podarske y obrtniške m narod ïhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. r Lj ubij ani sredo marca 1876. O b s e g : Pozdrav okrožnici si. dezelnega Kranjskega odbora o osnovi kmetijskih šol po deželi. Kmetijski zgodovinsk i spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) Navod za pridelovanje lanu in prediva po Belgiškem načinu. (Dalje.) reki iz Istre. Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje Recenzija „Latinske slovnice'4. (Dalje.) Prislovice in Kdo naj gré v ogenj ? Mati ga izda. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Cwospodarske stvari. stok priprostega ljudstva preupije, prav kakor so nekda; bobnali, morda še citrali, v dolini Grihon, da se ni slišai Pozdrav okrožnici si. dezelnega Kranjskega odbora o osnovi kmetijskih šol jok človeških žrtev, darovanih maliku „molohu". Ljubi moj slovenski kmetič! ti tvoj položaj prečrno slikam? Nikakor ne! Preglejmo ali res misliš MIMM y da vsaj ob kratkem, kako dobro se Ni dolgo tega. kar po deželi. sem tožil nekemu mlađemu go- gorkem jèsenskem vremenu, přiklad je godi. Povsod se zvikšuje plača , tebi pa rastejo davki, kakor gobe o spodu, zakaj ni vpeljanih še kmetijskih šol po de želi. Deželni odbor mi je te besede iz ust vzel s^ svojo okrožnico. Kdo bi je ne bil z veseljem bral? Župan- komaj si ! zmaguješ, marsikateri tiški Zdaj lahko ze toliko, da jih še ne. Vidiš, kako srečen veš, koliko stva in krajni šolski svéti naj preskrbijo nekoliko zemlje za toliko potrebnih kmetijskih šol na deželi. „Tandem" vendar enkrat! sem si mislil, ko sem z neko posebno notranjo zadovoljnostjo dotični razglas bra!. blagostan, vreden Je tišti „aufschwung še piškavega oreha ne. a y kme- Letošnja zima te je še posebno učila , kaj se pravi brez krajearja biti; zaprt si bil od jeseni do zdaj; ako si tudi kaj blaga za prodaj imel, stržiti ga nisi mogel če pa si skupil kak goldinarček ; y y kaj je to zaleglo? Kaj nam pomaga jalova teorija, ako za seboj toliko „kakor ko bi juda v pekel vrgel", ker si potřeb dejanskih dokazov nima, kaj teoretična šola brez vid- preveč imel. nega sadů za kmetijski stan? Teorija sicer mora biti, brez nje do sistematičnega prospeha priti ne ker se more; podlaga prej potem še le s poslopjem na kviško ! ne dasta skrivati. Zalostno, toda resnično, da možaki, ki so včasih kaj odvagali, solda imeli niso, težko in neradi so to v misel vzeli. ali „sila" (uboštvo) in „ y kašelj <í se Ako je kaj potrebnega in koristnega za kmetijski stan, gotovo in brez ugovora je dobra kmetijska šola, da se D spraviti zamore kmetiški stan ž plača zopet na noge v °JeJ sinovi kmetiških starišev učijo umnega kmeto- koristne kmetiške šole. dnik o m in praktič y Naj bi se vsaj višim vanja, ter si s tem svoj prihodnji stan zdatno zlajšajo uradnikom ne plačevalo toliko, kolikor pognati zamo in zboljšajo. Kdor na kmetih živi tam godí. y vidi y kako se tu pa rej o ; ampak Koga bi v srce ne zbolelo, ko vidi, kako se polje preveliko, ker ima vek sam ne dělal ? kolikor potrebujejo ; tudi njih število je yy hlap a y> hlap a y zakaj bi pa člo obdeluje po starem kopitu kako gnojnica razteka po ulicah, kako živina v brezzračne hleve zapira kakor v In praktična gospodarsk moli pa delaj ! zato si na svetu šola ? ■■p temnice, in duši s kupom hlevu hranjenega gnoja morda celo zimo v na noge t to, drag moj y pa y kako sekira poje po gozdih y brez usmiljenja vse pobira, staro in mlado prav kakor smrt itd. Zaupiti, vsaj zdihniti mora: kako dolgo bo še tako šio? čujete, kmetj Bodi županstvom cele mile domovine gorko pri poroČena okrožnica deželnega odb y malo več kak ped emlj da preskrbij za tako šolo. Toliko za uavsac»» k>\s WMxmv lu» * Vf * ^j tLJ vj mkï j ULUUtjUj £jc* druge j ^iaucij tu OC kdaj se bo kmetom prikazala zvezda umnega in korist- nove, poznejše kmete, kak kos zemlj plačajte seza-se, za svoje si y y s nega kmetovanja in vsega, kar se njemu prišteva? Kdor brlav ali vsaj popolnoma slep ni, lahko sprevidi tak i m kmetovanjem, kakor je po većem do zdaj tiški stan mora „faliment" naoraviti Vem da kme- dene y da sedanja šola vam veliko stroškov priza y s propasti, ker vsestranskim tirjatvam časa več vstrezati ne more. Povsod napredek; potreben je gotovo tudi in iy šolo ! študirano? peha pa sploh malo vidite in si morda mislite kdo bo pa zemljo obdeloval, ako bo vse Vem da vi hoćete sad šole videti > prav imate, tak sad vam bo rodila praktična kmetiška šola v I uuw u w » V u v u j j/UHVWW1I JV/ ^UVUÍW tuui 1U pa IO l/kj jJUgVJJU J ai\u UUtC u j U OtVi.il 1, JOli najbolj tu, ker je kmetiški stan podlaga drugim; če treba, in pa pravih učenikov za to dobili. Verujt pod to pogojo, ako bote nJ storili kar ,1« kmeta ne bo, tudi gospoda ne bo; če zemlja umno ob-delana kmetu kruha dala ne bo, kdo bo preživel obiju-deni svet? tani" „volk8wirthschaftlicher Aufschwung mi y potem se ni bati hudega odgo y kakoršneg 3e bii pomaga liberalizem gotovo ne, in tisti „prešmen- Kaj den mojih nekdanjih sošolcev svojemu učeniku tuđi ne. obetati in po časopisih kričati y kako dal (silil ga je bolj učiti bo pa krave pasel? y> Jaz gospod, ti gospod y kdo se za Ako se bo bolj gledalo na praktični del sole, kmetijstvo in obrtnijstvo skrbi, če pa dobrega sadu ni- kakor do zdaj, marsikateri otrok tudi revnih starišev kjer ne vidimo. Kriči se pa menda zato, da se jok m si bo po pametnem kmetovanji toliko vednosti nábral y î» da bo poznejc, ako doma živeti ne