etafora p svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor dvisnik vejica ose intona priredje ose met poved s vejica roman poudarek sej vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek p beseda pika a p pe es sn nik k s sa a am m mo ostal ln ni ik osebe e ek k k iz zv vo or d dvi is sn ni ik k p p p p p p p p p pr r r r r r r ri i i i i i is s s s s s sl l l l l l lo o o o o o ov v v v v v v vn n no o o o o o d d d d d d d do o o o o ol l l l l lo o o o o oč č č č č či i i i i il l l l lo o o o o o o p p pr ri i ir r re e e ed d d dj j je p pov ve ed vej ji ic ca a sej j j j vrste b be es sedil l p p p p DIDAKTIČNI IZZIVI I 15 Urška Mehle I Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Medpredmetno povezovanje z elementi formativnega spremljanja kot didaktični primer ocenjevanja slovenščine in biologije na daljavo Cross-Curricular Integration with Formative Assessment Elements as a Didactic Example of Grading Slovenian Language and Biology at a Distance Izvleček V prispevku je predstavljen didaktični primer medpredmetnega povezovanja med slovenščino in biologijo, izveden in ocenjen na daljavo – predstavitev krajinskega parka v govornem nastopu. Skupni cilji obeh predmetov temeljijo predvsem na gradnikih bralne pismenosti. Predstavljen je učni proces, oblikovan s pomočjo forma- tivnega spremljanja, kot je bil izveden pri pouku slovenščine. Abstract T he article presents a didactic example of cross-curricular integration during Slove- nian Language and Biology lessons that was implemented and graded at a distance – an oral presentation of a landscape park. Th e objectives that both subjects have in common are mostly based on the building blocks of reading literacy. Th e article pres- ents the learning process designed with the aid of formative assessment, as carried out during Slovenian Language lessons. Ključne besede: medpredmetna povezava, govorni nastop, šolanje na daljavo, gradniki pismenosti, formativno spremljanje Keywords: cross-curricular integration, oral presentation, distance education, building blocks of literacy, formative assessment I 16 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIV I 2021 Uvod Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto že četrto leto kot en od razvojnih vzgojno-izobraževalnih zavodov sodeluje v razvojnem projektu Objem (Ozaveščanje,  Bra- nje, Jezik, Evalvacije, Modeli), katerega cilj je dvigniti raven bralne pismenosti pri otrocih/učencih/dijakih po celotni vertikali izobraževanja.  Učitelji preizkušamo in razvijamo različne didaktične pristope, ki bodo to omogočili, načrtno pa v pouk uvajamo tudi gradnike bralne pismenosti (govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gra- diva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, odziv na besedilo in tvorjenje besedil, kritično branje), pri čemer ele- mente posameznega gradnika uvajamo v povezavi z vsemi ostalimi gradniki in s cilji vseh predmetov oz. področij. Vsak posamezen učitelj, ki sodeluje v projektu, je pripravil že nekaj didaktičnih primerov takšnih učnih ur, že avgusta pa sva se z eno od kolegic odločili medpredmetno povezati in dijakom 1. letnika srednjega strokovnega programa omogočiti, da namesto dveh vsebinsko različnih predstavitev pripravijo le eno, oceno pa pridobijo pri obeh predmetih. Vsebino govor- nega nastopa je določila učiteljica biologije, in sicer je šlo za predstavitev krajinskega parka, pri pouku slovenščine pa so se dijaki osredotočili