navadno sodo, vim ali persil. Naša dtuštva Fotoklub Ljubljana. Program za lekoči leden: v torek običajno predavanje, v petek kritika predloženih slik in dogovor za nedeljski izlet. NedelfsKi spori Ljubljana : Jugoslavija (Belgrad) 3:0 (O: O) Ljubljana, 24. aprila. Že dolgo ni naš ligaš tako zaigral in tako zadovoljil ljubljansko športno občinstvo kakor z današnjo tekmo, v kateri je premagal belgrajsko Jugoslavijo z rezultatom, kakršnega ni nihče pričakoval, najmanj pa seveda gostje, ki so bili sigurni današnje zmage. Ljubljana si je s tem svojim, v resnici velikim uspehom, svojo pozicijo v državni liga tabeli močno ojačila in si zasigurala obstanek v tem našem najvišjem prvenstvu. Iz-redno važna je bila današnja tekma za našega reprezentanta tudi zaradi tega, ker je bil od nje tako rekoč odvisen nadaljnji obstanek v državni ligi. Na drugi strani pa je bila to tekma, kakršne naši fantje v tem kolu še niso predvedli. Točno ob pol petili so se pojavili na igrišču igralci .Jugoslavije v rdečih dresih, malo za njimi pa naši. ki so bili zeleno oblečeni. Sodniku Kapu i/ Sarajeva so se predstavili igralci v tehle postavah : Jugoslavija: Spasič — Andjelkovič, Lukič — Domaracki, Radovanovič, Bročič — Savič, Sijačič, Petrovič, Perlič, Žečevič. Ljubljana: Pogačnik — Hassl, Žitnik — Slapar, Pupo, Vodišek — Lah, Cankar, Vovk, Čebo-hin, Erber. Gledalcev je bilo nad 2000. Žreb je odločil za Ljubljano zelo neugodno stran, kajti igrati je morala proti precej močnemu vetru in je bila zaradi tegn Jugoslavija v prednosti. Polog tega so pa gostje takoj v začetku prevzeli vodstvo in so stalno pritiskali na ljubljanska vrata. Svoje premoči niso mogli izkoristiti, kljub temu, da so ustvarili več nevarnih situacij pred golom našega reprezentantn. V 11. minuti diktira sodnik korner proti Ljubljani, iz katerega se je rodil ponovni korner in pa nevarna situacija, iz katere je izšla Ljubljana prav srečno. Igralci Jugoslavije so še kar naprej pritiskali toda brez vsakih posledic. V 31. minuti sledi zopet korner proti Ljubljani, ki je ostal neizrabljen. Kmalu nato izvede napd Ljubljana edino res lepo kombinacijo v prvi polovici igre. iz kitere je potem rezultiral kot proti Jugoslaviji, ki so ga domači zastreljali v avt. V prvi polovici i»re so igrali domači, zlasti knr se napada tiče, podrejeno vlogo in se dolgo časa niso mogli znajti. Zaradi tega je imelo ozadje polne roke dela in veliki sreči je pripisati, da je končaln ta polovica neodločeno. . Povsem drugačno sliko je pokazal drugi del igre katero so otvorili Belgrajčani. Že takoj v prvi' minuti izvede Ljubljana napad, iz katerega se izrimi komer proti Jugoslaviji, ki ga domaČi niso izrabili. Takoj nato Jugoslavija napade, toda sreča je bila domačim bolj naklonjena in se jim jo še prav posebno nasmejala v 10. minuti, ko so zabili prvi gol za svoje barve in ki je bil sad prostega strela po kombinaciji Pupo-Vodisck m končno jo Cankar poslal žogo v mrežo nasprotnika. Urnebosno navdušenje in vpitje občinstva se po tem dogodku kar ni hotelo poleči. Odslej je postala igra izredno živahna in napeta in oboji so Gradianshi: BSK 2:0 (1:0) Belgrad, 24. aprila. •Po dolgem času jc danes posijalo v Belgradu solnce in tako se je na igrišču BSK zbralo nad 7000 gledalcev, ki so takoj v začetku bili