I IUUINH
10 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKE
&apil
i m m
- IZ SESTANKA OOZK' ELAN'
Teme obravnave:
1. Reorganizacija ZK
2. Samoupravljanje v našem podjetju
REORGANIZACIJA ; ZK -----------
I
i
i
Sekretar tov. Alojz Pintar je ctvoril raz- i pravo k prvi točki Reorganizacija ZK in • j dejal:
i
Vsak član ZK je imel v obdobju po IV. plenumu CK ZKJ iz dnevnega časopisja, v rar-diu in televiziji priliko temeljito spremljati celotno dogajanje in razprave q^lo— gi ZK in njeni reorganizaciji.
Zato je svoje izvajanje osredotočil bolj na vlogo ZK v današnji stopnji razvoja delavskega samoupravljanja.
•'Vloga ZK v naši družbi se je dejansko začela spreminjati že z uvedbo delavskih svetov in samoupravljanja in je potekala
v	več etapah. Bistveni mejniki so VIII« kongres, sprejem ustave in zadnji plenum.
V	praksi pa se dejansko vse do sedaj nismo otresli starega razumevanj a vloge ZK, ki izhaja še iz časov ko je partija kot politična sila odločala v imenu delavskega razreda, To pa ne ustreza več današnji stopnji razvoja naše družbe in samoupravljanja. Danes odločajo delavski sveti, sku pščine in drugi samoupravni organi, ZK pa mora kot najnaprednejša idejna politična sila delavskega razreda dvigati zprorrb in. U3~inr jati svoje člane in preko njih vse delovne ljudi, da so sklepi samoupravnih organov v duhu našega socialističnega razvoja in nam vsem v korist. Torej izpolnjuje svojo vlogo ZK ,=ia. .o v okviru oziroma znotraj samoupravnega mehanizma, ne pa kot
kontrolor samoupravnih organov ali oblast nad njimi. Organizacije ZK ne sprejemajo
o	določenih problemih sklepov, ampak morajo njeni člani - komunisti - kot delovni ljudje v delavskih svetih s svojo dejavnostjo, prepričevanjem, dokazati in z vzgledi vplivati na pravilne sklepe. Reorganizacija vodilnih organov ZK v zveznem merilu in republikah ni sama sebi na— men, ampak ima za cilj večjo demokratizar-cijo odnosov v CK in čim tesnejšo povezanost s celotnim članstvom in organizacijami. S tem se želi odstraniti d osedanjo zaprtost dela posameznih orgaiov ZK do članstva in javnosti. Samo s čim boljšo povezanostjo vodilnih organov ZK s članstvom bo reorganizacija,ZK imela uspeh."
Nato je sekretar v kratkih besedah obrazložil vlogo novoustanovljenih organov in način delovanja.
Člani:
Tov. Stane Jagodic je mišljenja, da ZK zgublja ugled, da smo člani premalo povezani mes seboj in da ni prav, da se o konkretnih problemih ne razpravlja in sklepa na sestankih naše organizacije.
Sekretar tov. Alojz Pintar je še enkrat razložil pravilno pt reševanja problematika podjetja. Zato je zadolžen DS in UO, komunisti pa naj s svojim sodelovanjem v teh organih doprinašajo pri reš .problemar-tike*
j 1 Tov. Triplat misli, da je ugled organiza-j cije ZK v podjetju in na splošno odvisen 1 od ugleda vsakega posameznega komunista, j Zato je osnova, da vsak komunist najprvo : na svojem delovnem mestu s svojo prizadev-! nostjo in dobrim delom daje dober vzgled j in s .tem krepi ugled sebe in organizacije.
v, '■ i	•
*	;	\ t j
i Ing. Jože Osterman - direktor podjetja -i je .povedal, da imamo zopet težave z devi-| zami. Vsak član DS bi se moral znati bolj j posvetovati, kar je za nas interesantno.
| Pri relekciji smo izgubili mnogo dobrih j članov DS, tako, da je praktično ostal v
i DS le en član ZK.
I
i
■	Tov. Rok Sitar se zanima, če je DS podjet-I ja seznanjen z operativnimi plani in kaj : ukrepa, v kolikor se roki plana ne izvršu-i Jejo° Znano mi je, da b do 17. novembra i morali nekemu kupcu odpremiti 3000 parov j smuči. Smuči so sedaj šele v delu. Kdo bo j v tem primeru odgovarjal, če bomo kupcu i morali plačati penale. Vzporedno s tem pa ! bi pokazali, kako smo neresni pri izvrše—
I vanju pogodbenih obveznosti do kupcev, i
j Tov. direktor mu pojasni, da je z JNA pre-| cej urejeno, je pa večje vprašanje, kaj bo ! z odpremo smuči v Švico, Ameriko, itd.
| Pri nas je veliko kriva za vse poslovanje trnka, katero že 3 mesece prosimo, naj u-| redi naša devizna sredstva.
I
S
j Tov. Avgust Weithauser pripomni, da je pr— j vič treba izboljšati plane« Po njegovem I mišljenju bi bilo potrfebno, da bi to dela-| li v prodaji, ne pa v tehničnem sektorju«
I Kot drugo pojasni, da se pripravlja elabo-I rat za uvedbo 42-urnega tednika. Važno je, j da dosežemo večjo storilnost.
Tov. Janez Janc je mnenja, da bi morali sistematsko planirati po rokih za odpremo robe na tržišče. V tem času na; priganja domači trg in zunanje tržišče za odpremo naročil.
govornost vodilnih oseb in delavcev. Veliko več pozornosti bomo morali posveti— j ti skrbi za človeka na delovnem mestu in j mu omogočiti, da bo delal varno in pod delovnimi pogoji, ki jih zahtevajo pred— j pisi. Pri vsem terc* zajjonu v naši proiz— j vodnji večxa,at pozabljamo na varnost člo^ | vska, zato moramo biti že sedaj na jasnem j da je človek osnovni faktor današnje dru-l žbe, zato je problemu varstva pri delu posvetiti vse več pozornosti.
.	I
Tqv# Maks Vrečko pravi, da je premalo se-| Stankov ZK, ker bi se marsikaj bilo tre— j ha pomeniti in pri prevelikih.presledkih j se predlog pozabi ali pa spremeni.
Tov. Stane Jagodic ugotavlja, da je DS | sklenil odobritev investicije za pokriti j parkirnega prostora cca 16 avtomobilov, j Na prvi seji predlog ni bil sprejet, na drugi pa je tehnični sektor uspel DS ,| prikazati za potrebno, kar je bila odob- j rena investicija 2 milj* Sdin. Sprašujem | se, zakaj ni bila podana prava predkallai j lacija omenjene investicije, ker mi je znano, da je za omenjeni parkirni pros— i tor po predračunu potrebna investicija j 4,772,000 Sdin. Poleg tega smatram, da | ima prioriteto proizvodnja, v tem prime— j aru vskladiščenje Al cevi v kovinskem ob- j
ratu«	I
I
Tov, Maks Vrečko sprašuje, kaj je s pre- j dlaganimi novimi člani ZK. To vprašanje j se bo rešilo na letni konferenci, katera se bo vršila v mesecu decembru.
Tov. Triplat meni, da je treba rešiti mladinsko organizacijo in sindikat. Mia- ^ dina sploh premalo obravnava tovarniško , politiko.
i Tov. Bojan Zajc pove, da so izšli novi pre j dpisi o varnosti pri delu. Z novimi pred-: pisi o varstvu pri delu je povdarjena o&-
i
i
I
i
I
I
i
i
i
DELO SAMOUPRAV ORGANOV
j Po drugi točki dnevnega reda je sekretar-I ka tov. Vidičeva poročala:
l
j 1. 0 še nedozorelih pogojih za uspešno
funkcioniranje ekonomskih enot v podjetju.
I
I 2. 0 delu DS.
1
I I
I Delavski svet se je od volitev t.j. apri-J la sestal na 5. rednih zasedanjih in na I 1. izrednem zasedanju.
j
j Vsebina teh zasedanj je bila pestra in iz-| redno važna za našo proizvodnjo. Veliko I je bilo obravnavanega zaradi težav, ki smo j jih imeli v zvezi s kvaliteto smuči in je | bil ta problem pri proizvodnji smuči v le-I tošnji sezoni eden izmed glavnih ovir pri J odpremljanju smuči. To smo reševali od za-I četka julija pa do zadnjega zasedanja, t.
I j. sredi oktobra, kjer so bili podani za-j ključki o tej akciji - o pregledu in pop— i ravilu smuči. Zaključki so nam pokazali,
| da nas je ta akcija stala kar 13 milj in I da se nam bo - delno neodgovorno in neve-j stno delo, delno pa je bilo pogojeno z ne-ustreznimi materiali, težav pri j robničenju, razkanju in prekrivanju žle-’ bov, stiskalnic, lakiranju, itd. - nekje I tudi loatalo.
