po sledeh privatizacije Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 30. novembra 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 19. novembra 2001. Foto Peter @ebre dprtje energetskega trga je precej povezano tudi s spremembo dosedanjega statusa podjetij in njihovih uprav, pri ~emer je vsekakor klju~nega pomena tudi sprememba lastni{tva. Ni si namre~ mogo~e predstavljati uspe{nega izvajanja tr`nih mehanizmov, ~e imamo v ozadju kot klju~ni element dr`avo, {e zlasti zato ne, ker mora imeti dr`ava `e po definiciji precej {ir{e interese od zgolj ekonomskih. Zato bo eden bistvenih elementov za prestrukturiranje slovenskega elektrogospodarstva zagotovo tudi sprememba sedanje last-ni{ke strukture in vpeljava strate{kih partnerjev, ki naj bi poleg sve`ega kapitala v sistem vnesli tudi druga~en na~in razmi{ljanja in bogate izku{nje, ki so si jih nabrali v tr`nih okoljih. Pri tem seveda govorimo o sklepni fazi reorganizacije, ki naj bi sledila sedanjim strukturnim spremembam, oziroma o celovitem procesu, ki naj bi v celoti po besedah dr-`avnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba trajal {e najmanj prihodnja tri, {tiri leta.Vsekakor pa se bo tudi na podro~ju iskanja novih lastnikov za~elo dogajati `e veliko prej, saj denimo `e dolgo ni ve~ skrivnost, da bodo lastnike najhitreje zamenjala sedanja distribucijska podjetja, pri ~e-mer naj bi bil predlog poteka njihove privatizacije znan `e do konca tega leta. Distribuciji naj bi nato sledila {e proizvodna podjetja, pri ~emer naj bi dr`ava vsaj na za~etku {e vedno obdr`ala kontrolni dele`, a svojo vlogo pri oblikovanju prihodnjega poslovanja vse bolj zmanj{evala in na koncu vajeti tudi povsem prepustila novim akterjem. In kaj vse to pravzaprav pomeni za sedanja podjetja in zaposlene v njih ? Za podjetja vsekakor povsem nov gospodarski element, ki bo na eni strani pomenil {e ve~jo odgovornost za izvajanje sprejete poslovne politike, na drugi pa verjetno tudi ve~je razumevanje za te`ave in odpravo njihovih vzrokov. Za zaposlene pa najprej hud pritisk na dodatno pove~anje storilnosti in zmanj{evanje stro{kov, druga~e pa tudi pove~anje mo`nosti za izpopolnjevanje in nagrajevanje v skladu z dose`enimi rezultati. Povedano druga~e. Napovedani umik dr`ave iz energetske sfere bo imel tako dobre kot slabe plati. Ob zagotovilu, da bo do njega dejansko pri{lo postopoma, kontrolirano in ne ~ez no~ ter da bo dr`ava sku{ala najti ustrezne in enake re{itve za vse zaposlene v energetiki, pa obstaja upanje, da bo Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi vzhodnoevropskimi dr`avami vendarle ubrala uspe{nej{o pot privatizacije. www.eles.si / tema meseca Tudi letos ne bo [lo povsod brez izgub Elektroenergetska podjetja so se letos zna{la v nekak{ni me{anici planskega in tr`nega gospodarstva, kar se odra`a tudi v njihovih poslovnih rezultatih. Ve~ina podjetij {e vedno ocenjuje, da leto 2001 ne bodo mogla kon~ati brez nekaj milijardnih izgub, izvajanje investicij pa poleg omejenih finan~nih sredstev ote`ujejo {e slab{anje likvidnostnih razmer, dolgotrajni postopki z javnimi naro~ili in urejanje lastni{ke problematike. V 2 se bolj se bli`a konec leta, ko bodo morala podjetja pod poslovanje potegniti ~rto in se{teti vse odhodke in prihodke ter podati tudi kon~na po-ro~ila. Glede na to, da dobri gospodarji, poslovanje svojega podjetja budno spremljajo ves ~as, smo se v elektroenergetska podjetja tokrat podali z vpra{anji, kak{ni so bili poslovni rezultati ob polletju oziroma po prvih leto{njih osmih mesecih, kak-{ne poslovne izide napovedujejo in koliko jim je uspelo uresni~iti zastavljene nalo`be. Iz odgovorov je mogo-~e razbrati, da bodo nekatera podjetja bolj, druga spet manj uspe{na, pri ~emer pa bo pravo sliko o finan~nem stanju v elektrogospodarstvu dejansko mogo~e dobiti, {ele ko bosta reorganizacija in sanacija podjetij v celoti kon~ani in bo pri{lo do popolne uveljavitve tr`nih na~el poslovanja. ELES NA ODPRTI TRG BREZ BREMEN PRETEKLOSTI Po besedah direktorja Elesa mag.Ve-koslava Koro{ca na{emu edinemu prenosnemu podjetju dobro ka`e, saj so {tevilke, ki govorijo o leto{njem gospodarjenju, po prvih osmih mesecih pozitivne, tako da je tudi ob koncu leta mogo~e pri~akovati dober poslovni rezultat. Vzroke za to gre iskati predvsem v vi{jih cenah elektri~ne energije na trgu, ugodnemu hidrolo{-kemu letu, obvladovanju stro{kov v Elesu v skladu s planom ter ve~jemu anga`iranju v pogledu tr`enja in opti-miranja cen ter ne nazadnje tudi vi{-jim prihodkom iz naslova tranzita elektri~ne energije. Pri tem gre, poudarja mag. Vekoslav Koro{ec, opozoriti tudi na dejstvo, ki se redko omenja, in sicer, da je Eles lani v celoti odpla~al stare dolgove do nuklearne elektrarne Kr{ko v vi{ini {tiri milijarde 200 milijonov tolarjev, da bo do srede prihodnjega leta poravnal tudi dolg do ~lanic Pari{kega kluba, ki izhaja {e iz ~asov nekdanje Jugoslavije in se nana{a na gradnjo 400 kV prenosnega omre`ja Nikola Tesla v vi{ini 2 milijarde 400 milijonov tolarjev ter da so bile letos poravnane tudi vse obveznosti do Dravskih elektrarn v vi{ini 191 milijonov tolarjev, ki so se prav tako nana{ale na stare dolgove iz ~asa gradnje elektroenergetskega omre`ja. Povedano z drugimi besedami, Eles naj bi v leto 2003 vstopil brez ve~jih zunanjih dolgov, kar nedvomno pomeni dobro popotnico na odprti trg z elektri~no energijo. V zvezi z uresni~evanjem leto{njega precej omejenega investicijskega na~rta v posodabljanje prenosnega omre`ja pa ne gre pozabiti, da je Eles uspe{no kon~al peto, zadnjo fazo prenove RTP Kle~e, da uspe{no in po vseh na-~rtih poteka gradnja enega najve~jih prenosnih objektov v zadnjih letih, to je RTP Kr{ko, ter da so odobreni tudi `e nekateri projekti, ki jih bo Eles za~el izvajati prihodnje leto. Med prednostnimi nalo`bami ostaja dograditev ljubljanske zanke oziroma manjkajo~e daljnovodne povezave TE-TOL – Polje–Beri~evo, zamenjava zadnjega dela dotrajanega 110 kV daljnovoda Fala–Pekre ter dvosistem-skega 110 kV daljnovoda Gorica–Di-va~a. V petletnem razvojnem na~rtu, ki je v pripravi, pa bo prednostno mesto zagotovo imela tudi 400 kV povezava Beri~evo–Kr{ko. Glede na to, da gre tudi za finan~no zelo zahtevne projekte, je zagotovo zanimivo vpra-{anje, na kak{en na~in naj bi Eles v prihodnje zagotavljal nalo`bena sredstva glede na to, da omre`nina pokriva zgolj vzdr`evanje in obratovanje ob-stoje~ega omre`ja? Del sredstev naj bi po besedah mag. Vekoslava Koro{ca zbrali s prodajo lastni{kega dele`a v Talumu in TDR Metalurgiji, del pa s pomo~jo dr`avnih vlaganj v infrastrukturo in tujimi vlaganji. V NUKLEARKI ZADOVOLJNI Z LETO[NJIM POSLOVANJEM NE Kr{ko je za~ela leto{nje poslovno leto z na~rtovano izgubo 1,5 milijarde tolarjev. Poslovni na~rt so imeli odobren pravo~asno, v za~etku leta. Kot pravi direktor Stane Ro`man, se bodo trudili, da bi bila izguba ob brez varovalke koncu leta manjša od načrtovane. Zadovoljni so z discipliniranimi pogodbenimi odnosi, še zlasti v prvi polovici leta, ko je bil edini kupec in plačnik prevzete električne energije Eles. V drugi polovici leta, odkar imajo pet pogodb kupcev distribucijskih podjetij in Elesa, je plačevanje nekoliko manj disciplinirano, vendar ne pri vseh. Niso sporna določila v pogodbah, ampak zamuda pri plačevanju. Pri proizvodnji so imeli letos nenačrtovano podaljšanje remonta za teden dni. Vzrok zanj je bila upravna odločba Uprave RS za jedrsko varnost, ki je zahtevala preverjanje primarnih cevovodov in komponent, kar so v NE Krško nameravali narediti naslednje leto. Do konca leta bodo predvidoma proizvedli 5-050 GWh, kar je nekaj manj, kot so načrtovali - 5170 GWh. Niso pa imeli letos nobenih prisilnih ustavitev ali izpadov. Imeli so le znižanje moči v poletnih mesecih, in sicer zaradi nizke gladine reke Save. Med večjimi investicijami, ki se izvajajo to leto v Krškem, kaže omeniti rekonstrukcijo bazena za iztrošeno gorivo in posodobitev tehničnega varovanja elektrarne. Obe investiciji sta v sklepnem delu in v elektrarni upajo, da jih bodo končali naslednje leto. V NOVI GORICI GRE VSE PO NAČRTIH Letošnje poslovanje Soških elektrarn poteka v okvirih, ki so jih zastavili v gospodarskem načrtu. Kljub temu, da so v podjetju imeli lani naravno nesrečo - mangartski plaz jim je poškodoval MHE Log pod Mangartom in Možnico, posledice tega dejanja pa so odpravljali letos -, načrtovanih stroškov niso presegli. Pri obeh elektrarnah so skoraj v celoti sanirali posledice, nekaj del jim je še ostalo pri MHE Možnica. Dokončanje je odvisno od gladine reke Ko ritnice, katere gladina mora biti nizka, je pa že mesec in pol previsoka. Kot pravi direktor Valentin Golob, prej niso mogli delati na sanaciji, ker je bilo treba počakati na enoten pristop sanacije celotnega področja. Uspešni so tudi pri gradnji dveh novih hidroelektrarn, HE Plave II in HE Doblar II, saj ta poteka skladno z investicijskim programom, tako časovno kot finančno, kar je pri gradnji hidroelektrarn redkost. Poleg zajetne investicijske dejavnosti se pri SENG intenzivno organizacijsko pripravljajo za trg. Del te strategije je tudi oktobrska podelitev certifikata ISO 14001, standarda za varovanje okolja. Z novimi pogoji poslovanja v drugi polovici leta imajo v podjetju nekaj več dela, predvsem v finančni operativi. Več je dogovarjanj. S posameznimi kupci pride do zamud plačil, ki so nekoliko večje, kot so bile, ko je bil edini kupec njihove električne energije Eles. Kljub temu so z letošnjim poslovanjem zadovoljni. V TE ŠOŠTANJ PRIČAKUJEJO IZGUBO V TE Šoštanj letos dokaj normalno poslujejo, in to kljub polletnim kupoprodajnim spremembam. TE Šoštanj ima sedaj sklenjene pogodbe s petimi distribucijskimi podjetji in Elesom za sistemske storitve ter pokrivanje potreb velikih porabnikov. Plačevanje vseh pogodbenih partnerjev je za zdaj solidno. Po besedah direktorja Jaroslava Vrtačnika pomeni izvajanje šestih pogodb, pisanje šestih faktur in zadovoljevanje potreb šestih kupcev zagotovo več dela, kot ga je bilo z enim kupcem. Letošnje poslovno leto bodo predvidoma končali tako, kot so načrtovali, z izgubo 2,7 milijarde tolarjev. V termoelektrarni načrtujejo, da bodo do konca leta dosegli proizvodnjo 3000 GWh ali pa se načrtovanim količinam zelo približali. Kljub nekaterim spremembam glede kupcev ostaja temelj letošnjega poslovanja v TEŠ-u indikativni plan. Vendar pa bo že prihodnje leto drugače. Med večje letošnje investicije v termoelektrarni kaže uvrstiti priključitev prvih treh blokov na čistilno napravo četrtega bloka. Kanali za tretji blok so bili nameščeni letos, za enko in dvojko jih bodo naslednje leto. Ko bodo speljani kanali, bo moč ugotoviti možne načine obratovanja z različnimi režimi. Letos je bila slavnostno končana investicija v čistilno napravo petega bloka. Na tem bloku je bil letos večji poseg na elektrofiltrih, kar sodi v okvir reklamacije. Na lani zamenjanih elektrofiltrih so se pojavile pomanjkljivosti. Za njihovo dokončno odpravo bo konec oktobra blok stal dober teden dni. Se pa v elektrarni že letos pripravljajo na obsežen remont četrtega bloka, ki bo naslednje leto. Značilnost letošnjega leta v TEŠ-u je tudi kurjenje novega energenta -kostne moke. Pri njenem kurjenju Ved ODLOČNOSTI IN TAKTIKE! avest o nujnih spremembah na področju odpiranja trga z električno energijo je se vedno v razkoraku z zakonsko deklariranimi energetskimi opredelitvami. Težko je namreč dojeti razliko med stanjem, ko je država energetskim podjetjem omogočala razvoj z elektroenergetsko bilanco in vrednostnim planom, ter stanjem, ko se v tržnih razmerah bistveno spreminja položaj energetskih podjetij in se hkrati odpira vprašanje o drugačnih virih financiranja. O usodi proizvodnih elektrogospodarskih podjetij bo v prihodnje odločala tržna cena, o položaju ELES-a in distribucijskih podjetij, ki imajo status gospodarskih javnih služb, pa cena za uporabo prenosnih omrežij. To pomeni, da bodo elektro proizvodna podjetja imela na voljo le toliko poslovnega kolača, kolikor siga bodo sama uspela izboriti v konkurenčnem boju na trgu, elektro prenosna podjetja pa v dogovorih z Agencijo za energijo. V distribuciji se trenutno vprašanje o položaju in preživetju podjetij vrti okoli problema prenizkih omrežnim Čeprav so v GIZ-u distribucije izoblikovali predlog o oblikovanju ustrezne višine cen za uporabo omrežij in ga posredovali Agenciji za energijo, zadeva ni bila uspešna. Ce hočejo predstavniki distribucije agencijo prepričati v upravičenost svojih predlogov, morajo na njena vrata potrkati bolj odločno in ji z močjo argumentov pojasniti vse razsežnosti omenjene problematike. Dosegli bodo le tisto, kar si bodo s premišljeno taktiko in argumenti sami izborili. Ob tem se pojavlja vprašanje, če v agenciji res delujejo korektno. Po izjavi