List 31. Tečaj spođarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. y v i ' Ljubljani sredo avgusta 1880. Obseg: 0 prihodnjem zboljsevanji ljubljanskega močvirja Kako dolgo kalí v okuženi živini bolezen, dokler se očitno ne pok Gospodarske Letošnja Šolska letina Mnogovrstne novice. Naši dopisi. (Banket na čast vitezu Schneidu.) Bled. (Dal.) Obravnave deželnih zborov. Novicar. Gospodarske stvari. hribov dere voda na močvirsko ravnino ter se tam zbira in delà povodnji. tej priliki ni zamolčati, da ljubljansko mesto v prihodnjem zboljsevanji ljubljanskega moc- Ljubljanico in tudi v Cesarski Graben še zdaj vali vse virja Bralcem „Novic" je znano îz rednih poročil , kako temeljito in previdno postopa glavni odbor močvirski, da bi si pri svojem delu zagotovil dober vspeh. Našim bralcem upamo tedaj tudi vstreči, ako jim podamo kra-tek posnetek iz poročila izvedencev, ki so nedavno došli z Dunaja in Laškega v Ljubljano in skupno z našim močvirskim odborom se posvetovali o prihodnjem obdelovanji tega velevažnega zemljišča. V tem posnetku hoćemo bralcem našim podati odgovore omenjenih veščakov na vprašanja, ki jim jih je stavil močvirski odbor. Ti izvedenci, ki jih naši bralci uže iz naših prejšnjih poročil poznajo, so bili: c. k. višji stavbinski 8vétnik Jan. Indra, civilni zemljemerec Jan. pl. Pod- usušiti? svoje take in take odpadke in raznoliČen sip, kar tudi pomaga strugo mašiti Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu. To bi se dalo tako odpraviti : naj se ubrani, da Mali Graben in Gradaščica ne bodeta zasipala Ljubljanice ter da se ne bode Golavec drobil v Cesarski Graben; naj se povodnjim odtok poniža, koiikor je treba; naj se pametno začne gospodariti z gozdovi, kar jih je okolo in okolo močvirja, in naj se Ljubljančanom razglasi pripravna policijska zapoved, da bodo svoje odpadke in smeti devali kam drugam, a ne v Ljubljanico in v Cesarski Graben. Vprašanje. Kako bi se močvirje sploh dalo haj sky, dr. R. V i cen ti ni in C. S al vi ni. . ui. xi. » jucij uui iii v/. u ai v i íj i. Močvirje bi se sploh dalo usušiti, ako povsod, iw- VpraŠanje. Kaj je tega krivo, da v zadnjih der in koiikor zemlja ne upira, nižji odhod dobodo po- letih voda zopet bolj zaliva močvirje, in kako bi se to vodnji tistih stranskih potokov, kar jih na mocvirskem dalo ustaviti? ko Kakor se je uže zgoraj pripovedovalo, vidimo 7 da svetu pada v Ljubljanico, in ako se vrhu tega tudi najdejo pametni potje, po katerih bi se razumno ter pra- v zadnjih letih močvirsko zemljo povodnji zato zopet vilno poglobočavali stari glavni ter stranski vodotoci in bolj zalivajo: 1. ker Mali Graben in Gradaščica s prodovjem in usušilo, peskom zeló zasipljeta Ljubljanico; zdelavala nova rovišča (grabni), potrebna v močvirsko Vprašanje. Kakošno močvirsko obdelovanje in ker prodovje in sip iz Malega Grabna voda ne- kakošno kmetovanje se veščim gospodom zdi najpriprav-koliko zanaša v sam Cesarski Graben, v katerega se nejše, in ali je morebiti bolje, nepožgane ter neporezane se jim zdi koristneje, kakor je bilo rupe (šoto) orati, ali vrhu tega tudi z Golovca prst in kamenje poséda. Zato se v Ljubljanici in v Cesarskem Grabnu dno struge do zdaj navada, namreč požigati in rezati rupe ter sa-zopet povišuje od leta do leta, kar vodi, posebno če je diti in sejati na tisto plitvo blato in na podblatno glino velika, brani hitro odtekati in J° sili na mocvirje; ker sta Cesarski Graben in Ljubljanica bila ki oboje leži zdolaj pod rupami? ; Voda se nikakor ne more navračati na ves močvir- uravnana ter poglobočena, zato je tudi voda imela nižji ski svet > nego samo na ugodno ležeče prostore 7 m odtok ter se laže in z većim obiljem umikala o povod- to zopet samo tako, po koiikor je ondukaj njih; a kakor je Ljubljanica dobila globokejši in lažji vode in po koiikor ima ta voda strmeca tu pripravne di je pre- odtok žalo > 7 takisto se je tudi močvirje od leta do leta ni-ker se je bolj usuševalo, krčilo in padalo. misliti, da so Ali močvirje se je sušilo in posédalo tudi zaradi tega, ker po nekaterih krajih rupe tako na debelo, ter da ti kraji ležé tako globoko, da ondod ne kaže nočemo, da bode kmetovanje rup do konca jemati, ako so v njem vedno rezali rupe (šoto) in ga preoravali v na kvari : zaradi vsega tega je bolje, tacih prostorov polje, ter koder so ga bolj obdelovali, ondod se Je tudi bolj ponižavalo. Konec vsega tega je ta, da je zdaj na-njo hodila voda. ne požigati niti jim rup toliko odrezavati, da bi potlej voda začela o povodnjih zopet na močvirje stopati 7 in tudi iz takih prostorov, koder ni sméti rup do koder je pridneje obdelovano, ondod je veča povodenj ; blata in gline odpravljati, vendar more umen gospodar . * i <11 • -11 I « 1.1» ' I 1 1 • * • 1 1 • • 1 11 V V 1 • Ï A ker gozde okolo in okolo močvirja od tedaj ne- še vedno dobivati dovolj pridelka, če namreč nekaj let usmiljeno posekavajo, da zatorej ob deževji naglo s po njih kosi travo, a nekaj let orje in seje Ako bi se vrbu tega ta zemlja tudi v se gnoj i la z tek v do tednih, včasih še umetaljnim gnojem, to bi se nje rodovitost Še bolj po- ali celó poznej višala. po tistih krajih, na katere se dá žive vode na- v me3ecih * Trtne jgamm. m > vrniti, kolikor je treba, naj se polagoma rupe ali požgó ali porežejo dolu do blata in do gline, da je potlej po njih krepkeje delati in z vodo jih napajati; a prva stvar mocvirskega gospodarja bodi vselej: rediti živino, ker samo živina je tista moč, katera močvirju daje naj- zlatarski Gospodarske novice. uši na Hrvatskem Še ni, kakor se je balo. ■■■■■■■■■■ . K u r a 11 Tajnik gospodarskega društva hrvatskega je nedavno pregledal nekoliko Vinogradov v podžupaniji več koristi in zemlji najbolj pospešuje rodovitost. 