Na vsak način smo za tako delo vsi odgo—
vorni iii_ bo n < za stroške, ki so i nastali,	vsi prispevali, v eni ali
drugi obliki. Skladi pa bodo na ta naiin prizadeti oz. poslovni uspeh, aj upamo, da bo pozitiven, pa bo zmanjšan. Medtem je DS obravnaval in sprejel splošne aktc^ j t.j. Pravilnik o razdeljevanju OD, Pra— vilnik o dodeljevanju stanovanj in finan— ' siranje gradenj, razpravljal in sklepal
o	programu sredstev poslovnega, sklada, program investicijskega vzdrževanja in drugn progranB za leto 1966.. -
I
Obravnavaieporočilo o polletnem periodič_ j nem obračunu.
I
Poročilo službe varstva pri delu in zdrav j stvene službe.
0	problemih redne proizvodnje, roki odp— J rem, obveznosti do izvoza in o doseženih j uspehih z inozemskimi kupci in druge te— j koče zadeve, ki spadajo v pristojnost DS. |
I
Pri vseh problemih, s katerimi se dnevno srečujemo v proizvodnji, odnosno vsak na svojem delovnem mestu, kot član ZK ne o— digrava vlogo, ki bi jo morali po načelih, sprejetih na VIII. kongresu ZK, da v sistemu samoupravljanja moramo biti komunisti čimbolj samostojni v akcijah in biti čimbolj aktivni in krepiti osebno in družbeno odgovornost. Metode in delo ZK ni mogoče obravnavati izven konkretnih in e— konomskih proizvodnih razmer.
Zato se mi zdi, da prav v tej akciji
-	kvalitetne izdelave naših proizvodov, kjer so na ključnih delovnih mestih tudi komunisti, nismo odigrali svoje vloge, to se pravi, da eni nosijo več odgovornosti, drugi manj in da nismo enotno oz. u— spešno ugotavljali dogajanja v kolektivu.j
Upravni odbor. Od konstituante upravnega j odbora se jo ta sestal na 8 rednih in 2 j
izrednih sejah.	!
I
Prva naloga, ki jo je UO reševal, je ob-(nadaljevanje na str, 7)
o
PLANIRANO
IZVRŠENO
Slavko
Knafelj
Leto gre h koncu. V tem času že lahko govorimo o boljšem ali slabšem proizvodnem uspehu, kako bo naša naloga, ki smo si jo zadali v začetku leta, tudi izpolnjena, bodisi skupno za podjetje, bodisi za posamezne obrate.
Vključno z mesecem novembrom je bilo izdelano po PLCs
OBRAT	do novembra izd.	■ ”	:_L plan	doseženo
1. Smučarija	Ic822 milj.Sdin	2.166 milj.Sdin		84 io
2. Telovadno orodje	181 «	224	t!	81 f
3. Kovinski, obrat	254 "	284	M	89 1c
4. Sedlarski obrat —	52 "	40	n	130 $
5. Obrat plastike	96 «	108	tt	89 %
Podjetje	2,>405 milj.Sdin	2.822 miljoSdin		85 %
Pričakuje se vključno z decembrom:
— da bo smučarski obrat proizvddel
— da bo telovadno orodje proizvedlo
— da bo kovinski obrat proizvedel
— da bo sedlarski obrat proizvddel
— da bo obrat plastike proizvedel
.cca 2,030	milj-,Sdin	ali 94	rf!	let.obv.
cca	205	milj,Sdin	ali 92	/o	let.obv.
cca.	280	milj,Sdin	ali 99	%	let.obv.
cca	60	milj»Sdin	alil3Q	let.obv.
cca	125	milj.Sdin	ali!16	#	let.obv.
Podjetje cca 2,700 milj.Sdin ali 96 % let.obv. j
__ ~ *" ' ♦
j
kas jes?azmerno zelo dober rezultat napre c visoko postavljenim planskim obveznostim, J
i
c.. da pa je količinska izvršitev, predvsem ismuči bistveno drugačna, kot je bila pla- j nirana. Tako bomo izdelali cca 135•>000 parov smuči, planiran:.di pa je bilo celo 176.000 J
parov u To potrjuje pristop k izdelavi bolj- j ših tipov smuči (predvsem metalnih) ne gle- ! de na količinski izpad (mladinske). Vsekakor j je važna finančna plat izvršene proizvodnje. t
j
Interesantno pri vsem tem je dejstvo, da vsi j ostali obrati in oddeliti, razen smučarije v • začetku leta po planu, s proizvodnjo niso bi j li 'polno zasedeni, temveč le približno 60 t Vendar je med letom trg "odmrznil" in je bil’ plan dopolnjen se z drugimi, izvenplanskirrn. naročili. Tako da smo sredi leta bili pri si— ■ ljeni plan za te obrate rebalansirati na 100 j % kapacitet^, ki pa bodo, kot kaže gornji pregled, praktično realizirane.
Specifičen je primer obrata plastike na i Fortuni, ki je izredno zaseden s proizvodnjo čolnov za Skandinavijo. S tem v zve-j zi, z angažiranjem nove delovne sile, raz Širitvijo obrata in vpeljavo novih tipov : čolnov, je v teh pripravljalnih mesecih I malo životaril. Pravi efekt je pričakovati že v decembru. Obrat kot tali se bo mo-?al popolnoma osamosvojiti ter tehnično | in tehnološko ter organizacijsko izpopol-
PROIZVODNI PLAN
SE IZOBLIKUJE
|0 o o o
I
jv zadnji številki "Našo smučine" smo na | kratko že govorili o "okvirnem planu 1967"
j
! Dejali smo, da je bil to prvi izhodiščni predlog, ki pa se bo še dopolnjeval in ko-i rigiral. Predhodno bo predložen organom : samoupravljanja v potrditev, kot najbolj ‘ primeren in realen. Tako zdaj sferi stoje j že nekako drugače iz sledečih razlogov:
! # 4 ' j Kolegij, je prvotni osnutek proizvodnega
; plana obravnaval in smatra, da je prenizek I glede na finančne obveznosti, predvsem iz-j vozne na konvertabilna tržišča, ki so po-j sledica finansiranja rekonstrukcije - da I izvršimo obveznosti do banic v prihodnjem j letu. Po drugi plati pa so se zdaj odpr-I 1» še druge možnosti plasmana tudi smuči,
! predvsem v države vzhodnega bloka, DDR, i Poljsko, Češko, Romunijo, ki bodo v pri-| hodnjem letu nastopile v blagovnih listah j z večjimi zneski (300.000 obr. $). Sam I protokol med Jugoslavijo in DDR označuje ; cca 20.000 parov smuči. Tretji razlog za i povečanje plana je bil ta, da se planira | čim več smuči s hickory lesom, ker ga i-j mamo večje količine na zalogi in da ga čin preje porabimo (attache). T;>- tudi iz razloga, da proizvajamo čim več višje kvalitetnih smuči, ki imajo primemo ceno in vrednost.
I »»• «««»	i
niti, laeJr od njega zahteva vpeljava serijske proizvodnje.
ICLjub vsem težavam in zaprekam v pretek«^ lem letu, smo z vrednostjo izvršene pro^ izvodnje kar lahko zadovoljni, vzporedne, s tem tudi s kvaliteto izdelkov, čeprav je bil zanjo potreben poseben poseg. Ni pa rečeno s tem, da smo znali izkoristi^ ti vse možnosti in da rezultat ne bi mo^ gel biti boljši.
I \r\
r
Tako se je skristaliziral novi predlog,
; '
I ki je s strani strokovnih služb spreje-t J in potrjen pod pogojem, da se odpravijo j v proizvodnji pomonkljivosti in ozka gr— 1 la z nabavo potrebne investicijske opre— J me in nove delovne.sile.