bo mogel raje délai j stegoval. , drugje v kakor pohaj koval in prste po ptujem blagu delavnostjo bo poštenost nazaj priromala za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem in tistone človeško rokodelstvo, ki se pravi krasti, ro- naemn. pati y ubijati, pojde v proguanstvo, morda še pet ur uni kraj sveta. Ne bo se spolnovalo , kar se iz voja- škega življenja pripoveduje , ko je načelnik bral iz za- Spisal Andrej Piskar. Delà po setvi, pletev, zoritev za predivo in za seme > pisnika vojake: „Tatjevió!" Uzmovič!" tu. viči" tu sva. „Lopovió!" tu. Ktadjevič í) Pošteno- Da ga spravilo. (Dalje.) ni. se enkrat začel pošten ljudski „Aufschwung" óťem.se za liberalno ministerstvo nihče změnil ne bo na jeziku Povod k temu spisu mi je y > e'r je liberalnost Ako se pa lan mlati, se razgrne po podu kake tri prste na debelo v dve vrsti, glavice druge proti drugim obrnjene in tako se od kraja do konca čez in čez z ne v dejanji. . , , , dala ona okrožnica si. betom premlati. Bet mora biti lesen, 12 palcev dolg deželnega odbora in pa skrb za kmetiški stan v pri hodnje. Ka ne govoriti je lahko in na papir kaj nakrac ljati treba da sem tak strašen pesimist, črnogledec , morda je v v dejanji izpeljati je težje? Vse res, de lati je brez delà ni jela." Tudi ne misli, dragi bralec, palcev širok in 2 palca debel; v sredi se zvrta in nasadi na kriv ročnik, da se pripravno rabiti dá. Pri mlatvi se mora z eno nogo zmirom na korenine stopati Pri mlatvi je treba } t* koder se mlati paziti i da i se ne zmeša. y zbija da bat lepo in gladko pada na lan da in ne meša. - b— .t— — —, — ga ne Ko ste vrsti čez in čez premlateni resmci v se bolj črno za kmetiški stan, kakoi sem ga tu namalal. Iz mojih besedi si pa tudi lahko spoznah kako bistro sem pogleda! in srčno pozdravil ono lan se obrne tako kakor žito in se še po drugi strani premlati. Ko je vse premlateno, da se nič več glavice ne drže okrožnico deželnega odbora, veselja se bodem pa sme jal, ako se županstva in kr. šolski svéti po Kranjskem tako razjezijo , da si napravijo sebi in svojim mlajšim praktičnih in koristnih ljudskih kmetij ski h šol prej ko mogoče Le na noge, korajža veljá! se lan lepo strese in v snope poveže tako kakor smo pri smukanji govorili. Tudi tukaj se mora še ločiti, kar je slabega, in paziti, da se pri koreninah lepo ravná. Ko je lan omlaten, ^se dene seme z glavičevno vred na zračen kraj sušit. Ce se seme precej ne rabi, pra- Lipenski. VljO j cla Je boli je ga djati z glavičevno skup sušit, Ko Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta seme bolj napolni in se bolj zgodi, noma suho, se preveje ali pa na vejalniku očisti. je seme ker popol- Prvo Dné 26. Leta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca februarija. zrnje se porabi za setev, ako se je lan ruval v drugi dobi zoritve in ce so se lan in glavice prej prav presušile; zadnje zrnje se rabi pa za olje. Dobro suho seme se spravi v predale ali v lajte in se na suhem kraji hrani, toda ^se mora večkrat přesuti in prevetriti da ne zaduhne. Ce se vec semena dalj hrani, je treba ga zaznamovati z letnicami, kdaj je rastlo pozabi se ne in ne zmesa. i'vuiui , Aw*«,j ivj íaauu , ua oc --------xtx x«^ „mvucv. Ako je seme namenjeno za setev, 1766. so na Francoskem prvikrat začeli broše je dobro ga več let hraniti', ker je stareje in spočito ko novo; ce je pa seme za 26. (Krapp) pridelovati. Perzijan Althen je to seme boljše za setev rastlino iz Perzije prinesel v Avignon na namenjeno, se pa sme kmalu oddati v^oljarnico. Francosko in učil njeno obdelovanje. olje 1808. so na Bavarskem proti odškodovanju odpra- in je tudi zdrava. Glavičevna je poparjena jako dobra pica za živino 27. vili služnost (servituto) pašnikov in gozdne stelje. Ako se lan prav za seme seje in o tret ji zorilni dobi spravlja, se sploh tako ravná, kakor je bilo rečeno 28. 1671. je kamnje deževalo v Ortenau u na Ba- pri lanu druge zoriine dobe. Vendar pa priporočajo lanu za seme glavice bolje osmukati kot mlatiti, in glavice denskem. 1852. so bile na Francoskem vpeljane kmetij- se potem « a * « i • m. JL predno se mlatijo se prevejajo ter se samo 29. 1796 ske založnice (posojilnice) pod vlado Na- najlepše in najtežeje glavice za setev zmlatijo, če se poleona III. - - 29. 1856 je dobil Lord Dundonald na Angleškem prvi patent na gnojne soli. Spanjskem v Villaviciosi ustanovili hoče prav dobro seme pridelati. Tako ravnajo s seme- pravijo, da jim lan tako nom Angleži in Belgijanci in dobro stori, kakor če bi bilo seme izvirno rusko. so na prvo kraljevo gozdarsko solo. Meseca marcija tam 1753. Ukaz cesarske Avstrijske vlade opominja v povzdigo reje lanú kmetovalce, naj sejejo jih in Rigajski (Ruski) in Memelski lan podučuje v vsem, kar je o obdelovanji in pridelovanji tega lanú vedeti treba. 1754. je bil prvi shod družbe za pospeh kmetij- stva, obrtnijstva in kupčijstva v Londonu na Angleškem. Iz te družbe se je pozneje rodila kraljeva kmetijska družba. 