prof. dr. Jožeta Koprivnikarja ni razlogov za dvom, saj spoštujejo energetsko zakonodajo, strokovne argumente in nacionalne interese. Kljub težavam si v agenciji želijo konstruktivnega sodelovanja s predstavniki distribucije. V bistvu želijo poiskati tako rešitev, ki bo distribuciji kot gospodarski javni službi omogočala normalno delovanje in razvoj, porabnikom pa tak strošek za ta del dostopa do električne energije, ki jim bo zagotavljal konkurenčno poslovanje. Ustrezna rešitev je seveda tudi v interesu GIZ-a distribucije. Kot so povedali predstavniki združenja, bodo Agencijo za energijo seznanili z rezultati študije Finančna analiza ekonomske prognozeposlovanja javnih podjetij distribucije v obdobju od leta 2001 do 2006 (izdelovalec EIMV). Študija govori v prid upravičenosti dviga cen za uporabo elektro omrežij. Se bodo Koprivni-karjevi možje omehčali? MIRO JAKOMIN tema meseca 4 imajo občasno težave, saj jim prevelika vsebnost maščob v njej »zabija« cevi. Za sanacijo teh občasnih čepov morajo imeti stalno na razpolago skupino vzdrževalcev. V DISTRIBUCIJI ZAOSTREN FINANČNA SITUACIJA Pogoji poslovanja delniške družbe Elektro Ljubljana so v letu 2001 glede na preteklo leto bistveno ostrejši in vplivajo tako na izjemno slabo likvidnost podjetja kot na sam poslovni rezultat. Februarja 2001 je vlada RS sprejela rebalans globalnega načrta EES za leto 2000, na podlagi katerega je bilo Elektro Ljubljana obvezano do konca aprila 2001 poravnati nad pogodbeno dogovorjeno vrednost nakupa električne energije od Elesa, ki je vključno z DDV znašala 2,6 milijarde tolarjev. Po indi-kativnem načrtu poslovanja EES za leto 2001 znaša predvideni prihodek za Elektro Ljubljano 7 milijard 687 milijonov tolarjev, medtem ko je povprečni letni prihodek iz naslova prometa z električno energijo v obdobju od 1998 do 2000 znašal 8 milijard 952 milijonov tolarjev. Elektro Ljubljana tako za leto 2001 načrtuje izgubo v višini 4 milijarde 750 milijonov tolarjev. V prvem polletju leta 2001 so bili celotni prihodki podjetja realizirani v višini 6 milijard 433 milijonov tolarjev, celotni odhodki pa so dosegli 7 milijard 964 milijonov tolarjev. Elektro Ljubljana je tako v prvem polletju leta 2001 poslovalo z izgubo v višini 1 milijarde 531 milijonov tolarjev. Izjemno slaba likvidnostna situacija v gospodarstvu se odraža tudi v neplačevanju električne energije. Po stanju na dan 30. junij 2001 Elektro Ljubljana izkazuje terjatve za električno energijo v višini 2 milijardi 905 milijonov tolarjev (vključno z DDV), pri čemer je 1 milijarda 104 milijonov tolarjev oziroma 38 odstotkov zapadlih terjatev. 67 odstotkov zapadlih terjatev je zamujenih s plačilom do 30 dni, 23 odstotkov zapadlih terjatev pa sestavljajo tožene terjatve, stečaji in prisilne izterjave. Izjemno slaba plačilna sposobnost gospodarstva se odraža tudi v slabi likvidnosti podjetja, ki ima prav tako težave pri poravnavanju svojih obveznosti do dobaviteljev. Prodaja električne energije upravičenim odjemalcem je organizirana v samostojni organizacijski enoti od za~etka leto{njega leta. To je omo-go~ilo pripravo vizije in strategije prodaje tem kupcem in operativno delo po 15. juliju, ko so bile sklenjene pogodbe o nakupu s konzorcijem elektrarn v okviru holdinga ter jedrsko elektrarno Kr{ko. Lo~itev fizi~ne-ga od finan~nega toka daje distribucijskim podjetjem prilo`nosti in hkrati pasti v razmerah odprtega trga z elektri~no energijo. Na podlagi analize cen elektri~ne energije, ki jo pla~ujejo posamezni upravi~eni odjemalci, cenika za uporabo omre`nine ter nakupnih pogojev s strani proizvodnih podjetij je OE Prodaja upra-vi~enim odjemalcem pripravila strategijo prodaje posameznim upra-vi~enim odjemalcem. Problematika obstoje~ih nakupnih pogojev s strani proizvodnih podjetij se ka`e v pomanjkljivo strukturiranih cenah in s tem povezani ekonomiki proizvedene elektri~ne energije. Ob upo{tevanju lo~enih ra~unovodskih izkazov, ki se vodijo za posamezne dejavnosti, to vodi v razdelitev stro{kov nakupa za posamezne upravi~ene odjemalce in posledi~no v prodajno politiko z oblikovanjem cen. Predvsem za ve~je kupce to pomeni povi{anje cen elek-tri~ne energije. Prvega januarja 2002 se bodo sklenile nove pogodbe o nakupu elektri~ne energije s proizvodnimi podjetji. Za distribucijska podjetja je seveda pomembna sklenitev novih pogodb z ve~ino upravi~enih odjemalcev s cenami, ki pokrivajo nakupne in prodajne stro{ke. Na drugi strani distribucijska podjetja kot velik kupec in zanesljiv pla~nik pri~akujejo tr`ne in nediskriminator-ne pogoje nakupa v primerjavi z drugimi velikimi kupci. Ti pogoji nakupa bodo tudi klju~no oblikovali politiko cen in ne nazadnje zadovoljstvo klju~nih kupcev. Vsak dan do 31. decembra 2001 je pomemben za poslovni rezultat prodaje v prihodnjem letu. V OE Prodaja upravi~enim odjemalcem v Elektro Ljubljana se tega zavedajo, zato vsa prizadevanja usmerjajo v obve{~anje ter svetovanje kupcem s kon~nim ciljem zadr`anja kupcev s sklepanjem novih pogodb. Izvajanje investicij po na~rtu investicij za leto 2001, ki ga je v okviru gospodarskega na~rta dru`be Elektro Ljubljana sprejel nadzorni svet dru`be, poteka letos z nekaj ve~jimi te`avami, kot pa je bil to obi~aj v preteklih letih. Z najve~jimi te`avami se sre~ujejo pri uresni~evanju na~rta investicij visokonapetostnih objektov, kjer so vezani na izvajanje zakona o javnih naro~ilih pri dobavah vse opreme in pri izbiranju izvajalcev del. Ta postopek izbire dobaviteljev in izvajalcev podalj{a `e tako dolge dobavne roke {e za roke postopka, ki so v normalnih razmerah okoli tri mesece, v primeru prito`b ponudnikov pa se krepko zavle~ejo. Iz tega razloga so bili letos `e prisiljeni popravljati - re-balansirati na~rt investicij v pomenu zamikanja predvidene gradnje nekaterih objektov proti koncu leta ali celo v prihodnje leto. Pri uresni~evanju na~rta investicij visokonapetostnih objektov letos ni bilo obse`nej{ih gradenj novih ali obnov obstoje~ih objektov. Izvajali so zaklju~na dela na rekonstrukciji 20 kV stikali{~a RTP Br{ljin, izbirali dobavitelje opreme za dela na prehodu RTP Poto{ka vas na 20 kV napetostni nivo in dogradili 110 kV polje TR1 v RTP Metlika. V RTP 110/20kV Br{ljin je bil marca opravljen tehni~ni pregled opravljenih del, ki so bila za~eta konec leta 1999. Dela so obsegala gradbena dela na sanaciji in adaptaciji 20 kV sti-kali{~a, v katerega je bilo vgrajenih 32 kovinsko oklopljenih celic z va-kumskimi odklopniki s kompletno opremo za za{~ito in sistemom daljinskega vodenja. Objekt je `e vklju~en v redno obratovanje. Pri izvedbi prehoda na 20 kV napetostni nivo v RTP 110/35/10 kV Po-to{ka vas je bila leta 2001 predvidena monta`a 20 kV stikali{~a, vendar so bili glede na to, da dva zaporedna razpisa javnega naro~ila opreme za izvedbo investicije nista bila uspe{na, prisiljeni na~rte za leto 2001 na tem objektu spremeniti. Tako so junija tretji~ pripravili dokumentacijo za javno naro~ilo opreme in septembra izbrali dobavitelja opreme za izvedbo prehoda 35 kV stikali{~a na 20 kV napetostni nivo. V RTP 110/20 kV Metlika so se junija za~ela gradbena in elektromon-ta`na dela na dogradnji 110 kV polja TR1, ki so bila dokon~ana avgusta. Dogradnja 110 kV polja TR1 je bila prva etapa dogradnje in kompletira-nja 110 kV polj v RTP Metlika, ki obsega poleg omenjene dogradnje in kompletiranja 110 kV polj tudi nadgradnjo obstoje~ega sistema daljinskega vodenja RTP z novim in mo-dernej{im. Naslednje etape del so predvidene za konec letošnjega leta oziroma za začetek prihodnjega leta. Na drugem obsežnem delu načrta investicij »distribucijsko omrežje SN in NN« so uresničevali projekte, katerih vloga v distribucijskem omrežju je predvsem izboljšanje napetostnih razmer pri odjemalcih električne energije, povečanje razpoložljive moči v določenih točkah distribucijskega omrežja na podlagi izdanih elektroenergetskih soglasij in pogodbenih obveznosti, vključene pa so tudi gradnje osnovnih vodov v distribucijskem srednjenapetostnem omrežju in njihove rekonstrukcije. Največja investicija na tem delu načrta investicij je gradnja RP 20 kV Izlake, kjer so bila v prvi polovici letošnjega leta dokončana gradbena dela, zaradi podobnih zapletov kot pri dobavi opreme za RTP Potoška vas pa so šele septembra podpisali po-godho za dobavo 20 kV celic in druge opreme. Na ostalem delu tega dela načrta investicij je bilo do konca septembra v gradnji 179 objektov, od tega je bilo zgrajenih 108 objektov, ki obsegajo 77 transformatorskih postaj (SN/ NN) s priključnimi srednjenapetost-nimi vodi in nizkonapetostnimi raz-vodi. Gradbena dela za novi distribucijski center vodenja Elektro Ljubljana so v sklepni fazi, medtem ko odločitev o dobavitelju tehnološke opreme za ta center zaradi zapletov v zvezi z javnim naročilom še ni sprejeta. Na distribucijskih telekomunikacijskih zvezah so se letos investicije izvajale zelo intenzivno. Najpomembnejši investiciji sta montaža optičnega kabla na relaciji RTP Hudo - RTP Metlika - RTP Črnomelj in RTP Kočevje - RTP Črnomelj, ob tem pa so uresničili tudi več krajših optičnih povezav. Glede na omenjeno v Elektro Ljubljani ocenjujejo, da znaša dosedanja uresničitev del dve tretjini letošnjega načrta investicij, vendar pa v skladu z izkušnjami iz preteklih let ob koncu leta pričakujejo celotno uresničitev načrta investicij. Nakup in prodaja električne energije: _________MWh 1000*SIT | Prodaja 1.982.626 29-599.855 s Nakup 2.046.852 22.623-417 | Stroški 1 nakupa 2.097-886 24.135-1775 tema meseca 6 Nakup zajema nakup elektri~ne energije od Elesa in elektrarn. Stro{ki nakupa pa zajemajo tudi nakup elek-tri~ne energije od neodvisnih proizvajalcev, lastno proizvodnjo in od 15. julija 2001 naprej tudi stro{ke omre`nine. OBVLADUJEJO STRO[KE POSLOVANJA V delni{ki dru`bi Elektro Maribor so v leto{njem {estmese~nem obdobju vsi prihodki zna{ali 14 milijard 903 milijone tolarjev, od tega najve~ prihodki od prodaje elektri~ne energije v znesku 13 milijard 320 milijonov tolarjev. Le-ti so glede na leto 2000 vi{ji za 8 odstotkov, letni na~rt pa je bil uresni~en v vi{ini 51 odstotkov. Dose`ena »mar`a« kot razlika med prihodki od prodaje elektri~ne energije in stro{ki nakupa v znesku 2 milijarde 520 milijonov tolarjev (2,99 sit/kWh) je za odstotek vi{ja od do-se`ene v leto{njem {estmese~nem obdobju in pomeni 50 odstotkov na~rtovane za vse leto 2001. Situacija je glede na isto obdobje leta 2000 ugodna, vendar je treba poudariti, da je dose`ena mar`a v primerjavi z istim obdobjem leta 1999 ni`ja kar za 20 odstotkov, kar pri~a o slab{anju pogojev poslovanja z vidikov pokrivanja stro{kov poslovanja, zmanj-{evanja obsega vzdr`evanja elektroenergetskih naprav, razpolo`ljivih lastnih sredstev za investicijska vlaganja, likvidnostne situacije in podobno. Poslovni prihodki iz naslova opravljanja dopolnilnih dejavnosti so za 9 odstotkov vi{ji od dose`enih v istem obdobju leta 2000, letni na~rt pa je uresni~en v vi{ini 44 odstotkov. Stro{ki in odhodki poslovanja (16 milijard 730 milijonov tolarjev) so glede na isto obdobje leta 2000 vi{ji za 9 odstotkov, letni na~rt pa je ure-sni~en v vi{ini 50 odstotkov, kar pomeni, da v podjetju uspe{no obvladujejo stro{ke poslovanja glede na sprejete na~rtovane usmeritve. V okviru stro{kov poslovanja je tudi stro{ek nakupa elektri~ne energije (10 milijard 736 milijonov tolarjev) od Elesa, tujih MHE in drugih podjetij, ki je glede na lansko isto obdobje vi{ji za 11 odstotkov in dosega 50 odstotkov na~rtovanega. Rezultat poslovanja je bil negativen, kot je bilo tudi predvideno v gospodarskem na~rtu. Ugotovljena izguba v vi{ini preko 1 milijarde 827 milijonov tolarjev pomeni 48 odstotkov na~rtovane za leto 2001. Tako je podjetje v prvem polletju 2001 poslovalo v okviru zastavljenih ciljev, v okviru na~rtovanih prihodkov (razen poslovnih) in tudi stro{ki poslovanja se gibljejo tako, kot so v za~etku leta ocenili v njihovem gospodarskem na~rtu. Odstopanja pri stro{kih ne presegajo stopnje rasti cen `ivljenjskih potreb{~in v prvem polletju 2001 (4,9 odstotka), pa tudi povpre~no pove~anje stro{kov (za 9 odstotkov) v primerjavi z lanskim {estmese~nim obdobjem ne presega republi{kega povpre~ja (9,5 odstotka). [e vedno pa je opazen problem obra~unane amortizacije kot stro{ka, saj je le-ta vi{ja od dose`ene mar`e podjetja, kar se nujno zrcali v izgubi. Pri ocenjevanju prihodkov (od 15. julija 2001 do konca leta) od prodaje elektri~ne energije in pri~akovanih prihodkov od omre`nin ugotavljajo, da tudi trenutno veljavne cene za ki-lovatno uro elektri~ne energije in znana vi{ina omre`nine tega problema ne bo re{ila. V letu 2001 so za investicije na~rto-vali 2,93 milijarde tolarjev. To je znesek, ki je bil potrjen v okviru gospodarskega na~rta podjetja Elektro Maribor za to leto. Skupni