I
I
| Ta novi sprejeti predlog vsebuje sledeče { količ ine.v parih:
	 DNEVNO	260 260 100 60	680
• GO j »	6000 6000 2300 1400	15700
1 g : : Si . 1 i I ; m ;	67000 61000 25600 11500 166400	
i s i i	18 8 § 8 8 O in v? in oo w « ^ m r*n	S IM
1 1 p J IH	55000 55000 l 21000 8000 ce —	139000 j i
TIP	Jet Ski master, Atiache Ma talne (vul.r,) Cristal in . plastične Skakalne, te kaši-	Skupno s
(\
f \
> I
II
6
Ta plan je tudi vrednostno garant izvršitve naših obveznosti in zaslužkov, komerciala pa ima nalogo te količine prodati. Tako bi izvoz zajemal cca:
a)	smuči	1.800,000 USA £
b) dur-%1 palic	84.000 USA $
c) hokej palic	12.000 USA #
d) čolnov	129.000 USA fi
S KUPNO	2.025.000 USA 0 ali
	2.900 milj.Sdin
Proizvodi za domače tržišče 8	
1. smuči	514,3 milj.Sdin
2. hokej palice	4,7 milj.Sdin
3. dur-al palice	80,0 milj.Sdin
4. sanke	70,6 milj.Sdin
5. telovadno orodje	102,3 milj.Sdin
6. športne igre	24,1 milj.Sdin
7. vodni šport	6,6 milj.Sdin
8. čolni	38,5 milj.Sdin
9. lestve	74,2 milj.Sdin
10. zaščitna sredstva	•v 35,5 milj.Sdin
SKUPNO:	951 milj.Sdin
I
j Ali skupni vrednostni plan za izvoz in do-I mače tržišče ebsega 3.852 milj.Sdin. kar : bi bilo dobra tretjina več kot bo letoš-| nja vrednost izvršene proizvodnje (2.700 j milj.Sdin).	v
I
j Gornji, skristalizirani plan proizvodnje I za leto 1967 ^se bistveno ne bo več dosti j spreminjal, ker v svoji vsebini zajema za~ | sedenost naših kapacitet, kar nam izkazu-j jejo naši časovni izračuni.
(nadaljevanje s str. 4 )
ravnaval osebne kategorije pri novem Pra^-vilniku o razdeljevanju OD, s tem v zvezi že tudi postavke na osebne kategorije, ob ravnaval analizo osebnih dohodkov, problematiko o organizaciji popravila smuči za letošnjo zimsko sezono, potrdil program izobraževanja za strokovno usposobitev kadrov, ki delajo na lesno-obdeloval-nih strojih, program štipendiranja, predlog za nagrajevanje po merilih kvalitete, odobraval službena potovanja v tujino in obravnaval poročila o uspešnosti potovanj, dodeljevanja stanovanj in potrdil predloge komisije za skupno potrošnjo v dodeljevanju kreditov za zadružne in individualne graditelje ter druge tekoče naloge, ki spadajo v pristojnost U0.
Udeležba na zasedanjih delavskih svetov, ki se vršijo izven delovnega časa, nam predstavlja včasih poseben problem in prida do primerov, da je vprašanje sklepčnosti »
Odnos posameznih članov delavskega sveta, je popolnoma neodgovorno. Primer Koselj -podjetje mu je omogočilo študij na TSS. Zaseda delovno mesto delovodja, zato bi moral čutiti še toliko več odgovornosti in samozavesti pri izpolnjevanju nalog, ki so mu jih zaupali delovni ljudje.
Aktivno posamezni člani sodelujejo v za~ dovoljivi stopnji, vendar primer na zadnjem zasedanju potrjuje, da so člani na DS na nivoju, če hočejo da objektivno oce_ njujejo in odločajo.
Sestav članov je zajet po proizvodnih en£ tah, to se pravi 2/3 iz proizvodnih enot in 1/3 iz ostalih služb podjetja.
(nadaljevanje na str. 20)
7
\ DELOVNI KOLEDAR !	196	7
Zaradi možnosti planiranja proizvodnje za naslednje leto po mesecih in dnevih,
je JtehničnovocLstvo skupno s srojimi službami sprejelo delovni koledar za leto 1967 in ga. daje preko našega lista kolektivu na vpogled. Eventuelna,ekonomsko utemeljena dopolnila oz. spremembe, se sprejemajo do 25. 12. 1966, ker mora delovni koledar za naslednjo leto steči že 1. januarja 1967.
Milica
Kapus
x\V
"	■!.-V	|(|,■ J,I ""V1.11 I.iip
1 Nadalje iJo sprejelo sklep o kolektivnem | dopustu, zaenkrat šele v	obratu
I smučarije in sicer:
;	. ■- r-
| od 17. do 31. julija, t.j. 12 delovnih dni.
j Vse -evehtuelno preostale dneve dopusta se'
I lahko porabi izven tega časa, vsekakor pa,. J po~ možnosti v mesecu juniju in avgustu.
I Za ostale obrate in oddelke se bo naknad-
■ no določilo čas kolektivnih dopustov, po—
I vezano na potrebe proizvodnje, t.j. na po-I dlagi izdelanih operativnih -planov.
I	■
■ Pri predloženem delovnem koledarju za dru-J go leto, je dana možnost vpeljave še .eno—
I ga prostega dne v mesecu (angleške sobote)
I iz razloga, ker se bodo vsi proizvodnji pla j ni postavljali na 23 delovnih dni v vseh I mesecih. Tako bo od ti stili mesecev, ki i— j majo po koledarju več dni kot je povpre— j ček 23, ostalo za to svrho rezerviraniil j nekaj dni, ne da bi pri tem trpela prois— j vodnja oz. roki izdelave.
!22, OEC. DAN JA
I
J Za dan JA 22. 12. bodo predstavniki naše-i ga kolektiv^ kot vsako leto, obiskali gra. j ničarsko karavlo na Zelenici in skromno j obdarili vojake	(Op.ur.)
Na SPOGA sejmu v fColnu je bilo pri ar ti«, iti ih za-vodni šj>ort opaziti zelo močno domačo,fn tujo konkurenco, posebno še p-ps čolnih. Vodilne evropske firme so sklenile dosti pogodb za artikle vodnega športa. Na osnovi sejemskih razgovorov in nt^ ročil so mnogi razstavljalci mnenja, da zelo živahno povpraševanje po čolnih, ki so kompletirani tudi z jadri, lahko označimo kot "val jadrnic".
Zelo zanimivi so bili tudi tako imenova— ni otoki za kopanje, ki so zložljivi in se lahko prevažajo z avtooobilom.
V	splošnem so pri v-seh vrstah čolnov polagali mnogo važnosti na to, v kakšni meri soj določeni artikli prikladni za
-f
prevoz.
-	ih ip”
RAZPI S-B-m
V	počastitev dneva JA bo 22."“12. 1966 ob 14,30 uri v izobraževalnem centru v Begunjah
NAGRADNI ŠAHOVSKI BRZOTURNIR POSAMEZNI. --------------- ZA	LETO	1966	--------
Prijavite se Resman Andreju do srede 21.
12. 1966.	'.'J:
ŠAH DRUŽI NARODE!
' 'Vodja šah.sekcije sind.šport.kluba EltŽc k Prestrl Jožef
M LOVNI Kot F Bij/X iQbJ-
I.	II	III.	IV.	v.	VI.	VII	.VE II	, IX.	U	XI	1	 XII
pil	1	1	lili	x	1	1	i 1	1	jm		'Mii
	2	2	tatt		2	Jfci,	s 2	‘ (21	: 2	2	ima
	3	3	3	3			• i 3 h A		; 3	3	
1(1 BI	liw	i i(f4i	4	4		■>< 4 | 4			4	4				: 4
5	i®i|		: 5	f 5	5	' 5 5			5		5
6	6	6	6	I 6	6	6	pm	6	6	6	6
7	7	7	7	M	: 7	7	! 7	7	HM	7	7
	8	8	8		8	8	1 8	8		8	8
9	9	9			9	9			 'i1 ' ^ v- 9 ’ 9		9	9
10	10	10	10 j 10		10	10	j 10	10		10	10
11	11	11	UiU-		11^	11	111	11 j 11		11	11
12	m?-		1 12 J 12		12	12	12	12 12		m-	12
13	13	13	13 j 13		13	13	lesi	13	13	13	13
14	14	14	r14 pM		14	14	^—-14	14	14	14	14
	15	15	15 ! 15		15	15	15	i— 15		15	15
16	16	16		16	16		16	16	16	16	16
17	17	17	17	17	17	17 1 17		M!	17	17	17
18	18 ...		18	18	18		18 i 18		18	18	18	18
19		M	19	19	19		 19	19	19	19	.19'	19'
20	20	20	20 {	20	20	20	•vrv ,;^1	20	20	20	20
21	21	-^-1	21!	IV	21	21	21	21	21	21	21
•W	22	22 i 22 j		22	22	X	22	22		22	22
23	23	23 l	IStel	23	23	a*»		1 23	23	■asSSijia 23	23	23
24	24	24	24 !	24	24	f- 24 i	24	MM	24	24	
25	25	25	25 !	25	»25		25	25 i	25	25	25
26 |;			26 j	26	26 26		26	26	26		26
27	27	27 j	27	27	27 j 27 |			27	27	27	27 ’
28 M?	28 	h	26 29 j	28	i 29	i* 29	28 j 28 oo on		28 J	88	28	28	28
30	-	30 jf	M	30				2v J 30 ,	30	"ytr	29 30
31 23 j	23 J	31 : _ 26"t 24		31 ?3	*- ! 31 1 31 1 : ot ! o/s !			1 t« ‘		-i	m-
nedelje
SI prazniki
1'flM prosti dnevi (angleške sobote)
V-
ing. Jože Osterman
OSEBNI DOHODKI DELAVCEV V MESECU SEPTEMBRU*
i promet	1.083	Ndin
i ......................................