razočaram. BSK je namreč nastopil brez pet mož iz prvega moštva, ker so Knežcvič, Lechner, Glisovič, Val|e-revič in Božovič zboleli. Zato je razuml|ivo, da je današnjo tekmo BSK izgubil. Podhraskega ,c nadomestoval Šurdonja. Gradjanski je nastopil kompleten. Sama igra je potekla od začetka do konca zelo ostro in napeto in je bila zanimiva. Grad|anski )e bil ves čas občutno nadmočen. Vratar BaK. )e bil izvrsten in je v prvem polčasu ubranil štiri sigurne gole. Sele v 44. minuti prvega polčasa )e Gradianski razvil vso svojo moč V drugem polčasu |e BbIS. pre men j al svojo postavo in je Šurdonja prešel na desno krilo. V 35 minuti je Anlolkovič zvišal rezultat na 2:0. Štiri minute pred zaključkom igre je Stojadinovič zastreljal krasno šanso, ko je dva metro pred golom streljal čez prečko. Gradjanski je zmago zaslužil, dočim o moStvu BSK ni mogoče reči ničesar pohvalnega Posebno slab je bil Šurdonja. Sodil je italijanski sodniK Cambertini iz Genove zelo dobro. Jedinstvo : Ha:duk 2 : 2 Istočasno se je vršila na igrišču Jedimstva tekma med gormima kluboma. SK Maribor : Celje 3:0 (1:0) Celje, 25. aprila Danes popoldne je bila pred kakimi 300 gle- _ ... , i . t.___ _ .>,,1 x rt rti 11 m n dalci na Glaziji prvenstvena tekma med gornnma nasprotnikoma. O Ccl,anih bi bila pač vsaka beseda odveč. V tem moštvu ni niti sledu o kaki komični. O streljanju na gol sploh ni govora, ker napadalci v teku vse igre največ petkrat preučili nasprotnikov 16 meterski prostor m se to močno pritiskali: gostje, ki so hoteli zenačiti, domači pa seveda obdržati stanje, če že ne zvišati zaradi sigurnosti. V izredno živahnem in hitrem tempu se je potem igra nadaljevala in napete situacije so se menjavale sedaj na tej, sedaj na oni polovici, tako da je bila igra zenačena in obe moštvi na isti višini. V 32. minuti je potem Vovk zopet potresel belgrajsko mrežo in stanje 2:0 v korist nnšega ligaša je spravilo igralce Jugoslavije pojioliioma iz ravnovesja. Sedaj je bilo namreč gotovo, da je Ljubljani, če ne že obe, pa vsaj ena točka zasigurana. V 34. minuti sledi zopet korner proti Jugoslaviji, ki ga domači zopet niso izrabili. Kljub temu, da so imeli naši zmago tnko rekoč v žepu, niso odjenjali, ampak so pritiskali dalje, zaradi česar je v 30. minuti še Lah poslnl žogo v mrežo gostov in postavil stanje 3:0 za SK Ljubljano, ki se ni več spremenilo in ki je našemu ligašu prineslo tako za-željeno zmago in še bolj potrebni prvi dve točki. Pri tem bi pripomnili, da je golman Spasič kriv dveh golov. Bil je namreč preveč siguren in ker sta padla iz takih pozicij, na katere se je najmanj zanesel, zato je šla žoga gladko v mrežo. Ljubljana je danes dokazala, da je vreden zastopnik v državni ligi in da od te jiostave, s katero je danes nastopila, lahko še mnogo pričakujemo. To velja predvsem za napad, ki je bil že dolgo časa rak rana v naši enajstorici. Ozadje je slej ko prej in tudi danes še jirav posebno dobro funkcijoniralo in nosi ožja obramba s Hass-lom na čelu levji delež na tem, da gostje niso jioslali žoge v naše svetišče. Vratar Pogačnik danes ni imel dobrega dne, imel pa je pri vsem tem tolikšno porcijo sreče, da mu jo želimo tudi pri vseh nadalnjih tekmah. Ljubljana jo napravila zelo dobro potezo s tem, ker je j>ostavila v moštvo mlajše moči, ki so se