znesek je bolj odraz finan~nih omejevanj investicijskih vlaganj, kot pa odraz potreb, ki so v osnutku na~rta presegale 4 milijarde tolarjev. V leto{njem devetmese~nem obdobju so na~rtovali realizacijo investicij v vi{ini 1,55 milijarde tolarjev, za zadnjo tromese~je pa 1,38 milijarde tolarjev, kar je 47 odstotkov celotnega na~rta. Visok odstotek na~rtovane realizacije prav v zadnjem kvartalu je posledica realnega terminskega planiranja investicij in javnih naro~il. Realizacija investicij za zaklju~eno osem-mese~no obdobje 2001 zna{a 1,17 milijarde tolarjev. Indeks realizacije v primerjavi z na~rtovano realizacijo v devetmese~nem obdobju tako zna{a 75,4 odstotka. Za distribucijski center vodenja so v letu 2001 na~rtovali dobavo teh-nolo{ke opreme, strokovna mnenja in konzultanske storitve v vi{ini 250 milijonov tolarjev. V prvem polletju so obra~unali opremo v vi{ini 125,6 milijona tolarjev. Novembra bo obra~unan {e preostali del opreme in konzultanskih storitev. Nadaljujejo gradnjo novega RTP 110/20 kV Ra~e z vklju~itvijo v DV 2×110 kV. Kon~ali so gradbena dela in monta`o opreme 110 kV, prav zdaj poteka dobava opreme za vodenje in za{~ito RTP za 110 kV in 20 kV napetostni nivo ter dobava celic 20 k V. Realizacija zna{a 61,5 odstotka. Za RTP 110/20 kV Ljutomer so na~rtovali 1. fazo zamenjave primarne in sekundarne opreme v stikali{~u 110 kV. Za delno dobavo opreme so porabili 28,8 odstotka na~rtovanih sredstev. Ve~jo realizacijo na~rtujejo v zadnjem kvartalu. Kon~ano je javno naro~ilo za dobavo opreme transformatorskih polj v RTP 110/20 kV Ormo` za TR II in RTP 110/20-10 kV Dobrava za TR IV. Oprema bo dobavljena v zadnjem kvartalu. Dobavili in zamenjali so transformator 110/20 kV; 31,5 MVA v RTP 110/20 kV Sladki vrh. Dobavo in zamenjavo transformatorja za RTP 110/20 kV Radenci na~rtujejo v zadnjem kvartalu. Indeks realizacije zna{a 58 odstotkov. Po posameznih RTP-jih zamenjujejo dotrajane odklopnike 110 kV, od-vodnike prenapetosti 110 kV in zastarele naprave za daljinsko vodenje (RTU). Za zamenjave so porabili 46,3 odstotka na~rtovanih sredstev. Najve~ sredstev, to je 600 milijonov tolarjev od na~rtovanih 964 milijonov tolarjev, so porabili za objekte SN in NN, in sicer za avtomatizacijo SN omre`ij; rekonstrukcije daljnovodov in NN omre`ij; gradnjo T P, SN vodov in NN omre`ij; revitalizacijo elektroenergetskih objektov in naprav. Pri gradnji SN in NN objektov se vsako leto sre~ujejo z ve~jimi problemi glede pridobivanja dokazil od lastnikov zemlji{~, da imajo na do-lo~enem zemlji{~u pravico graditi ali rekonstruirati objekt, in z zapletenimi postopki pri pridobivanju dovoljenj za poseg v prostor na upravnih enotah. MAR@A NE ZADOSTUJE ZA KRITJE AMORTIZACIJE V skladu z usmeritvami Ministrstva za gospodarske dejavnosti in indika-tivnega na~rta poslovanja EES predvideva Elektro Celje 4 milijarde 858 milijonov tolarjev mar`e kot razlike med vrednostjo prodaje elektri~ne energije in vrednostjo nakupa od Elesa. Na~rtovana je izguba v vi{ini preko 3 milijarde 339 milijonov tolarjev, ker marža ne zadostuje za kritje amortizacije, načrtovane v skladu z računovodskimi standardi. V letošnjem osemmesečnem obdobju znaša izguba preko 2 milijarde 268 milijonov tolarjev in dosega indeks 68 na letni načrt. Ob tem je fakturirana marža za več kot 375 milijonov tolarjev nižja od načrtovane. Prodaja električne energije je v obdobju od januarja do julija 2001 znašala 925-510 megavatnih ur in je bila za 1,3 odstotka višja od načrtovane oziroma za 2,5 odstotka višja kot v istem obdobju lani. Načrt investicij je bil za leto 2001 načrtovan v višini 2 milijarde 265 milijonov tolarjev. Pri tem kaže poudariti zelo neugodno finančno konstrukcijo, saj glavni vir pomenijo kreditna sredstva. Zaradi pozno potrjenega načrta investicij in s tem tudi pozno uresničenih postopkov javnih razpisov je realizacija trenutno 55-odstotna, upoštevati pa je treba, da je večina objektov v končni fazi gradnje in da bo z javnimi razpisi kupljena oprema dobavljena najpozneje do polovice novembra, kar bo pomenilo večjo uresničitev načrta. CENA ELEKTRI^NE ENERGIJE [E VEDNO PRENIZKA Delniška družba Elektro Gorenjska je v letošnjem prvem polletju svojim odjemalcem prodala za 2 odstotka več električne energije, kot je načrtovala. V istem obdobju pa je prevzela za odstotek več električne energije od načrtovane. Povprečna prodajna cena je bila za dva odstotka višja od načrtovane, povprečna nakupna cena električne energije pa je bila na ravni načrtovane. Prihodki in odhodki iz poslovanja so bili v obravnavanem obdobju v okviru načrta poslovanja. Poslovni rezultat je bil v obravnavanem obdobju negativen in pričakovan glede na višino pokrivanja amortizacije po načrtu. Izguba je posledica prenizke cene električne energije, ki ne zagotavlja zadostnega prihodka za pokrivanje stroškov vzdrževanja in drugih stroškov poslovanja. Zaradi premajhnega prihodka je bil v obravnavanem obdobju restriktiven tudi načrt investicij. Potrebni obseg investicij bi znašal 3 milijarde 50 milijonov tolarjev, načrtovani obseg pa je bil v višini 1 milijarde 789 milijonov tolarjev. Zato so največji pouda- rek dali predvsem investicijam na 110 kV napetosti (RTP Labore, RTP [kofja Loka, RTP Medvode) in za~et-ku gradnje daljinskega centra vodenja ter objektom srednje in nizke napetosti. Vsa dela potekajo po sprejetem investicijskem na~rtu. Ministrstvo za okolje in prostor ter vlado so `e ve~krat opozorili, da ta razkorak med potrebnim in na~rtovanim obsegom investicij pomeni slabe obete pri zagotavljanju kakovostne dobave elek-tri~ne energije, spremljanja na{ih odjemalcev in pribli`evanju zahtevam evropskih standardov. Likvidnostni polo`aj Elektro Gorenjske {e naprej ote`ujejo nepla~niki elektri~ne energije in pa novo dejstvo, da se bodo roki pla~ila za upravi~ene odjemalce podalj{ali, kar bo proti koncu leta ta likvidnostni polo`aj {e zaostrilo. LIKVIDNOSTNE TE@AVE TUDI V PRIMORSKI DISTRIBUCIJI V prvih leto{njih {estih mesecih je bila realizacija prihodkov in odhodkov v delni{ki dru`bi Elektro Primorska v okviru na~rtovanih za to obdobje. Podjetje je poslovalo z izgubo, ki je bila v vi{ini preko 50 odstotkov na~rtovane za leto 2001. Zaradi obveznosti iz naslova pora~una nakup-ljene elektri~ne energije za leto 2000 se je dru`ba stalno sre~evala z likvidnostnimi te`avami. V drugi polovici leta ne pri~akujejo izbolj{anja likvidnostne situacije, nasprotno. Na podlagi novih pogodb, v zvezi z dobavo energije in prenosom le-te, so postavljena nesorazmerja med predvidenimi prilivi iz prodane elektri~ne energije in odlivi za dobavljeno elektri~no energijo, kar bo likvidnostno situacijo znatno poslab{alo, predvsem v tretjem kvartalu 2001, posledi~no pa tudi do konca leta. Nakup elektri~ne energije je v le-to{njem {estmese~nem obdobju zna{al preko 645 milijonov kilovat-nih ur, prodaja elektri~ne energije pa je v istem obdobju zna{ala preko 625 milijonov kilovatnih ur. Glede na tarifni sistem so stro{ki nakupa v tem obdobju zna{ali preko 7 milijard 180 milijonov tolarjev brez davka na dodano vrednost po veljavnem ceniku. Investicije so v prvih osmih mesecih leta 2001 (obdobje I-VIII je finan~no sklenjeno) uresni~evali po operativnem na~rtu (verzija II). Porabili so 40 milijonov tolarjev ali 39 odstotkov letnih sredstev. Za elektroenergetske objekte so porabili 511 milijonov tolarjev ali 45 odstotkov letnih sredstev, za opremo skoraj 120 milijonov tolarjev ali 20 odstotkov letnih sredstev, za dokumentacijo pa 108 milijonov tolarjev ali 55 odstotkov letnih sredstev. Kot ocenjujejo, so vzroki za slab{o realizacijo slabo vreme v prvem kvar-talu leto{njega leta, dolgotrajni postopki z javnimi naro~ili, te`ave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, te`ave pri pridobivanju slu`nostnih pogodb za vstop v posest in likvidnostne te`ave. Med najpomembnej{i investicijskimi projekti v Elektro Primorski omenimo RTP 110/20/10 kV Dekani. Namen novogradnje (RTP 110/20/10 kV s transformacijo 2 x 31,5 MVA) je pove~anje razpolo`ljive mo~i in prehod na direktno transformacijo 110/20 kV in 20 kV napetost za industrijo na obmo~ju Dekanov. Z gradnjo so za~eli leta 1998, letos so opravili tehni~ni pregled, trenutno pa je objekt v poskusnem obratovanju. Celotna investicija je zna{ala 670 milijonov tolarjev. Letos bodo za dokon~anje objekta porabili 50 milijonov tolarjev. Pri RTP 110/20 kV Pivka gre za gradbeno obnovo drugega transformatorskega polja, namestitev visokonapetostne opreme in novega TR 110/20 kV, 20 MVA ter monta`o za{~ite in daljinskega vodenja za TR polje. Namen rekonstrukcije je po-ve~anje razpolo`ljive mo~i in rezervnega napajanja za obmo~je Pivke in Postojne. Oktobra so za~eli gradbena dela, kon~ali pa naj bi jih predvidoma junija 2002, ko bodo za~eli poskusno obratovanje. Celotna investicija zna{a 150 milijonov tolarjev. Letos bodo porabili za za~etna dela 30 milijonov tolarjev. Kot tretji najpomembnej{i investicijski objekt pa omenimo RTP 110/20 kV Vrtojba, kjer gre za gradbeno obnovo obeh transformatorskih polj in namestitev nove visokonapetostne opreme, kar je tudi namen rekonstrukcije. Gradnjo so za~eli letos, kon~ati pa jo nameravajo oktobra. Celotna investicija zna{a 70 milijonov tolarjev. BRANE JANJI], MINKA SKUBIC, MIRO JAKOMIN IN DOPISNIKI 7 iz energetskih okolij ELES KREPITEV MEDNARODNE VLOGE SLOVENIJE Na Bledu je v organizaciji slovenske in makedonske elektrotehni{ke univerze od 24. do 26. septembra potekala 1. balkanska konferenca, ki so se je udele`ili strokovnjaki iz dr`av Evropske unije in jugovzhodne Evrope, med njimi tudi predstavniki Ele-sa. Delovni naslov konference je bil Upravljanje z omre`jem in deregulacija energetskega trga, pri ~emer so udele`enci najve~ pozornosti namenili procesom odpiranja trga z elek-tri~no energijo po posameznih dr`a-vah in obnovitvi elektroenergetskih povezav med zahodno in jugovzhodno Evropo, pri ~emer ima Slovenija zelo pomembno vlogo. Kot nam je povedal direktor Elesa mag. Vekoslav Koro{ec, je v zadnjih mesecih na mednarodnih strokovnih sre~anjih {e posebej bilo izpostavljeno vpra{anje ponovne vzpostavitve obratovanja nekdanjega 400 kV prenosnega omre`ja Nikola Tesla, pri ~emer je bilo tudi na Bledu znova poudarjeno, da sta klju~nega pomena obnovi razdelilno transformatorskih postaj Mo-star in Ernestinovo. Spodbudno je, da je obnova obeh stikali{~ `e stekla, pri ~emer naj bi za obnovo RTP Mo-star potrebna sredstva zagotovile Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Evropska investicijska banka v okviru projekta Power 3, medtem ko finan~no konstrukcijo za prenovo RTP Ernestinovo {e niso docela izdelali, saj v Hep-u, ki je nosilec obnove, najbolj{e re{itve {e i{~ejo. Kot je znano, naj bi s ponovnim zagonom obeh omenjenih RTP postaj znova omogo~ili povezavo nekdanjih ~lanic UCTE-ja, zlasti povezavo z Gr~ijo, prav tako pa naj bi se izbolj{a-le daljnovodne povezave med jugovzhodno in preostalo Evropo. Zelo zanimiv je tudi projekt vklju~itve Romunije in Bolgarije v UCTE, pri ~e-mer `e potekajo ustrezni tehni~ni preizkusi, ki naj bi odgovorili na vpra{anje, ali sta ti dve dr`avi `e pripravljeni na vstop v energetsko unijo Evrope. V zvezi z re{evanjem teh vpra{anj igrajo pomembno vlogo tudi strokovnjaki iz Elesa, saj je predsednik tehni~nega komiteja, ki se ukvarja s to problematiko, dr. Janez Hrovatin. V regionalni organizaciji SUDEL, kjer je v ospredju obnova RTP Mostar in Ernestinovo, pa v delovni skupini, ki nadzira potek obeh obnov, poleg predstavnikov italijanskega in gr{kega upravljalca omre`ij sedi tudi pomo~nik direktorja Elesa mag. Mirjan Trampu`. Poleg tega je direktor Elesa mag. Vekoslav Koro{ec tako v UCTE-ju kot Sudelu ~lan iz-vr{nih komitejev, direktor gospodarske javne slu`be Upravljanje prenosnega omre`ja mag. Milan Jev{enak pa aktivno spremlja delo v zdru`enju evropskih sistemskih operaterjev ETSO, kjer ima Slovenija letos {e status opazovalke, a naj bi kmalu postala tudi njegova polnopravna ~lanica. BRANE JANJI] tij. Povedano nekoliko druga~e, skupna vrednost elektroenergetskih podjetij, ki naj bi po kon~ani dra`bi kon~ala v rokah pidov, po na{em izra~unu zna{a pribli`no 20,6 milijarde tolarjev. BRANE JANJI] SENG LASTNINJENJE ZA POKRITJE PRIMANJKLJAJA TUDI ELEKTROPODJETJA Vlada je konec septembra objavila odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dodatnem premo`enju, ki se preda poobla{~enim investicijskim dru`bam za lastni{ke certifikate oziroma zapolnitev privatizacijske luknje, in tako pidom namenila 76,5 milijarde tolarjev premo`enja. Prodajo premo`enja pidom bo v za~etku novembra opravila Slovenska razvojna dru`ba. Sicer pa so med podjetji, katerih dele` naj bi od{el k pidom, tudi energetska podjetja, pri ~emer naj bi novega lastnika dobilo 8,62 odstotka