7 ki so bili 8umljivi trtne uši ) pa ni nikjer Vprašanje. Ako se močvirski kmetovalci popri- )jk0 zaosta filoksere našel. Vzroki, da je trs v teh nogradih neko mejo tacega obdelovanja, kakeršno gospodje veščaki v svojem razvitku , so po njegovem poro- ) ter priporočajo v svojem odgovoru tretjega vprašanja ako poleg tega imamo tudi na umu, koliko močvirski svet pade, kedar se mu rupe usušé, požgó aii pore- čilu vse drugačni. Gosp. Kuralt bode ogledal tudi sa moborske vinograde. Sicer pa bodo na Hrvatskem 7 zatorej naj se pové, koliko bi se struga Ljub- vrtih. imeli zeló slabo letino, kajti povodnji in toča so v mnogih krajih uničile vse pridelke na polji , v nogradih ia zejo, ljanice reke mogla znižati, da potlej vendar ne bi mo- ne more več rediti. Ljudje pravijo, da bodo zapustili zemljo, ki jih Tako cvirskim tlom s seboj jemala potrebne podzemeljske vode? Podpisani veščaki se zdaj opiramo samo na zvrše-valnega odbora besede, leži ona pola mocvirskega blata in gline, katera bi zadnjih listov. Žalostno ! pise Obzor" v enem svojih # Domaćih (pitovnih) zajceo ali kun cev namreč kako globoko rnéroma kmetovanju bila pripravna, ter po teh besedah se nam zdí potrebno in dovolj , ako se povodenj (velika voda) meso je Francozom in Angležem tako priljubljeno, da jih na Francoskem na leto okoli 70 milijonov, na Angleškem pa okoli 30 milijonov zakoljejo in povžijejo. Pri nas v Avstriji pa ne marajo kaj posebno za to mesó. zmza 0.5 v glino, da bi zatorej povodnji stale potlej nekako 1.0 mj pod ničlo vodomernega kola cesarskega; a predno se zdela glavni črtež o močvirskem izboljševanji, bode najnaprvo treba zemljo vrtati, da bokosti do blata in gline. * severni Ameriki imajo tako dobro letino > da še nikoli ne pomnijo takošne. Cena pšenici močno pada se za trdno zvé, koliko je res g 1 o- čšoíske stvari 5. Vprašanje. Ali je treba, reki Ljublj ani ci > vse močvirske vode, uravnati bregove ali tek ki do- P'i^——i |.inpMHIMIMI kler se vije po močvirji. Pođpisanim veŠčakom se to ne zdí potrebno; aii vendar, ako bi se tu ter tam nje bregovi začeli udirati, kadar bi povodnji (velike vode) bile znižane, potem bi res bilo nje bregove ali bolj po šújci postaviti ali jih preplesti z vrbami. Vprašanje. Ali bi o prihodnj ih usuševalnih delih bilo treba z Ljubljanico vred morda tudi uravnati nje pritoke ? Kadar se povodnji in plitvejše vode Ljubljanice Letošnja šolska letina. Jahresbericht der Staats Oberrealschuie in Laibach To poročilo priče nj se spisom prof Jos. Jul B i n d e r j halted v Die Bergwerke im schen Staatshaua Učilo je na tem odu z halom vred 13 profesorj e koncem leta 239 in plent odj dr. Učencev bilo V V • scmi Srba coz. Slovence 112 7 m katerimi je po materin ? Nemcev 101 (?) > ? Ceh Učni jezik L alio v .Ie skozi ) in Oge skozi in nemški, le Hrvato Fran pri reke znižajo, potem bode , a kor se umeje samo ob slovenščini v treh visjih razredih slovenski. Čudno je sebi, tudi pritoke treba uravnati in poglobočiti, da bi se takisto močvirska voda laže in hitreje odcejala. Ali ob tem delu pritokom, posebno kar jih je po zgornjem močvirji, ne bode treba izravnavati vseh křivin ali zavojev, nego samo paziti, da se tem pritokom popravi in uravná ustje v Ljubljanico, ako je zdaj negodno. (Dalje prihodnjie.) še zmerom to obligatna, a . obligatna ! da pri v y • ,scin nas Je l elati od 3. razreda naprej nepogojno realko je zdi brtnijska napre dovalna šola, katera pa je po tiskovni pomoti v zadnjem našem listu pridjana ljubljanski gimnaziji. Prosimo tedaj častite čitatelj vzamejo. e, naj to pomoto blagovoljno na znanje Kakor na gimnaziji Število učencev vsako leto raste, tako o jema na realkah v obče; tako je tudi v Zivinozdravniške na ljubljanski realki 1877. 1. bilo še 334 učencev, tedaj skoro za 100 učencev več nego letos. Kako dolgo kalí v okuzeni Živ in i h olez en ocitno ne pokaže? y dokler se Slovensko slovstvo. * Niti člověk niti tudi natur z ra živina ne naleze vsaka bolez 77 Spisi Kristof Smida s podobami u se tiskajo bila z bolno v dotiki: naleze tako. 11 i n s k i m da sprejme v se kal bolezni le taka, ki semeni taka vsake dežele, in če tudi kalij 7 poprej e, v drugi pozneje da kalij ne kalij Saj , ce ima tudi v Novoineatu pri gosp ravnokar na svitlo přišel. Kraj eu, in je prvi zvezek Za mladino dozdaj (tako je tudi v vvodu Štnidovega životopjsa povedanoj še ni- nekateri lezla boiezen v gob v ijih traks) 6, najkasneje v 7 V do do 15 dnevih, najdalj V • . I pa 1 dnevih 4, najdalj . Tako očitno prikaže navadno še 12 dneh mlj čuda da so njegovi spisi přeloženi malo da ne v vse evrop v zemlji kdo ni lepše pisal kakor Krištof Smid; zato ni t se, kedar je živina na- ske jezike. Tudi v slovenskem jeziku imamo uže ne- katere Šmidove povesti, vendar vkupnega prevoda cele 7 vran čna bol pa v 10 dnevih boiezen na park vrste Smidovih povesti dozdaj še ni bilo. (an tednih t v tednih 7 m r k e 1 m garJ k o : v k pr ovcah v jk O do 7, najkasnej * T mesecih v 21 dnevih 7 ) podobo" „Ljudevit Hrastai P. H. Sattner. Krištofa Smida s tega slavnega pisatelja, potem pa dve povesti: Prvi zvezek obsega ,,životopis in pa „Golobček", lepo posiovenil Prva terega vsaki začetek povest obsega 15 oddelkov 7 ka- ima svojo sceno vpodobljeno. Cena 249 zvezku je 30 kr., dobé se pa tudi posebno okusno v 1587. se dvignejo radolški meščani in bleški kmetje in platno vezane po 70 krajc., ki so kaj pripravno darilo z orožjem udarijo proti bleškemu gradu. Od hiše do pridnim šolarjem. Naj bi tedaj lična knjižica po vsem hiše gredé so postavljali s slovesnim trobentanjem kri- ♦Slovenskem našla obilo kupca, da za prvim zvezkom voverce v poprejšnja posestva rekoč: „Postavljamo te po vrsti pridejo vsi drugi ! na zemljišče in vračamo si graščini pokoren ti, kar je tvojega y a vedi Ozir po domovini. Bled. Zgodovinska črtica. Po Valvazorji in Dimitzu spisal J. L (Dalje in konec.) Ko so bili v začetku 16. stoletja (1500 kar pa zadeva vest in dušo čanjitť. z davkom , tlako in vsem f da vnanjim ; , ravnaj po svojem prepri- Tak popis nahajamo v poročilu zgodovinskega dru- štva kranj skega od 1861. Natančnejša preiskovanja 1520) gosp. Dimitza v njegovi zgodovini kažejo, da je luteránsko preobračanje v Bledu kmalu konec vzelo in za nekatere trdovratne lutrovske posestnike imelo slabe na- sledke. več- Bilo bi še