predvsem na izvedbo nastopa. Sloven- ščina je bila tako na nek način podporni element biologiji, pri čemer sem sledila ciljem, zapisanim v katalogu znanj. Operativni cilji RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL Dijaki: • postopoma uresničujejo faze sporočanja ter tvorijo (tj. govorno nastopajo/pišejo) čim ustreznejša in čim bolj razumljiva ter je- zikovno pravilna enogovorna besedila (KZ, str. 5); • vrednotijo učinkovitost, zanimivost, živost, ustreznost, razum- ljivost in jezikovno pravilnost svojega govornega nastopa oz. spisa, predlagajo popravke/izboljšave in utemeljijo svoje mne- nje (KZ, str. 6); • argumentirano vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopa- nja ter izdelajo načrt za izboljšanje te zmožnosti (KZ, str. 6); • presojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega zna- nja na svoje poznavanje značilnosti dane besedilne vrste ter na svojo zmožnost govornega nastopanja (KZ, str. 6). Dijaki razvijajo svojo METAJEZIKOVNO ZMOŽNOST, in sicer tako, da jo sistematično, dejavno, problemsko in procesno spoznavajo in usvajajo • značilnosti tistih besedilnih vrst, ki jih nato sami tvorijo (refe- rat, govorni nastop) – svoje znanje o značilnostih dane besedil- ne vrste nato uporabijo (in tudi preverijo) pri tvorjenju besedila dane vrste; • načela uspešnega dvogovornega in enogovornega sporazume- vanja – ta uresničujejo pri tvorjenju in sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresničevanje v tujih besedilih; • strategije sprejemanja in tvorjenja besedil – ta uresničujejo pri tvorjenju in sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresniče- vanje v tujih besedilih (KZ, str. 7). Teoretična izhodišča Za novo ustvarjene medpredmetne povezave v katalogih znanj ni vnaprej zapisanih ciljev, zato je še toliko pomemb- nejše, da so prav cilji oziroma dosežki takšnega povezovanja izhodišče za premišljeno načrtovanje učnega procesa. Opre- delitev pričakovanih skupnih rezultatov namreč predstavlja dodano vrednost, ki opravičuje medpredmetno povezavo (Rutar Ilc 2011: 71, 72). Skupne cilje obeh predmetov sva obe učiteljici prepoznali ravno v gradnikih pismenosti, in sicer predvsem v štirih: odziv na besedilo in tvorjenje bese- dil, razumevanje besedil, kritično branje in besedišče. GRADNIK DIJAK/INJA GA IZKAŽE, TAKO DA: Odziv na besedilo in tvorjenje besedil - tvori smiseln, slogovno dodelan in jezikovno pravilen govorni nastop – predstavitev krajinskega parka; - tvorjeno besedilo poveže s svojim predstavnostnim svetom, učenjem in prihodnjim poklicem; - besedilo prilagodi glede na okoliščine nastanka in naslovnika; - pri tvorjenju upošteva značilnosti vrste besedila; - svoje besedilo oblikuje rokopisno ali v elektronski obliki in ga s pomočjo ponazorila predstavi v govornem nastopu. Razumevanje besedil - v besedilu poišče ključne besede/besedne zveze in povzame bistvene podatke; - besedilo samostojno povzame in preoblikuje (parafrazira). Kritično branje - kritično presoja in uporablja tradicionalne in nove bralno-pisne tehnologije in vire; - povezuje in kritično vrednoti informacije v besedilih; - prebrano vrednoti glede na dane kriterije ali lastne kriterije za vrednotenje; - vrednoti kakovost trditev v besedilu z vidika relevantnosti in sprejemljivosti; - informacije kritično uporabi pri tvorbi novega besedila. Besedišče - pridobljeno besedišče predmetnega področja smiselno uporablja - ter z njim izraža razumevanje; - z usvojenim besediščem tvori