vrednosti Termoelektrarne Trbovlje, 10,51 odstotka Termoelektrarne Brestanica, ter 7,5 odstotka vrednosti Termoelektrarne [o{tanj, Dravskih, So{kih in Savskih elektrarn. Nove delni~arje pa naj bi dobilo tudi vseh pet distribucijskih podje- MINISTER PODELIL ISO 14001 So{ke elektrarne so priredile 16.okto-bra zve~er v lastnih prostorih prilo`-nostno slovesnost ob podelitvi certifikata ISO 14001. Slovesnosti se je med drugim udele`il tudi mag. Janez Kopa~, minister za okolje in prostor. Ob tej prilo`nosti je poudaril, da pridobitev omenjenega certifikata za podjetje ni obvezna in trenutno {e pomeni veliko, vendar pa bodo po vklju~itvi Slovenije v Evropsko unijo standard ISO 14001 lahko zamenjali za evropski standard EMAS. Ta standard pa prina{a predvsem ugled pri poslovnih partnerjih in bo potreben vsem, ki bodo `eleli poslovati z evropskimi podjetji v evropskem pravnem redu. Podelitev certifikata ISO 14000 SENG-u je plod leto{njega dela njihovih delavcev pod vodstvom vodje projekta Ivana Zago`na, kakor tudi ocenjevalcev Slovenskega in{tituta za kakovost in meroslovje. Njihov direktor Igor Likar, je ob podelitvi dejal, da je bilo ocenjevalcem pri delu s SENG-om najbolj v{e~ njihovo dobro in racionalno ravnanje z okoljem, tesno sodelovanje s krajani in jasno opredeljen program varovanja okolja. So{kim elektrarnam je uspelo pridobiti okoljski certifikat v letu, ko v Minister mag. Janez Kopa~ predaja certifikat ISO 14001 Valentinu Golobu, direktorju SENG. 8 pod medijskim žarometom podjetju pospešeno zaključujejo dela na obeh hidroelektrarnah na Soči, kjer so lahko v praksi uspešno preverili kaj pomeni biti prijazen do okolja. Biti boljši in prijaznejši do okolja je bila tudi rdeča nit uvodnega slavnostnega nagovora direktorja SENG Valentina Goloba. Po podelitvi certifikata je minister Kopač pritisnil še na gumb računalnika za daljinsko vodenje HE Plave. MINKA SKUBIC HMliMMEEni KDOR PREJ PRIDE, PREJ MELJE! Večkrat poslušamo: Zakaj smo v naših novinarskih prispevkih dali prednost temu in ne onemu sogovorniku? Zakaj se nekdo pojavlja tako pogosto v časopisu in drugi tako malo? Zakaj smo objavili to in ne ono sliko? Take in podobne »zakaje« bi lahko naštevali v nedogled. Ob tem bi radi pojasnili, da je v začetku pred pisanjem člankov »časopis« vedno popolnoma prazen prostor. Nepisano pravilo pa se glasi: če ti in jaz ne bova takoj zapolnila praznega informacijskega prostora, ga bo v tistem trenutku hitro zasedla neka tretja oseba! Načeloma vedno in povsod dajemo enake možnosti slehernemu subjektu, da predstavi svoja stališča. Vedno storimo, kar je v naši moči, da bi bralcem Našega stika predstavili najbolj aktualne probleme v EES. Nič pa se ne da pomagati, če se pri iskanju informacij nekateri ogrnejo v informacijski molk, drugi bi se radi pogovarjali, pa trdijo, da zadeva za javnost še ni dozorela, tretji niso dosegljivi itd. PO POČITNICAH Potem ko so cene med poletnimi počitnicami mirovale, so zamu-0 0-ODSTOTNA jeno nadoknadile septembra, saj so se v primerjavi z avgustov-INFLACIJA skimi povišale za 0,9 odstotka, glede na lanski september pa za skoraj osem odstotkov. Letošnje povečanje je bilo drugo najvišje v septembrih v zadnjih šestih letih, takoj za lanskim v tem obdobju, vendar je pri tem treba upoštevati, da so na državnem statističnem uradu vknjižbe podražitve bencina v tem mesecu prihranili za pozneje, kar pomeni, da v nasprotnem primeru podražitve v tem mesecu ne bi veliko zaostajale za lanskimi v tem času. Najbolj so se v primerjavi z avgustom podražile gostinske in nastanitvene storitve, slednje celo za 4,5 odstotka, poskočile so tudi cene storitev, in sicer za 1,5 odstotka, blago pa seje v povprečju podražilo za 0,6 odstotka. V nasprotju z naštetim sta se hrana in pijača celo pocenili, v povprečju za 1,5 odstotka. Delo, 29. septembra NAFTNIH REZERV Slovenija bi morala v skladu z zahtevami Evropske unije do NE BO DOVOLJ konca leta zagotoviti 130 tisoč ton naftnih derivatov, od tega 35 tisoč v tujini, vendar ji to ne bo povsem uspelo, zato ji bo na pomoč priskočilo nemško združenje za obvezne rezerve EBV. Prek slednjega bo slovenski zavod za obvezne rezerve pridobil 20 tisoč ton najinih derivatov kot tako imenovane pooblaščene rezerve ali delegations. Kot je povedal Anton Grabeljšek, direktor omenjenega zavoda, so za obvezne naftne rezerve v prvem polletju že podpisali pisma o nameri in pogodbe z Nafto Lendava, Toplotno oskrbo Maribor, Energetiko Ljubljana in Termoelektrarno Trbovlje. Prek mednarodnega natečaja za pridobitev skladiščnega prostora v tujini so prav tako že dobili ponudbe v Bremmnu, Hannovru in Hamburgu, konec tedna pa namerava zavod objaviti še natečaj za izbiro dobaviteljev za skladišče. Gradnjo večjega rezervoarja bodo kmalu dokončali v Lendavi, dodatne skladiščne zmogljivosti naj bi kmalu dobili tudi v TET, obeta pa se še gradnja novih. Sicer pa mora Slovenija do konca leta 2005 skladno z direktivami EUzagotoviti obvezne 90-dnev-ne rezerve naftnih derivatov v skupni višini 558 tisoč ton oziroma 683.500 kubičnih metrov rezervoarskega prostora. Finance, 16. oktobra SLABI OKOLJSKI Slovenija se sicer na področju okolja uspešno prilagaja evropski REZOLTATI zakonodaji, vendar pa podrobnejši pregled razmer pokaže, daje pozitivnih rezultatov bolj malo. Naša država je namreč edina med tranzicijskimi državami, kije glede na leto 1986 (izhodiščno leto za uresničevanje kjotskega protokola) bistveno povečala emisije toplogrednih plinov, vendar pa v tem primeru v primerjavi z razmerami pred desetimi leti ni več glavni krivec za to žveplo iz termoelektrarn in toplarn, ampak ogljikov dioksid in dušikovi oksidi kot stranski proizvodi v prometu. Prvega je v zraku glede na leto 1986 celo za štiri odstotke več, po izhodiščih kjotskega protokola pa bi morala Slovenija do leta 2012 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za osem odstotkov. V energetiki jim je te emisije že uspelo zmanjšati, nekoliko težje bo doseči ta cilj v prometu, saj se iz leta v leto povečuje. Drugo kritično področje pa so odpadki. Na slovenskih odlagališčih odložijo vsako leto približno 900 tisoč ton komunalnih odpadkov, 1,4 milijona industrijskih in energetskih ter 4,8 milijona ton gradbenih. V naslednjih letih bi morali te količine zmanjšati za približno tretjino, delno pa namerava država to pospešiti s tako imenovano takso za obremenjevanje okolja, ki bo visoka približno 4,5 tolarja na kilogram neobdelanih odloženih komunalnih odpadkov. Delo, 16. oktobra PRIREDILA SIMONA BANDOR Kakršni so podatki, takšna je tudi informacijska pesem. Včasih je celo romantična! 70?304 iz energetskih okolij 10 ^eprav je Na{ stik mese~nik, se v do-lo~enem trenutku (dead line) zadeva hitro zavrti naprej in enostavno ni ve~ ~asa, da bi {e ~akali na ta ali oni prispevek, na tega ali onega sogovornika, pa najsibo {e tako ugleden. ^e-prav cenimo slehernega sogovornika, se v resnici najraje pogovarjamo s tistimi strokovnjaki, ki obvladujejo svoj posel, zadeve pojasnjujejo samozavestno, pregledno in spro{~eno ter so pripravljeni prevzeti odgovornost za sleherno izgovorjeno in korektno zapisano besedo. Vendar pa smo si v dosedanji novinarski praksi pridobili tudi nekaj druga~nih izku{enj. Med drugim tudi to, da naj bi napisani intervju poslali v avtorizacijo neki tretji osebi, ne pa na{emu sogovorniku. Na to seveda nismo pristali, saj smo pri delu zavezani k spo{tovanju tako eti~nih kot novinarskih na~el. Kaj pa, ~e nas kdo pri pisanju ~lankov (ne)hote vodi na led? ^e na{ega sogovornika v dobri veri korektno citiramo (in tega pravila se tudi dr`imo), je njegovo morebitno zavajanje pa~ njegov problem. Polno odgovornost pa smo pripravljeni prevzeti za na{e komentarje. MIRO JAKOMIN GIZ DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE DISTRIBUTERJI V RITKI S ČASOM IN NALOGAMI Na septembrski seji Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije so se člani strinjali s predlaganimi spremembami in dopolnitvami statuta in poslovnika GIZ. Kot je povedal poslovodja Alojz Saviozzi, bodo izvedli še nekaj manjših korekcij in že v kratkem pripravili oba čistopisa. Z uveljavitvijo nove organiziranosti v GIZ-u distribucije delujejo delovne skupine na področjih upravljanja distribucijskega omrežja, distribucije električne energije, dobave električne energije tarifnim odjemalcem in cene, prodaje električne energije upravičenim odjemalcem, ekonomike in financ, splošnih zadev, varstva pri delu in informatike. Poleg omenjenih predlogov so na seji obravnavali še pripravo programa aktivnosti za naslednje leto, problematiko poenotenja in določitev optimalnih funkcij DCV-jev, podpis pogodbe z IRET-om o pripravi strokovnih podlag za izdelavo Alojz Saviozzi, poslovodja GIZ distribucije elektri~ne energije. roki za izpolnitev nalog pa so precej zategnjeni. MIRO JAKOMIN metodologije dolo~anja cen elektri~-ne energije za tarifne odjemalce, pri-poro~ilo MOP-a glede javnih razpisov v distribuciji, dopis HSE za pripravo podatkov o oskrbi z elektri~no energijo in {e nekaj drugih zadev. Med aktualne dejavnosti sodi priprava finan~ne analize ekonomske prog-noze poslovanja javnih podjetij distribucije v obdobju od 2001 do 2006 (odgovor na problem prenizkih omre`nin v distribuciji). Izredno pomembna naloga je tudi priprava modelov povezovanja koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. Vlada je namre~ junija elektrogospodarskim in premogovni{kim podjetjem dala nalogo, da ugotovijo upravi~e-nost stro{kov poslovanja ter zagotovijo kar najbolj u~inkovite dejavnosti. V ta namen morajo energetska podjetja do konca leta 2001 uresni-~iti cenitev osnovnih sredstev, izlo~i-tev poslovno nepotrebnih sredstev, izlo~itev dolo~enih nepotrebnih storitev ali dejavnosti, koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij ter normiranje stro{kov. Ko bo v distribucijskih podjetjih uresni~ena cenitev osnovnih sredstev, bodo postala aktualna tudi vpra{anja glede odkupa dele`ev distribucije in sodelovanja s tujimi strate{kimi partnerji. Skratka, take ali druga~ne re{itve bodo v naslednjem obdobju odlo~ilno vplivale na smer razvoja elektrodistribucij-skih podjetij v razmerah odprtega energetskega trga. Distributerji imajo na podlagi energetske zakonodaje velike obveznosti in odgovornosti, ELEKTRO MARIBOR PRI UVAJANJU DCV NAJHITREJ[I V MARIBORU Ker je vodstvo podjetja Elektro Maribor glede uvajanja novega distribucijskega centra vodenja sprejelo le stra-te{ke odlo~itve, pri nadaljnjih korakih pa pustilo proste roke strokovni ekipi, ne presene~a, da so pri uresni-~evanju tega projekta hitro napredovali. Kot je povedal Bogomil Jelenc, vodja projekta za zgraditev DCV, so doslej zbrali vse potrebne podatke, na podlagi katerih oblikujejo dolo~ene baze podatkov ORACLE. V Kanadi trenutno potekajo zaklju~ni testi o delovanju tega sistema, konec novembra pa pri~akujejo dostavo opreme (SNC Lavalin ECS). Ko bodo tehniko namestili v prostor, bo sledilo podrobno testiranje, hkrati pa bodo za~eli postopno vklju~evanje RTP-jev v novi distribucijski center vodenja. Poglavitni namen posodobitve je zagotoviti zanesljivej{o in kako-vostnej{o oskrbo odjemalcev z elek-tri~no energijo v novih tr`nih razmerah. Med zna~ilnimi funkcijami sodobnih sistemov daljinskega vodenja so {e zlasti podpora delu terenskih ekip, hitro lociranje in odpravljanje okvar, optimizacija delovanja omre`-ja, avtomati~na izdelava poro~il, obdelava klicev odjemalcev in podobno. Bistveno je, da bo novi DCV v skladu z energetsko zakonodajo zagotavljal transparentnost distribucijskega omre`ja in transparentnost komunikacij. To naj bi dosegli predvsem s predvidevanjem obremenitev, s spremljanjem dejanskega stanja in z u~inkovitim odpravljanjem napak, kar predvidena programska oprema omogo~a v celoti. Poleg energetskega zakona je za uvajanje DCV-ja klju~ni dokument Uredba o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elektri~ne energije. Pomemben je {e zlasti 5. ~len, po katerem je izvajalec javne slu`be dol`an pri gradnji, vzdr`evanju ali upravljanju distribucijskega omre`ja in izvedbi priklju~kov tarifnih odjemalcev ter merjenju elektri~ne energije ravnati v skladu z na~elom najbolj{e dosegljive tehnologije. To {e zlasti s tem, da uporablja take gradbene in tehni~- Bogomil Jelenc, vodja projekta za zgraditev DCV Elektro Maribor. ne re{itve, ki brez nesorazmernih stro{kov kolikor je mogo~e zagotavljajo varnost distribucijskega omre`ja in priklju~kov, zanesljivost njegovega delovanja in dobave elektri~ne energije tarifnim odjemalcem ter varstvo okolja. MIRO JAKOMIN ELEKTRO PRIMORSKA DISTRIBUCIJSKI ADUTI [E V ROKAVU O pripravah distributerjev v procesu odpiranja trga z elektri~no energijo je bilo doslej v Na{em stiku `e veliko napisanega. Zgodbe so si med