več povedati o verskih dogoçlbah bleških krat in v raznih krajih kmetski upori („ounti") zoper ob času luteranstva na Kranjskem, al zadostuje naj to plemenitaže in grajščake, vrelo je tudi v bleški okolici, kar kaže, da je proti koncu 16. stoletja v Bledu močno vrelo, grmelo in třeskalo. Ali kakor za nevihtami solnce posebno neki kmet po imenu Kland ljudí na stajo ščuval. Kmetje so se pritoževali zlasti zoper zopet zašije, tako so nastopili tudi za ta „raj" kranjske Had o 1j č nouuijvrtuc, kateri jim v mestu prav — povanja ali prodajanja dovolili niso. Bohinjski kmetj 1*1*1 — — * ~ % § w • é f • 1 • Y nobenega ku so se bili lolo. v posebni prošnj dogodilo obrnili na briksen- važnosti, dežele zopet mirni časi, kajti skozi 200 let se tukaj ni dogodilo ničesar, kar bi bilo posebne zgodovinske skega škofa, čegar lastnina vsa pokraj nad Ble Se v francoski dobi je postal enkrat Bled dom bila. Al do krvavih prask na Gorenjskem ni bilo predmet živahnega razgovarjanja. Ko so bili Francozi prišlo gradov kakor na Dolenjskem so bili porniki vec gali Ko pobegnil je tudi Benečansko. ijorvcîx», xvjv^i o\s win «^vi ...... » w. bil na Dolenjskem upor zadušen f gorenjski glavni puntar Kland na leta 1809. vdrugič na Kranjsko prišli, osta leta. S Kranjci niso nikakor tako neu3roilj , al denarja jim niso so tukaj deíali kakor je dělal Turek Krivoverstvo Lutrovo, katero so na Kranjskem zel ljudj liki f nikoli dosta zložiti. Davk al vendar jim niso zados so bili mogl t nasi neizmerno ve- Zato pospeševali deželni stanovi (zdaj deželni zbor) in neka, francoska vlada cerkve, posebno romarike y sklenila zakla- teri duhovniki, posebno pa Tru bar in Dalmat dov oropati osoda bi morala tudi romarsko cerkev udomaćilo se je bilo tudi v Bledu. Katoliški duhovnik na bleškem jezeru zadeti. Ko so Bleščani in sosedne Krištof Fašang se ga je z vso silo poprijel, ž njim vasi po trgovcu Jakobu Kiinarju (Petranu) to izvedeli vred pa tudi skoro cela fara, kajti štel je 1200 komu- tako pripoveduje Dimic — prosili so francosko vlado ■■■■■Ml 9P r HM ■ nikantov, to je, novo verskih faranov. Kdor je k veri prestopiï, moral je po ukazu ljubljanskega prošta ljudstvo zeló nezadovolj naj bi tega ne storila in tej cerkvi pri y bilo y piral 1572.) ki - Ali Fašang se je temu trdo- pa je francosk poveljnik uže přišel iz Radolj in briksenškega škofa faro zapustiti vratno 4 skega pridigarja Kuplenika v Lescah, deželni stanovi cVliU ijuuijauoivv/^it j/tuavt« ÍÍ^ÍV uvííívuu » UI iuw UHU , uaj U L o bil bleški cerkvi patron, pogodila za kakošno odškodnino v denarjih ker bi naj bi se vlada rajše Med tem da bi . i u. ) an X.- ^ » fv.v.ju.» x^auvijivu , vie» ux Zagovarjali pa so ga, kakor tudi lutrov- oropanje cerkve izpeljal. Pokazali so mu prošnjo; na to Je in grajsčak Ditrichstei on domů obrnil, pa čez nekaj dni zopet přišel z v Radoljici pri nadvojdi in pri nekim srebrarjem ljubljanskim. Ali zdaj patronu 9 briksenskem škofu. Dokler mu ni došel o govor, poslali so mu celó tolažilno pismo,, Ulil ti V/OlUll^Ul • IV VJU1 * i UJUIV/A U A.JVJ4J J V-» UU^Cljaii JL iaiiVjl Konečno je na povelje ljuoljanskega in briksenskega na to bleškega uradnika Potočnika zapreti trostbriefll prie otok y da ne bi prosile ga in branile, cerkvi matere Božje odpeljal. Francoz pa dá žene bleške se po jezeru na > ker škofa Fašang* moral iz farovža in cerkve umakniti se mislil , da je on upor poclk radoljškem pa so mu dali kariju pravico y deželni stanovi Nemudoma si je pre smel v Z asp em pol or » skrbel žandarmerijo in gozdarske može ter s silo se od pravljal proti otoku. Ko je uže v čoln stopil, začne se katoliškega duhovna pridigovati in mu za to 50 gold, ljudstvo groziti in zvoniti. Moral se je potem vrniti v grade dovolili. Al na novo pritožbo briksenškega Škofa dal je nadvojvoda K povelj 1573.) da se morajo Fašang in vsi uporni podložniki iz bleškeg gr pomoč nazaj. Ko pa mu je hotel gozdarski uradnik na prihiteti, ustavila okraj îztiratï „Burj e vka<ť (U njo, pa k sreči mu je srena ženska, junakinj sula Ferjan) konja; on je ustřelil na obleko njeno obstrelil. Kmete so po Vendar še ni bila nova vera v te h krajih popolnem tem domači uradniki potolažili. Cez nekaj dni pa je zatrta, kajt so se še v prihodnjem letu (1574.) čujetno, kako došlo dovoljenje, da se cerkveno odj nima cerkvi nekateri Blejčani pri deželnih stanovih pritoževali vzeti, ampak samo le ceniti; njega vrednost v denarj zoper grajščaka bleškeg y L e n k y ki .Ie bil iskren katoličan Kdor šel |HH|HHHHHHHHH|H[H cekinov pretil; podložnika Krištofa H poslušal luteranske pridi egnemu obhajilu, mu je z ječo in globo 20 plaćati god y naj se okolica zaveže. In tako se je tudi pa je v natelj normal Bledu je bil rojen Blaž Ku mer dej, prvi rav- šole v Ljublj y voditelj kranj skega ječo dejal zato » ker pritožbo o tem deželnim stáno- šoístva v dobi cesarice Marije Terezije, preblag duhov vom nesel. Vkljub vsem oštrim prepovedim je še kakih nik in pisatelj slovenski let kasnej (1584) ekaj luteranov v tej far Hodili pa so poslušat nekega lutrovskega pridigarja v J i napravila kapelic je bila gro ti nj y da e ondi od J u 1 i j a K 1580 1590 pridi goval nek luteran Klement Bobek, ki je poprej bil Potem pa so prišli poslanci briksenskeg Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. kroj? škofa in so sleherneg seja dne julija. y se je prijel nove vere y za Nasvetoval je poslanec dr. Bleiweis náčrt postave y pod dělili s posestva in hiše, katere so med katoličane raz- To je pa zopet kmete hudo razdražilo. Leta s katero se, dodatno obcinski postavi, županstvom daje pravica; odreci ženitovanske oglasnice. SK 250 Po nasvetu dr. Poklukarja seje prošnja okrajno-cestnega odbora radoljškega za dovolitev mitnine pri Bleškem mostu izročila deželnemu odboru v poro- čanje. Vitez Vesteneck poročal je v imenu gospodar- 8kega odseka k §. 6. deželno-odbornega letnega poročila o raznih občinskih zadevah ter nasvetovai : 1) Deželnemu odboru se nalaga, c. kr. vlado vnovic prositi, naj pre klice ukaz, po katerem bi županstva, a ne davkarski uradi, razdeljevati in pobirati morala přiklade za šolske občine. 