govorni nastop in upošteva načela dobrega sloga (živost, jedrnatost, jasnost …). Ker se je 19. oktobra za srednješolce spet začelo šolanje na daljavo, sva celoten učni proces izvedli na daljavo, in sicer ja- nuarja 2021 v spletnem okolju Microsoft Teams. Učni proces sva skrbno načrtovali po načelih formativnega spremljanja in se dogovorili za ustrezen vrstni red obravnavanih vsebin, pri čemer sva morali upoštevati tudi razporeditev ur slovenščine in biologije v urniku. DIDAKTIČNI IZZIVI I 17 V celotnem procesu sva se najbolj osredotočili na skupno oblikovanje kriterijev uspešnosti, ki zagotavlja, da so dija- ki pri tvorjenju besedil bolj motivirani, saj točno vedo, kaj mora njihov govorni nastop vsebovati, kako mora biti zgra- jen in kaj morajo upoštevati pri pisanju in govorjenju, da bodo uspešni. Prav tako brez jasnih kriterijev uspešnosti ni možno kakovostno vrstniško vrednotenje, saj dijakom rav- no zapisani in razčlenjeni kriteriji omogočajo, da so med poslušanjem govornega nastopa sošolca pozorni na različne elemente. Poglavitni cilj tega učnega sklopa pri predmetu slovenščina je, da dijaki usvojijo veščino priprave govornega nastopa ne glede na njegovo vsebino – da je torej njihovo znanje ka- kovostno in trajno. K temu pa najbolj pripomore prav for- mativno spremljanje, ki poudarja dejavno vlogo dijakov v učnem procesu, pri čemer jih učitelj ves čas spremlja in ne- nehno prilagaja svoje poučevanje spoznanjem, ki jih prido- biva od dijakov, obenem pa je pozoren na potrebe vsakega posameznika. Pomembno je tudi, da dijaki uzavestijo na- mene učenja, da imajo možnost učiti se drug od drugega, da učitelj daje dijakom kakovostno povratno informacijo in da dijaki vrednotijo svoje dokaze in dajejo povratne informa- cije svojim sošolcem. Od ocenjevanja vrstnikov imata korist tako dijak ocenjevalec kot tisti, čigar delo je ocenjevano. Sa- moocenjevanje in ocenjevanje vrstnikov namreč podpirata učenje učenja. Ker so dijaki bolj vključeni v učni proces, njihova vloga postaja pomembnejša, kar povečuje njihovo odgovornost in jih usposablja za vseživljenjsko učenje z ne- nehnim samonadzorom. Učenčevo samovrednotenje omo- goča učitelju vpogled v učenčev razvoj, njegovo razmišljanje in razumevanje. Eno od načel formativnega spremljanja je tudi občutljivost učitelja za individualne razlike med dijaki tako v predzna- nju, sposobnostih, učnem slogu, strategijah učenja, mo- tivaciji, prepričanjih glede samoučinkovitosti, čustvenem odnosu do učenja, pa tudi v družbenookoljskih razmerah – jezikovno, kulturno in socialno (Holcar Brunauer, 2019: 11). Ker so v oddelku tri dijakinje priseljenke, sva se odloči- li, da delo prilagodiva tako, da so lahko dijaki sami izbrali, ali želijo govorni nastop pripraviti v paru z drugim sošol- cem ali sami. Vse tri dijakinje so se odločile za delo v paru, jaz pa sem pri ocenjevanju jezikovne pravilnosti spregledala tiste napake, ki izhajajo iz tega, da slovenščina ni njihova materinščina. Aktivacija predznanja, nameni učenja in usvajanje novega znanja V nadaljevanju bom predstavila, kako je potekal učni pro- ces pri pouku slovenščine. Pri pouku biologije so dijaki predvsem spoznavali pojme, povezane z vsebino govornega nastopa, pri slovenščini pa smo razvijali njihovo zmožnost tvorjenja govornega nastopa. Najprej smo v učnem pogo- voru aktivirali in preverili predznanje. Dijaki so na začetku šolskega leta že pripravili govorni nastop iz prebranega ro- mana mladinske književnost, zato