1781. so bili pod vlado cesarja Jožefa II. prvikrat vpeljani cesarski žebci v Avstriji. (Dalje prihodnjic.) Brž ko ne bi se tudi pri nas splačalo tako ravnati m , kjer bi lan za predivo ne storil tako dobro, ker , na pr., majhen ostal, ali kaj takega. Tukaj naj bi se lan prav za seme sejal in pustil popolnoma dozoriti, da bi přidělali dobro seme. Morebiti bi nam potem ne bilo treba mnogo semena iz vnaniih dežel dobivati in bi denár doma ostal. Drugi del. Izdelovanje prediva. lzdelovanje sploh.. Izdelovanje prediva prav za prav ne spada v kmetij stvo. ampak v kmetijsko obr tni jo. Ker pa kmeto-valci do zdaj pri nas še vedno sami predivo izdelujejo, bomo poskusili tukaj nekoliko opisati umno izdelovanje 75 rediva. O tem predmetu se je pri nas že nekaj pisalo, v občinafa z Jastnimi Statuti od organov ki so po teh it« w m m, m > A • • . i ty# • i . • y • y . . . . i i • # ^ Mi hočemo tukaj podati samo najpotrebniši in praktični štatutih za to poklicani. poduk vanja jboljšega in za nas najpripravnejšega izdelo 88. Določba stavbene črte in nivela Povsod se bomo držali Belgijskeg podelitev Lanéno steblo sestojí iz le sneg delà 75* vv« ^utvwuu UIM T uvuv Vtwv IU unoiaj UUUdlbCšV stavbene privolitve (§§. 4. in 10.), sprejemba naznanila 2 lik ki je ovit o stavbah in popravkih (§§. 2. in 3.) in vstanovitev m. Lik obdaja steblo od korenin do vrha in je stavbenega načrta (§. 60.) pristoji praviloma občini kot sestavljen iz ličnih tankih laken, iz prediva. Laknaste nitke so z vlačnim vezilom, nekim žlezcom, med seboj zvezane in na lesno steblo pritrjene. Če hočemo predivo stavbeni gosposki. 89Ě C. kr. okraj na gosposka. dobiti, moramo lik od ločiti UUUitl, uiUJaLuu i x jv uu luo« luuuj ga tu vezati, potem pa les od prediva odpraviti ga med seboj raz Pr opra vilo imenujemo je in to moremo opraviti z raz ličnimi kemiiskimi pripomočki, tako, da se vězilo, žlezec Pri stavbah, katere se delajo na atroske državnega ali deželoega zaklada, ali na stroške javnega zaloga, ki posredno pod državno ali pod deželno upravo stoj raz m oči Drug nično y segnjije strohni, ali kakor si bodi razveže. okrajnemu gl (§. 14.), mora tista gosposka, katera stavbo začne, c. k avarstvu (v mestih z lastnim statutom pa opravilo je pa izdelovanje, in to je samo meha- občinski gosposki) naznaniti legopisni náčrt, nivélovni pravilo náčrt in pa stavbeni náčrt (§§ 7-) , ua oc uajJi a v lokalna komisija in da se zaslišijo mejaši in drugi ude da se napravi Gojenje : na rosi in v vodi. Belenje. Voda. Go dilnice Kakor smo ravno rekli j se dá leženci zarad kakih ugovorov. (§§ Ta 10.) načinov opraviti, in res so tudi že poskušali različne g°JenJe na vee misjjj povabiti tisto gosposko poska mora k posredovanju pri lokalni ko načine gojenja. Za praktično rabo sta se dosedaj samo dva načina gojenja obdržala, namreč na zraku, imenovano rosno goj e nj e, in pa gojenje župane, mejase 87.) t in drug vodi, Vodno gojenje. A tudi rosno gojenje tako v mrzli , ki je ter lokalno komisijo izvršiti stavbo stavi i udeleženee po potem Pri tej komisijski obravnavi se mora ustanoviti ) da se ugovori po do zdaj pri nas bilo navadno, se mora sploh slabo ime novati, in zato ker je sploh znano, se tudi mi ne bomo toliko, da razvidimo obŠirno z njim pecali ampak ) ) ^ kaj ima eno in kaj drugo v sebi, da se prepričamo katero je boljŠe. Za rosno gojenje so dobri pokošeni travniki in senožeti ali pa strnišča. Lan se na nje tanko in enako razgrne in od časa do časa s pripravnimi palicami obrne, da se bolj enako godi. Pri tem gojenji žlezec, ki veže lakno stavbena Črta in nivel ter skušati ravnajo. Ako ni zoper štavljenje nobenega zadržka, se mora to naznaniti gosposki, ki stavbo napravlja. Ako ugovori zoper namenjeno stavbo niso odprav- po-ki 7 strohni in zato mora lan toliko Časa ležati na zraku, solncu in na mokroti, da se lakno lepo razveže in od lesa loči. To trpi navadno ali tednov. in če ■ ""T~ ™ ^ ' 7 reja, mu je vreme bolj suho, še dalje; če je pa mokro, je pa dolžnosti Ijeni, se morajo, ako niso privatno-pravne lastnosti ravnati od deželne vlade dogovorno z oblastnijo, stavbo nareja, in v soglasju z določbami te postave. Kar se tiče privatno pravnih ugovorov, naj ravná politična okrajna gosposka po določbah 90. tuta, sama ali v zvezi s kakim patronstvom ali s kakim drugim, ki ima konkurenčno dolžnost, kako stavbo nareja, mora politična okrajna gosposka opravljati uradne Ako pa občina, katera nima lastnega šta- prej goden. Sploh pa to gojenje prav malokedaj dobro izpade, že zato, ker je najbolj odvisno od vremena ; no-bena stvar pa ni tako nestánovitna in nobene nima člověk manj v rokah kot vreme. Lan se le redkokrat prav trd 7 sposki prve stopinje katere so izročene občini kot stavbeni go zgodi; če je suho vreme in ne gré od stebla, pa tudi lakno je hodneje in oštro se lan ne zgodi dosti, je tistih slučajih, v katerih se po obrtnijskem redu potřebuje dovolitev obrtnijske naprave, ali po rudarski postavi politična stavbena privolitev, pristoji politični okrajni gosposki, podeljevati tudi stavbeno privolitev. ker žlezec prav ne strohni. Ce je pa preveč mokro in preveč dežja, se lan lahko pregodí, ker pri gojenji začne tudi lakno trohneti, predivo je slabeje do 13.) 91. C. deŽelna vlada. da manj praž- področje c. kr. deželne vlade na prvi stopinji nega in je zeló neenake barve in trdnote; pri izdelo- spada privolitev naprave novih sél ali novih selskih • • 1*1 • * 1 1 # 1 • '4 _ 4 4 delov potrditev načrtov lege za iste in uredeb zazna- vanji ga veliko odpade, in se ga manj dobi, kot pri vodnem gojenji. Tudi barva je pri tem'predivu večidel œovanih v §. 65. Pozvedbe"se morajo izvršiti od občin tamna in neprijetna in je več delà pri belenji. (Dalje prihođnjič.) če je treba, od politične gosposke. . 92. Pritožhe (rekurzi). 9 Postava RTove postave. stavbah oa Kranjskem (Dalje.) VI. razdelek. Pritožbe o stavbenih zadevah gredó, izjemoma ka- zenskih razsodeb (§§. 