2) Deželnemu odboru se nalaga, naj naglo izvrši postavo od 1. 1869. gledé osnove vélikih občin, če tudi ne za vse okraje. 3) Okraj na glavarstva naj se napro3ijo čuvati nad tem, da bi županstva obcinske takse pobirala pravilno. 4) Deželni odbor naj čuva nad tem, da bodo občine vsako leto sestavljale občinske proračune in račune ter v ta namen, če treba, okrajna glavarstva na pomoc klicati. — V splošni debati o teh pred-logih priporoča poslanec grof Thurn, da bi se sopaš-niki razdelili. Poslanec Lukmann predlaga, naj se c. k. vlada naprosi, prihodnjemu deželnemu zboru predložiti načrt postave o razdelitvi sopašnikov in men-jalnih zemljišč. C. k. deželni predsednik gosp. Winkler navaja přiznavši po svojih lastnih skušnjah na Goriškem veliko važnost razdelitve pašnikov, pa tudi težavo najti splošna načela, katera bi vsem krajem uga-jala, ter obljubi, da bode to zadevo natanko prevdaril in da bode, če pride do ugodnih občnih nacel, predloži! načrt take postave, do tje pa naj se za vsak slučaj po-sebej odločuje o razdelitvah. — Poslanec Pfeifer spod-bija predlog gospodarskega odseka, ki meri na to , da bi se občine še bolj nego do sedaj stavile pod policijsko nadzorstvo okraj nih glavarjev; ako se to zgodi, ne bode noben sposoben člověk prevzel županstva, pri katerem bi vedno policaja za hrbtom imel. Sedanje postave zadostujejo popolnem; čemu toraj novih verig kovati, Čemu županstvom nezaupnico izrekati, ker to bolj zaslužijo nekatera okrajna glavarstva. — Grof Thurn želi, da bi se ustanovile vendar enkrat velike občine. — Poslanec dr. Poklukar pravi, da je raz-delitev sopašnikov skor pri vsakem deželnem zborovanji kmetijske družbe na dnevnem redu; ako bi se pašniki razdelili, přidělala bi kranjska dežela za kaka 2 milijona več ko sedaj. Treba pa je Čak ati z deželno postavo tako dolgo, dokler državni zbor ne odloči sploš-njih načel, do tje pa naj se poslužujejo sredstva, kakor je navajal gosp. deželni predsednik. V specijalni debati se najprej sprejme odsekov 1. predlog. Potem se posl. Svetec oglasi k 2. točki odsekovih predlogov. Sklicevaje se na postavo od 1. 1869., po kateri naj vsaka občina šteje vsaj 3000 duš, in katera izjeme manjših občin dopušca le tedaj, kedar je neobhodno potreba, govornik temeljito kritizira dotični operat Dež-manov, ki se najbolj le ozira na korist mestnih občin in trgov. Predloženi operat razkosuje občine, katere uže 30 letobstojé. Med tem, ko postava veli, naj se izjeme delajo le, kadar je to neizogibljivo potrebno, Dežman o v operat pa delà izjeme v najveći meri, tako, da se mora reči, da se je tii postava postavila na glavo ; ta operat ne zađostuje glavnemu načelu postave; iz vsega se kaže le strankarski manêver. (Res je! na levi.) Konečno se govornik obrača do vlade, naj bi tako stran- karskih zložeb občin n e potrdila. (Dobro-klici na levi.) — Poslanec Dežman očita Svetcu, da je zdaj druzega mišljenja, kakor tedaj , ko se je postava o velikih ob-činah sklepala, ter zanikuje, da bi bil operat délai iz strankarskih ozirov; nazadnje pa je zgrešil stvar, o kateri se je obravnavalo, tako, da ga je dež. glavar, mož njegove stranke, opominjati moral, naj pride zopet na pravo pot. — Poslanec Lavrenčičje obširno in natanko dokazoval, da je razdružitev vrhpoljske in vi-pavske občine pac izjema, toda taka, ki je v postaví popolno utemeljena; poleg tega želite obe občini sami, da se razdružite. — Gospod c. kr. deželni predsednik W inkier pravi, da je zložitev glavnih občin zeló velike važnosti in da bode to, kar Dežman namerava, težko izpeljivo; občine, posebno majhne, bodo ugovar-jale, ker se bodo bale, da se v veliki občini ne poto-pijo v manjšino. Govornik obljubi, da bode operat na tanko pregledal, a da treba bode več napak odstraniti v postavi, katera ne določuje, kako vršiti volitev, kdo predseduje itd. Dokler nove postave ni, je sedanja iz-peljavati, toda kar najbolj mogoče, na korist posamez-nim občinam. Ce se vlada in deželni odbor ne sporaz-umeta, treba bode posebne postave. — Posl. dr. Deu zagotovlja , da peticija postoj nske občine ni bila iz Ljubljane naročena (a verjel mu tega ni nobeden). —-Poslanec dr. Bleiweis odgovarja Dežmanu, kako more Svetcu očitati veternjaštvo. Al ni on sam odličen ve-ternjak, ki je nekdaj navdušeno pel „Slavo Slavja-nom!", a dandanes poje vso drugo pesem ? Jaz odkri-tosrcno rečem, da nisem za Svetčeva načela. Po mojem mnenji naj bi se pri nas ustanovile velike občine, občine take, kakor na Hrvatskem županije, katerim naj bi se izročil ves političen delokrog, in to zato, da bode enkrat konec okrajnim glavarstvom, kateri so zares pravi pašaliki v naši deželi. (Živahni dobro-klici na levi.) — Svetec odgovarja Dežmanu, čeje deželni odbor razvidel, da se postava tako, kakor je, ne dá izpeljati, naj bi bil nasvetovai premembo postave ; napacno pa je bilo, da je deželni odbor zacel delo, predno je deželnemu zboru nasvetovai, pomanjkljivosti odstraniti. Ako Dežman meni očita, da se po vetru obraćam, je to popolno neutemeljeno. Jaz sem 1. 