smo ugotavljali, kakšne težave so imeli pri pripravi in kaj bi jim lahko pomagalo pri izboljšanju njihove zmožnosti. Nato sem dijakom predsta- vila cilje in namene učenja – z medpredmetnim povezovan- jem (z biologijo) izboljšati njihovo zmožnost govornega na- stopanja tako, da bodo tvorili čim bolj ustrezen, razumljiv in jezikovno pravilen govorni nastop. Sledile so učne dejavnosti, s katerimi so dijaki usvajali novo znanje. Najprej smo v vodenem pogovoru ugotavljali, ka- teri viri so verodostojni (na katerih spletnih straneh, kdo naj bi bili sporočevalci itd.) za iskanje podatkov o krajin- skih parkih in kako te vire ustrezno navedejo v powerpoint predstavitvi. Delo smo nadaljevali s pomočjo samostojnega delovnega zvezka Na pragu besedila 1. Dijaki so prebrali razpravljalno gradivo v poglavju Govorno nastopanje (z referatom) na str. 84 do 87 in si v zvezke zapisali povzetek o fazah sporočanja. Nekateri dijaki so svoje povzetke glasno prebrali, jaz pa sem jim podala povratno informacijo. Nato so v skupinah (ka- nalih) v spletnem okolju Microsoft Teams reševali naloge na straneh 88 do 93. Njihove rešitve smo skupaj komenti- rali. Samostojno so prebrali tudi razpravljalno besedilo o kritičnem poslušanju na straneh 112 in 113, nato smo se o temi pogovorili, dijaki pa so povedali tudi svoje izkušnje s tovrstnim poslušanjem. Sledil je ogled videoposnetka vrstniškega vrednotenja, po katerem so dijaki izpolnili spodnji vprašalnik, nato smo njihove ugotovitve skupaj povzeli. Tako so se s pomočjo konkretnega primera pripravili na kakovostno vrstniško vrednotenje. Urška Mehle I Medpredmetno povezovanje z elementi formativnega spremljanja kot didaktični primer ocenjevanja slovenščine in biologije na daljavo I str. 15-21 I 18 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIV I 2021 OGLED VIDEOPOSNETKA – VRSTNIŠKO VREDNOTENJE KAKO SE JE TO VIDELO? Učenci so večkrat dobili povratno informacijo vrstnikov. Učenci so izrazili svoje mnenje in kaj se jim ni zdelo prav. Učenci so imeli čas, da so se odzvali na povratne informacije. Učenci so imeli priložnost, da izpišejo načine izboljšave. Vrstniške povratne informacije so temeljile na kriterijih uspešnosti. Imeli so izpisana vprašanja. Učenci so drug drugemu dajali spodbudne povratne informacije. Med dajanjem povratnih informacij so povedali pozitivno in negativno. Učenci so se ob podajanju in sprejemanju povratnih informacij dobro počutili. Vidimo po obrazih in telesni drži. OGLED VIDEOPOSNETKA – VRSTNIŠKO VREDNOTENJE KAKO SE JE TO VIDELO? Učenci so večkrat dobili povratno informacijo vrstnikov. Da, povratne informacije so dobili po prvi in po drugi odigrani igri. Učenci so imeli čas, da so se odzvali na povratne informacije. Da, med odigranima igrama so imeli čas, da se odzovejo in popravijo napake. Vrstniške povratne informacije so temeljile na kriterijih uspešnosti. Da, saj so med povratnimi informacijami vsi ocenjevali bolj ali manj ista področja. Učenci so drug drugemu dajali spodbudne povratne informacije. Da, vsi so se spodbujali med dajanjem povratnih informacij. Učenci so se ob podajanju in sprejemanju povratnih informacij dobro počutili. Da, saj so se v drugi igri vsi potrudili in izboljšali igro po nasvetih. Sooblikovanje kriterijev uspešnosti in kriterijev vrstniškega vrednotenja Kriteriji uspešnosti so povezani z učnimi cilji oziroma na- meni učenja in dijakom omogočajo odgovoriti na vprašanje o tem, kakšen mora biti njihov dokaz o učenju, da so z njim