! trgovina	941	Ndin
! "Elan"	924	Ndin
i   ----------------------------------
I
PovPrečni zaslužki vseh v	SRS	836
I
|	vsa. industrija - povprečno	797	Ndin
I
I	Celotna lesna industrija	653	Ndin
, ' ; * ~     ------------------------------------
i
(
j	gradbeništvo	540	Ndin
I
I
j Po podatkih zavoda SRS so septembra osafc-j ni dohodki v naši republiki padli v prime I rjavi z avgustom za približno 1 fc. Tako I se je povprečni osebni dohodek na zapoa-J lenega znižal od 841 Ndin v avgustu na | 836 Ndin v oktobru, kar je vpliv splošne-!-I ga padca povprečja v gospodarstvu za ok-I roglo 1 io. Najvišje in s tem tudi višje
I povprečje osebnih dohodkov, kakor gospo- 
I darstvo, so imeli med posameznimi panoga-| mi le zaposleni v prometnih podjetjih v | višini 1.083 Ndin in v trgovini 941 Ndin.
i
j Temu povprečju sledi panoga gozdarstva z | 817 Ndin, čeprav je ta panoga kar za 21 % j nižja, kakor v mesecu avgustu. V povpreč-j ju osebnih dohodkov je šele na četrtem j mestu industrija, kjer je povprečje oseb— | nih dohodkov septembra padlo za 3 % in je I znašalo 797 Ndin. Med posameznimi panoga-| mi industrije pa so seveda ponovno zelo J velike razlike. Povprečje osebnih dohod-• kov se namreč giblje od 1.003 Ndin v la-; djedelništvu, do najnižjega 540 Ndin v l industriji gradbenega materiala. Nad pov-
prečjem osebnih dohodkov celotne industri- [ je so še eldtro-energija 1.094 Ndin, gra- \ fična industrija, kemična industrija, čr- j na metalurgija, živilska industrija, papir- , na industrija in kovinska industrija.
Pod povprečjenv pa so poleg tobačne indus- j trije z 757 Ndin, še usnjarska industrija, tekstilna industrija in zadnje mesto, ra- | zen industrije gradbenega materiala, je zopet pripadlo lesni industriji s 653 Ndin, J kar pomeni 4 fo manj, kakor v prejšnjem me- | secu. Na zadnjem mestu, kakor pa je že o— j menjeno, je industrija gradbenega materi- j ala s 540 Ndin, za kar je vzrok le sezon— | ski značaj dela.
Industriji sledi v povprečju osebnih do- | hodkov v viiini 795 Ndin gradbeništvo (ne I zamenjajte z industrijo gradbenega materiala) £ nato gostinstvo in turizem z 766 Ndin več kakor lesna industrija.
Naše podjetje je v tem mesecu imelo povprečje 924 Ndin in je torej primerjava bralcu, da je industrija v povprečju ime- t la le 797 Ndin, lahka.
1
I
I
I
I
I
I
I
I
gib//ivi del UL>
V	MESECU NOVEMBRU
doseženo izplačano
Si/UČ ARIJA	117	1°	115	*
TELOVADNO ORODJE	129	%'■	126	*
KOVINSKI OBRAT	110		109	*
SEDLARSKE OBRAT	■ 132	1o	129	i
OBRAT PLASTIKE (dolg)	166	Vo	154	I
RAZREZ IN SKL.LESA	119	t	117	%
PODJETJE	122	%	120	1°
10
d,
it .
Avgust Weithauser
.0
• * * \
'■>7;
j
KOMISIJE ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
po
f f'
U' V
I. PREGLED IZVRŠITVE SKLEPOV ZADNJIH ZASEDANJ
Pri pregledu sklepov komisije za izume in tehnične izboljšave se je ugotovilo sledeče i
1. Izplačevanje predlaganih nagrad s sira ni komisije za izume in tehnične izboljšave ne poteka v redu, saj ni bila od prvega do tretjega zasedanja komisij je izplačana, niti potrjena nobena no-grada. Tak način močno zavira nadaljni razvoj dela komisije, ki se zavzema za pospešeno aktiviziranje članov kolektiva na področju odkrivanja rezerv. La hko trdimo, da imamo ravno na tem področju neomejene rezerve, katere bomo z nagrajevalnim načinom najhitreje in najširše vključevali vsakega posameznika v podjetju.
2. -Komisija tudi ugotavlja, da se na'področju dopolnitve zastarelega pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah do danes ni ničesar_.ukrenilo. Pripomb na veljavni pravilnik je bilo s strani prejšnje in sedanje komisije veliko. Razumljivo je, kar bi bilo treba posebej povdarjati, da je dober pravilnik važen element na dobro delo komisije. Zato se ponovno opozarja oziroma prosi merodajne organe, da se to delo pre makne z mrtve točke.
II. OBRAVNAVA VLOG
1. Vloga tov. Janša Stankota:
Imenovani je vložil dne 7. 11» 1965 vlo— go na komisijo za izume in tehnične izboljšave za izum grelnih gibljivih teles (rulet) za dvoetažno stiskalnico. Vlogo je obravnavala prejšnja komisija, katero je podedovala sedanja in jo na svojih treh zasedanjih tudi obravnavala. Na tre tjem zasedanju se je mislilo, da smo pri šli stvari do dna in da je nadaljne delo le še formalnost pri določitvi nagrade. Toda po javnem razglasu v "Naši smučini” je komisija prejela pismene prigovore na zaključke komisije s strani tov. Finžgar Ivana povezano s tov. Volčanšek Tonetom in predhodnimi ustnimi dopolnitvami tov. Finžgar Mihe. Zadeva se je na osnovi pri govorov tako zakomplicirala, da komisija ni v stanju realno razsoditi in smatra na osnovi zbrane dokumentacije, da je staro delo, povezano z novim, kolektivna zasluga. Na tej osnovi je komis‘.ja sprejela naslednji
sklep:
Navedena vloga se stavi z dnevnega reda s tem, da se da . vsem prizadetim na mo rebitno željo možnost razgovora oziroma pojasnila s komisijo v roku do 31. 12. 1966. Po tem datumu odpade vsaka obravna va o navedeni vlogi.
I
2* Vloga tov. Petrovčič Jankotai
I
i
Tov. Petrovčič Janko je vložil dne 7. ICC1 1966 leta vlogo na komisijo o tehnični ( izboljšavi na delovnem mestu brušenja zakovic in vijakov na metalnih smučeh,
-ki je v tem, da predlaga, oz. je že za- j -menjal ploščate pile za kvadratne. Vlo— l ga je bila obravnavana na 3. redni seji j in zavzeti sklepi dani v "Našo smučino", i V določenem roku je bil izdelan s stra- j ni tov. Tonejc Joža pismeni prigovor, ! češ da je ideja njegova. Da se zadeva j čim pravilneje reši, smo povabili na za_
n
sedanje oba prizadeta tovariša, kakor tildi pričo tov. Pavlič Ivana. Izjava tov. Pavliča je bila, da je tov. Tonejc bil na njegovem delovnem mestu takrat, ko je imol Pavlič na mizi kvadratne pilo za poiskus, preje ga ni bilo.
S k 1 e p s
Iz obravnave je sklep komisije s 3. zasedanja neizpremenjen in celotno predlagano nagrado (300 Ndin) se dodeli tov. Petrovčič Jankotu.
3.	Vloga tov. ing. Jurija Hočevar
Tov. ing. Jurih Hočevar je vložil dne 28. 10. 1966 vlogo na komisijo o izvirni zami sli prihranka na materialu in delu pri era-baliranju smuči. Predlog je v tem, da se namesto dveh polietilenskih vrečk za en par smuči uporablja samo ena vrečka in to za zgornjo smučko v paru. Po izdelanem izračunu znaša prihranjena vsota za leto 1,404.300 Sdin, nagrada izračunana po pravilniku pa znaša 58.851 Sdin.
S	k 1 e p s
Ker komisija še ni prejela od tehnično kontrole njenega stališča, se z definitivnim predlogom toliko časa počaka, po drugi strani pa je predlagani predlog takoj realizirati in v roku 15 dni skristalizirati dokončno mnenje. V kolikor bo predlog v celoti osvojiv, ostane pri izračuna ni nagradi. Obratno pa se zadeva ponosno obravnava na prihodnji seji.