1869» glasoval za velike občine, in glasujem še dane3 za-nje, pa ne za take, kakor jih je skrpal Dežman na korist svoje ustavaške stranke. (Dobro klici na levi.) Posl. Dežman srdito protestira ter reče, da svojega prepri-čanja ni premenil, dokler sedi v tej zbornici. (Veselost na levi.) PoroČevalec vitez Vesteneck na temeljite ugovore narodnih poslancev odgovarja z navadnimi občnimi puhlimi frazami in konečno s trte zvije zabavljico, da ima Kranjska dovolj crnih pik. (Živahni ugovori na levi.) — Pri glasovanji ob velja odsekov 2. predlog zastran glavnih občin po navadni većini narodni nasprotne stranke. ' ! ! Zoper 3. odsekovi predlog, da se namreč c. kr. okrajnim glavarstvom nadzorstvo izroči o pobiranji občinskih taks, se oglasi poslanec Svetec povdarjaje, da ta nasvet nima druzega namena, kakor okrajnim glavarstvom dati priliko, še bolj s silo segati v avtonomijo občin ; okrajna glavarstva imajo uže preveč prilike, vmešavati se v obcinske stvari. Pri nas, ker se okrajni glavarji navadno bolj pečajo z volilnimi agitacijami, ste za nje dve vrsti županov, eni, ki okrajnim glavarjem vse na ljubo storé, drugi bolj samostojni možje nazivajo se od njih „narodne klerikalce". Prvi pod zaštitom okrajnih glavarjev lahko županijo, kakor hoČejo (čujte! na levi), drugi pa imajo od glavarjev vedno sitnosti, se ve, da le zato, ker pri volitvah ne plešejo tako, kakor okrajni glavar gode; konečno govornik odsvetuje ta nepotrebni in nevarni predlog sprejeti. — Dr. Vošnjak pravi, da je čudno, na poročevalcevem mestu videti vedno enega in istega gospoda Vestenecka. Ta političen uradnik misli, kakor proti svojim uradnikom, mora se strogo postopati tudi proti županom ; gosp. Vesteneck je prav razžaljivo govoril o kranjskih občinah, za to naj se mu zahvalijo župani. Od vaše stranke se 251 r smiraj toliko pripoveduje o surovosti Kranjcev, a o takih Peterskem pokopališči blizo Gorice. Gosp. fzm. Ivan surovostih , kakor se godé na Dunaji y ali pa na Pru- skem K. grof Coronini, cigar dušna in telesna krepost je on^ui, na Kranjskem vendar še slišali nismo. Jaz od- Čudovito vkljubovala 861etni starosti, umri J C UldV lii« ločno protestiram, da se kranjska dežela od one strani god svoje rajnke sopruge, 26. julija med 10. in 11. uro v deželnem zboru grdo sramoti. (Živahna pohvala na levi.) dopoldne. Smrt njegovo imenujemo po pravici naglo je prav na Crne pike, katere je gosp. Vesteneck navajal zakonitosti, ki so se vršile pri y so ne- volitvah, ko so nekateri glavarji nesramno gazili postavo. (Bama želna na deželni hiši pohvala.) To je črna pika dežele naše, da v de- stratu — ste potrjevali okoli poldne 26. julija, kar se nepričakovano, čeravno ni uže par dni pred stanje nje govo bilo prav normalno. Črno zagrneni zastavi — de Gorici) in mestna na magi žeinem zboru sedi po nezakonitih činihvo- je bilo kakor blisk razglasilo po mestu. lj ena Životopisa većina y ki ne zastopa ogromne večine odlično zgodovinskega možaka, kakor je bil grof oče prebivalcev. (Burno ploskanje na levi.) Se ve y da okrajni glavar Vesteneck v svojem okraji napravil dosti Samo to naj povem Coronini, ni mi treba menda vpletati v ta kratki dopis. ) hudih skušenj. želnega glavarja na pomoč Poročevalec Vesteneck kliče de- noveje dobe zlasti gojiteljem in odgojencem y češ da je bil visoki gospod v vseti razme y ruje na dostojnost, a dr. Vošnjak opomni, da tak člo- naj govornika opozo- rah svojega življenja vselej stanoviten in zvest katoličaa in skoz in skoz vek, kakor je „značaj". Ta misel se je meni naj Vestenek, ga ne bode učil dostojnosti, če bolj usilovala v ginljivi tihoti, ko so preteklo sredo zve- nas on vedno provocira, mu odgovora ne bodemo dolžni čer ostali, če vi sem streljate, streljali bomo nazaj. Vesteneck pravi, da je poslanec Pfeifer to govoril, truplo spuščali v rako, ko je cesarjev name3tnik, Vitez generalni adjutant fml. Frid. baron Mondel y kar y vse Je do konca na tanko opazoval, kar se je v tem poslednjem vse pravil uže v državnem zboru pri debati o trenutku milega godilo, ko so krasne vence znašali v proračunu. Nadalje pravi Vesteneck, da je nepoboljšljiv, síyjK,y iw dJOtlACkJ C4J KJKjVŠ da ne more brez policije živeti. Konečno graja litijsko valo pomenljivi ta prizor grob ko je zahajajoče solnce tako primerno povelice- mrtvaškem sprevodu občino, ki ima dva poslanca v deželnem zboru, pa ne toliko, da je bil rajncega vreden, častni stopinji in pri- stori ničesa za saniteto, ničesa za uboge. Pfeifer poročevalca Vestenecka stavi takoj na laž, do- dosti kazavši, da se je dogodjaj, katerega je omenil Poslanec ljubljenosti njegovi primeren. Obrednik na čelu prvo- stolnega kapiteljna in domačih duhovnov je bil kapi-telj ski dekan monsig. Franc M ere in a (mons. Mercina pozneje vršil kakor je on govoril v državnem zboru, je bil do lanskega leta dekan v St. Petru in rajneemu da ga toraj tam ni mogel navajati. — Poslanec Svetec grofu jako priljubljen). Prvi za mrtvaškim vozom je odgovarja, da Litija pošteno skrbi za uboge, da ima žan- šel rajncega sin, gosp. grof Franc, državne poslanske darmerijsko postajo, da je tudi saniteta dobra, kajti na- zbornice prvodsednik (v polkovniški uniformi). Z gene- baja se v Litiji c. kr. okrajni zdravnik, okrajni rano- raladjutantom bar. Mondel-nom na levici je stopal na- čelnik, babica in lekarnica. većina vklub nasprotovanju narodne stranke sprejela in potem tudi 4. odsekovi predlog. Se ve, da je nemškutarska mestnik primorski y Oiuia pi 1U1U1 O IVI , gosp. JL-/ U i. JL U v KjL vllul U UIC rvi. cerkvi so čakali Nj. eksc. gospod knez-nadškof De Pretis. v civilni obleki. dr. Gollmayr rajncega somiselnik in prijatel. Ra Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka zen tržaških vojaških načelnikov se jeudeležilo pogreba o proračunih ustanovnih zakladov za 1880. m 1881. ki se potrdé. vse, kar ima Gorica vojaških in civilnih odličnikov, vsi Sprejme se predlog dr. Voš- uradi, vse korporacije. V prvo smo videli tudi naše ve- m xuuii ^ a x dg ^un uv. kjj/ivjuiv ov j/ivuiv^ u*. » v o uiaui^ voo ttui^uiaujo» » pi yu oluu v men iuui uaoc v c njaka o o d d aj anj i neozdravljivih ubogih b o 1 n i k o v ter an e; izkazovali so čast svojemu častnemu předšed iz bolnišnice v hiralnico. Dr. Vošnjak nasvetuje niku. Močno pa in nevšečno so pogrebu kratile veli- za finančni odsek, naj se občini slavinski dovoli 150 čanstvo krajne razmere: vas nima namreč nikjer pro- gold. podpore za most in škarpo, kar obveljá. Ko necno poslanec Navratil v imenu finajicnega odseka stora, da bi se bil mogel sprevod spodobno razviti in urediti. (Vojaki na pr. so se morali umakniti na stran-nasvetuje, naj se telovadskemu učitelju Smidtu za tisek ske poti.) Gledajočega ljudstva se je vse trio; pol Go-druzega delà „Telovadne šole" dovoli 150 gold, pod- rice je bilo v Št. Petru. pore, kar se sprejme sela Črnina. blagi spomin njegov ostane med nami. oken vseh lepših hiš je vi Rajncega