dosegli namene učenja. Dijaki te kriterije najbolj razume- jo, če jih vključimo v njihovo sooblikovanje. Dela smo se lotili tako, da sem ustvarila skupen dokument (v spletnem okolju Microsoft OneDrive), dokument delila na zaslonu in dijake vprašala, koliko stolpcev naj uporabim. Ker sem govorni nastop v tem oddelku že ocenjevala, si je večina dijakov zapomnila, da običajno ocenjujemo vsebino, jezi- kovno pravilnost in izvedbo nastopa. Nato smo stolpce do- polnjevali s postavkami, ki so jih predlagali dijaki. Pogovor o verodostojnosti virov je vplival npr. na to, da so dijaki za eno od postavk pri vsebini predlagali točnost podatkov. Naj še omenim, da smo kot prvo postavko pri vsebini najprej zapisali le »vse zahtevane podteme«, nato pa so dijaki učite- ljico biologije prosili, naj to postavko podrobneje razčlenijo. S pomočjo pri slovenščini izoblikovanih in pri biologiji do- polnjenih kriterijev uspešnosti smo nato z dijaki v skupnem dokumentu oblikovali še kriterije vrstniškega vrednotenja. KRITERIJI ZA VRSTNIŠKO VREDNOTENJE – GOVORNI NASTOP POSTAVKE POVRATNA INFORMACIJA PREDLOG ZA IZBOLJŠAVO VSEBINA a) vse zahtevane podteme b) bistveni podatki c) točnost podatkov č) ustrezna zgradba d) ustreznost besedilni vrsti JEZIKOVNA PRAVILNOST IN USTREZNOST a) knjižna zvrst b) brez jezikovnih napak c) bogato raznovrstno besedišče IZVEDBA NASTOPA a) govorjenje na pamet b) ustrezna raba nebesednih prvin (hitrost, glasnost, razločnost, brez mašil, gledanje v kamero …) c) ustrezna raba PP Govorni nastopi dijakov, povratna informacija (vrstniško vrednotenje, povratna informacija učitelja in samovrednotenje) in evalvacija dela Sledili so govorni nastopi dijakov. Med poslušanjem so dija- ki izpolnjevali tabelo naravnih vrednot (biologija) in v ob- razcu vrednotili govorne nastope. Po vsakem govornem na- stopu je nekaj dijakov prebralo svojo povratno informacijo, nato pa sva svojo dodali še obe učiteljici, in sicer učiteljica biologija o vsebini, jaz pa o jezikovni pravilnosti in izvedbi nastopa. Po opravljenem govornem nastopu je vsak dijak DIDAKTIČNI IZZIVI I 19 izpolnil tudi obrazec samovrednotenja. Dijaki so ustrezno vrednotili vsebino in izvedbo nastopa sošolcev, saj so bili kriteriji dovolj natančni. Več težav pa so imeli pri prepo- znavanju jezikovnih napak, najverjetneje zato ker jih delajo tudi sami. V prihodnje bi jih bilo zato smiselno vnaprej opo- zoriti na najpogostejše pravopisne napake na predstavitvah (npr. stičnost ločil, pravilna stava ločil, velika začetnica, pi- sanje skupaj/narazen) in na najpogostejše slovnične napake (predvsem glede pravilne rabe sklonov), oboje s pomočjo oddanih izdelkov dijakov. Tudi postavko jezikovna pravil- nost v kriterijih uspešnosti bi lahko podrobneje razčlenili, dijakom pa bi na izroček zapisala primere najpogostejših napak, da bi jih lažje prepoznali. Za govorne nastope sva predvideli tri ure pouka in ugoto- vili, da sva se ušteli, saj smo zaradi povratnih informacij porabili še enkrat toliko časa za 15 dijakov, kolikor jih je v oddelku. Po vseh opravljenih govornih nastopih sva dijake s kolegico povabili še k evalvaciji sklopa, in sicer tako, da so na Padlet zapisali, kaj jim je bilo všeč pri medpredmetni povezavi. Iz odgovorov lahko razberete, da jim je bilo naj- bolj všeč delo v skupinah oz. parih, pa tudi oceni pri dveh predmetih, njihovo dejavno sodelovanje pri poku, povratne informacije, medpredmetno povezovanje in vsebina govor- nih nastopov. Tokratno vprašanje