posameznimi podjetji zelo podobne, kar pa ne pomeni, da med njimi ni nobenih posebnosti. Ravno te »skrivnosti« distributerji skrbno skrivajo v svojih rokavih in ~akajo, da bo potezo prvi povlekel sosed. Trenutno na tem po-dro~ju res ni kakih bistveno novih momentov in se bo izziv energetskega trga pokazal v pravi lu~i {ele takrat, ko se bodo tr`ne zapornice za~ele dvigovati vi{je. V komercialnem sektorju delni{ke dru`be Elektro Primorska so pripravljeni na vsa presene~enja. Na podlagi energetskega zakona in podzakonskih aktov so organizirali posamezna podro~ja, kot so dobava elek-tri~ne energije tarifnim odjemalcem, dobava elektri~ne energije upravi~e-nim odjemalcem ter nabava materiala in opreme. Kot je pred kratkim v jedrnatem slogu pojasnil direktor sektorja Karlo Per{olja, so dosedanje organizacijske priprave v procesu odpiranja trga z elektri~no energijo ure-sni~ili v zastavljenih rokih, pogodbe so `e razposlali in jih dobivajo nazaj, glede leto{njega poslovanja so bile opravljene dolo~ene korekcije, v naslednjem letu pa se bodo poslovne razmere za~ele spreminjati. Ko bodo imeli znane vhodne podatke o nakupni ceni (po opravljenih pogajanjih z elektro holdingom in NEK) in bodo znane koli~ine iz uvoza, se bodo lotili priprav pogodb z vsemi upravi~enimi odjemalci za naslednje leto. Glede seznanjanja z na~ini poslovanja v tr`-nih razmerah pa je Karlo Per{olja povedal, da si izmenjujejo strokovne iz-ku{nje z italijanskimi distributerji, pa tudi v okviru delovne skupine za dobavo elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem pri GIZ distribucije. V Elektro Primorski doslej na komercialnem podro~ju ni bilo novih zaposlovanj, k sodelovanju pa sku{ajo pritegniti tiste ljudi, ki so se sposobni hitro prilagoditi novonastalim razmeram. Zainteresirani se izobra`ujejo na tehni~nem, komercialnem in jezikovnem podro~ju. MIRO JAKOMIN Ob snemanju promocijskega videospota je kamera ujela v objektiv tudi predelavo nizkonapetostnega priklju~ka v Stra`i{~u. PROMOCIJA IN MARKETING ELEKTRO GORENJSKA TUDI NA TV RAZGLEDNICI Redakcija projekta TV razglednica na Televiziji TV3 je oktobra pripravila polurno oddajo o Mestni ob~ini Kranj in prikazala njene kulturnozgodovinske, naravne, turisti~ne in gospodarske dose`ke. Povod za oddajo je bilo odprtje Jezerske ceste na Primskovem, pomembne komunal-no-infrastrukturne in cestne investicije, na katero se je Mestna ob~ina Kranj dolgo pripravljala. Elektro Gorenjska, d. d., je sodelovala pri obnovi svojih visokonapetostnih kablovo-dov in nizkonapetostnega kabelskega omre`ja, ki ga je v nekaterih delih vgradila v cestno telo. Kompleksna predstavitev ob~ine je bila tudi posredna prilo`nost za predstavitev gospodarskih subjektov, zato je Elektro Gorenjska sodelovala v promocijsko marketin{ki akciji pri predstavitvi podjetja. V kratkem videospotu je prikazala lastno proizvodnjo eko-lo{ko ~iste »zelene elektrike« v posodobljenih malih hidroelektrarnah s prikazom gumijastega mehkega jezu HE Sava in avtomatizirane HE Ko- kra v Kranju. Ljubljanska ekipa je posnela dele razdelilnega omre`ja, kjer se uvaja za okolje prijazna nova tehnologija z zaprtim plinskim sistemom v razdelilnih transformatorskih postajah (najnovej{a investicija poteka v RTP Labore 110/20 kV), s poli-zoliranimi vodniki na daljnovodih in zemeljskim kabelskim omre`jem. Kadri vezave priklju~nih kabelskih omaric, ki jo je izvajala intervencijska skupina Kranj, so bili ovekove~eni v Stra`i{~u pri Kranju. Po lastnem scenariju smo v pogledu v prihodnost poudarili usmeritve, ki jih namenjamo telekomunikacijskim, informacijskim in tr`nim storitvam. Spo-ro~ilni poudarek je namenjen strokovnemu delu in prijaznemu odnosu, ki sta temeljna pri dobavi kakovostne, zanesljive elektri~ne energije 80.000 odjemalcem na Gorenjskem, vizualno pa smo ga ujeli v objektiv pri dajanju informacij in pla~ilu ra~unov za porabljeno elektri~no energijo. DRAGO PAPLER ENERGOTECH POGLAVITNE OVIRE V GLAVAH POLITIKOV Uporaba biomase je koristna in za Slovenijo celo nujno potrebna, meni prof. dr. Peter Novak, direktor podjetja Energotech (selektivno svetovanje na podro~ju u~inkovite rabe energije). Iz biomase, ki je v bistvu akumulirana son~na energija, je treba na // kakovosten in ekolo{ko neopore~en na~in pridobiti ve~ kot samo toploto. Kajti les so znali izkori{~ati `e stari Slovani, sodobniki pa bi morali narediti {e nekaj korakov dlje. Gre za to, da je treba pripraviti vse potrebno za uvajanje kombiniranih sistemov za proizvodnjo elektri~ne energije in odpadno toploto uporabljati za daljinsko ogrevanje. Res pa je, da je daljinsko ogrevanje, kjer so uvedene samo kotlovnice, smotrno le na za~etni stopnji, pozneje pa ne ve~. Zato bi kotlovnice v kon~ni fazi morale postati mikrokogeneracije, da bi lahko zagotovili smotrno izrabo lesa. In zakaj na podro~ju biomase ne pride do spodbudnej{ega razvoja? Po besedah dr. Novaka so poglavitne ovire v glavah politikov. Ko je pred leti predlagal, da bi v dr`avi bistveno spremenili cene goriv, je prejel lakoni~en odgovor, ~e{ da tega ne moremo uresni-~iti zaradi inflacije. S tem se ne strinja in pojasnjuje: dokler ne bo dolgoro~-no re{en problem cenovnih odnosov med doma~imi in uvoznimi energetskimi viri, toliko ~asa tudi ne bo pravih mo`nosti za spodbudnej{i razvoj izkori{~anja biomase. To je klju~ni problem, ki ga je treba re{iti tako, da bo lahko deloval trg, kar je seveda mogo~e le, ~e je cena konkuren~na. MIRO JAKOMIN 12 SLOVENSKI E-FORUM LJUBLJANA POTREBUJE SODOBNO ENERGETSKO ZASNOVO Na mednarodnem strokovnem posvetovanju Nova energija za mesto Ljubljana, ki ga je v sodelovanju z nekaterimi uglednimi ustanovami 16. oktobra v Ljubljani organiziral Slovenski E-forum (Dru{tvo za energetsko ekonomiko in ekologijo), so ude-le`enci v okviru projekta Javnost za trajnostno energetsko zasnovo Ljubljane obravnavali aktualna razvojna energetska vpra{anja. Sre~anja se je udele`ilo okrog {tirideset predstavnikov energetskih podjetij, oddelka za urbanizem - MOL, Agencije za u~in-kovito rabo energije - MOP ter strokovnih zdru`enj in nevladnih organizacij. Kot je pojasnil Andrej Kle-menc, tajnik E-foruma, so na posvetovanju predstavili razli~ne vidike (prostorski, okoljsko-klimatski, pod-jetni{ko-razvojni itd.), razvojne pri-lo`nosti, negotovosti in tveganja, ki so povezana z razli~nimi mo`nimi razvojnimi scenariji energetike v Ljubljani ob vstopu v Evropsko unijo. Udele`enci so soglasno ugotovili, da mesto Ljubljana nujno potrebuje sodobno energetsko zasnovo ter ustrezne slu`be in strokovno podporno mre`o za snovanje energetske politike in evaluacijo projektov. Kljub ne-razre{enim lastninskim vpra{anjem in konkuren~nim projektom pri oskrbi Ljubljane z energijo mora dati mesto prednost u~inkoviti rabi energije in poskrbeti za zgledno energetsko u~inkovitost v stavbah, s katerimi upravlja. Ob tem so udele`enci {e sklenili, da se bodo zaradi kriti~ne obravnave energetskih vpra{anj {e sestajali, na ljubljansko `upanjo Viko Poto~nik pa bodo naslovili odprto pismo, s katerim jo bodo seznanili z njihovimi pogledi na stanje, te`ave in izzive ter predlagali mo`ne in{titu-cionalne re{itve. MIRO JAKOMIN PREMOGOVNIK VELENJE PRIDOBIVANJE ZNANJA O PODJETNI[TVU V Premogovniku Velenje se je 28. septembra za~ela poslovna {ola, v katero so vklju~eni strokovnjaki iz vseh podjetij v poslovnem sistemu. Za to poslovno {olo so se v premogovniku odlo~ili predvsem zaradi potrebe po prestrukturiranju premogovni{ke dejavnosti. Namen poslovne {ole je usposobiti udele`ence za samostojno izdelavo poslovnih na~rtov, izdelati poslovni na~rt za dolo~eno poslovno idejo ter usposobiti udele`ence za us-pe{no vodenje v zgodnji fazi uresni-~evanja poslovnega na~rta. Sestavljena je iz dveh programov, in sicer iz delavnice za izdelavo poslovnih na~r-tov ter iz splo{nega izobra`evanja o podjetni{tvu. Organizacijo te {ole je vodstvo Premogovnika Velenje podprlo z namenom, da bi se zaposleni ~im ve~ nau~ili, si izmenjavali zamisli in se nau~ili izdelovati poslovne na~r-te. V poslovno {olo je vklju~enih 20 strokovnjakov iz vseh ~lanic poslovnega sistema, ki so poleg tega v svoje time, ki jih vodijo, dodatno vklju~ili {e 38 svojih sodelavcev. Za organizacijo {ole skrbi Oddelek za izobra`e-vanje Premogovnika Velenje, njena izvedba pa je v pristojnosti predavateljev in sodelavcev CISEF-a, izobra-`evalnega centra Ekonomske fakulte- te pri Univerzi v Ljubljani. Programski vodja {ole je dr. Maks Tajnikar, predavatelj na Ekonomski fakulteti in od 1. oktobra letos tudi dekan te fakultete. Dr. Franc @erdin, direktor Premogovnika Velenje, je ob za~etku {ole poudaril, da naj bi njena izvedba pomagala strokovnim kadrom, ki so se prijavili v to {olo, in ~lanom timov pridobiti znanja za nadaljnje prestrukturiranje poslovnega sistema. »V poslovnem sistemu se moramo nujno prestrukturirati,« je dejal dr. @erdin, »in poskrbeti za rast obsega poslovanja, rast dodane vrednosti na zaposlenega ter za rast {tevila delovnih mest. V poslovnem sistemu imamo veliko vseh virov: finan~nih, materialnih, ~love{kih, znanja in izku{enj ter veliko neizrabljenih mo`nosti.« Kako vse te vire zbrati, uporabiti in njihov skupni rezultat prodati na trgu, bo udele`ence u~ila poslovna {ola. Kon-~ana bo februarja 2002 in vsi se nadejajo, da bo prinesla veliko novega, uporabnega znanja. SIMONA PRAH MMIillHiWiltiMiHlil NASTOPILE PRIČAKOVANE SPREMEMBE Kot ugotavljajo v Agenciji za energijo, je po 15- oktobru prišlo do pričakovanih sprememb pri načinu nakupa električne energije za upravičene odjemalce. To je namreč podaljšani rok, ki ga je vlada na predlog velikih odjemalcev električne energije določila (prvotni datum je bil 15-april), da bi se lahko bolje pripravili na delovanje trga električne energije. Po tem roku morajo upravičeni odjemalci sami poskrbeti za dobavo električne energije in dostop do omrežij. Elektrodistribucijska podjetja predlagajo upravičenim odjemalcem sklenitev novih pogodb za čas do konca leta, in sicer posebej za nakup energije in za dostop do elektroenergetskega omrežja, kot to zahtevajo zakonodaja in tržne zakonitosti. Zaradi velikega števila vprašanj so se v agenciji odločili, da bodo odgovore objavljali kar na spletnih straneh (www.agen-rs.si). Kot je povedal prof. dr. Jože Koprivnikar, direktor agencije, imajo izbor praktičnih podatkov, ki lahko pomagajo pri odločitvah vsem, ki se čim prej želijo prilagoditi tržnim zakonitostim pri oskrbi z električno energijo. Povedal je tudi, da se bodo V Agenciji za energijo skrbijo za redno obve{~anje javnosti, interesentom pa so podatki na voljo tudi na spletni strani (www.agen-rs.si). omenjene spremembe pri dobavi elektri~ne energije zaradi pri~akova-ne pove~ane ponudbe dobaviteljev intenzivirale v letu 2002. Ob tem v agenciji ugotavljajo, da nekateri upravi~eni odjemalci {e niso uredili dostopa do omre`ij. Le z urejenim dostopom do omre`ij se bodo podjetja lahko izognila pla~ilu posebnih sistemskih storitev za nedovoljena odstopanja v leto{njem letu. Sicer pa bo predvidoma z za~etkom naslednjega leta za~el veljati tudi novi Pravilnik o dolo~itvi cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in kriterijih za upravi~enost stro{kov, ki ga pripravlja Agencija za energijo. MIRO JAKOMIN SODOBNA ELEKTRONIKA 2001 NAJZANIMIVEJ[I TA HIP JE TELEKOMUNIKACIJSKI TRG Na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani je bil prvi teden v oktobru tradicionalni oziroma `e 49. po vrsti sejem Sodobna elektronika, ki je letos bil {e posebej obarvan v lu~i sodobnih telekomunikacijskih tehnologij. Obiskovalcem se je v petih dneh predstavilo 472 razstavljalcev iz 24 dr`av, `al pa so tudi tokrat med njimi prevladovali predvsem zastopniki tujih podjetij, saj so med doma-~imi proizvajalci izstopale le nekdanje Iskrine dru`be. Sicer pa so leto{-nji prireditvi mo~an pe~at vtisnile predvsem sodobne telekomunikacijske tehnologije, ki `e nekaj let krojijo razvoj povezanih tehnologij, torej tudi elektronike. Eden zanimivej{ih na sejmu je zagotovo bil prireditveni prostor Iskratela, ki se zadnja leta intenzivno usmerja v uvajanje novih in-ternetnih tehnologij v navezavi z nem{kim Siemensom. Med njihove zadnje dose`ke sodita IP telefonija in sistem ASDL, ki pomenita okostje nove ponudbe internetnih vsebin, od dela na daljavo do razli~nih zabavnih specializiranih oddaj. Vse omenjene tehnolo{ke mo`nosti so zelo slikovito uprizorili tudi s prirejeno gledali{ko predstavo, tako da so obiskovalci lahko dobili otipljiv pogled v svet novih komunikacij. Precej zanimanja je po-`ela tudi predstavitev sistema VAX, ki dejansko pomeni napravo za informiranje in nadziranje, alarmiranje in obve{~anje, vklop in izklop naprav ter vzdr`evanje in servisiranje z uporabo telefonov GSM in sporo~il SMS. Naprava je sestavljena iz