zlasti v napndu izborno obnesle. To sicer ne velja za prvi polčas, ko so preveč boječe otipavali in se niso mogli iznebiti nervoze, katere v drugem polčasu ni bilo več opaziti. Prednost so imeli v drugi polovici v tem, ker so igrali z vetrom, ki jim je precej pomagal, kakor gostom v prvi .polovici. Vsekakor želimo, da vodstvo Ljubljane te posla ve ne bi menjalo, ker izgleda, da ho, ko bo dobro vigra-na, dosegala še lepe uspehe. Jugoslavija je danes sicer izgubila, toda krivico bi ji delali, če bi trdili, da je igrala slabo. Nasprotno, bila je boljša od Ljubljane in to prav do trenutka, ko je padel prvi gol. Pri drugem golu pa je bila lako presenčena, da so njeni igralci izgubili glave. Ima pa boljšo tehniko in tudi vigrani so boljše, toda kondicije jim primanjkuje. Sodil je g. Kap iz Sarajeva objektivno in prav dobro. Obžalovati je le postopanje gotovih gledalcev, ki pri tako objektivnih odločitvah sodnika ne puste pri miru. Predtekma Ljubljana (rez.) : Bratstvo (Jesenice) 4:1. da odveč. V tem moštvu ni — binaciji. O streljanju na gol sploh ni govora, ker ... , i ■ > . M . ,<>nX not l/ira t nrP* to napadalci v t koračili nasproln----- ----------... le v prvem polčasu. Odslužene veličine Slam bec in Brunšek so že neštetokrat posebno pa se d*nes potrdili, da spadajo kvečjemu še v kakšno old bovs moštvo, nikakor pa ne v enajstorico ba-novinskegi finalista. Zadovoljila je le o/.ia obramba ki je bila naiboljša formacija na polju. Mariborčani pa so dobro uigrani in povezana enajstorica, ki v današnji sestavi ni imela slabega mesta. Vse tri gole ,e streljal Vesnaver. Sodil je točno in objektivno g. Čamernik. „ V predtekmi so se pomerili Jugoslavija m Olimp. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 (2:1). Jugoslavija je že trikrat v dveh tekmah zastreliala enaisterce ter bi bilo dobro, čc bi sc moštvo naučilo streljati Oba gola sla dala brata Steblovnik, vsak po enega. Medblubshi pokalni turrvV Ljubljana, 24. aprila. Nekajkrat je bil že napovedan ta turnir, pa «io vselej prišle vmes nepredvidene zapreke, tako da smo ga doživeli šele danes. Rana ura, zlata ura pravi narodni pregovor _ in po tem pregovoru so so ravnali tudi prireditelji, k' so za-letek nastavili kar lepo tja v zgodnje dopoldne. Ze kmalu po deveti jutranji uri so jena simpatičnem, pomladansko zelenem igrišču SK Jadrana, tam v daljni deželi Kolezijl začela zbirati Člove- KINO MATICA Samo ob 16. uri Pod črno krinko Napeto dejanje od začetka do končal ška truma. Pridni -podžigači« vseh štirih klubov, ki so bili prijavili svojo udeležbo na tem turnirju, se niso strašili ne vetra ne mraza, ampak so jo pogumno in požrtvovalno prisekali na »igrokaz«. Vroče jim prav za prav ni bilo, morda le komu ognjevitejšemu, kndar je trepetal v strahu, da ne bi nasprotnik zajiodil žoge v vrata njegovih prijateljev. Že dopoldne so se pred tekmo, med tekmo in po tekmi oglašale z vseh strani razna ugibanja, vpraševanja, razlaganja in mnenja o rezultatu popoldanske tekme med našim ljubljanskim ligašem SK Ljubljano in SK Jugoslavijo. Niso sodili napak, tako nam je vsaj jx>kazalo popoldne. tisti, ki so de.iali, da se Belgrajčani zaman ubndajo, če skušnjo oditi iz Ljubljane nepo-raženi. Kaj hočete, so dejali ti optimisti. Jugoslavija še ni zmagala v prvenstveni tekmi na