v evalvaciji je bilo zelo splošno, v prihodnje bi bilo smiselno zastaviti natančnejša in bolj usmerjena vprašanja. SAMOVREDNOTENJE Uspelo mi je … Vse povedati razločno, dovolj hitro. Užival sem … Pri pripravi te naloge in ko sem predstavila rastline in živali. Ni mi uspelo … / Težko je bilo … Si vse zapomniti. Kako bi lahko izboljšal/a svoj govorni nastop? Da bi še večkrat ponovila pred predstavitvijo. SAMOVREDNOTENJE Uspelo mi je … Upoštevati navodila profesorice. Užival sem … Zato, ker mi je bilo všeč govoriti o nečem, kar me zanima. Ni mi uspelo … Lepo povedati, saj se mi je malo zatikalo. Težko je bilo … Izgovoriti nekatere besede. Kako bi lahko izboljšal/a svoj govorni nastop? Lahko bi se malo bolj naučila. SAMOVREDNOTENJE Uspelo mi je … Prestaviti in dodati prehranjevalno verigo. Užival sem … V skupnem delu, medpredmetnem sodelovanju ter skupni organizaciji dela. Ni mi uspelo … Predstaviti brez treme. Težko je bilo … Zapomniti si vse podatke. Kako bi lahko izboljšal/a svoj govorni nastop? Večkrat temeljiteje prebrala besedilo ter večkrat ponovila ob powerpointu. SAMOVREDNOTENJE Uspelo mi je … Govoriti na pamet brez večjih napak. Užival sem … Ob razlaganju o krajinskem parku Sečoveljske soline. Ni mi uspelo … / Težko je bilo … / Kako bi lahko izboljšal/a svoj govorni nastop? Da bi ga skrajšala in malo manj uporabljala mašila. KRITERIJI ZA VRSTNIŠKO VREDNOTENJE – GOVORNI NASTOP POSTAVKE POVRATNA INFORMACIJA (kaj mi je bilo všeč, kaj je bilo dobro …) PREDLOG ZA IZBOLJŠAVO VSEBINA a) vse zahtevane podteme b) bistveni podatki c) točnost podatkov č) ustrezna zgradba d) ustreznost besedilni vrsti Všeč mi je bilo, da je je imela malo zgodovine parka, manjkale so ji opisane vrste in habitatni tipi. Vsebina je delna. Preveri, katere informacije so obvezne ter jih (če jih še nimaš) dopiši. Boljši osnutek z vsemi informacijami. JEZIKOVNA PRAVILNOST IN USTREZNOST a) knjižna zvrst b) brez jezikovnih napak c) bogato, raznovrstno besedišče Je jezikovno pravilno. IZVEDBA NASTOPA a) govorjenje na pamet b) ustrezna raba nebesednih prvin (hitrost, glasnost, razločnost brez mašil, gledanje v kamero …) Nekaj mašil, zamešan vrstni red pri predstavitvi (rastline, živali, rastline). Hitrost v redu, razločnost dobra. Preveri, kaj imaš napisano na powerpointu, in ali je vse v pravem vrstnem redu. Urška Mehle I Medpredmetno povezovanje z elementi formativnega spremljanja kot didaktični primer ocenjevanja slovenščine in biologije na daljavo I str. 15-21 I 20 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIV I 2021 KRITERIJI ZA VRSTNIŠKO VREDNOTENJE – GOVORNI NASTOP POSTAVKE POVRATNA INFORMACIJA (kaj mi je bilo všeč, kaj je bilo dobro …) PREDLOG ZA IZBOLJŠAVO VSEBINA a) vse zahtevane podteme b) bistveni podatki c) točnost podatkov č) ustrezna zgradba d) ustreznost besedilni vrsti Da si opisala soline in kratek turistični program. Mogoče je bilo vsega malce preveč – vsebinsko. JEZIKOVNA PRAVILNOST IN USTREZNOST a) knjižna zvrst b) brez jezikovnih napak c) bogato, raznovrstno besedišče Vse prvine, večjih nepravilnosti ni oziroma jih nisem opazila. IZVEDBA NASTOPA a) govorjenje na pamet b) ustrezna raba nebesednih prvin (hitrost, glasnost, razločnost brez mašil, gledanje v kamero …) Super predstavljeno (ravno prav hitro, glasno, razločno …), sem ter tja kakšno mašilo. Malce več koncentracije, pa bo mogoče boljše. KRITERIJI ZA VRSTNIŠKO VREDNOTENJE – GOVORNI NASTOP POSTAVKE POVRATNA INFORMACIJA (kaj mi je bilo všeč, kaj