modula VAX, na katerega priklju~imo telefon GSM. Po mobilnem telefonu pa lahko nato s sklicem iz poljubnega mesta vklopimo, izklopimo ter preverimo stanje naprav, ki so nanj priklju-~ene. Glede na izvedbo lahko modul priklopimo na razli~ne naprave, od infra rde~ih senzorskih stikal, ki nadzirajo gibanje v hi{i, do posameznih gospodinjskih naprav, ob napakah ali ob izpadih elektri~ne energije pa nas VAX na prej dolo~ene {tevilke s klicem oziroma sporo~ilom SMS obvesti o nepravilnem delovanju. S predstavitvijo novih ponudb in mo`nosti, ki jih ponujajo sodobne tehnolo{ke re{itve, se je letos prvi~ podrobneje predstavila tudi RTV Slovenija, Siemens pa je svojo predstavitev s po-dro~ja energetike usmeril predvsem na novo generacijo plinskih turbin, ki se odlikujejo {e z ve~jim izkorist- Foto Brane Janji} kom, ni`jimi emisijami plinov in manj{imi vzdr`evalnimi stro{ki. Druga~e pa je bila leto{nja prireditev Sodobna elektronika resni~no povsem podrejena telekomunikacijskim tehnologijam, kot tistemu podro~ju, ki ta hip ne prina{ajo le najve~jih do-bi~kov, temve~ napovedujejo tudi povsem druga~no prihodnost sveta elektronike. BRANE JANJI] Iskraemeco je vse uspe{nej{a. PREMOGOVNIK VELENJE V MUZEJU ODPRTA NOVA RAZSTAVA Muzej premogovni{tva Slovenije v Velenju je letos obiskalo `e ve~ kot 22.000 obiskovalcev in med njimi je bilo deset odstotkov tujcev iz ve~ kot tridesetih dr`av sveta. V muzeju so {e posebej veseli, da zanimanje za ogled nara{~a med prebivalci sosednjih dr`av, Hrva{ke in Avstrije. Konec meseca bo multimedijski ogled muzeja (celoten muzej je opremljen s svetlobnimi, zvo~nimi in drugimi u~inki) na voljo tudi v italijanski raz-li~ici, zato v muzeju pri~akujejo tudi ve~je {tevilo italijanskih gostov. V sklopu muzejske dejavnosti potekajo tudi {tevilne druge prireditve, predvsem se trudijo zunanje prostore muzeja popestriti s prilo`nostnimi razstavami. Tako so v torek, 16. oktobra, odprli razstavo likovnih del Jo`eta Ovnika iz Trbovelj. Avtor je od otro{kih let povezan z rudarstvom, zato je razstavljena dela naslovil »Ka-meradi«. Razstava bo na ogled do konca decembra. SIMONA PRAH 13 91 proizvodnja in oskrba t če zasi ovečano povpraševanje po električni energiji je bilo mogoče zaslediti skoraj v vseh letoiijih mesecih, in gtede tega tuli september ni bil nikakršna izjema, čeprav je bila tokrat rast nekoliko manjša kot v poletnih mesecih. Tako smo deveti letošnji mesec v Sloveniji porabili 880,5 milijona kilovat-nih ur, kar je bilo za 9 milijonov ali odstotek več kot v istem času lani. Višjo porabo smo izmerili tako pri neposrednih odjemalcih, ki so iz prenosnega omrežja prevzeli 188 milijonov Z-lovatnih ur (za 0,8 odstotka več), kot pri distribucijskih podjet-jih, ki so s prevzetimi 692,5 milijona\ilovatnih ur lanske rezultate presegla za 1,1 odstotka. Dejansko dosežena poraba je bila za pol odstotka tudi nad napovedmi, zapisanimi v elektroenergetski bilanci. Gwh 1000 800 600 400 200 Tk September 2000 September 2001 I NEPOSREDNI \Z\ DISTRIBUCIJA d SKUPAJ mri e > septembrsi HIDROELEKTRARNE ZA TRETJINO BOLJŠE, TERMOELEKTRARNE PA NA LANSKI RAVNI esensko deževje, ki je spremljalo večino septembrskih dni, je dobro napolnilo korita naših rek, kar se je poznalo tudi pri proizvodnji domačih hidroelikLm. Tako smo septembra iz slovenskih hidroelektrarn prejeli kar 256,8 milijona kilovatnih ur električne Aergije oziroma kar za 66,3 milijona ali 34,8 odstotka več kot v istem času lani. Zelo dobro pa so obratovale tudi jedrska elektrarna Krško in druge termoelektrarne, ki so skupaj v omrežje prispevale 787,1 milijona kilovatnih ur oziroma ravno toliko elektrike kot septembra lani. Glede na tako dobre proizvodne rezultate smo morali precej manj električne energije uvoziti, saj je skupni uvoz znašal le 8,4 milijona kilovatnih ur ali približno polovico lanskih količin. Po drugi strani pa smo na tuje lahko prodali 145,7 milijona kilovatnih ur presežkov in tako lanske izvozne rezultate presegli za dobrih 44 odstotkov. 3= SEL SENG NEK TET TE-TOL TEB* * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu September 2000 d September 2001 14 odečpo podatkih, zbranih v prvih devetih letošnjih mesecih, bomo v Sloveniji letos najverjetneje imeli 2-odstotno rast porabe, saj je znano, da poraba v zimskih mesecih še naraste, že doslej pa je stopnja rasti dosegla 1,9 odstotka. Do začetka oktobra smo namreč v Sloveniji porabili ie 7 milijard 940,6 milijona kilovatnih ur električne energije, pri čemer se je poraba tako pri neposrednih odjemalcih kot pri distribucijskih podjetjih v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečala za 1,9 odstotka. tia srečo odjemalcev storilnost vztrajno povišujejo tudi slovenske elektrarne, ki so v prvih devetih mesecih v omrežje poslale že 9 milijard 527,3 milijona kilovatnih ur elektrike ali za 10,7 odstotka več kot v istem času lani. Zato smo lahko za dobrih 63 odstotkov povečali tudi izvoz električne energije, medtem ko je uvoz za potrebe nemotenega delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema ostal na približno lanski ravii. GWh 1200 1000 800 1 1 1 1 1 1 1 1 600 400 1 1 1 1 1 1 1 1 200 1 M 1 1 1 ¦ ^B 0 — ^ ¦ September 2000 September 2001 LiPROIZVODNJA I__IpORABA LluVOZ I—llZVOZ ekonomsko socialni odbor energetike Vesoe Ebistv ena USKLAJENA IZHODI[^A Kak{en pomen ima oblikovanje sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene? Kako je s pooblastili predstavnikov ekonomskega socialnega odbora energetike? Kdo bo odlo~al o programu prestrukturiranja pre-se`ne delovne sile v elektroenergetskem sistemu? Kako je s pretokom vladnih informacij o aktualnem dogajanju v EES? Ta vpra{anja smo oktobra zastavili dr. Robertu Golobu, predsedniku ekonomsko socialnega odbora energetike. D r. Robert Golob je v pogovoru ugodno ocenil potrditev osnovnih iz-hodi{~ za oblikovanje sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja (II. steber). Kot je menil, je zelo pomembno, da so delavci v okviru ene kolektivne pogodbe enako obravnavani v vseh energetskih podjetjih. V primeru, ko gre za skupna izhodi{~a in pogajanja s pokojninskimi dru`bami potekajo enotno, so lahko za zaposlene dose`eni bistveno bolj{i pogoji, hkrati pa tudi precej ni`ji stro{ki za soudele`ena podjetja. Na vpra{anje, kako je s pooblastili ekonomsko socialnega odbora energetike, je predsednik ESOE pojasnil, da so v tem odboru predstavniki delodajalcev (David Valentin~i~, Zdru-`enje delodajalcev Slovenije), delojemalcev (dr. Franc @erdin, Gospodarska zbornica Slovenije) in Ministrstva za okolje in prostor (dr. Robert Golob, Urad za energetiko). Omenjeni predstavniki imajo znotraj svo- jih ustanov polna pooblastila, v okviru ESOE-ja pa so njihova pooblastila seveda omejena z njihovimi funkcijami. Ekonomsko socialni odbor energetike deluje z velikimi pooblastili, vendar pa so eno zadeve, ki so v pristojnosti samostojnega odlo~anja ESOE-ja, drugo pa zadeve, ki jih je treba izpeljati preko vlade. Ta k primer bo gotovo program prestrukturiranja prese`ne delovne sile kot sestavni del {ir{ega programa privatizacije EES, ki ga bodo pripravili in uskladili v ekonomsko socialnem odboru in ga nato predlo`ili v potrditev vladi. Bistveno pa je, da so v ESOE-ju s polnimi pooblastili postavljena izho-di{~a, ki jih bo moral upo{tevati izvajalec programa privatizacije. Pred kratkim so se `e za~ele prve aktivnosti za pripravo mednarodnega razpisa za zbiranje ponudnikov, hkrati pa v elektroenergetskih podjetjih poteka tudi cenitev sredstev. Dejstvo je, da vsak proces privatizacije, zdru`evanja podjetij ali racionalizacije stro{kov pomeni velik pritisk na delovna mesta. Lastnik `eli dose~i ~im manj{e stro{ke, zaposleni in sindikati pa seveda `elijo obdr`ati ~im ve~je {tevilo delovnih mest in si zagotoviti socialno varnost. Po besedah dr. Goloba je klju~na naloga ESOE-ja v tem, da sku{a poiskati konsenz med obema interesoma. Vendar pa bodo socialni partnerji vstopili v ta proces premi{-ljeno in sku{ali dose~i cilje {ele v dalj-{em obdobju, da bi se izognili dra-sti~nim kadrovskim posegom. In kako je z o~itki sindikalistov, da pri pretoku informacij z vrha prihaja do »kratkih stikov«? Kot pojasnjuje dr. Golob, je najve~ja te`ava v tem, da se dogodki v zadnjem ~asu odvijajo z bliskovito naglico, zato je Urad za energetiko pod velikim ~asovnim pritiskom in v~asih informacije posreduje {ele naknadno. Res pa je tudi, da so predstavniki sindikata o vsem pravo~asno obve{~eni v procesu zore-Predsednik ESOE dr. Robert Golob se zavzema za korektno sodelovanje z vsemi socialnimi partnerji, {e posebno pozornost pa namenja problematiki sindikatov in zaposlenih. Dejstvo je, da imajo sindikalisti vse mo`nosti, da mu na {tevil-nih sre~anjih zastavijo tehtna vpra{anja o liberalizaciji v EES. Res {koda, ~e teh prilo`nosti ne bi docela izrabili. 15 re{evanje nasedlih investicij Slovenija [En I[a^Ejbolj{o POT S problematiko re{evanja nasedlih investicij se slovenska podjetja elektrogospodarstva in premo-govni{tva ukvarjajo `e od za~etka veljavnosti Energetskega zakona. Letos aktivnosti v sodelovanju z Uradom za energetiko (Ministrstvo za okolje in prostor) potekajo preko Zdru`enja za energetiko na Gospodarski zbornici Slovenije, ki je za operativno spremljanje izvajanja ukrepov imenovala posebno delovno skupino. Na zadnji seji upravnega odbora zdru`enja je bila posebna to~ka dnevnega reda namenjena tej problematiki. Predstavljene so bile najnovej{e izku{nje pri re{evanju nasedlih investicij v Evropski uniji in v nekaterih dr`avah, ki to ~lanstvo v kratkem pri~akujejo. teh dneh na SDE kar de`ujejo {tevilna vpra{a-nja v zvezi z oblikovanjem dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kot je tik pred oddajo prispevka povedal podpredsednik Valter Vodo-pivec, bodo v okviru ekonomsko socialnega odbora energetike `e v kratkem podpisali sporazum o oblikovanju in financiranju drugega pokojninskega stebra in na tej podlagi sprejeli pogodbo med sindikatom in upravo dru`be. V za~etku novembra bodo pripravili enodnevni izobra`evalni seminar za sindikaliste, nato se bo informiranje odvijalo na zborih delavcev v posameznih podjetjih, zatem pa bodo za~eli zbirati pristopne izjave zaposlenih. nja zamisli. Bistveno je, da v ESOE-ju med partnerji obstaja konsenz glede temeljnih izhodi{~, potem pa ni toliko pomembno obvestilo, ali se je nek `e napovedani dogodek zgodil ta ali oni dan. Prakti~no je nemogo~e, da bi se dr. Golob poleg obse`nih nalog osebno ukvarjal {e z obve{~anjem sindikatov in drugih ustanov. Vendar pa mu lahko sindikalisti na vsakem sre~anju zastavljajo vpra{anja o temah, o katerih menijo, da nimajo na razpolago dovolj informacij. Dr. Golob jih je na sejah `e sam ve~krat pozval, naj se z vpra{anji bolj intenzivno vklju~ijo v razpravo. MIRO JAKOMIN 16 nergetski zakon (Uradni list Republike Slovenije, {t.79, 30.09.1999) v 26. ~lenu dolo~a, da lahko izvajalci oziroma podjetja v dejavnosti proizvodnje elektri~ne energije pridobijo pravico do pomo~i pri re{evanju »nasedlih investicij«. Po definiciji v slovenskem zakonu so to investicije, ki so bile na~rtovane in izvedene pred 1. januarjem 1997 in v tr`nih razmerah niso rentabilne oziroma se ne morejo amortizirati. V mednarodni praksi so na~ini re{evanja nasedlih investicij zelo razli~ni in tudi znotraj Evropske unije ni enotno predpisane metodologije. Izvirni izraz »stranded costs« je ameri{kega izvora in ga lahko prevajamo na ve~ na~inov: netr`ni stro{ki, stro{ki prehoda v konkuren~no tr`no okolje, nasedli stro{ki, nasedle investicije ali nasedlost podjetja. [e naj- bolj enotno je mnenje, da »nasedlost podjetij« oziroma »nasedle stro{ke« ugotavljamo iz razlike med vsoto vseh stro{kov, ki nastajajo na prehodu iz dr`avno monopolnega v tr`no gospodarstvo, in ceno elektri~ne energije, ki jo je mogo~e dose~i na prostem trgu. Glavni namen ugotavljanja in re{evanja problema nasedlih investicij je omogo~iti konku-ren~nost podjetij za proizvodnjo elektri~ne energije na mednarodnem trgu, zato je pri njihovem re{evanju pomembno celovito analiziranje vseh poslovnih aktivnosti, ki vplivajo na ekonomi~nost poslovanja podjetij. Tudi v mednarodni praksi je obveljalo, da pri re{evanju problema nasedlih investicij dr`ava v soglasju z Evropsko unijo pomaga podjetjem pri prehodu v razmere prostega ener- getskega trga. To je pomo~, ki jo lahko podjetje dobi samo enkrat in mora biti izpeljana v dogovorjenem ~asovnem obdobju. Z NASEDLOSTJO SE UKVARJAJO SKORAJ VSE EVROPSKE DR@AVE V Pragi je pod okriljem Evropske unije aprila potekal posvet z naslovom »Nasedle investicije v elektro sektorju in dokon~no oblikovanje mednarodnega trga z elektri~no energijo«. Na posvetu so bile predstavljene najnovej{e izku{nje, ki jih imajo z nasedlimi investicijami dr`ave ~lani-ce EU, prav