ljubljanskih tleh, kaj zmagala, še niti remizirala ni doslej, pn tudi dnnes ne bo. Pri nas so znnjo zakleta Ila in konec besedi! Lahko hodijo še desetletja k nam po točke, vračali se bodo vselej domov prav tako praznih rok kakor so bili prišli. In če bo šlo vse jxi sreči, iih bo naš ligaš v bodoče namazal vsakokrat še bolj temeljito knkor jih je bil doslej. Toda dovolj! Saj nn igrišču občinstvo ni samo debatiralo o uspehu popoldanskega programa. ampak je tudi zvesto spremljalo dve prav zanimivi in borbeni tekmi! Nastopili so štirje pari, Svoboda, Mars, Hekn in Jadran. Najprej sta se pomerila Svoboda in Mars. Mars : Si*obocfa 3 :1 Znču.lil vas bo tale rezultat, kaine? Pn io žo tnko! Marsovci so ga docela zaslužili. Razvili so svojo naglo in lepo izvajano kombinacijsko igro. s katero so kmalu v svobodnih vrstah napravili precej nereda, ki pa ni bilo potem več lahko ugonobiti, Simpatični igralci Svobode so se posvečali bolj dolu na prodore in na hiter prenos igre, ki so jim sicer prnv jiogosto dobro obnese, danes pa v moštvu nekaj ni bilo v redu in se ni utegnilo dodobra urediti tako dolgo, dokler sodnik ni od-žvižgal konca. Reha : Jadran 2 :1 Rečani in Trnovčani imajo že od nekdaj svoje račune. Zanimivo je, da Reka z drugimi klubi igra mnogo lažje kot z Jadranom, pa celo s takimi klubi, ki so od Jadrana pomembno boljši. Danes so si Rečani dovolili izredno [Kidjetnost, ki jim je prinesla prnv čeden uspeh. Po dobrj in zelo zanimivi igri so zasluženo zmagali Rečani, Jadran je bil na terenu v splošnem nekoliko slabši nasproinik. Obe prijateljski tekmi sta pokazali dober nogomet. Bili pa sta precej podobni prvenstvenim borbam, ostri, živi in v naglem tempu. Precej jo nngnjnl veter, ki se je zadnji teden že kar |io-vseni udomačil v našem sicer vedno lejx> dostojno mirnem mestu. Sodila sta prav dobro sodnika gg. Betetto in Mrdjen. KINO SLOGA Telefon 27-30 Danea ob 14-13 matineja po znlSanlH cenah veliki kulturni film z najnovejšimi odkritji in senzacijami v nepristop-nih pragozdovih airiškega oioku. BORNEO Mariborski spori Maribor, 25. aprila. Visofca zmaga Železničarja Železničar : Hermes 7:3 (2:1) Danes je mariborski >Železničar« imel v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP na svojem igrišču v gosteh stanovske tovariše, železničarski športni klub >IIermes< iz Ljubljane, ki ga je z lahkoto odpravil z visokim porazom 7:3 (2:1). Hermes je bil v večjem dolu prvega polčasa skoraj enakovreden nasprotnik, v drugem polčasu pa je moral priznati ne samo terensko premoč domačinov, temveč je navzlic dobremu vratarju moral dovoliti, da mu je nasprotnik v teku šestih minut nasut v mrežo zaporedoma štiri lepo gole Eforl je na mestu srednjega napadalca zelo pametno zaposlil krila, kar je odločilo icro. Zelo dobro sta mu sekundirali obe zvozi Pavlin in Lešnik. Krilci so marljivo delali, obramha pa je tudi zadovoljila. Stari Mahanje je moral trikrat kapitulirati. — Pri Hermesu pa ni bilo nič kaj v redu. Fantje so so sicer trudili in je bil zlasti Košenina zelo agilen. Toda stalni napadi Železničarja so končno utrudili moštvo. Goli so padli v 20. minuti za Železničarja jio Habiehtu v lepi kombinaciji: 1:0. V 30. minuti je Košenina iz prostoea strela iz daljave 20 m izenačil na 1 : t. Premišljena kombinacija Eferl-Pavlin je