4.	Vloga tov. Jerala Vinkota:
Dne 29. 10. 1966 je tov. Jerala Vinko vlo žil pismeno vlogo na komisijo v zvszi u-porabe tanjših polietilenskih oblog in glede spremembe konstrukcije sredice. 0-boje pri metalnih smučeh.
Sklep:
Vsa dokumentacija se izroči Inštitutu E-lana v preveritev in izstavitve strokov-
vnega odgovora komisiji do prihodnjega za sedanja, ki bo v roku treh tednov.	,
5.	Vloga tov. Čufer Pilipa:
Tudi vloga tov. Čufer Filipa, katero je vložil dne 31. 10. 1966 v zvezi dopolnilnih predlogov pri lepljenju smuči, je bila izročena šefu tehničnega sektorja v praktično proučitev. Poročilo o uporabno-j sti predloga se bo podalo s strani tehni— | čnega sektorja na prihodnji seji.
III.	OBRAVNAVA VLOG NA JAVNI RAZPIS
V	zadnji številki "Naša smučina" je bil javno dan razpis za ščitnike smuči. Na ta razpis so se prijavili štirje kandidati in to j 1. tov. Mavlja Branko
2. tov. Arh Julij
3. tov. Kozamernik Stanko -
4. tov. Čufer Filip
'
Vse štiti vloge z vso priloženo dokumen— | tacijo so bile izročene tov. ing. Juriju Hočevar v svrho strokovne priučitve in določitve uporabnega predloga. Komisija | prejme poročilo o izbrani in odgovarjajo- J či poimenski vlogi do prihodnje seje.
IV.	RAZNO
1.	Ker je sestav komisije o izumih in tehničnih izboljšavah iz večine takih članov, ki imajo važne naloge na'delov nih mestih in ker je delo imenovane, ko misije tudi zahtevna naloga, je komisija sklenila,'da predlaga UO, da odobri članom komisije pourno delo., ker edino na ta način ne bo trpelo redno neodložljivo - važno tekoče delo, katerega ni malo v podjetju, na drugi strani pa bo delo komisije kvalitetnejše.
2» Na osnovi dosedanjega dela komisije, je komisija sklenila, da ne bo sprejemala in obravnavala vlog o izumih in tehničnih izboljšavah, ki bodo starejše od pol leta, ker starejših vlog v večino primerih ni možno oz. je težko ugotoviti njeno identičnost.
3.	Nadalje je komisija sklenila, da se od sedaj naprej vsi zapisniki komisije i— zročajo tudi vsem šefom sektorjev z nalogo, da se vsi sprejeti sklepi komisije po slTižbah (področjih dela) realizirajo, da se koregirajo normativi, da se osvojeni predlogi v praksi tudi izvajajo, itd.
4« Komisija ponovno povdarja, da se noben izum ali tehnična izboljšava ne sme pred vložitvijo prijave praktično pre-iskušavati ali vp»ijavati iz že navedenih vzrokov.
\\
/\
nesreča
GROBO KRŠ&NJE VARNOSTI PRI DELU!
> * ♦ *
\
Dne 6. 12. '1966 nekako ob 13 uri je v po-, djetju prišlo do težje poškodbe voznika viličaja tov. Poklukar Janeza.
Kritičnega dne je imenovani prevažal z vi ličarjem betonske plošče za pokrivanje škov, v katerih je bila izpeljana toplovo dna instalacija za ogrevanje starega delo, podjetja. Zaradi mehkih tal se je poškodovancu pogreznil viličar poleg obrata družbene prehrane, zato je le-ta odšal na skladišče lesa po drugega voznika vilic rja, da bi pomagal potegniti pogreznjen viličar.
V
Na poti nazaj je hotel poškodovanec povse iz neznanega vzroka skrajšati pot do sta^. rega dela podjetja preko gornjega dela požarnovarnostnega bazena po dveh izolacijskih ceveh, ki vodita preko bazena. Cevi sta bili prevlečeni z Al pločevino, na njih pa je ležala še plast snega. Zato je bilo i>ri tem stanju skoraj n Mogoče, da bi lahko poškodovane c varno prišel po ceveh na drugo stran.
Kljub opozorilu očividcev, ki so opazili namero, da jo tako početje skrajno nevar— no, je poškodovanec stopil na cevi, takoj nato izgubil ravnotežje in omahnil iz višine cca 3,5 m na kamniti del struge. Po nudenju prve pomoči, je bil prepeljan v bolnico Jesenice, kjer so ugotovili težjo poškodbo hrbtenice.
Veliko govorimo o potrebi za vse večjo skrb za varnost pri delu. Sredstva, ki se vlagajo za te namene-so vedno večja, po drugi strani nas pa ta nezgodni primer o— pozarja, da večkrat pozabljamo na najosnovnejša načela varstva pri delu. Ta primer grobe kršitve varnostnih predpisov in obenem igra z lastnim življenjem poškodovanca nas tudi opominja, da so se vedno posamezniki., ki samoiniciativno in brez vednosti odgovornih vodij s svojim lahkomiselnim početjem pozabljajo na vse varnosti pri delu. Ta nesreča, ki bi se lah-
ko končala še bolj tragično, bo zelo drag I primer ža poškodovanca, podjetje ter skup-i no st in tudi resen opomin vsem, da spoštu-i jejo varnostne predpise, in če že omalovar-| žujejo varnost pri delu, vsaj ne smejo po— | Sabljati na svoje zdravje in življenja, ki ! jim je največje bogastvo.
LETNA KONFERENCA
I Na letni konferenci je bilo navzočih 30 i članov mladinske organizacije.
I Konferenco so pozdravili tudi s Predsednik ! IGD čete tov. Mikič Alojz, predsednik ZK j tov. Pintar Alojz, sekretar tov. Vidic | Vlasta, direktor tovarne ing. Jože Oster-j man, predsednik ObK ZI/1S tov. Ko sel j Anton. I
J 0 delu same organizacije, njenem vključe-I vanju v samoupravljanje podjetja in drur« j gih nalogah, sta govorila preds. 00ZK tov. I Pintar Alojz in direktor ing. bože Oster-| man.	-	■'<
I	~	‘
I Predsednik mladine tov. Janez Potočnik.pa j je podal sledeče organizacijsko letno po-I ročilo:
i
V	našem aktivu je včlanjenih okrog 200 mladincev‘in mladink, toda žal delo našega aktiva ni najbolj uspešno. Velik vzrok temu je oddaljenost mladincev od same tovarne, sq.j se večina vozi na delo z avtobusom, največji vzrok neuspešnega dela pa je vsekakor nezainteresiranost same mladine, saj aktivno dela v našem aktivu le okrog 30 članov. Nezainteresiranost mladine se kaže v samem aktivu na športnem in z dobavnem ter kulturnem področju. So razne avkcije, prireditve, športna srečanja, ki jih priredi ali sam aktiv ali pa ObK ZMS Radovljica, toda v največ primerin ni odziva.
Sploh pa bi bilo dobro, da se organizira tečaj, posebno za nove mladince, ki so prišli v tovarno in se jih seznani z delom samega aktiva, samoupravljanju, razdeljevanju osebnih dohodkov, ter sploh po slovanju podjetja in inštituta, Da pa ne bf^&mali, pa še nekaj o delu mladine!
>
Ker je bil izvoljen novi odbor, je na pr-
vi	seji v glavnem sprejel plan dela aktiva. Skoraj vse naloge so bile v glavnem izpolnjene. Naš aktiv je navezal dobre o— dnose s tovarno Plamen Kropa, IBI Kranj, Sava Kranj, BPT Tržič, Iskra Otoče. Vsi aktivi smo priredili zabavne, kulturne in športne prireditve.
Naš aktiv je priredil oddajo "Aplavz za pet", kjer se je pet aktivov pomerilo v znanju, recitacijah in petju. Naša ekipa je zasedla prvo mesto, toda kot organizatorji, so nagrado prepustili gostom. Za udejstvovanje in trud jim čestitamo ter jih še vabimo k sodelovanju. V okviru dne_ va mladosti je aktiv tovarne Iskra Otoče priredil strelsko tekmovanje, katerega so se udeležili tudi naši mladinci. Dosegli so prvo mesto in dobili pokal "Najboljšega strelca". Za 29. november ter praznik dela so naši mladinci spletli vence za o-krasitev tovarne.
Sodelovali smo tudi v drugih akcijah, bodisi v podjetju ali izven njega.
(nadaljevanje na str. 22)
14
!