je bilo dobro …) PREDLOG ZA IZBOLJŠAVO VSEBINA a) vse zahtevane podteme b) bistveni podatki c) točnost podatkov č) ustrezna zgradba d) ustreznost besedilni vrsti Vsi zahtevani podatki. Zanimive so mi bile vrste, ki sta jih izbrala. / JEZIKOVNA PRAVILNOST IN USTREZNOST a) knjižna zvrst b) brez jezikovnih napak c) bogato, raznovrstno besedišče Ne da bi opazila. / IZVEDBA NASTOPA a) govorjenje na pamet b) ustrezna raba nebesednih prvin (hitrost, glasnost, razločnost brez mašil, gledanje v kamero …) Marsel: prehitro, razločno, redka mašila. Peter: počasi, razločno, več mašil. Powerpoint: več živali in rastlin na enem diapozitivu. Vsaka živalska vrsta na svojem diapozitivu. Večkrat preberi besedilo. DIDAKTIČNI IZZIVI I 21 KRITERIJI ZA VRSTNIŠKO VREDNOTENJE – GOVORNI NASTOP POSTAVKE POVRATNA INFORMACIJA (kaj mi je bilo všeč, kaj je bilo dobro …) PREDLOG ZA IZBOLJŠAVO VSEBINA a) vse zahtevane podteme b) bistveni podatki c) točnost podatkov č) ustrezna zgradba d) ustreznost besedilni vrsti Da, razen virov. Morda si predstavila preveč podatkov. Vsebuje točne podatke. Je. Je ustrezna. Preveri svojo predstavitev, vrstni red. JEZIKOVNA PRAVILNOST IN USTREZNOST a) knjižna zvrst b) brez jezikovnih napak c) bogato, raznovrstno besedišče Ustrezna. Tu in tam kakšna. IZVEDBA NASTOPA a) govorjenje na pamet b) ustrezna raba nebesednih prvin (hitrost, glasnost, razločnost brez mašil, gledanje v kamero …) Znala. Ustrezna z nekaj mašili. Vadba govora . Sklep Izvedeni učni sklop je trajal dlje, kot sva s kolegico načrto- vali, a se obe strinjava, da ga bova umestili v letno pripra- vo za 1. letnike srednjega strokovnega izobraževanja tudi za naslednje generacije. Takšna medpredmetna povezava, kot sva jo izvedli, je namreč smiselna ravno zato, ker sva izhajali iz skupnih ciljev, prepoznanih v gradnikih pisme- nosti. Spoznala sem, da so ravno zaradi te povezave dijaki bolj razumeli, zakaj se pri slovenščini učimo govornega na- stopanja in da ne gre zgolj za neko teoretično znanje, pač pa za znanje, ki je uporabno in smiselno. Upoštevanje načel formativnega spremljanja pa je bilo tisto, ki je dijake spod- budilo k dejavnemu delu, dobremu počutju in občutku var- nosti med procesom učenja, saj so poznali namene učenja, sooblikovali kriterije uspešnosti in jih zato dobro poznali, uživali pa so tudi v skupinskem delu in delu v parih. V od- delku že celo šolsko leto skušam upoštevati ta načela v čim večji meri, zato so dijaki zelo sproščeni, ne bojijo se zas- tavljati vprašanj, imajo pa tudi večjo motivacijo in so med poukom večinoma vsi zelo dejavni. Lahko torej rečem, da sem se s takšnim načinom poučevanja že pošteno »okužila« in nameravam z njim vsekakor nadaljevati, predvsem zato ker so njegov »rezultat« zadovoljni in dejavni dijaki, ki želijo pokazati svoje znanje. Viri in literatura Holcar Brunauer, Ada, idr. 2019: Formativno spremljanje v podporo učen- ju: Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod RS za šol- stvo. Rutar Ilc, Zora. 2011: Medpredmetne in kulikularne povezave v kontekstu učnociljnega in procesnega načrtovanja in izvajanja pouka v Medpred- metne in kulikularne povezave: Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Katalog znanja: program srednje strokovno izobraževanje. Slovenščina. 2010: Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Urška Mehle I Medpredmetno povezovanje z elementi formativnega spremljanja kot didaktični primer ocenjevanja slovenščine in biologije na daljavo I str. 15-21