prinesla v 43. minuti 2:1 in vodstvo domačim. S tem izidom so šli igralci v kabine. V 10. minuti drugega polčasa izenači Hermes na 2:2 po levi zvezi. Sledi U metrovka proti llennesu, ki jo Stifler spremeni v 13. minuti v vodilni gol. 3:2. Sledi cela serija golov. V 17. minuti krasen strel Eferla z glavo 4:2. V 18. minuti zabije Habicht 5:2. V 21. minuti Lešnik, ki izkoristi topo priliko in poviša na 0:2. V 37. minuti Ice z desnega krila lepo predloži levemu, ki neubranljivo strelja 6:3. Končno stanje postavi Lešnik v 42. minuti, ko se io žoga parkrat odbila od nog obrambe Hermesa. Občinstva ie bilo okoli 900. Del istecra je v //.borovem potiuc kronko navijal za Železničarje. — Sodnik Veble iz Celja je imel spričo lepe in mirne igre obeh moštev precej lahko delo. Slavita prvak 2. razreda Slavija (Pohrežje) : SK Dolnja Lendava 1:0 V predtekmi sta se srečali v odločilnem boju za prvo mesto na tabeli vodilni moštvi drugega razreda mariborskega okrožja LNP. Igra se jc končala z gorniim rezultatom. Sodil je g. Dor-ganc, ki je imel s pomočjo svojih stranskih tovarišev imel igro trdno v rokah. Cakovec siffurno vodi Čakovečki SK : SK Kranj 6:0 (4:0) Navzlic temu, da so se Kraničani potrudili, so izgubili tekmo z visoko zmago Oakovca. Napad Cakovca je bil izredno rnzigrnn in je poleg Sest priznanih golov dosegel še ducat golov, ki pa iih sodnik zaradi ofside ni priznal. Domačini so bili ves čas v veliki premoči. Zelo dober je bil sodnik Konič. SK Železničar : SK Maribor 2:2 (2:1) Ta tekma je bila prvenstvena tqkma juniorjev. Zagreb. 24. aprila, b. H ASK : Slavija (Sarajevo) 4:1 (2:0). BASK : Concordia 1:1 (1:1). Triglavski smuk Letošnji »Triglavski smuk« je že deseta zapo-vrstna prireditev J. Z. Š. Z. Ta smuk se je v teh desetih letih razvil v krasno mednarodno prireditev, za katero je vsako leto večje zanimanje ne samo pri nas doma. ampak tudi v tujini. Prijave za letošnji smuk so bile zelo številne, žal pa zaradi nekih nesoglasii niso prišli italijanski tekmovalci, ki so bili žc prijavljeni in so tudi zatrdilo obljubili svoj udeležbo. Od Italijanov je startala v damski konkurenci le odlična Dei Rossi Neves. Od prijav'ienih Nemcev pa na startu tudi ni bilo Wil-lyja \Valeka, čcirav so prireditelji tudi z vso gotovostjo računali na njegovo udeležbo. Prireditev pa je vkljub vsemu uspela nad vse dobro. Startali so vsi naši najboljši tekmovalci, poleg njih pa 4 Nemci in 2 Čeha. Proga za smuk je vodila od Staničeve koče nod Rjavino, nato v položnem delu nad Zgornjo Krmo, potem skozi Ztfonvo Krmo do takozvane debele bukve, kier je bil cilj. Proga ni posebno težka, pač ie zlasti v prvem in z.idniem delu izredno strma. Naitežji del proge je bil brez dvoma oni del skozi Zgornio TCrmo. Tu so morali tckmovalci uporabiti vse svoie tehnično znanje. V tem delu proge je bilo tudi nniveč padcev Od naših tekmovalcev sta prevozita progo le Heim ia Praček. Vztro i n ost tekmovalcev pa ?e je zlasti pokazala na progi nad Zgornjo Krmo. kier so morali tekmovalci precej oroge preteči. Pro^a sama ie b;la dolga dobrh 6 km. višinska razlika pn je znašala 1150 m. Sneg je bil odPren, čeprav ga ie bilo letos mnogo manj kot lani. Tudi vreme je bilo ves čas lepo. Damski smuk Proga za damski smuk je bila ista kot za moški le. da jc bila mnlo kraiša. Cili je bil namreč že pri lovski koči v Zgornji Krmi. V damskem smuku je startalo le osem tekmovalk, pa šc med temi so tri na proi»i izstopile. Zmagala ie Čohinja Reinhaue-rova, vendar da ni Italijanka Dei Rossi Nsves nekajkrat tako nesrečno padla, ko je prehitevala tekmovalke, je vprašnie ali bi zmagala Beinhauc-rova, kaiti Dei Rossi Neves jc odlična in rutinirana tekmovalka. Rezultati: 1. BeinhaucT Rušcna (ČSR) 4:30. 