tako pa so bila predstavljena tudi razmi{ljanja nekaterih dr`av kandidatk za vstop v Unijo. Do sedaj je 12 dr`av, ~lanic Unije, prijavilo Evropski komisiji svoje sheme pokrivanja nasedlih stro{kov energetskega sektorja. [vedska, Finska in Italija prijav {e niso oddale. Nem~ija in Luksemburg sta v prijavah zahtevali posebno obravnavo in izvzem iz direktive, ki dolo~a postopke odobravanja pomo~i pri re{evanju nasedlih investicij. Druge ~lanice Unije so prijave oddale in v njih za re{evanje nasedlosti podjetij zahtevajo finan~ne kompenzacije. [panija zahteva delno povrnitev izgube zaradi razlike med garantirano tarifo pred liberalizacijo trga in ceno, ki bo na prostem trgu dosegljiva. Skupna vrednost stro{kov prestrukturiranja in prehoda v konkuren~no okolje (tako imenovani CTC stro{ki: Cost of transition to Competition) je ocenjena na 10,5 mlrd evrov. V obdobju desetih let bo izpla~ana v naslednjih dele`ih: 50 odstotkov v nuklearni sektor, 30 v konvencionalni termo sektor in 20 odstotkov v hidro sektor. V prijavi so predlagali tudi mehanizem, ki bo izni~il prevelik vpliv razlike med prognoziranimi in dejansko dose`enimi cenami. ^e bo dejanska cena elektrike ni`ja od predvidene v prijavi, bodo letne kompenzacije vi{je, vendar bo zato prehodno obdobje kraj{e. Letna povra~ila bodo zagotovljena skozi regulirane tarife in prenosne takse. Sredstva bodo zbrana preko distribucijskih podjetij in pod nadzorom regulatorja trga posredovana proizvodnim podjetjem. Na Danskem bodo stro{ki nasedlosti poravnani preko dodatne obremenitve potro{nikov elektri~ne energije. V prijavi so se odlo~ili za metodologijo vrednotenja po na~elu ex-post, ki na-sedlost dolo~a iz dejanskih dose`enih tr`nih cen, torej kot dejansko izgubo in upo{teva neobra~unano amortizacijo, ki se pri tem pojavi. Morebitni prese`kiv bodo vrnjeni potro{nikom. Za dolo~evanje vsakokratne vi{ine prispevkov bodo lo~eno izvajali kalkulacije in na njihovi podlagi obra~unali stro{ke. Prijava Zdru-`enega kraljestva je regionalno omejena samo na Severno Irsko in predvideva dodatno obdav~itev kon~ne porabe elektri~ne energije za pokrivanje stro{kov predvsem zaradi neizpolnjevanje dolgoro~nih pogodb, ki jih imajo {tirje glavni severno irski proizvajalci elektri~ne energije. Avstrijski program re{evanja nasedlosti podjetij predvideva povra~ila trem hidroelek- trarnam zaradi izgubljenega prihodka, ki bo nastal zaradi ni`jih cen in za izpolnjevanje dolgoro~nih pogodb o porabi doma~ega lignita v termoelektrarnah. Za~etna vrednost prijave je bila 2,5 mlrd evrov, vendar so jo neodvisni strokovnjaki, ki so postopoma izlo~ili vsa podjetja, pri katerih ni bilo mogo~e napovedati dolgoro~nega konkuren~nega pre`ivetja, temeljito prevetrili in skupno vrednost zmanj{ali na 620 mio evrov. Sredstva za pokrivanje nasedlosti bodo zagotovili s taksami pri upra-vi~enih odjemalcih, in v ta namen oblikovali poseben fond. Polnil ga bo sistemski operater s taksiranjem prenosa. Prehodno obdobje bo trajalo do leta 2009. S fondom bo upravljalo ministrstvo, ki bo odrejalo tudi izpla~ila. Prijavi Nizozemske in Belgije sta razmeroma podobni. Nizozemci bodo v sklopu re{evanja nasedlosti energetskih podjetij pokrivali stro{ke v zvezi z gradnjo in obratovanjem postrojenj za uplinjanje premoga. Poleg tega bodo sistemsko poskrbeli za pokrivanje izgub v daljin- 17 skem ogrevanju, ki bodo prav tako nastale zaradi 18 razlike med zagotovljeno ceno pred liberalizacijo energetskega sektorja in dosegljivo tr`no ceno. Skupna vrednost prijave zna{a 650 mio evrov. V Belgiji bodo poskrbeli za stro{ke razgradnje poskusnih nuklearnih pogonov, kjer bodo povra~ila namenjena izpolnjevanju obveznosti v zvezi z nizko radioaktivnimi odpadki. Iz naslova re{evanja nasedlosti bodo izpolnjene tudi nekatere obveznosti do pokojninskih skladov. Posebnost belgijske prijave je v tem, da poseben segment pomenijo sredstva, predvidena za promoviranje obnovljivih virov in spodbujanje racionalne rabe energije. Belgijska prijava zna{a skupaj 1,3 mlrd evrov. Sredstva bodo po upravi~encih razdeljena: 30 odstotkov za nuklearni sektor, 60 za pokojninske sklade in 10 odstotkov za obnovljive vire in racionalno rabo energije. V obeh dr`avah bodo vir za pokrivanje stro{kov nasedlosti zagotavljali z dodatnim dele`em v tarifi za transport elektri~ne energije in sistemskih storitvah. Sredstva bodo zbirali na posebnem fondu na pristojnem ministrstvu, ki bo tudi odrejalo izpla~ila do pomo~i upravi~enim proizvajalcem. V Gr~iji so analizirali ekonomsko u~inkovitost proizvodnje elektri~ne energije iz doma~ih razpo-lo`ljivih virov, to sta lignit in vodna energija. Najve~ji problem pomenijo dolgoro~ne pogodbe za preskrbo z elektri~no energijo, ki jih ni mogo~e preklicati. Pri pokrivanju stro{kov nasedlosti hidroelektrarn so posebej opredelili {e vrednost infrastruktur-nega dela, ki ga je treba zagotoviti v sklopu njihove gradnje. Skupno prijavljena vrednost nasedlosti zna{a 1,4 mlrd evrov. [e vedno se niso odlo~ili za na~in pokrivanja stro{kov, zato ostaja odprto vpra{anje, ali bo to izvedeno kot enkratno popla~ilo ali kot popla~ilo v ve~ obrokih. Tudi vira pokrivanja {e niso dokon~no definirali. Del sredstev bo predvidoma pokrit iz prora~una, ~eprav v Evropski komisiji nad prora~unskim pokrivanjem niso preve~ navdu{eni, z drugim delom pa bodo bremenili kon~ne porabnike. Francoski parlament se je od-lo~il, da ne bo pokrival stro{kov na-sedlosti skozi sistem dr`avnih po-mo~i, zato so prijavo, ki so jo `e v letu 1998 naslovili na Evropsko komisijo in v kateri so opredelili stro{ke nasedlosti za razgradnjo nuklearnih pogonov ter izpolnjevanje pokojninskih obveznosti in dolgoro~nih po- godb, umaknili. Kljub različnosti problemov je Evropska komisija na podlagi končnih prijav držav članic in v smislu poenotenja pristopov oblikovala naslednje smernice za reševanje nasedlosti podjetij: —podjetjem v dejavnosti proizvodnje električne energije je treba omogočiti postopen prehod v konkurenčno poslovanje; —pokrivanje nasedlih stroškov bo za posamezne upravičence edina državna pomoč, ki bo zanje mogoča; —pomoči se bodo morale od februarja 2006 naprej zmanjševati; —po letu 2010 pomoči ne bodo več možne; —Evropska komisija bo v državah članicah omejevala uvajanje zakonodajnih rešitev, ki bodo predpisovale dodatne obdavčitve in ustanavljanje državnih proračunskih virov za poplačilo stroškov nasedlosti. V SLOVENIJI PO PRVIH OCENAH ZA 122 MILIJARD NASEDLIH INVESTICIJ Zanimiva so tudi razmišljanja predstavnikov držav kandidatk, ki čakajo na sprejem v Evropsko unijo. Iz njih lahko razberemo, da so njihova vprašanja zelo podobna slovenskim. Sedaj je že jasno tudi dejstvo, da tudi skupni pregled vseh končnih prijav držav članic Evropske unije kandidatkam ne olajšuje dela. Se naprej ostajajo metode prijav in njihova vsebina od države do države različne in zahtevajo posebno obravnavo. Na Madžar-skem, Poljskem in Češkem, ravno ta-ko kot v Sloveniji, še vedno ostajajo vprašanja glede metode ocenitve velikosti nasedlosti, mejnega datuma (v Sloveniji 1. 1. 1997), dolžine prehodnega obdobja ter načinov in virov pokrivanja. V vseh državah je obveljalo tudi prepričanje, da je obseg nasedlih stroškov s koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij ter z organizacijskimi ukrepi mogoče bistveno zmanjšati. Na Poljskem bodo poseben problem pomenili stroški izpolnjevanja okolj-skih zahtev (predvsem emisij), kjer se bodo velike investicije v čistilne naprave šele začele, ter dejstvo, da je skoraj 70 odstotkov porabe električne energije vezanih na sedaj veljavne dolgoročne pogodbe s proizvajalci. Podobno kot v Evropski uniji tudi kandidatke za vstop predvidevajo, da bo za vire pokrivanja nasedlosti treba poskrbeti preko tarif za prenos in distribucijo elektri~ne energije oziroma s sistemskimi storitvami. Re{evanje nasedlosti podjetij v elektrogospodarstvu je tudi v Sloveniji `e nekaj ~asa zelo aktualna tema. Z Energetskim zakonom je to tudi zakonsko pogojeno. Pravo~asno, torej do zakonsko predpisanega roka, 15. oktobra 2000, so podjetja oddala deset prijav za re{evanje nasedlih investicij. Podobno, kot je praksa v Evropi, se tudi slovenske prijave med sabo zelo razlikujejo. Ker je skladno z Energetskim zakonom in pravili za dodeljevanje dr`avnih pomo~i nujna trans-parentnost in usklajenost zahtevkov, mora pristojno ministrstvo na ravni dr`ave pripraviti skupen program re{evanja nasedlosti podjetij ter izdelati uredbo o metodologiji in kriterijih za presojo upravi~enosti do pomo~i. Program in uredba bosta pred za~et-kom veljavnosti morala prestati {e verifikacijo na Evropski komisiji. Vlada Republike Slovenije se je seznanila s problematiko razre{evanja nasedlih investicij v podjetjih elektrogospodarstva in premogovni{tva ter odredila aktivnosti, ki jih morajo podjetja izvesti pred dokon~nim oblikovanjem programa. Za koordinacijo aktivnosti je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Urad za energetiko. Ukrepi, ki bodo predvideni tudi v kon~nem programu re{evanja nased-losti podjetij, so kratkoro~ni in dolgo-ro~ni. Kratkoro~ni zajemajo koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij podjetij ter ponovno vrednotenje osnovnih sredstev oziroma »~i{~enje« njihovih bilanc. Dolgoro~ni ukrepi, ki bodo izvedeni v desetletnem prehodnem obdobju, se nana{ajo na izlo~an-je poslovno nepotrebnih sredstev in dejavnosti ter na prestrukturiranje energetskega sektorja in zapiranje nerentabilnih rudnikov. V posameznih prijavah so podjetja svojo nasedlost oziroma razliko v stro{kih, ki s ceno, ki bo dosegljiva na trgu, ne bo pokrita, opredelila v razli~nih kategorijah: kot nasedle dolgove, nasedlo amortizacijo, izpad prihodka oziroma izgubo. V prijavah so upo{tevani tudi odpisi nepotrebnih osnovnih sredstev, stro{ki prestrukturiranja dejavnosti in zapiranje nerentabilnih obratov. Skupna vrednost prijavljenih programov zna{a 122,2 mlrd tolarjev oziroma 560 mio evrov. Obveljala je ocena, da bo ta vrednost, po izvedbi vseh potrebnih aktivnosti v podjetjih in na ravni dr`ave, bistveno ni`ja. DR. MILAN MEDVED posvetovanje DEEP NOVA Do konca leta premo`enja Sredi oktobra je bilo v Fiesi 11. sre~anje Dru{tva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovni{tva Slovenije /DEEP/, kot edine strokovne organizacije na ravni sistema. Teme tokratnega strokovnega sre~anja ve~ kot 80 fi-nan~nih in ra~unovodskih delavcev iz vseh podjetij EGP so bile predvidene reforme slovenskega dav~nega sistema, vrednotenje stvarnega premo`enja slovenskega elektrogospodarstva in premogovni{tva in notranja revizija v gospodarskih dru`bah EGP. N ovo vrednotenje stvarnega premo`e-nja slovenskega elektrogospodarstva in premogovni{tva izvaja podjetje P&S iz Ljubljane na podlagi naro~ila Zdru`enja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Zdru`enje pa so za to naro~ilo pooblastila in ga bodo pla~ala podjetja elektrogospodarstva in premogovni{tva. Izbrane metode dela, postopke, metodologijo vrednotenja in terminski plan je v svojem predavanju predstavil Dejan Mikoli~, koordinator projekta pri P&S. Nepremi~nine, stroji in oprema slovenskih podjetij elektrogospodarstva in premogovni{tva bodo ocenjeni po stanju na dan 31. decembra 2001, kar pomeni, da bodo morali ocenjevalci upo{tevati vse investicije in ve~-ja popravila do konca tega leta. Namen ocenitve je dobiti realno vrednost nepremi~nin, strojev in opreme in s tem ugotoviti upravi~enost stro{-kov poslovanja ter zagotoviti najve~je mo`ne u~inke dejavnosti, prav tako pa tudi popraviti knjigovodske vrednosti premo`enja. Pri ocenitvi bodo ocenjevalci upo{tevali standarde ocenjevanja, kot so ocenjena vrednost nepremi~nin in premi~nin, mednarodni standard vrednotenja IVS 2000, ameri{ki standard za vrednotenje USPAP. Ve~ina osnovnih sredstev bo ocenjenih po stro{kovnem pristopu. Ta temelji na predpostavki, da obve{~eni kupec ne bo pla~al ve~, kot je stro{ek nabave novega osnovnega sredstva za isti namen. Podlage za izra~un stro{-kov novega osnovnega sredstva pa so nadomestitveni stro{ki za osnovno sredstvo s podobno uporabnostjo in reprodukcijski stro{ki za popolnoma enako osnovno sredstvo. Od osnovne vrednosti se nato od{tejejo fizi~no poslab{anje, funkcionalno zastaranje in ekonomsko zastaranje. Kot kontrolo za ocenitev standardne opreme, ve~namenske nepremi~nine in zemlji{~a bodo ocenjevalci uporabili tr`ni pristop, ki temelji na dolo~i-tvi po{tene tr`ne vrednosti na podlagi transakcij za enako oziroma podobno osnovno sredstvo. Pristop je uporaben za ocenjevanje standardne opreme, ki ne zahteva visokih mon-ta`nih in demonta`nih stro{kov, zem-lji{~ in ve~namenskih nepremi~nin. Dohodkovni pristop pa bodo uporabili za kontrolo ve~namenske nepre-mi~nine. Ta pristop temelji na princi- Na leto{njem ob~nem zboru DEEP v Fiesi so bili imenovani za ~astne ~lane dru{tva Gabirejla Erzin iz Elektro Gorenjske, Vladimir Vaupoti~ iz SEL, Milivoj Plev~ak iz DEM in Martin @agar iz SENG. Vsi so aktivno sodelovali v dru{tvu vseh {est let od ustanovitve in so kon~ali aktivno 19 delovno dobo v podjetjih. 