dej anj a so šla za njim y zvezi pre s po Mnogovrstne novice. * Za štavljenje katoliške stolne cerkve v Sarajevu darovali so v svojem imenu svitli cesar in v imenu ce- pisom St. Peterskega dogodka je misel na državnozbor-nično predsedništvo in na poslansko zbornico samo. Tisti dan y ko smo zgubili grofa Coroninia očeta y došio nam sarice 5000 gold., cesarjevič Rudolf 1000 gold. vojvode Ludevik Salvator 200 gold. Rajner 500 nad-gold. je sporočilo o še drugi važni zgubi: Slovenci goriški so zsrubili svojega velezmožnega, mnogozaslužnega Friderik 500 gold., kardinal Simor 3000 gold., finančni minister Szlavy 300 gold., zastopnika v državnem zboru. Državni poslanec go ______ Andr. Winkler se je odpovedal državnega povrati slav ski knez o škof For- slan st va! JTo je hud udarec njegovim voli vcem in ster 50 gold. itd. Vsega nabranega denarja je 18.670 goldinarjev. vsi deželi. Ce pa uže mora tako biti y naj bode. Bog daj da bi gosp. Winkler dobil naslednika vsaj enako * Posnemanja vredno je postopanje nekega župana v Nasavskem na Nemškem. Tamošnji župan je prepo-vedal v krčme zahajati mládencem, ki še niso 18 let značajnega, nesebičnega in delavnega, če tudi ne enako veljavnega. O tej zadevi ima zadnja ,,Soča" pomenljiv a ne preveč nadepolen sestavek. Statistične posnetke stari. Zasačeni mládenec placa gold, globe. gold. y krčmar pa iz naših srednješolskih letnikov in druge reči v prihod- njem dopisu. Ko rt v Istri avg R. Zadnji dan julija je Naši dopisi. Gorici 2. avg Glavna dika goriške dežele bil pri nas strašen dan. Pripodili so se iz morja črno-sivi oblaki, nastal je grozovit vihar, kateri je ruvai drevje s koreninami, lomil veje, metal po tleh vinske trte. Iz oblakov se vsuje debela in gosta toča in v stare Avstrije stari steber, cesarjev značajni gojitelj, enem trenutku je bilo vse potolčeno tako, da v več vaseh na trtah ne enega peresa ni ostalo. Slabo je bilo najstariši in zvestejši njegov svetovavec in prijatelj v* i • i • • « i i • i • •« « • počiva od 28. julij t v rodovinski svoji raki na Št lani y ali naš slovenski kmet, ki je pobožen, delaven i . dne junija blagoslovljenje vogelnega kamna po prečastitem Ijubljanskem gosp. proštu Županu slovesno obhajali, 24. julija pa smo uže presbiteriumu dva vogla dozidali na veliko veselje vsem našim faranom. Al — za veseljem prišla je žalost: 28. dne julija opoiudne vstraši nas žalostno vpitje ,,ogenj , ogenj!" ki je 9 gospodarjem pohištvo in, razen dvěma, vsa druga kmetijska poslopja vpepelil. Zgorela, ali bolj prav rečeno, zadusila se je od vročine v hramu 84 let stara samica, ki ni mogla več bežati; tudi 3 praseta, 1 telico in 1 junčeka je ogenj pokončal. Skoda je tedaj velika, čeravno se na hvalo gospodarjem more reči, da so vsi zavarovani bili, al — premalo. Čez V3e to pa je prišlo zdaj še strahovito vreme, ki jim je po ognji še ostalo zidovje večidel razrušilo. Vsa ta nesreća naših ljudi pa je tudi nesreća za našo cerkev, za katero usmiljenja vredni pogorelci ne morejo nič storiti, drogi sofarani pa tudi ne vedó, ali naj bi pogorelcem ali cerkvi pomagáli. Obračam se tedaj zaupljivo v tej nesreći do usmiljenih src v nanjih dobrotnikov, naj prihité na pomoc našim pogorelcem, pa tudi cerkvi naši. Prepričani smo, da bodo tudi ,,Novice" nam rade izroČile , kar se jim milodarov za na3 pošlje. Lor. Mazek, župnik v imenu vseh faranov. Iz Ljubljane. — G03p. vitezu Schneidu, držav- nemu našemu poslanců, na Čast bil je v nedeljo popol-dne v ,,hotelu Europa" napravljen banket, pri katerem se je zbralo okoli 1C0 volilcev, med katerimi tudi tukajšnji naši narodni državni poslanci (iz dežele sta došla tudi gospoda Pfeifer in Obreza), vsi v Ljubljani bivajoči narodni deželni poslanci, mnogi narodni mestni odborniki in drugi zastopniki mnogovrstnih stanov, na kratko smemo reči, vsa narodna inteligenca glavnega našega mesta. — Dvorana je bila lepo okinčana in med obe- dom je svirala godba. Ko v dvorano stopi gosp. vitez Schneid, so ga pozdravljali gromoviti živio klici. Vsem zbranim se je na obrazu bralo, kako jim srce igrá veselja v spominu na 30. junija lanskega leta, ko je Ljubljana si osvětlila lice in tako izvrstnega možaka si za svojega zastopnika izvolila v državni zbor, od katerega so danes imeli kaj več izvedeti, kako je postopal in kako bode dalje postopal v te3ni zvezi z našimi dru-zimi narodnimi poslanci in pa konservativno stranko v državnem zboru. Ko je tako skupščina v veselih razgovorih si uže obed nekoliko časa sladila, vstane deželnega glavarja namestnik dr. Jan. Bleiweis in poprime besedo tako: 253 „Gospoda! Ni ga veselega obeda, da ne bi bilo zdravic ali napitnic vmes. I kako, da današnji naš banket ne bi bil vesel, ko imamo Čast, med seboj imeti visokočastitega gosp. viteza Sell n eid-Treuenfeld-skega, z dušo in telesom našega! (Živio!) Iver tedaj vem, da naš banket ne bode brez zdravic, dovolíte mi, častiti gospodje, čast, da jaz prvi povzdig-nem kozarec in napijem na proslavo Njegove inu veličanstvu, pre8vitlemu našemu cesarju Fran-eis ku Josipu I. (Navdušeni živio-kiici.) Ni pa ta napitnica le običajna formaliteta, ampak izraz je hvaležnih src naših do presvitiega cesarja, v katerem ne častimo samo našega najvišega gospoda in vladarja, ampak tudi našega najvećega dobrotnika v materijalnem in duševnem obziru. Vsaj je ni elementarne nesreće, da ne bi bil naš cesar prvi pomoćnik, — kjer šole in cerkve potrebujejo pomoči, zopet je pomoćnik cesar naš, in tako neprenehoma tekó darovi iz dobrotljivih njegovih rok. A tudi v duševnem oziru je presvitíi cesar naš veliki dobrotnik; poklical je v ministerstvo možé , katere je resna volja, pomiriti narode po poti narodne ravnopravnosti in tako se tudi mi Slovenci nadejati moremo, da dosežemo, kar nam po pravici gre pred Bogom in svetom ! Njemu tedaj: našemu najvišjemu gospodu in vla-darju in našemu najvećemu dobrotniku, ki bode 18. dne t. m. obhajal 501 et nico svojega preblagega življenja, — Njemu veljá ta napitnica, v kateri navdu-šenikličemo: Slava, slava