HTV
'\i
I
IZ NOVEGA PRAVILNIKA. O VARSTVU ERI DELU
Delavski svet podjetja bo moral še pred novim letom sprejeti interni pravilnik o I varstvu pri delu v katerem bo konkretno določena organizacija službe varstva pri delu ih naloge tistih, ki skrbijo za iz- ! vajanje varstva pri delu ter pravice, dol/ žnosti in odgovornosti služb, organov in | posameznih delavcev do te službe.
Poleg dej stva, da se bo-moral vsak član j | kolektiva seznaniti s tem pravilnikom,
I naj predvsem povdarimo pravice in dolžno- J | sti, j)seb pri delu, ki jih določa IV. pog- J | lav je osnutka novega pravilnika.	>
I
I
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OSEB NA DELU
j Pravicc oseb na delu
! ‘
| Osebe na delu imajo v okviru predpisov ! varstva pri delu predvsem sledeče pravice:
’1. Podjetje jim mora ob prihodu na delo izdati potrebna in ustrezna sredstva osebnega varstva, katera so za njihovo delovno mesto odnosno njihova dela potrjena v prilogi št. 1 kot normativ zaščitnih sredstev tega pravilnika.
2« Da ga neposredni vodja, odnosno zato določena oseba seznani pred razporeditvijo na delovno mesto, podrobno SG znani z delovnim mestom s pogoji na tem delovnem mestu in konkretno s sp^> cifičnimi nevarnostmi in potrebnimi u 'repi za varstvo dela na delovnem me—^ stu, kakor tudi s sredstvi osebnega varstva. Novo sprejeti delavec mora biti seznanjen tudi z načinom organizacije in s sprovajanjem predpisanih varnostnih ukrepov pri delu v podjetju na splošno.
3. V primeru, če se razporedi na delovno mesto, ki je posebno nevarno za življenje in delovno mesto, ki je zdravju škodljivo, jih mora neposredni vodja poučiti in seznanjati o nevarnosti vse dotlej, dokler se ne ugotovi, da je oseba usposobljena za samostojno delo in da je seznanjena, katere mere varnosti mora pri tem delu dosle„ dno upoštevali.
4. Da jih neposredni vodja stalr. poučuje, seznanja in daje navodila iz področja varstva pri delu, posebno v pri rneru spremembe organizacije dela a,li tehnološkega procesa, ter pri uvajanju novih sredstev dela.
5. Da jim podjetje omogoči.zdravniški pregled v obratni ambulanti ali pri ustreznem specialistu pred nastopom na delo in v primeru zahtev, ki so do ločeni v poglavju VIII. o zdravstvenem;
varstvu zaposlenih.
&• Da odkloni delo na de-lovnem mestu, če mu preti neposredna življenska nevarnost zaradi tega, ker na delovnem mestu niso izvedeni potrebni varnostni ukrepi za varnost pri delu.
7.	Da odkloni delo na delovnem mestu, v kolikor mu preti neposredna nevarnost za zdravje, če kljub njegovi zahtevi niso v primernem roku izvedeni potrebni varnostni ukrepi pri delu.
&.	Ima pravico, da v sprovajanju svojih pravic v zvezi z zaščito pri delu, službi za varstvo pri delu ali obratovod-ju predloži pismeno zahtevo, da se izvedejo ustrezni varnostni ukrepi. Ako v rgku 8 dni po njegovi prijavi smatra, da so bili izvedeni varstveni ukrepi v smislu predpisov, oziroma splošnih aktov podjetja, ima pravico da se pritoži delavskemu svetu podjetja, po po&re bi pa se lahko obme tudi na pristojno inšpekcijo dela.
Dolžnosti oseb na delu
1. Osebe na delu so predvsem dolžne, da z vso pazljivostjo opravljajo vsa dela brez ozira, kakšno delo opravljajo in to v cilju zavarovanja svojega sdrarja in življenja ter zdravja in življenja drugih oseb -pri delu.
2. Upoštevati morajo vsa navodila in predpise o potrebni zaščiti na njihovih delovnih mestih, ki so predpisana v tem pravilniku, oziroma ki so izdana od odgovornega vodje v skladu s tem pravilnikom.
3. Uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki so predpisana v normativu zaščitnih sredstev tega pravilnika, uporabljati njihov namen, za katere so izdelana, ' pazljivo delati z njimi ter jih uporabljati v brezhibnem stanju.
4. Pred razporeditvijo na delovno mesto se morajo seznaniti z vsemi nevarnostmi, ki jim grozijo pri delu, nadalje o organizaciji in nalogah službe varstva pri delu, zdravstvene službe, požarno varnostne službe in drugih strokovnih služb, ter s splošnimi akti podjetja.
5* Takoj prijaviti osebne psihične faktorje (slabost, krčenje mišic, srčni napad, itd.) neposrednemu vodji, ki bi lahko predvsem na nevarnih delovnih me stih usodno vplivalo na vamo delo.
6. Ves čas med delom se morajo stalno u- j sposabljati na strokovnem in na tehni | čno-zdravstveno-varnostnem področju v ( skladu z zahtevami njihovega dela na ! delovnem mestu njihovega oddelha ali I obrata.	j
7. Takoj prijaviti odgovornemu vodju vsa | ko poškodbo pri delu, tudi tako, pri I kateri ni bil nihče poškodovan.
8. Opozoriti neposrednega vodja ali slu-j
žbo varstva pri delu na vse pomonjkH j
.vosti, ki bi lahko vplivale na njiho-|
vo ali na vamo delo njegovih sodelar- j
vcev.	I
I
9» Prekiniti z dolom v primeru, če nji-* J hov vodja ali druga odlovoma oseba zahteva to v slučaju, če kljub njegovim navodilom ne upošteva vseh varst— venih ukrepov pri delu, ali pa da je v takem psihičnem ali fizičnem stan— | ju, da bi pri nadaljnem delu ogrožal | varnost sebe in svojih sodelavcev.
I
I
Bere kot bi tožil Viličarja!
O
Predsednik DS se je (z robcem pod nosom) upravičil gostom s temi besedami: "Oprostite, pravkar smo bili cepljeni, pa no proti inflaciji, temveč proti influenci«
K.S.
O
16
K A	r	) P f
u \ /~i	L_/	h \ I1 ■
NOVEMBRA		
	... Ih ' 'Mi 'i V> [AW !/ 'te U	(R * iC h I /;ci
o
STANJE DELOVNE SILE ZADNJEGA NOVEMBRA
1966
V	podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 581 delavcev, od tega:
moških	305
žensk	276
V	inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 14 delavcev, od tega:
moških	11
žensk	3
GIBANJE DELOVNE SILE '
O:
V	novembru so se v podjetju zaposlili sledeči novi delavci:
REGOVC Miha - kovin.strugar, na ključavničarskih delih v obratu vzdrževanja
POGAČNIK Draga- delavka NK, na delovnem mestu izdelovalca izdel^ kov iz plastike na Fortuni
FROEJ Stanislava — delavka NK, na delovnem mestu izdelovalca izdelkov iz plastike na Fortuni
3REIZ Kati — delavka NK, na delovnem mes-^ tu izdelovalca izdelkov iz plastike na Fortuni
ANTOLIČ Frančiška — delavka NK, na monta^
žnih delih v smučari_^ &
ANTOLIČ Alojz - sedlar KV, na sedlarskih delih v sedlarskem obrati..
ŠLHD Slavko - mizar KV, na ročnih mizarskih delih v telovadnem oro d ju
ROZkAN Pavel - mizar KV, na delih brusil^ ca v brusilnici o; xtja
RAKAR Anton - delavec NK, na delih skladij ščnega delavca v skladišču ^ gotovih izdelkov
PODOBNIK Anton - tesar KV, na. strojnih
mizarskih delih v smuča— riji
i/DHOVEC Janez - delavec NK, na delih
skladiščnega delavca v 1 trgovini v Lescah
GNILŠAK Marjeta - študentka, na delih administratorke v trgovi-^ ni v Lescah
O
O
17
V	novembru pa so odšli iz podjetja;
KOVAČEVIČ Kristina - delavka NK, zaposlena na ročnem brušenju v smučariji, somovo 1 j na zapustitev dela
■ '	•	•:	j	7	i	.	.	■	'
MARKELJ Simon - delavec NK, zaposlen na
delih skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov - samovoljna zo-t	pustitev	dela
Milica Kapus
I ANTOLIČ Frančiška - delavka NK, zaposlena
na lepljenju v smuča-riji - po sporazumu
I ANTOLIČ Alojz - sedlar KV, zaposlen na
sedlarskih ročnih delih v j	sedlarskem	obratu - oo
I	x
sporazumu
POROKE !