95., 97.) in ne krateč razsodilne pravice, katero ima politična gosposka po §. 96. občin-skega reda od 17. februarija 1866 po sledeči poti : . zoper naravnave in razsodbe župana gre pri-tožba na občinski odbor in zoper razsodbe poslednjega na deželni odbor: Stavbene oblast nije. 87 Obcina č Stavbena gospóska ali oblastnija je praviioma \ (80seska) Na koliko sledeči paragrafi od tega izjemk . zoper naravnave in razsodbe stavbene gosposke v občinah z lastnim statutom na gosposke, ki so določene po tem statutu dolo- čevaj obra\ 7 se ima občinski predstojnik privzeti k stavbeni c. k. okrajno zoper naravnave in razsodbe c. k. okrajnega glavarstva (§§.89., 90.) in občinske gosposke v občinah, katere imajo lastni statut, kolikor namestujejo glavarstvo, na c. k. deželno vlado. Pri štavljenju stavbě, katero se ukaže od c. kr. V imenu občine se izvršuje stavbeni red in stav- okrajnega glavarstva, razsojuje pritožbe c. kr. deželna bena policija od županov (občinskih predstojnikov), m vlada po zaslišbi deželnega odbora. 76 4. Zoper naravnave iz razsodbe c. kr. deželnc vlade, kjer ona nadstopi kot stavbena oblastnija prve stopinje (§. 91.), na c. k. ministerstvo za notranje řeči; 5. ako se rabi §. 96. občinskega reda, je napotiti pritožbe zoper razsodbe : a) c. kr. okrajnega glavarstva na c. kr. deželno vlado in b) c. kr. deželne vlade na c. kr. ministerstvo za notranje řeči. Pritožbe se morajo vlagati pri prvi razsodni sto-pinji v 14 dneb, tište pa, katere gredó na c. kr. ministerstvo, v 4 tednih od dneva števši, katerega se je iz-ročil odlok. Zoper razsodbe pritožeb deželnega odbora, kakor tudi zoper potrdljive pritožbine razsodbe c. k. deželne vlade ni več nobena pritožba dopuščena. §. 93. PospeŠeno resenje o stavbinili zadevah. Stavbenim oblastnijam je dolžnost, vse stavbene zadeve resiti hitro, (Konec prih.) Slovstvene »tvari. Recenzija „Latinske slovnice4'. (Dalje.) Oblikoslovje. Kar se tiče posameznih stvari, more se reči, da je za solo popolno zadostno (vollkommen ausreichend) to, kar je pisano v §. 1 o črkah; kajti tista opomba o vé-likih začetnih črkab, ki se nahaja v gramatikah nemški pisanih, čisto je odveć za slovenske učence. Pac pa bi bilo želeti, da bi se bil pri §. 2 Nr. 2. Nota za izgo-varjanje sloga ti navedel izgled za vsak slučaj posebej. Kar se tiče razdelbe konsonantov §§. 4. 5., ne more se priznavati konsekvencija. Rečeno je namreč §. 4: Kon-sonanti se delijo po glasu z ozirom na govorilo tako: a) dentales d} t; b) labiales i, p, /, ph, m, v\ c) gutturales g, h, k (= q, c) ; d) sibilantes s, c. Razun tega, da ni vzroka pričeti razdelbo konsonantov z dentali, referentu ni prav razvidno, po katerem povodu so razdeljeni konsonanti tako [po Jane-žiču §. 11. — lastnih studij o črkah takrat nismo imeli, gramatikarji pa imajo vsak svojo razdelbo, toraj smo vzeli raje domačo — dariiber kann man disputiren. Stvar ta je važna in premislika vredna.] Kajti b} p, f niso labial es po glasu, ampak z ozirom na govorilni organ, ki deluje, da se slišijo; nasproti pa s ni sibilant z ozirom na govorilni organ, marveč z ozirom na način, kako bije na uho, — Bolj precisno naznačen je delilni povod v Schmidt-ovi gramatiki, ki pravi §. 3: die einíachen Consonanten werden eingetheilt theils nach den Organen, theils nach ihrer Qualitát. — Dalje je pri Hrovat-ovem redu opomniti, da spada s po organu k dentalom, in da se c primerneje dene med gutturale, ker so ga Rimljani prvotno izgovarjali povsodi kakor k (Zumpt I. 3.). Tudi gramatično razdelbo na dve glavni vrsti liquidas in mutae bi referent ovrgel; marveč povod za značenje mutae je iskati v njihovi kakovosti (Qualitat), to je, v načinu kako bijejo na uho, tedaj no-tranji, ne vnanji povod zložnosti (Bequemlichkeitsgrund). Zato se referent tudi s Zumptom (I. 2.) ne more uje- mati, on pravi: Hinsichtlich der Eintheilung der Consonanten ist fur die lateinische Grammatik nur zu be-merken, dass ly vi f n, v 1 i quidae, die ubrigen mit Ausnahme des s mutae genannt werden. §. 7. ima potrebna pravila za menjavo konsonantov ; to se naravno naslanja na prejsnje paragrafe, pa vendar bi bilo za šolsko knjigo bolj oportun, ko bi stalo tam, kjer je govorjenje o oblikovanju perfekta in supina, [Sistema zahteva, da skup spadajoče stvari stojijo sku-paj. To spada k §. 95. Nota, in učitelj naj ondi opo- zori na §. 7. (čitaj 7. mesti 6) za karakter si. Saj je tudi pri Kurciju treba pri posamesnih paragrafih opo-zorovati na splošna pravila v vvodu]. §. 9. ima opombo: Muta cum liquida ne delà dolžine. Ta stávek se mora malo omejiti, ker se rabi vokal sam na sebi kratki pri pesnikih pred mut. c. liq. dolgo: lllglfbris. In celó v prozi ima mut. c. liq. predstojeći vokal navadno dolgo, če je muta kak 6, d9_g, liquida pa l, m, n: lïlâgUUS, pTT- blicus, agmen. §§. 11 — 20 o razpolih besedi in spolu substantiva obravnavajo s polno jasnostjo (voile Deutiichkeit) to, kar je treba za šolsko porabo. Kar se tiče razdelbe po po-glavjih, ki je navadna v drugih gramatikah, odstopil je pisatelj od drugih v tem, da smatra spol kot spadajoč k substantivu, ter mu ni dal poaebnega poglavja, marveč obravnava vse k substant. spadajoče v jednem poglavji. Res, da je to konsekventno mišljeno, pregledljivosti pa ne ugodno; zatoraj bi referent raje imel, naj se pravila o spolu, številu, padežih, pregled deklinacij, potem de-klinacije predstavljajo vsaktero v svojem poglavji. Kar se tiče v §. 