presvitlemu cesarju Frančišku Josipu I.! Bog ga poživi še novih 50 let!" (Burni slava- in živio-kiici, godba pa gode eesar- sko himno..) Gospod vitez Schneid potem čez nekoliko časa vstane in govori (slovenski) tako-le: „Gospoda moja! Zahvaljujem se slavnému gosp. dr. Bleiweisu za prijazne besede, s katerimi me je omenil. Hvale- in živio-klicev, katere mi izrazujete, nikakor ne zaslužim. Storil sem le kakor hraber voščak svoje dolžnosti. Vaša hvala gre temveč našemu vodji grofu Hohenwart u. (Živio!) Iz Hohenwartovega delovanja sije prava ljubezen do domovine in do vladarja. Akoravno naša stvar ne bode premagala takoj, pre-magala bode vendar-le ! Mi nimamo posebnih interesov, teoavec vsi naši cilji so obrněni le na mogočnost in velikost države! (Iles je!) Zadovoljen sem in veseli me, ko stopám danes pr-vikrat javno pred Vas, da se Vam zahvaljujem za veliko zaupanje, katero ste za časa mojega delovanja stavili v me. iSi mi treba še le zagotovljati Vam svoje tople želje, da sem se v vsakem oziru potegoval za pravice naše ljube skupne domovine. In poleg tega sem vedno dokazoval svojo nepre-mično udanost za to lepo deželo, ter sem vedno ostal zvest svojemu lojalnemu mišljenju''. (Živio!) (Potem nadaljuje nemški:) Mi danes stojimo v sredi velicega boja dveh mo-gočnih strank. Poslednji cilj obeh je enak: varova nje in vzvišenje moči avstrijske države. Jaz mislim, da bi bilo frivolno grdenje, če se izreka dvom, da ena ali druga teh strank nima tega cilja, ali da ga nima v prvi vrsti pred očmi. V Avstriji ni nobenega volilnega okraja in nobenih tacih volilcev, ki bi poslali zastopnika v državni zbor. ki bi hotel kak drug politični cilj dosezati. Diferenca torej po sreči ne leži v cilj u, temuc v potih, po katerih obe stranki ho-dite, da bi k istemu cilju prišli, in v sredstvih, katerih se pri tem poslužujete. Liberalna stranka delà na izpremembo in vedno reformiranje obstoječih razmer na vsem polji državnega bitja — kakor ste še le nedavno v kranjskem deželnem zboru videli, in jaz mislim , da hoče svobodo bolj zavoljo reformiranja, in napredek bolj zavoljo sisteme nego iz notranje potrebe. Naravno je, da morajo v po-stavodajstvu in v upravi k centralizmu težiti, kateri jim vsled svoje organizacije olajšuje delo, nameravane spre-membe izvrševati. V logični zvezi te koncentrujoče delavnosti morajo se vsi zadržki odstraniti, katere stare tradicije, narodne različnosti, in posebne navade in mišljenja nasproti stavljajo občnemu niveliranju. Gospoda moja! Duševno stanje 19. stoletja, organizacija človeške družbe, rastoča ljubezen do starona-vadnega , dandanes ne pripuščajo vec tacih stopljénj in zmeša nj med narodi, navadami in pravicami , kakor so jih v prejšnjih dobah nekatere države doseći mogle. Sicer je centralizem le liberalni stranki pripravno razpoloženje za boj, in liberalna stranka je imela pred nemnogimi leti tudi avtonomistično zastavo, ter nam je zapustila kot spomin svoje ne ravno srečne roke: življenja nezmožno občino in okrajne zastope. Nezmožna, da bi svoj cilj dosegla, stavi liberalna stranka državo v neprestani boj razžaljenih ljudstev in nezadovoljnih dežel, nehče končati narodnega vprašanj a in vzbuja vedne ustavne boje med deželami in državo. (Klici: res je!) Naša pota, gospoda moja, so druga. Konservativna stranka ima za seboj složno množico ljudstva, ki ni prijazno prehitrim , nervoznim premembam, ki ne ljubi odpravljanja tacih zakonov, v katere se je vživelo , ki je protivno oviranju narodnega razvijanja in boju zoper cerkev. Ker smo mi konservativni, stopili smo na stališče danes veljavnega državnega prava, katero, akoravno je ustvarjeno od nam nasprotne stranke zoper na3 in brez nas, hoćemo vendar zvesto in lojalno spo-štovati, dokler nas potreba narodov ne prisili tako daleč, da bomo predlagali njega spremernbe po postav-nem potu. Ker smo konservativni, siliti smo morali na to, da se z državnimi osnovnimi zakoni zagotovljene pravice vsakemu narodu gledé hranjenja in gojenja svojega jezika uže enkrat uresničijo , kajti mi hočemo , da so vsi narod je v Avstriji zadovoljni. (Živio Î) Mi se bojujemo zoper materijalistične svetovne nazore, ki jih liberalizem v svoje varstvo jemlje, kateri napolnujejo narode sè strupom dvoma; mi smo prepričani, da ima domoljubje in čutje za cesarsko hišo, po-žrtvovalnost in udanost svoje korenike samo v nrav-stveno-verski odgoji, nikakor pa se ne more doseći po potu filozofične indukcije. Gospoda! Padanje liberalnega strankarskega vladanja ni bil samo slučaj. Moralo je priti zarad razno-vrstnih narodnosti in političnih interesov, katere je hoteio zatreti, ki se pa ne dado uničiti in, kakor res-nica in pravica prebije vse, tudi dalje živé, nego stran* karske vlade. A ker se je liberalno vladanje s strahovitimi za- konskimi zavarovalnimi sredstvi ogradilo za svoj obstanek, konservativna stranka tudi še do daneâ ni mogla in ne more priti do previadajoče večine in nadomestiti prejšoji sistem z družim. V takem stanju, gospoda moja, rodila se je koalicijska misel. Ako bi ta misel ne bila imela druge po-sledice, kakor da je odvrnila nastop strogo strančarske vlade, uže samo to bila bi sreča za narode in odpoćitek v boji interesov. A nje posledica je bila Še ena druga, mnogo važ-nejša. Š koalicijo se je zmanjšala pri naših nasprotni-kih zavest o njihovi moči, njih zahtevanja so zategadel 254 oslabela in ekstremna prizadevanja so bila prisiljena udati se. - Zdajci trgovec gosp. Kušar vstane in se v imenu narodnih ljubljanskih meščanov z gorečo besedo zahva-luje gosp. vitezu Schneidu za njegovo patriotično defenzivnega položenja liberalne stranke, iz predruga- delovanje ter mu zaupanje izreka za vso prihodnost To vidite jasno iz obravnavanj državnega zbora, iz èenja njenih reformskih predlogov, in y v tem, da so se nje yy naprednjaške" želje ohladile. mešcanom pa Čestita y da y so si tacega izvrstnega zastop- nika izvolili v državni zbor. In burni živio-kiici so po- žili A tudi mi smo dosti izkusili, marsikako željo odio- trjevali, da