I
Poročili so sej MIHELAČ Anton
LEGAT Marjan
pomožni skladiščnik v skladišču surovin
delovodja metalnih smuči
j RESMAN Oto	-	mizar v smuč ariji
j OVSENIK Olga	•*-	delavka v smučoriji
i	*"
Vsem iskreno čestitamo in želimo veliko | sreče in zadovoljstva na novi živi jenski
' poti!
I BRiiTIS ŠPORTNIH ARTIKLOV JE PREDVIDEN ZA
1967
I Evropsko združenje športnih trgovin je pripravilo program za kongres branže ! športnih artiklov. Namen tega kongresa I je, da bi enkrat preko naprav za obveščor-1 njo "tisk, radio in televizija" informi-! ral potrošnike o prodajalnah s športnimi j artikli, posebno pa še, da bi jih poučil | o pomenu in nalogah športne trgovine,
1 ■ ■ ' • •
Po drugi strani pa naj bi kongres omogočil športnim trgovcem, da bi si ustvarili jasno sliko o položaju in razvoju, kakor tudi o bodočih perspektivah te branže.
Program kongresa predvideva sledeče referate z dodatnimi razpravami:
Šport kot gospodarski činitelj
Možnosti racionalizacije v športnih trgovinah
Bodočnost branže športnih artiklov
Potreba in možnost sodelovanja pri evropskem tržišču s športnimi potrebščinami
Ureditev modeme športne trgovine.
V	zvezi s tem kongresom naj bi se pripravila tudi majhna razstava o moderno opremljenih in urojenih športnih trgovinah (vzorne prodajalne), kakor tudi o vzornih delavnicah.
Trenutno se še posvetujejo, ali naj bo kongres v.Amsterdamu ali pa v Wiesbodnu v času mednarodnega sejma športnih arti-
■	klov.
-\
ROJSTVA !
O
Rodili so se s
KAVČIČ Antoniji - deklioa KOLMAN MARTI - deček
x
K
u
/ r ) a r S/ / 77
//
Navada je že, da se ob koncu vsakega leta,
I vsaj bežno ozremo po delu v preteklem le-! tu. Tako nameravamo v grobem pregledati tu di delo stanovanjske zadruge "Begunjščica" in to ne samo za preteklo leto, ampak od njene ustanovitve do danes.
Stanovanjska zadruga "Begunjščica" (v nadaljevanju bomo uporabljali samo naziv "Begunjščica") ima trenutno dva strjena gradbišča in sicer; prvega v Begunjah (na Zgoši), ter drugega v Radovljici.
Gradbišče Begunje - Zgoša
Dne 24. oktobra 1966 smo prejeli poročilo, s katerim nas Občinsko sodišče v Radovlji-ci obvešča, da je bil uradno izvršen prenos lastništva iz zadruge na sledeče našo graditelje:
Filip Jagodic Stane Kokalj Marija Krmelj Janko Mencinger Oto Mencinger Slavko Mulej Valentin Režonja Jože
Z drugimi besedami povedano, so navedeni člani naše zadruge s potrditvijo te pojo-dbe, postali pravi lastniki hiš, katere so začeli graditi in tudi dogradili v okviru naše zadruge. Ob tej priliki nam ne preostane drugega, kot da jim iskreno čestitamo k temu življenskemu uspehu. Vsi nam reč dobro vemo, da s sorazmerno staranimi sredstvi dograditi lično in udobno hišo, pomeni mnogo vloženega truda, prizadevnosti ter prikrajševanja nosilcev gradnjo samih in njihovih najbližjih. Vsaj delno priznanje pa moramo izreči našemu podjetju, oziroma njegovemu kolektivu, ki je z ustanovitvijo lastne stanovanjske zadruge in začetnim kreditiranjem omogočil boljšo in hitrejšo gradnjo teh hiš. Seveda pa ne gre tukaj podjetju za priznanje, temveč za čim
ing. Bojan Marinšek PREGLED DELA. STANOVANJSKE ZADRUGE
hitrejšo in boljšo rešitev stanovanjsfceg, vprašanja in s tem v zvezi tudi dvigom ^I življenskega standarda članov našega ko^. || lektivai Razumljivo pa je, da je dograditev hiš v neposredni bližini podjetja najbolj idealna rešitev tega vprašanja. Poleg omenjenih štirih dograjenih stano— vanjskih dvojškov, sta graditelja S in o— bad Ivanka in Palovšnik Albin začela v lc tošnjem letu graditi še petega. Delo jim^v hitro napreduje in imata zaključeno že drugo fazo gradnje. Če bi želeli ocenje— vati to gradbišče, oziroma bolje rečeno, delo graditevljev na tem gradbišču, bi jim ob upoštevanju vseh v tem sestavku navedenih dejstev, morali dati najvišjo oceno.
Gradbišče Radovljica
Stanje na tem gradbišču je mnogo bolj he-^ terogeno, kot pa na gradbišču v Zgoši, Vzroke bi morda našli v tem, ker niso vsi graditelji začeli graditi istočasno, ker se' je menjala politika kreditiranja in ker sama akcija gradnje ni bila več tako enotna - zadružna kot pri prej omenjenih graditeljih.	•>	'	.
i
Kljub temu pa gradnja zadovoljivo napreduj g. Omembe vredna je prizadevnost neka-, terih "novih" (Renko, Gašperin, Vogrinc in Špindler), ki so dohiteli in v več P^i merih tudi že prehiteli "stare" gradite— j lje na tem gradbišču. Trditev, da bo žo v lotu 1967 preko polovico graditevljev (vsega skupaj jih je 14 na tem gradbišču) stanovalo že v novih - lastnih stanovanjih, vsekakor ni preoptimistična. Seveda I——m——■*
19
pa tukaj nastopajo večje težave, katere sami graditelji ne morejo reševati. Predvsem je problematično vprašanje kanalizacije in gradnje ceste. Kljub temu, da so nam zato odgovorne službe na občinski sku pščini Radovljica bile pripravljene pomagati in so nam v večih primerih tudi pomagale, se vprašanje gradnje cesto ni pre maknilo z mrtve točke, kar zlasti otežko— koča dovoz materialov. Upamo pa, da bomo že takoj na začetku prihodnjega leta uspeli tudi s to gradnjo.
Po tem pregledu stanja na obeh gradbiščih bi se še malo ustavili pri pregledu vloge, ki jo je zadruga odigrala od ustanovitve do danes in pri njeni perspektivi v bodoče. Zlasti na začetku obstoja, so graditelji - člani stanovanjske zadruge imeli mnoge ugodnosti (lažja pridobitev zemljišč* lažja pridobitev kreditov, večja možnost organizirane gradnje, itd.), Te bonitete so iz leta v leto bolj plahnele in danes skoraj da ni več sledu o njih,-Zaradi tega se upravičeno postavlja vprašanje, če je zadruga v sedanjih pogojih gradnje j pri tem mislimo zadružne gradnje, še nadalje potrebna. Na drugi strani pa se nam vsiljuje mišljenje, da ravno sedanji novi pogoji po gospodarski reformi odpirajo pot zadrugi, oz. njeni koristnosti. Morda bodo ravno ti'novo-spremenjeni pogoji zahtevali, da podjetja preko zadrug sama gradijo hiše do gotovo faze in j Hi nato oddajo interesentom - članom ko le letiva v dokončno dodelavo. Za g nitrat še nimamo ja sne slike o tem in moramo rešitev toga vprašanja pač prepustiti bližnji bodočnosti .
Na zaključku bi se želeli še zahvaliti vsem članom naše zadruge, kateri so pomagali pri njenem vodenju. Posebno to volja za tov. Jagodic Staneta, ki je dalj casa i požrtvovalno in uspešno opravljal iunkci-I jo upravnika zadruge.
(nadaljevanje s stri 7)
Krepitev samoupravljanja - dodatno izobraževanje. '	u	Nivo
kolektiva je zelo nizek, kar nam pove, da imamo preko 50 °/o priučene delovne sile in od teh 165 članov kolektiva, ki nimajo za ključeno obvezno osnovno šolanje, t.j. popolne osemletke. Če hočemo doseči r
razumevanje ali je samoupravljanje tako, cla bo kolektiv doumel, bomo tudi od teh morali zahtevati dodatno izobraževanje.