21 nastavlj. ,,pregled sklonil" za vseh 5 deklinacij, referent priznava počisto temu fbei-stimmen), da je pisatelj, kakor Zumpt, nacrtal vse, in da je izjeme in pa grške tsonČnice del v oklepaje, priznava se zato, 1) ker se polajšuje po taki sestavi primer java vseh oblik, zlasti ko so po oklepih nepravilne ločene od pravilnih, 2) ker taka sestava zahteva konec §. 22. poseben paradigma za grške besede. .— Nepotrebna pa je str. 10 navedena opomba , da rabijo pes- niki gen, 1. deki. na ai: aurai mesti aurae; to se pové pri branji. Metodično manj priporočljivo vidi se referentu to, da so nastavljeni paradigmi za subst. na US (§. 24) potem, ko so (§. 23.) navedeni subst. na er, kateri e ob-držijo po vseh padežih. Za poduk bi bilo bolj primerno nastaviti najprej paradigme za masculinum na US, in ueutrum na uni, in ko je to priučeno, pridejo sub-stantivi na er. „Ueberhaupt ist es nicht abzusehen, warum von einer Praxis, welche allgemein als gut und zweckmàssig erkannt worden ist, abgegangen werden soil/4 [,,0b diese Praxis praktisch ist?" — Nam je bilo za teorijo, praktično si naredi stvar vsak učitelj po svoje, kakor mu po okoliščinah bolje kaže. Teorija zahteva, da so masculina (us, er) skupaj ; in ker subst. na er navadno e izpahujejo, nastavljeno je tistih 14 obdržajočih svoj e na čelu, da učenec že naprej vé, kedaj mora e rabiti. Sicer bi moral >?. 23. stopiti zad za paradigme kot „nota", kar pa po lastni skušnji po-mote delà. — ,,Multa fiunt, quae non fuerunt", rekel je stari Cicero.) (Dal. prih.) frârodno blago. Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. Sv. Grgur zavrže haljinu i popade južinu. Bog je svoje blago spravil (solnee je zapalo), ću i ja svoje delo. (Tako recejo delavci na večer.) Nedaj ti Bog šepasto hoditi, ni škrbasto jisti. Ki ée za vsaku rec kolače mesiti (kregati se). 77 Kemu prvi zalogaj presede, mu vas obed malo vpisani, pa še te nikoli ne vidijo; V • y veljá. (Slab početek, slab napredek, slab svršetek.) Da bi nas zlo zabilo, mi se nečemo zabiti. (Se a mi revezi, ki ne? vemo y ali imamo jutri še kaj jesti, Če nas sovražnik reče vrze iz sedla pri slovesi.) ( , mi naj gremo v nonenfutter" , in boj y mi naj bomo ,,Ka- kedar zmagamo, potem se bo vil la- Redko se je mati rodila, da ni cimitara (grobje) vorov venec okoli glav, ne naših, ampak okoli glav gnojila i raja (nebés) punila. (Tako se tolažijo matere, kim so mala detca umrla.) naših bogatinov, ki y ker se Brižno (briga skrb) oko vse drugo čuva, a sebe bojé zamere. nemore. se sedaj niti k volitvi ne upajo Slovenski bogatini in premožniki v kdor hoče; mi s tem pa kažejo, da nimajo nobenega Svećnica pole glavnice (pri ognji), a navěaéenje domoljubja, ampak njihov bog je zlato tele. Cela Slovenija Trstu in Ljubljani si mislijo, naj zmaga, imamo živeti y (25. marea) poie rupice (na solnci). jo uauiam ni u0uv>v ii^^uv.u^, ^ i«»uu «.umw, Mali potoki napunu velega. (Podložniki napolnjevajo kolikor bi bil en sam lahko dal! Naš bogatin gre osem je nabrala tri tisoče za Hercegovince, to je ravno toliko carsko blagajno). Belo (vino) Krbunsko y crno Motovunsko (najbolje T1D0 V Ki Istri). bije mojega slugu ili psa y i mene } , drugi vrača, tretji je lačan, četvrti oderi škopčiča, peti (mali) ja ču materi povat (povedati). Prvi prst pase Ki da trbuh y da i kruh (Bog). dni brez večerje spat, če je dal deset forintov ! Clovek mora biti slabe volje, če take prikazni vidi j in misliti si : vsak narod ima tako osodo, kakoršno da more. zasluži. Mnogo imam še na srcu, pa nevolja mi ne dopušča dalje govoriti Eden izmed prognanih osmerih. Prisleka = mala, mala dolinica. Mohunjati aocivje iz stročja jesti. Zakrlješiti zapregljiti. K rl j eš = zapregalj. Pe l j u h ta t i = grdo peljati. L e- p e tati frfrati tuda morda leptir metulj). liti simo, tamo gledati. Napehariti si duga polniti seg, podobno slovenski o peh ari ti Prebrenuti = iz boljega na huje priti. Zdr- n a- v-speh y Narodna otročja igrica pukajoč bela perca na rožici marjetiei (bellis perennis) ; beseda, ki pride na zadnje pérce, da veljá: Očeš me, nečeš me, ljubiš me ; varaš me. Jednako nemški : ,,er liebt mich mit Herzen, mit Schmerzen, ein wenig oder gar nicht. Politične »tvari. Kdo naj gre ogenj Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. V. Mati ga izdá. (Dalje.) „Da , čemu si přikládáš naslov barona? Ce bi kdo siten ali radoveden bil, bi naglo Tega ne razumem. zvedel po zapisniku Kronbergov ni v Evropi. plemenitašev, da rodovine baronov a „Pač, so, a malo znani. Bivaj o namreč na malem posestvu v Bradenburškem, pa nihče ne vé za-nje. Jaz sem nekdaj pri njih prenočil, ko sem bil na begu." „. ju xxov^xw xi* — otroško, prikladati si tako imé, ki vleče pozornost svetá na-te, za katerega bi Vendar je neumno in Navadno mora prostak v ogenj , oficir pa zadej bilo najbolj varno, ako bi pohlevno živel v kakem dalj- stoji in komandira; v nevarnih trenotkih je pa treba, nem mestu ter pričel kako obrtnijo ali vsaj kupčevanje da gre oficir prvi nad sovražnika, ne da bi ga uničil s z denarjem. Misliš, da tu za te ni nobene nevarnosti svojo fizično močjo, ampak da ohrabri svojo četo; taka armada pa, kjer se boré sami reveži in prostaki, oficirji pa nič ni vredna in ne bo zmagala. Taka armada nekako več i kaki dve uri dalec gledajo, kaj bo, no! taka armada 9« „Nobene, mati. Tri osebe so. ki to vedó , jaz in pa jma, pa