2. Dei Rossi Nevfcs (Italija) 5:12. 3. Ašerova Rušena (ČSR) 5:41. 4. Heim Erika (Jugoslavija) 7:02 Moški smuk Z malo zamudo so startali za damami moški. Kot prvi jc prevozil progo Finžgar Rudi (SK Planina) v dobrem času 8:33. Za njim se jc zvrstilo še ostalih 28 tekmovalcev, ki so prišli vsi skozi cilj razen treh, ki so že na progi istopili. Zal da so v moški konkurenci manjkali Italijani, kajti borba bi bila mnogo bolj napeta in zanimiva. Dobro so se plasirali vsi ostali luji tekmovalci, razred zase pa je zmagovnlcc Maier Gustl, ki je vso progo prevozil v divjem smuku brez padca in ie dosegel dosedaj najboljši čas na tej progi. Odlično, tudi brez padca sta prevozila progo tudi naša dva najboljša tekmovalca Heim in Praček, Vsekakor pa moramo omeniti tudi Kleina, ki se pri vsaki tekmi vedno bolj uveljavlja. Njegov placement in čas, ki ga je dosegel, sta prav dobro Jeseničan Schwab bi imel lepši čas, da ni na progi zlomil smučko in palico. Zadnji del proge je moral namreč presmučati z zlomljeno smučko. Med ostalimi tekmovalci morama omeniti tudi Zagrebčana Barbariča in Sarajevčana Meniševiča, ki sta ostro borbo dobro prestala. Rezultati] 1. Maier Gustl (Nemčija) 6:27. 2. Heim Hubert (Jugoslavija) 6:52. 3. Praček C (Jugoslavija) 6:55. 4. Dohnal Miro (Češkoslovaška) 7:04. 5. Oberman Hans (Nemčija) 7:07. 6. Klein Bruno (Jugoslavija) 7:10.2. 7. Steinwander H. (Nemčija) 7:11. 8. Russ Karel (Nemčija) 7:18. 9. Schvvab Fric (Jugoslavij-) 7:55. 10. Podkuboršek (Jugoslavija) 7:57. 11. Valer Kurtl (Jugoslavija) 8:30. 12. Finžgar R. (Jugoslavija) 8:33. Sodniški zbor je funkcioniral dobro. Občinstva pa je bilo žal bolj malo. Krivda pa je brez dvoma tudi v tem, da danes ni več vozil izletniški jutranji vlak. Kolesarske dirke skozi Podutik Ob nepričakovanem velikem obisku s strani občinstva so bile včeraj tradiciorilne kolesarske dirke, ki jih vsako leto prireja kolesarska sekcija ŽSK Hermesa. Z malo zakasnitvijo je najprej nastopilo na startu 10 novincev, ki so v naglem tempu odbrzoli po določeni progi, ki pa je bila v zolo slabem stanju. Deset minut za temi je startalo 14 juniorjev in ko so ti prevozili 32 km, so nastopili še glavni dirkači s Prosinekom in Lavrihom na čelu. Bortia med njimi je bila zelo huda in je Prosinek že v prvem krogu pridobil nekaj sto metrov, kar se je pa še večalo in je razdalja med njim in zasledovalci bila vse večja, tako da je nn petem krogu znašala okrog enega kilometra. Lavrih, ki je do četrtega kroga vozil skupaj z dvema drugima Zagrebčanoma, se je od njiju tudi odtrgal in sam zasledoval Prosi-neka ter Be mu na šesti in sedmi rundi že zelo približal, medtem ko je Gartner zaradi neke nevšečnosti izstopil. Dobro sta se držala še Ormuž in Žerjal. Na zadnjem krogu je Lavrih imel od Prosineka le še 100 do 150 metrov, a je bilo že prepozno in je lako Prosinek zopet pokazal svojo