Nato je še pcročala detaljno o delu posar-meznih komisij DS (o tem podrobješe prihodnjič).	A
KOMISIJA ZA IZREKANJE UKREPOV PROTI KRŠITVAM DELOVNIH DOLŽNOSTI:
Komisija je imela 5 sej, na katerih je obravnavala po zbrani dokumentaciji in pred-! hodnim zasedanjem 44 primerov. Na podlagi 1 ■obravnav je izdala sledeče ukrepe posameznim članom delo-vne skupnosti:
23 opominov
6	javnih opominov
5 zadnj ih j avnih opominov
1 predlog za izključitev iz delovne skupnosti
' ff-^r
£32523
"Otta®
20
SINDIKALNO
S PO
NO
ing* Bojan i^prinšek
DRUŠTVO
i
| Morda konec koledarskega leta ni ravno i'primeren za polaganje računa športnega j društvcvj vendar se bomo kljub temu poslu-| žili te ustaljene prakse*
I
! V. Elanu že vrsto let delujejo posrziezne športne akcije. Šele leto dni pa dela i Sindikalno športno društvo Elan", katei^ | ga sestavljajo nasloJnje sekcije;
i smučarska, s predsekcijo sankačev, j brodarska,
I nogometna in
j šahovska s predsekcijo balinarjev.
j
j Delo posameznih sekcij v letu 1966, v sko j pih besedah povedano, je potekalo takoles
I
| 1. Smučarska sekcija
j	7	‘
i Smučarji so se letos v glavnem udeležili
■	samo enega Velikega tekmovanja in to re—
. publiškega prvenstva, gozdarjev, lovcev in lesnoindustrijcev, ki je bilo na Krvavcu. Naši smučarji so na tem prvenstvu dosegli enega največjih uspehov, saj bi v slučaju, če bi se ubičajno točkovale posamezne ekipe v različnih disciplinah} kot celota zasedli prvo mesto, pa čeprav v ženskih tekih nismo imeli predstavnikov.
Po sistemu ocenjevanja za 1. mesto ekipe v posamezni disciplini 6 točk, za drugo
5,	itd. ter za 6 mesto 1 točko, bi zbrali
ni 17 točk* LIP Bled 16, GG Maribor kot j 3. pa že samo 5 točk, itd. Želimo, da bi tudi v naslenjem letu zadržali kot celo««, to to mesto} toda možnosti so majhne, je konktesnca na tem tekmovanju izredno močhal V posameznih disciplinah so naši 1 predstavniki zasedli naslednja mesta:
| 2, mesto v konkurenci moških tekov ekip** i no, najboljši posameznik Peterman Janez na 6. mestu;
- 1 j 1. mesto veleslalom ženske ekipno, najboljše plasirana Dobida Majda na 3. mes—
j tu? ■:
i
| 1. mesto veleslalom moški ekipno, ter 3.	[
I mesto za Cvenkelj Eranca.
2.	Brodarska sekcija
To je popolnoma mlada sekcija brez prave tradicije. Zaživela je šele v letošnjem letu. Zato je razumljivo, da je bilo nje^ nn delo bolj usmerjeno vpeljavanju in rekreaciji članov, kot pa vzgoji tekmovalcev. Kljub temu pa so nekateri posamezniki, predvsem posameznice, dosegle že soliden nivo znanja. Delo te sekcije je z?w nirnivo tudi za podjetje in sicer iz 2 vidikov:
1
-.-bbT/ :
a) ker se istočasno preiskušajo novi ali izpopolnjeni proizvodi in	I'
.	‘	..	'I
b) ker se istočasno demonstrirajo naši ' I
•proizvodi (gliserji, vodne smuči, itd.) ;
: 1
, . -v|
3.	Šahovska sekcija
i	.	i
Ta sekcija je'bila v letošnjem letu zelq !
aktivna. Našteli bi samo nekaj večjih tek- 1
movanj, katerih so se naši šahisti udeIg- !
žili:	.
. '
— Veliki šahovski brzoturnir na Šobcu v počastitev 20. obletnice šahovskega društva Jesenice. Na tem turnirju je sodelovalo 78 tekmovalcev. Naši 4 predstavniki (Prestrl Jožef, Kopač Tomaž, Jerala Vinko in Resman Andrej) so zasedli solidna mesta.
j4
— Šahovski brzoturnir v počastitev dneva mladosti v Radovljici. Izmed 6 ekip so naši zasedli 2. mesto.
v	^
— Šahovsko tek^vanje za pokal Maršala Tita. Prva ekipa Elana je bila v svoji skupini 3. - 4., dočim dnga ekipa 8.
V	okviru te sekcije je .začela letos aktivno delati tudi baliharska podsekcija. Naša
ekipa se je udeležila občinskega sindikalnega prvenstva v Radovljici in zasedla 4. mesto ' inče- 8 ekipi
4.	Nogometna sekcija   	
Delo v tej sekciji je bilo v letošnjem letu.močno okrnjeno. Razen par tekem, sekcija	sploh ni mogla resno zažive--’
ti. Izgleda, da je odhod nekaterih standardnih igralcev "zamoril" ekipo in tako . bcmo morali počakati do naslednje sezone«
Upamo, da bo sekcija ponovno zaživela in : dosegla nivo, katerega je že pred leti l-mela	«
(nadaljevanje s str. 14) |
Izvoljen je bil nov odbor:	J
!
1. Triplat Pavel
2. Gašperšič Peter
3. Bergant Zinka j 4. Hribar Albina
5. Stritih i/Iarjana
6. Frelih Vinko
7. Rakovec Zlata
8. Brcax Ivanka	j
I
9. Jagič Milena
Želimo md mnogo delovnih uspehov!
KINO RADOVLJICA
SALAMON IZ SABE - ameriški barvni film 25. 12.	1966	ob	14	uri
PISANE NOGAHCE - poljski barvni film
28. 12.	1966	ob	18	uri
ŠPARTAK - ameriški barvni film
29. 12.	1966	ob	19	uri
1.	1.	1967	ob	20	uri
1.	1..1967	ob	15	uri
2.	1.	1967	ob	15	uri
SEDMORICA JAHA V PEKEL - ameriški barvni film
14.	12.	1966	ob	20	uri
16.	12.	1966	ob	20	uri
17.	12.	1966	ob	20	uri
18.	12.	1966	ob	18	uri
JEZDECI ARIZONE 31. 12. 1966
1.	1.	1967
2.	1.	1967
3.	1.	1567
ameriški barvni film ob 20 uri ob 18 uri ob 20 uri ob 20 uri
VITEZ PARDELAN 15. 12. 1966
17. 12. 1966
18. 12. 1966
francoski barvrii film ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri
Dr. JERRIEV ČAROBNI NAPOJ - ameriški barvni film
18.	12. 1966	ob	14 uri
1000 KLARINETOV - češka glasbena komedija 20. 12. 1966	ob	20 uri
DNEVNIK IZ PACIFIKA - ameriški film
I SEDEM GREŠNIKOV - ameriški film j 31. 12. 1966	ob	18	uri
I	'	•
ENOOKI JACK - ameriški barvni film
|	2.	1.	1967	ob	18	uri
' •
I *
I	OBISK - italjonski film
4." 1.	1967	ob	18	in	20	uri
I	-r ■
j DRAGI JOHN - švedski barvni film
i	5.	1.	1967	ob	20	uri
7.	1.	1967	ob	18	uri
8.	1.	1967	ob	16	in	20	uri
! SLAVNE LJUBEZNI — francoski barvni film i	6.	1.	1967	ob	20	.uri
21. 12. 1966	ob 18 in 20 uri	7. 1. 1967 ob 20 uri
0RUŽINSKA KRONIKA	- italjonski barvni film	DVA'TEDNA V DRUGEM MESTU - ameriški barv-
22. 12. 1966	ob 20 uri	ni film
24. 12. 1966	ob 18 uri	! 8. 1. 1967 ob 18 uri
25. 12. 1966	ob 20 uri	1 . DEČNIKL CHERBURGA - francoski barvni film
MAJOR DUNDEK - ameriški krvni film		.10. 1. 1967 ob 20 uri
23. 12. 1966	ob 20 uri	11. 1. 1967 ob 18 in 20 uri
24. 12. 1966	ob 20 uri	l’ •
25. 12. 1966	ob 16 uri	ZLATA PUŠČICA - italjonski barvni film
26. 12. 1966	ob 18 uri	12. 1. 1967 ob 20 uri ' 14. 1. 1967 ob 20 uri
TRIJE NEUSMILJENI	- ameriški barvni film	15. 1. 1967 ob 16 in 20 uri
25. 12. 1966	ob 18 uri	
26. 12. 1966	ob 20 uri	JUNAK IZ TEXASA - ameriška barvna risanka
27. 12. 1966	ob 20 uri	15. 1. 1967 ob 14 uri
28. 12. 1966	ob 20 uri	
23
Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih!
Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo!
Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce!
Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana!
Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna!
V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika!
Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd.
Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu!
Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna!
Prehodi morajo biti vedno prosti!