je govornik pravo rekel. ; in svoje sodbe ublažili. Ako nam je zmaga na- napitnico* gosp. dr. Žarni ka ministerstva pred- menjena, ostali bodemo, tako upam jaz, konservativni. sedniku grofu Taaffe-u in c. kr. deželnemu predsed- Zato pa je bilo zasedanje državnega zbora v res- niku gospodu Winklerju, gosp. dr. Vošnjaka dr. nici rodovitno in koristno, a ne neuspešno, kakor se Bleiweisu, in gosp. P. Grasselli-a slovenskim dr žavnim poslancem je bila vrsta bolj oficijalnih na ■I mm } m ■ jpp ■ Hp ■■■ očita. Prosim vas, gospoda, da se ne m o ti te o težav- nem boji y katerega moramo bojevati in ga pitnic pri kraji, po kateri pa je prišla se velika vrsta bodemo bojevati morali še dolgo. Dunajsko ča- druzih, katerih danes omeniti, nam prostor ne pripušča. sopisje, delujoče z velikanskimi duševními in gmotnimi pripomočki, ruje zagrizeno zoper nas s pomočjo mno- ljani) obhaja prihodnjo nedeljo 8. dne t. m. in v (Katolička družba rokodelskih pomocnikov v Ljub- I' Po- ne d e 1 j e k 9. avgusta petindvajsetletnico svojega ------ ------ r-.......... ---------------- —j obstanka. Obhajanje to bode jako slovesno, kajti doide katerih pričakujejo ti, da bodo branili njih interese, tudi odličnih tujih gostov. Ob poli 9. uri dopoldne v gobrojnih intelektuelmh in političnih zaveznikov. zvezi z našimi protivniki so visoki finančni krogi od Poleg tega nas nadlegujejo in nam škodijo perfidni in nedeljo gredó vsi deležniki iz družbine dvorane v denuncijantovski napadi brezimennih žurnalističnih kup- nunsko cerkev tako-le: 1. deputacije društev iz Mari enih osob. naših namerah ljudstvo slepé na tak način bora, Zagreba, Celovca, Inomosta, Gradca in Dunaja ; y za katerega ne najdem ni parlamentnega izraza. Mi nismo niti kakireakcijonarji 2. ljubljansko društvo rokodelskih pomočnikov. nr\ * • lu je y niti se v Avstriji ne najde tacih fevdalne razmere ponoviti ali vspostaviti politikarjev, ki bi hoteli zopet pridiga, slovesná sv. maša, Te Deum. Po dokončani službi božji gre sprevod v isti vrsti z godbo skozi Se- lenburgove in Slonove ulice, po Marijinem trgu in fran-Čiškanskem mostu, skozi špitálské ulice , po mestnem mmM u m i il h Ali kljubu našim nasprotnikom in njih močnejšim trgu in Hradeckijevem mostu in čez Turjaški *,.~~jťvom, mora moč stvari, katero mi zastopamo, družbine prostore naz koncem z m aga ti, (živio!) ker ona delà za moč dr- čitalnični restavraciji, sredstvom, mora moč stvari, katero mi zastopamo, družbine prostore nazaj. Ob poli 1. uri: Skupni obed v . uri zvečer pa je slav- žave po zadovoljenji njenihnarodov. ob nostna beseda z govori in petjem v čitalnični dvorani. Ta zmaga pa ne pomeni uničenja nasprotnikov, Potem zabava s petjem in godbo. V pondeljek niti proskripcije, niti političnega mučeništva, niti pro- avgusta ob 6. uri se družba z gosti s posebnim vlakom ganjanja svobodnega mišljenja. Kljubu brit- odpeije v Bled. Ob 9. uri služba božja za umrle pokro kim izkušnjam ne bomo se bi enako z enakim povračevali. dali zapeljati, da vitelje y ude in dobrotnike društva v cerkvi na otoku. Vožnja po jezeru , ogledovanje okolice itd. Ob un Mi bodemo znali v gospodarskem vpraŠanji na zvečer se vsa druščina s posebnim vlakom zopet v primeren način prisiliti premični kapital na pomoc ne Ljubljano povrne Le povabljeni gostje in z dru ozirajoč se na upor takih elementov, katerim ni mari štveno znamko okinčani udje se morejo udeležiti slav- za državo. nostnih zabav. Trudili se bodemo, da zabranimo strašno razširja- Besedou v nedeljo v Čitalnici na korist Dolenj joče se propadanje posamnih gospodarstev produktivnih cem) so sama nebesa v svojo protekcijo vzela y stanov v ljudstvu. kajti v lepem vremeou do 11. ure se je na okinčanih vrtnih Energično bodemo pobijali oderuštvo ter izsesavanje prostorih in z dobro strežbo gostilničarja vršila. Izvrstna ljudstva po dobička željnih društvih in se ne bomo pri v pevskem, izvrstna v telovadskem oddelku y bogata na dobitkih, obiskana dobro, tudi vit. Schneid je bil tem dali motiti od nobenih sofističnih doktrin. Trdno oklepajoč se državne misli, nepremično pričujoč, donesla je Dolenjcem čistega dohodka 3Û0 pazeč na velikost in moč države, dokazali bodemo — (Prostovoljna požarna bramba ljubljanska) ob- vselej to svoje prvo in najsvetejše prizadevanje z žrt- haja 15. in 16. dne t. m. desetletnico svojega obstanka z veliko svečanostjo. Njen program objavimo v v prihodnjem listu, danes rečemo vami in udanostjo do države, s pokornostjo in zvestobo do vladarja. to da si je po- S temi nazori in temi nameni sem dozdaj deloval, žarna bramba (opustivši nepotrebno politikovanje) po svoji žrtovalnosti in neutrudljivem delovanji skozi vseh , ki bodo hočem na dalje delovati (živio!) in čutim, da sem v spo-razumljenji s svojimi volilci. (Živio!) (Gospod vitez Schneid nadaljuje zopet slovenski:) Gospoda moja! Upajmo v příhodnost. Ni dnevi in tudi meseci ne odločujejo dolgoletnih bojev! meščanov Moc Vaša bode vstrajala tako imeli zaupanje v svoje poslance. dolgo, dokler bodete 10 let pridobila živo priznanje vseh gotovo tudi simpatično pozdravljali desetletnico. pomoc po toči poškodovanim Dolenjcem Stvar, za katero smo se možato potegovali, je go- je ,,Novicamu poslal gosp. Valentin Pleiweis, posestnik na Dunaji, zdaj v Bledu 10 gld., in gosp. Hugo tovo dobra in sveta. Abel es, fabrikant na Dunaji y gold. Vseh 15 gold. Zatorej vzdignem svojo čašo ter kličem : živi bela Ljubljana, živeli vrli prebivalci glavnega mesta ljubljanskega ! (Burni dolgotrajni » živio"-klici.) je vredništvo izročilo dotiČnemu gosp. blagajniku. tujih Novicar iz domaćih Dunaj a. dežel. Čedalje več se na horizontu vnanje Govor viteza Schneida je neprenehano izbujeval politike kaže znamenj, da v jeseni ali še pred se pričnó glasno odobravanje. No, to je bila krepka pa temeljita novi boji in da bojišće bode zopet Turci ja, od kodar beseda, ki bode izburjala vse laži-liberalce. Evropi pretijo nevarnosti. Odgovorni vrednik: Alojzi Jlajer. Tisk in založba Blaznikovi naslediiiki v Ljubljani.