bomo vsi molčali. Ali reva še živi?" vi je naša slovenska stvar. Mi reveži, ki živimo od danes več „Se! Taka je, kakor je bila, a novega leta ne bo učakala." jutri y ki nas zamore uniČiti ena sama beseda y en sam dekret, mi naj se borimo! Poznam več uradnikov na yy skup Tiho, mati! Ljudje se bližajo, nihče naju ne sme videti. Ce mi imate se y y toda druga ar- ka j povedati -------, —---J --— — - . -v«««« . ------ .XV.UV.. WW xxxx .mcvtv «V xvc*j plodíte Slovenskem, ki so si že večkrat močno prste opekli, drevi ob mraku na konec vrta k oni podobi, ki jo od ker so se podali v boj za domovino ~ " ~~ mada ni šla za njimi y voditelji jim niso prišli na pomoč. Osem pregnanih slovenskih uradnikov katerimi so bili nekateri iskreni šenja, y med narodnjaki, čaka odre- tu lahko vidite. Tam naju ne bo nihče motil." „Čemu! kar sem se namenila, sem ti povedala. Le to še ponavljam, da mi žensko moraš od sebe zapo-diti , a ljuba mati Slovenija ne migne prsta za-nje ! Vrag bodi vojak pri tako malomarnem krdelu ! Magjar gre z veseljem v boj , ker vé, da ga tovariši ne bodo zapustili; isto tako y y razumis. moraš jo!' y Ne „^ upite tako, di naju „Tu ni nikogar tako blizo, sem k tebi stopila." Drevi družba se bliža. Srb; a Slovencu žrtvujočemu še ro- / / predno jaki niti zaslužene hvale ne privoščijo, toliko manj > da grem utegnil kdo slišati. (( sem ves kraj ogledala ) yy o mraku tam-le, če vam y Zdravi, mati!" drago, mati. Zdaj To izgovorivši moŠki hitro odide, kmalu ni slišati bi se za-nj potegnili. Od uradnikov se tirja slovensko uradovanje; a mnogi narodnjaki, ki od uradnikov to več korakov njegovih. Tudi ženska se odpravi, pa na zahtevajo, ga v praksi sami ne rabijo; izborni narod- nasprotno stran, jaz jo morem le od zadej videti. Precéj njaki pridejo na pošto in oddajejo pisma z nemškim stara je, temno oblečena in na levi nogi malo kruljeva. naslovom ? pridejo telegrafirat, in oddajo depeše; v deželnem odboru delujejo nemški vsem tem tirjajo slovensko uradovanje, in nemško pisane Lahko si vsak misli, s kako pazljivostjo sem jaz j a jejo najbrž od uradnikov skemu pisanju! Poznam premožne Slovence ; naj jih oni • 1 • • s 11íj o y ki y ta pogovor poslušal, kako sem besede na se vlekel, kako si prizadeval, da ne bi napravil kakega ropota ali šuma sloven- in s tem vstavil pogovor ter se izdal za poslušalca. pri pričaku- na tisoče premoženja, a oni za domovino ne mignejo imajo Vsaka beseda mi je bila važna in komaj sem ostal miren prsta celo leto ne y večemu, da so v kako čitalnico y ker je v meni vse vrelo. oba, se sklonim po konci Zdaj y ko sta zginila ; stopim iz-za grmovja in vkre IH MÍ- nem na drugo samotno pot, da bi mogel nemoten to, bil je preumetno narejen, preumetno nališpan. kar sem slišal, prežvekati in si iz vsega sestaviti kako rodnjak slovenski je postal dr. Lavrič pozoo takrat, ko podobo. Da sem vjel na uho važen kos velike skriv-nosti, tega sem bil gotov; da ta skrivnost obsega reči je bil v Ajdovsčini. Pisatelj teh vrst je imel mnogo- Je Na- še le prvikrat bival v Tominu , in sosebno, ko krat dr. priliko, biti mu v slovenščini učitelj. Rekli Lavriču „oče primorskih čitalnic"; spadaj oče v področje kazenske sodnije, to sem slutil. Le za nekaj mi je bilo žal, namreč, da nisem obraza one stare ženske videl; ako bi ga bil videi, potem bi bil morda spoznal tudi žensko, katere glas se mije » tako znan zdel, znamenje, da sem imel ž njo že kedaj duha ne sluha več. — Pisal je dr. Lavrič mnogo za opraviti. Al kedaj in kje? V svojem pokliču sem imel Časnike. Odlikovala se je njegova piaava po neki ugla- jenosti, po umetnem ritmuzu in posnemanji staroklasiČ- smo ali, kakor je sam bil idealist, tako so bile tudi njegove ustanove po večem gradovi v zraku ; od mnogih njegovih čitalnic ni ne že s toliko ženskami, mladimi in starimi, da se opraviti posamesnih nisem mogel več spomniti nih govornikov in njihove dialektike; pogresali smo pa Baron" Kronberg tedaj ni baron in ona ženska, v njegovih spisih prave jedernatosti in globokomisel )y u cal \jil iAiuuuv/ig tv, uaj ni uai un ni uua £j\ ki veljá za njegovo soprugo, je vse kaj druzega. Ka- nosti. Kot odvetnik ni imel Lavrič veliko klientov tero pa je potem njegovo pravo imé in kaj se drži tega in še tem ni znal prav vstreči; zato so zahajali še celó pravega imena, zakaj si je vzel tujega? Morda se skriva prvi spoštovalci njegovi raji k njegovim in svojim poli-za vsem tem kako grozno hudodelstvo. tičnim nasprotnikom. lo pa in jako pičli zaslužek ga Nehoté mi pride na misel umor vdove Reberjeve, ni tlačilo, kajti bil je z malim zadovoljen ker katere morilec je tako brez vsega sledů zginil zdaj ni zasačen. Jamem sestavljati si to, kar sem slisal. „Baron" je govoril o treh osebah, ki za nekaj vedó, o sebi, materi svoji in o neki drugi osebi, ki pa tudi molči m še kakor Diogenes. I" " — ««UVTUlj^U, IVCI je Neka posebnost v Lavričevem zna živel čaji je bila ta, da je rad dijake zbiral okoli sebe in starogrski modrijani. Učil je deklama- vêdei se, kakof toriko, razlagal „svobodo", „narodnost" y )) politiko << i y w » -- / u / / ili /'/IT---- in ne bo včakala novega leta. Ta oaeba je toraj zeló dr. r. Toda mu je vlada to delovanje ustavila. in Od stara ali pa bolna za smrt. Pa zakaj bo molčala? Ali 1868. 