superiornost. Rezultat novincev je sledeč: 1. Kogoj Franc (Edinstvo) v času 0:31; 2. Satnikar Franc (Edin-stvo) 0:31.4; 3. Samotorčan Mirko (Vrhnika) 0:31 4 in pol sekunde; 4. Konjar Sandi (Ljubljanica) 0:31.5; 5. Pečarič Leopold (Dolenjec) 0:32; 6. Podgoršek Danilo (Hermes) 0:32.4; 7. Setina Julij (Savn) 0:33.1; 8. Restar Metod (Edinstvo). Zaradi defektov in slabe cesto je bilo tudi n ekaj padcev, ki pa so povzročili le lažje praske. Povprečna brzina 31 kili na uro. Juniorji: 1. Podmilščnk Franc (Edinstvo) I.Ol; 2. Premk Pavel (Hermes) (z defekti) 1:2.2; 3. Stirn Tomaž (Vrhnika) 1:2.5; 4. Bizilj Albin (Ljubljanica) 1:4; 5. Sodeč Karel (Maraton, Maribor) 1:5; 6. Grabnar Franc (Ljubljanica) 1:9. — Povprečna brzina juniorjev je znašala 31.4 km. Rezultat glavne skupine, ki je prevozila progo 64 km, je sledeč: 1. Prosinek Gustav (Gradjanski, Zagreb) 2:0.5; 2. Lavrih Karel (Fortuna, Belgrad) 2:0.31; 3. Žerjal Oskar 2:3.31; 4. Šunko Josip (Železničar, Maribor) 2:6.14; 5. Penčev Nikola (Orao, Zagreb) 2:9.58; 6. Ormuž Mi jo (Železničar, Zagreb) 2:10.7. — Povprečna brzina glavne skupine je znašala 32 km na uro, kar je z ozirom na zelo slabo progo nad vse pričakovanje dober uspeh. Po končanih dirkali je bila ob nabito polni dvorani razdelitev nagrad, ki jih je, kakor vsako loto, podarila tvrdka Jax, medtem ko je g. Karel Kovačič, znani motociklist »Hermesa«, za najboljši uspeh dirkačev na podutiškem klancu podaril dve srebrni kolajni in eno srebrno obrobljeno. Zanimivost, ki je pri vseh vzbujala veliko občudovanje, je bila vožnja na starinskem kolesu, katerega je v enem krogu spretno vozil bivši dirkač Zanoškar Srečko. Tenis Zngreb, 2+. aprila. Jugoslavi ja Madžarska ":t. — Pari Palada-Radovanovič:Gabori-Fercnz 6:2. 6:2, 6:4. — Kukuljevič-Mitič:Szigeti-Asboth 7:5. 6:4. 6:1. Varšava, 24. aprila. AA . (DNB) Po drugem dnevu teniških tekem med Nemčijo in Poljsko, vodi Poljska s 3:1. V doublu sta Nemca Gepfert in Bcutner premagala dvojico Bavarovski-Heza s temle izidom 6/2, 6/4, 5/7, 0 6, 7/5. V mešanem doublu je zmagala dvojica Jedzejovska-Bavarovski nad Nemccma Enger-Detmer z izidom 6/3, 6/2. Table tenis tehme Ljubljana, 24- aprila. Igralo je 10 moštev. 1. moštvo TTK iz Zagreba: Dolinar in Maric: 2. moštvo Makabi iz Zagreb: Merksainer in Weiler; > moštvo Ilra-nia iz Zagreba: Tenismnn in Kosi; 4. moštvo Korotan iz Ljubljane: Mlinar in Hribar — Se-nioriev jc igralo 55. Rezultati: t Dolinar Žarko TTK, Zagreb; 2. Merksamer (Makabi), Zagreb: 5. Marič (TTK iz Zagreba); 4 Krečič (Mladika), Ljubiiana. Juniorji so pa igrali: t. Strojnik Roman (Planina); 2. Tcnisman (Urania) Zagreb: \ Oča-kar Marjan (Mladika) Ljubljana; 4. Fink (Mladost) iz Zagrebu. Boks Zagreb, 24. aprila. Slovenec Baloh je s tehničnim knock-outom premagal državnega prvaka Hladinjo. Belgrad, 24. aprila, m. Belgraiski grkokatoliki so se danes dopoldne ob 10 v velikim številu zbrali v dvorani cerkve Kristusa Kralja, kjer sc prisostvovali velikonočni službi božji, ki jo je opravil kanonik dr. Mirko Bojič. Belgrad, 24. aprila, m. Muzej kneza namestnika Pavla, v katerem so razstavljeni italijanski portreti, je obiskalo do danes 49 000 obiskovalcev. Veliko število obiskovalcev je prišlo iz Slavonije. Med drug:mi je danes obiskal muzej tudi divizijski general Leo Rupnik iz Skoplja.