1. bila je vsaka druga njegova beseda morda ne more govoriti? a 8 VO- b o d a" (Dalje prihodujič.) Meni umel J« ; v šali smo mu zato rekli „doktor-svoboda", enkrat „svobodo" tako oznanil, da sem raz- y kakor da bi mu bila „svoboda" in „autonomija svoje konje v Radoljico peljati. Druge štacije kako veličastno popevajo stvarnika. Huda, zelo obcutljiva je bila zima nam oznanuje zdaj bližajočo se ljubomilo spomlad. v • a • Zltl namreč: Cirk ni ca > a vse ljica, ) Rib } n i c a ) Kranj in Ljubljana Mokronog, Rado- .j.v,^, ^.««j ---j--- - ostanejo. kdaj bo v tem ali onem kraji premiranje, se bodo po-zneje naznanili. Ob enem je deželna komisija sklenila premije malo povekšati in si. ministerstvo prositi, naj bi dovolilo 332 cekinov, ker z dosedaj dovoljenimi 270 cekini ne more premij tako razdeliti, kakor tirjata to število stacij in pa namen, kateri se hoče s premijami doseči. Dnevi Ljubljane. Ro b ič. Deželni zbor se je včeraj po slovesní sv. maši ob 11. uri dopoldne začel z navad-nimi formalitetami. Prec. gospoda knezoškofa ni bilo v zbor pa tudi nekoliko druzih poslancev še ne. Novo izvoljena vitez Vesteneck in baron Taufferer sta pred-pisano obljubo storila. Za ravnatelja zbornice sta (Citalniea) napravi prihodnjo nedeljo, 12. t. m. za bila izvoljena dr. Poklukar in dr. vitez Zavinšek pregledovalca sej inih zapisnik o v pa Murnik in Dežman. Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger je naznanil 7 predlog deželnega odbora, c. k. deželni pred-sednik vitez Widman paje v vladnem imenu izročil náčrt postave o Ljubljanskem mahovji in napovedal še eno predlogo (premeoabo §. 68. občinske postave za Ljub- ljano). ? ,besedo" s sledečim programom Ouvertura iz Vilharjeve operete ,,Jamska Ivanka" svira vojaški or- A. Leban Domovini" , moški zbor z Prihodnja seja je juter (v četrtek), za katere je deželni glavar določil prvo obravnavo danes izrocenih kester. samo Lortzing s spremljevanjem glasovira, poje gosp. Schmidt. Kreutzer skim zborom in dvo8pevom, spretnija vojaški orkester. Romanca iz opere ,,Undine" za bariton 4. trospev in peterospev z moškim in žen- spremljevanjem glasovira iz opere in predlog in pa volitev poslancev véodseke: y v financ ni odsek, 5 v petic ij ski odsek, v odsek za pretres po ročila deželnega odbora 7, v gospodarski (kmetijske reci zadevajoči) odsek pa „Nachtlager von Granada". Peterospev pojó gospica Pis kar je va in gospodje Valenta, Stegna r, Biz- jak in Paternoster. ,,Pozdrav domovini", Thalberg 7 Ko- slancev. Ce je res, kar se govori, je deželnim zborom 8chat njem glasovira, pojó gospice Nam re, Piskar in lha n. trospevi s spremljeva- Lortzi ng moški in ženski zbor iz opere » Un- odločeno le kratko življenje: zboru Českemu in Gali- škemu 6 tednov, vsem drugim pa po tedne. Po dine" vanjem orkestra. Samospeve pojeta gospica Namre in s samospevom za sopran in bariton in spremlje- I i n • i • vy • veliki noci gacij> 24. aprila se začne zborovanje d e le- vaient a. i ima tedne trajati; septembra meseca se ima zopet začeti državni zbor. Ker so to z a d nj i sestavil ster. gosp. Začetek ob Potpouri slovenskih pesem kapelnik Schinzl, svira vojaški orke- uri zvecer. po katerih deželni zbori 61etne parlamentarične dob- , pridejo nove volitve deželnih poslancev , se utegne tíi in tam, če tudi bo zborovanje le kratko, vendar marsikaj zanimivega slišati v njihovih obravnavah. (V poslednjem mestnem zboru) ste se obravna vljudno vabi častite društvenike tej y ,besedi" citalničin odbor. (Zahvala.) Podpisani odbor čuti se hvaležno zavezanega izreči najsrČnejo zahvalo V3em onim gospo- ki so toliko časa in truda žrtvovali in maskerado dom „Sokola" aranžirali, potem onim ki so brezplačno vali dve stvari, katerih je treba omeniti. Presojale sose přepustili za okinčanje dvorani potrebne reči ter tako reklamacije proti imeniku voli cev, kakor u gistrat sestavil. Celó malo od narodne stranke jih je bilo odobrenih in reklamacija društva ,,Slovenije zavržena s pretvezo , da le voli v ci imajo pravico do ga je ma- pripomogli k sijajnemu vspehu letošnje maskerade. Na zdravje ! Odbor „Sokola": vsa K a d i 1 n i k , podstarosta. (Pobirki iz Časnikov.) „Tagblatt seji dr. Karol Bleiweis protestoval zoper fra z í o v dr. Schreyevem nagibnem poročiiu, da po Časnikih razglasati y bralo obeinstvo se kaj M ves izobra- grjega, kakor je pismo županovo. Zato se nam dvoje ženi svet 33 poklanja borilcu za svobodo" itd. To je čudno zdi pri tej afairi : eno je to, zakaj je došlo to razžaljiv izrek — je rekel dr. Bleiweis — kakor da bi pismo gosp. županu ravno zdaj, ko imajo volitve biti oni katerih je velika većina v Avstriji , ki ne čislajo v mestni zbor? drugo pa zakaj je gospod Lašan ekskluzivnega Nemca in kulturkampferja Auersperga, razglasil po časnikih to pismo in ne ga izročil dotični bili testovati. neomikanci! In zoper ta izrek mora se pro- policiji, da bi sledila po hudodelcu pisaču? To Adresa in prekrst trga menda ne bo stalo Je zdaj i kakor se po nekaterih gostilnah in kavarnah čuje, §0 prava paša nemčurjev , ki fabrikanta tega pisma pripi- nih obravnavah , pri obravnavi kupčijske zaveze z Ru- sujejo narodni stranki. Mi pa že iz prejšnjih let vemo, munsko vlado. Tako do živega je razrušeno prijatelstvo da so se ob Času mestnih volitev godile naj ete med ustavoversko stranko in ministerstvom , da mnogi razuzdanosti, in tudi to pismo (če tudi morebiti ni po časniki trdijo, da je ministerstvo z Ungerjevim govorom kar se pripoveduje, da je v neki gostilnici, slovó vzelo od vladnega krmila. Državopravna stranka skovano), je vsakako VO- pa je zapustila zbornico z zavestjo, da je příhodnost vse resnica se nemčurji shajajo, bilo kjer lilni manever, s katerim se imajo dvomljivi volilci njena plašiti, da ne volijo „so bodenlose gemeine Kerle, wie es die Slovenen sind." „Hilf, was helfen kannu' je Pri volitvi v delegacijo je bil za St ajar s ko izvoljen: Rechbauer, namestnik Walterskirchen geslo nepoboljšljivih nasprotnikov naših. To so pokazali Koroško: Ritter, namestnik Gotz za Tagblattovci" pred vsem svetom takrat, ko so 99 T v'* jy* »-v. f HVUJ u'VkViu vc*txi<»v, \j okj po Vse) V/CO^lii , lidiii^/O LIIAITV * iUUUV , - UtX A X O L . JL UUOUUl , UOi~ sili gosp. dr. Jan. Bleiweisa natolcevali za nasnovača mestnik Foregger, —zaGoriško: Coronini, namestnik za K r a n j s k o : Thurn, namestnik Langer ceschi, namestnik Vidulić ; za Istro: Fran- za Trst: Teuschl na- pretepov pri Ježici in na Jančjem, da J/t vvvj/v » ť * A " v u » i« «-»** V w u VJ v LU , u« k/i ga Util T » 1UXV1VŽ1 , - u da zarad silnih povodinj na Ogerskem ne morejo lahko od doma Alter Gauner, Tagedieb, pens. Bureaukrat! biti. Dunaj Proti koncu tega meseca imajo zopet priti na 9 da se rešijo za Avstrijo osodepolne zadeve o Ihre Stunde hat geschiagen , wenn Sie selbst nicht ab- kupčijski in colni pogodbi in pa Ogerski banki. Cesarica je 2. t. m. odpotovala na Angleško treten, werden Sie gezwungen, naehdem Ihnen schon Weiber kamor je bila povabljena na lov. 7 Unkenntniss, Unfáhigkeit etc. vorwerfen. Ein hier zusaminen-getretenes Comité von kaum 10 Mann fordert Sie demnach nistra. Bedekovié je imenovan za Hrvaškega mi- auf, noch vor der Wahl abzutreten, widrigens auch Ihnen Korosko. Iz Velik marcij Dane3 je schlecht ergehen soli. Auch Ihr Leben ist in Gefahr, Sie umri tukajšnji advokat dr. Valentin Pa v lič, občečis Galgenkandidat, Sie Dieb der laibacher Stadtkasse. Konnen lani narodnjak in trden steber Slovencem na Koroškem Bodi Sin nicht mit der Pension leben, die Sie dem Staate jáhrlich rauben. Machen Sie der Stadt keinen Schaden mehr, denn wenn Sie Staatsrâuber noch als Burgermeister bleiben , muss gram Dun der Magistrat binnen kurzem vollstandig abbrennen. mu blag spom Iz TurŠkega boj „Tagbl.« l ; formnemu nacrtu nasproti izdali Kakor naznanja nek tele so ustajnikov vodje v Sutorini re- gl do opskih Wohlan, gehen Sie zum Teufel oder zu Ihren deutschen oblasti, v katerem se zahvaljujejo Avstriji za dobrote Briidern ins Bismarksreich, oder Stiefelputzer zum Grafen Au- skazane beguncem, Angleški za pasivno, Crnigori pa za ersperg, hier haben Sie kein Kecht mehr. aktivno pomoc, Srbijo kličejo v boj in izreko, da se na T^ • t \/ 11 v vi// So viel zu Hirer Darnachachtung. Dieser Brief ist in Ab- R schrift an mehrere Personen und Zeitungen, sowie auch nach Wien unci andern Orten versandt worden. Laibach, am 3. Marz 1876. Fiir das Comité: Der Obmann." klicaj pomoč vsakako 9 zdaj ali nikdar več !" Ob enem rekajo odločno, da hočej polno neodvisnost od Turčije ali pa smrt, druzeg — Ce ta oklic ni izmišlj çjjli , pui/^ixx u.3i/cvj mai axiou ou tako upognjeni, kakor se po sovražnih jim časnikih Iz telegramov „Obzoru" poslanih je razvidno, potem tajniki niso pone» se Noviear iz domaćih in ptiijih dežel. Iz Dunaja. Državni zbor je končan, tudi zbor- nica gosposka je sklenila svoje zborovanje 5. dne t. m. Obeh zbornic zadnji seji pa ste ona zbornice poslancev. bere da R o d vsled povelj Crnig niku prizadevanj 9 jnike pomiriti (najbrže na ni boj Du nič prejetega) 9 prazno 5 pravil v tem obziru bili viharni, posebno pa bil Turški konsulat dal nabiti po glih tudi na Dubrov-oklice 7 Ko Je namrec šio zato, ali naj v katerih se pribeglim U3tajnikom prigovarja, naj se vrnejo v zapuščeno domovino ; drug dan pa so našli na vlada onih 48 milijonov gold, na pósodo vzame v zlatu, te oklice prilepljene mrtvaške 1 1» • t i * « T*T • I 1 t 1 l 1 srebru ali papirji, je minister Unger poprijel besedo mestno glavarstvo razpustilo podp dbor Zemunu je in mahal po onem govoru poslanca Weiss pl. Star-kenfelsa, ki je sedanjo sistemo in sedanje minister- stvo tako neusmiljeno šibal. ,,Pešti Napio Ungerjev govor bil a trdi 9 da poprej posvetovan v seji vseh J.e mi- Popravek. V zadnjem listu pri darovih za dr. Costov spo minek namesti dr. Josip Ulaga 5 gold beri 5 gold. 40 kr nistrov. Minister Unger pa s tem govorom ni pomagal vladi na bolji stan; poslanec Fanderlik je přijel za nepremišljeno besedo ministrovo, da sedanja vlada služi svoji stranki, a ne narodom Avstrijskim, in rekel: ,,Jaz zato gosp. ministru, da je sam obetal V Žitna cena sem jako hvaležen da sedanja vlada služi le svoji stranki, a ne Avstrijskim narodom ; zdaj vsaj iz ust ministrovih vemo, kaj imajo slovanski narodi od te vlade pričakovati. Kako pa usta-voverska stranka povračuje to Ijubezen ministrom, o tem je ministerstvo v poslednjem zborovanji doživelo mnogo dokazov in posebno pri Wildauerjevem predlogu, pri v Ljubljaci 4 marca 1876. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 8 fl. 45. bana^ka tursiee 9 fl. 4. jecraena 4 fl. 40. 40. 4 fl. 85. soršice 6 fl. 80. rži 5 fl. 80. prosa 4 fl. 40. ajde 5 fl. 40. ovsa 3 fl. Krom pir 3 fl. 80 kr. 100 kilogramov. ivursi na Dunaji 6. marca. 5% / 0 metaliki 68 fl. 70 kr. razpravi proračuna, pri klošterski postavi, pri železnič- Narodno posojilo 73 fl. 75 kr. Ažijo srebra 104 fl. 20 kr Napoleondori 9 fl. 18 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blazflifeovih dedicev v Ljublj