3669 holding slovenskih elektrarn pu sedanje vrednosti prihodnjih odnosov iz osnovnega sredstva, to je najemnin, in mu ni pomembna donosnost oziroma dobi~konosnost proizvodnje. Ocenjevalci bodo na podlagi pogovorov in podatkov iz posameznih podjetij pri{li do podatkov o obstoje~i vrednosti premo`enja do konca leto{-njega leta, potem makro in mikro identificirali osnovna sredstva in si jih ogledali. Nato bodo preverili stanje nepremi~nin in opreme, predvsem ve~jih, njihovo splo{no stanje in dejansko starost. Pri manj{ih ne-premi~ninah in opremi pa bodo ocene skupinske, pri opremi na podlagi vzorcev. Pri tem delu jim bodo podjetja EGP pripravila vrsto podatkov, kot so letna poro~ila za zadnjih pet let, predra~une amortizacije, veljavne zemlji{koknji`ne izpiske za vse nepre-mi~nine, opravljene cenitve osnovnih sredstev do leta 1993, investicijsko dokumentacijo za investicije v teku in vrsto podatkov iz registrov osnovnih sredstev. Izdelovalec cenitev se je obvezal, da bo cenitev opravil v treh mesecih, to je do konca leto{njega leta. Do srede decembra naj bi bilo pripravljeno preliminarno poro~ilo, o katerem se bodo izdelovalci cenitev, ki bodo pri svojem delu anga`irali strokovnjake iz domovine in tujine, pogovorili s strokovnjaki iz posameznih podjetij. Glede na zelo velik in obse`en projekt ter izredno kratek rok njegove izdelave bo zelo pomembno tvorno sodelovanje med izdelovalci ocenitve in odgovornimi delavci po posameznih podjetjih. MINKA SKUBIC HSE POSTAVLJEN NA NOGE KLJUB POLITIZACIJI Oktobra so bili na seji nadzornega sveta holdinga slovenskih elektrarn imenovani mag. Drago Fabijan, generalni direktor holdinga, dr. Milan Medved, direktor poslovnega podro~ja, in Ladislav Tom{i~, teh-ni~ni direktor. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta holdinga dr. Robert Golob, so imenovali mlado, dinami~no in strokovno upravo, ki ima polna pooblastila in je pristojna za ~imprej{njo pripravo organizacijske sheme. ^eprav se je delovanje hol-dinga zna{lo v neprijaznih razmerah in je nenehno ovirano zaradi politizacije zadev, projektne skupine `e pospe{eno utirajo razvojna pota. O 20 rganizacijska shema holdinga slovenskih elektrarn bo po besedah dr. Roberta Goloba dala odgovor na klju~-no vpra{anje, kje in kako bodo organizirane poslovne funkcije holdinga. O tem mora odlo~ati stroka, ne pa, da se z vpra{anji, ki so v bistvu strokovne narave, ukvarjajo vlada, lokalni poslanci, dr`avni mestni sveti ali lokalni mestni sveti. Poslovodstvo naj pove, kako se bo holding organiziral, katere funkcije se bodo zdru`evale, kje bodo zdru`ene in podobno. Zelo pomembna naloga poslovodstva je tudi, da postavi razmejitev mo~i med upravo holdinga in upravami podjetij. Strokovno delo trenutno najbolj ote`uje pretirana politizacija (nadaljevanje prerekanj o sede`u holdin-ga), ki je {la `e tako dale~, da je za~e-la ogro`ati izvajanje nekaterih temeljnih nalog, kar se najbolj negativno odra`a pri re{evanju vpra{anja o spodnji Savi. Kljub izredno neugodnim razmeram so posamezne projektne skupine pri uresni~evanju glavnih ciljev holdinga (skupen nastop na trgu, spodnja Sava, nasedle investicije) opravile veliko kakovostnega dela. O tem v javnosti doslej ni bilo veliko sli{ati, saj prava vsebinska vpra{anja in poslovne funkcije ostajajo v senci politizacije. V holdingu slovenskih elektrarn delujejo pravno-organizacijska, tr`na, investicijska in konkuren~na skupina. Posebej omenimo delo tr`ne skupine, ki jo vodi dr. Toma` [tokelj (SENG). Doslej so pripravili osnutek poslovne strategije nastopa na doma-~em in tujem trgu. Skupaj s strokovnjaki iz Trgela so vzpostavili neposredne stike s kupci in tujimi dobavitelji elektri~ne energije. Pridobili so prve ugodne ponudbe za uvoz in izvoz elektri~ne energije za leto 2002. Medtem pa je druga temeljna naloga, to je uresni~evanje projekta spodnje Save, po mnenju dr. Roberta Goloba, postala `rtev politizacije. Pri iskanju re{itve o skupnem tr`nem nastopu je namre~ {e bilo mogo~e soglasje vseh Kot meni predsednik nadzornega sveta HSE dr. Robert Golob, za stabilno poslovanje holdinga ne zadostuje, da bi se osredoto~il samo na odnose z ELES-om in distribucijo, ampak bo moral skrbno negovati tudi odnos s kon~nimi odjemalci elektri~ne energije. {estih podjetij, pri re{evanju vpra{a-nja o na~rtovani gradnji HE na spodnji Savi pa se je »zalomilo«. Pojavili so se razli~ni koncepti o tem, kako bi celotno zadevo lahko najbolj primerno organizirali in vodili. Po besedah dr. Roberta Goloba so zadevo v zadnjem ~asu zameglile tudi razne neu-gla{ene izjave, ki so jih javnosti posredovali predstavniki nekaterih ustanov, kar je spro`ilo razli~ne interpretacije in ugibanja. Doslej smo v medijih lahko zasledili `e celo serijo zgodb o interesnih bitkah za sede` holdinga (Ljubljana ali Maribor). Bistveno bolj pomembno pa je klju~no vpra{anje, kak{en bo razvoj prihodnje organiziranosti hol-dinga slovenske elektrarne. Po informaciji Ministrstva za okolje in prostor holding pokriva ve~ poslovnih funkcij, ki morajo biti med sabo usklajene. Glavni namen holdinga je, da ~lani delujejo usklajeno tako na notranjem podro~ju pri zmanj{eva-nju stro{kov, kot pri tr`enju svojih produktov oziroma storitev. Predlog na~ina usklajevanja teh funkcij, pri ~emer bo zagotovo potrebno tudi postopno zdru`evanje funkcij, je ena od prvih nalog prihodnje uprave holdin-ga. Primarna naloga poslovodstva do konca leta 2001 bo vzpostavitev skupnih funkcij holdinga z namenom vklju~evanja najbolj{ih strokovnjakov iz zdru`enih podjetij. Pri oblikovanju novih delovnih mest naj bi poslovodstvo poskrbelo, da se bodo prete`-no zapolnila z zaposlenimi iz zdru`e-nih podjetij oziroma drugih elektroenergetskih podjetij (ELES, Trgel). Med zelo pomembne zadeve sodijo tudi organiziranje korporativnih, poslovnih in tehnolo{kih funkcij, opti-miranje stro{kov in s tem povezano zdru`evanje poslovnih funkcij ter organiziranost slu`be za vodenje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. MIRO JAKOMIN SVET DELAVCEV HOLDINGA SLOVENSKE ELEKTRARNE Od trezne presoje in odločitve svetov delavcev v družbah, ki so vključene v Holding Slovenske elektrarne, do.o., predvsem pa od predsednikov teh svetovne odvisno, kako hitro se bo oblikoval svet delavcev Holdinga Slovenske elektrarne do.o. Odločitev, ali bomo zaposleni v družbah, ki so vključene v holding, aktivno sodelovali v procesu oblikovanja nove družbe, je prepuščena predstavnikom zaposlenih, ki so bili izvoljeni v svete delavcev v posameznih družbah. Pozdravljamo vsa prizadevanja, ki potekajo v smeri čimprejšnje ustanovitve sveta delavcev holdinga. Zaskrbljeni pa smo ob dejstvu, da kljub pobudi za ustanovitev skupnega sveta delavcev, ki je bila poslana vsem svetom delavcev v družbah, ki so vključene v holding do odločitve za ustanovitev sveta delavcev holdinga še ni prišlo. Apeliramo na vse svete delavcev, da se zavejo vloge in dolžnosti, ki jo imajo do vseh zaposlenih, in omogočijo delovanje sveta delavcev holdinga. V izogib nepotrebnim zapletom že pred ustanovitvijo skupnega sveta delavcev dajemo predlog, da se za začetek oblikuje svet delavcev holdinga iz predsednikov svetov delavcev družb, ki so vključene v holding s tem da se odločitve do sprejema ustreznih aktov, ki so potrebni za delovanje sveta, sprejemajo s konsenzom. Tako oblikovanje skupnega sveta delavcev mora biti sprejemljivo za vse udeležence tega projekta. Od svetov delavcev, ki se še niso pridružili pobudi za konstituiranje sveta delavcev holdinga pričakujemo, da bodo svojo odločitev za tako ravnanje javno predstavili vsem zaposlenim, ki smo vključeni v holding saj taka odločitev zadeva vse, ki smo povezani s holdingom. Želimo, da do konstitutivne seje sveta delavcev Holdinga Slovenske elektrarne, do.o., pride čim prej. SINDIKAT NEODVISNOST KNSS DRUM SENG PREDSEDNIK SILVESTER MEDVESCEK 21 trgovanje z energijo Dobiva 22 BORZEN REGIONALNO KONKURENCO? V avstrijskem Gradcu naj bi v kratkem za`ivela avstrijska energetska borza, na kateri naj bi poleg elektri~ne energije trgovali {e s plinom in tako imenovanimi zelenimi certifikati, ki jih Avstrijci podeljujejo proizvajalcem iz obnovljivih oziroma alternativnih virov energije. KONFERENCA SVETOVNEGA ZDRU@ENJA ENERGETSKIH BORZ APEX Od 7. do 8. oktobra je v bli`ini Amsterdama na Nizozemskem potekala letna skup{~ina zdru`enja svetovnih borz z elektri~no energijo, ki se je je udele`il tudi Borzen kot polnopravni ~lan zdru`enja. Po koncu skup{~ine je sledila {e industrijska konferenca, na kateri so bili zainteresiranim predstavljeni razli~ni pogledi in mo`nosti trgovanja z elektri~no energijo. Konference se je udele`ilo veliko predstavnikov industrijskih porabnikov elektri~ne energije. Ti so lahko poslu{ali zanimiva predavanja strokovnjakov z vsega sveta in se seznanili z razli~nimi na~ini odpiranja trga z elektri~no energijo. Letna skup{~ina zdru`enja je bila sestavljena iz dveh delov. Na prvem delu so predstavniki posamez- Sosednja Avstrija zagotovo sodi med tiste evropske dr`ave, ki se lahko pohvalijo, da so `e veliko naredile na podro~ju izrabe alternativnih virov energije, {e bolj pa z ambicioznimi na~rti za prihodnost. Zasluga tak{ne-mu navdu{enju gre zagotovo visoki ekolo{ki osve{~enosti prebivalcev, pa tudi dejstvu, da ima Avstrija zelo ugodno sestavno energetskih virov. Kar 75 odstotkov vse elektri~ne energije namre~ dobijo iz doma~ih hidroelektrarn, poleg tega {e dodatnih 5 do 10 odstotkov iz alternativnih virov, predvsem lesnih odpadkov iz papirne industrije. S pomo~jo vladne politike, ki tudi z ustrezno zakonodajo izra`a najodlo~nej{o podporo ve~ji uporabi za okolje prijaznej{ih virov, naj bi v naslednjih letih oziroma do leta 2007 pove~ali tudi dele` elektri~-ne energije iz biomase, vetra in sonca s sedanjega odstotka na {tiri. Kot `e re~eno, avstrijska vlada uporabo obnovljivih virov odlo~no podpira tudi z zakonodajo, tako da so denimo vsi dobavitelji elektri~ne energije zavezani, da v pogodbah s kupci zagotovijo vsaj 8-odstotni dele` energije iz malih hidroelektrarn, kar dokazujejo tudi z ustreznimi certifikati. Vsak lastnik male hidroelektrarne je na-mre~ po potrditvi statusa neodvisnega proizvajalca upravi~en do izdaje zelenega certifikata za svojo energijo, ti certifikati pa naj bi se nato prodaja- nih borz z elektri~no energijo predstavili njihovo delo v preteklosti in opisali njihov razvoj. Prav tako so bile podane temeljne zna~ilnosti posameznih trgov. Tako je bil zelo zanimiv prispevek predstavnikov PJM iz Zdru`enih dr`av Amerike. Zna~ilno za Zdru-`ene dr`ave je, da se po zlomu kalifornijskega modela zelo intenzivno pove~uje vpliv modela PJM. Prav tako smo bili podrobneje seznanjeni z vzroki za nastanek krize v Kaliforniji. Iz primera se lahko nau~imo, da mora biti na vsakem trgu z elektri~no energijo do-se`eno neko ravnovesje med razli~-nimi tipi trgovanja. Tako morajo udele`enci na trgu (proizvajalci in porabniki) precej{en dele` dnevnega diagrama pokriti z bilateralnimi pogodbami. Dolo~en del diagrama, ki ga dejansko ni mogo~e z veliko verjetnostjo napovedati, pa se prepusti optimiranju na dnevnem trgu z elektri~no energijo. Iz li trgovcem oziroma na borzi elektri~-ne energije. Kot je povedal ~lan uprave novoustanovljene avstrijske borze Energy Exchange Alpen Adria dr. Manfred Pinter, so ravno omenjeni zeleni certifikati eden izmed borznih produktov, od katerih si v prihodnosti {e veliko obetajo. Druga~e pa naj bi po odprtju plinskega trg na avstrijski energetski borzi, ki ima sede` v Gradcu, poleg trgovanja z elektri~no energijo poslovali tudi s tem energen-tom. Kot pravi dr. Manfred Pinter, je tudi njihova borza {e v povojih in si {ele nabirajo pravih izku{enj, v celoti pa naj bi za`ivela v za~etku prihodnjega leta. So pa z leto{njim julijem `e za~eli poskusno trgovanje, in sicer se trguje za dan naprej. Pri oblikovanju trgovskih mehanizmov so se zgledovali predvsem po izku{njah skandinavskih dr`av in Nem~ije, na~in trgovanja pa je precej podoben na{e-mu, in sicer prodaja elektri~ne energije poteka prek dnevnih dra`b. Ob to~no dolo~eni uri se tako za~ne prodaja elektrike za dolo~eno uro ali urni blok naslednjega dne in se ob to~-no dolo~eni uri tudi kon~a. Nato sledi faza izravnave ponudb in povpra-{evanja, katere rezultat so dobljene cene in koli~ina. Rezultate trgovanja potem sporo~ijo vsem udele`encem, upravljalcu omre`ja in tudi klirin{ki banki, ki skrbi za finan~ne poravnave. Trenutni trg je omejen na eno re- primera trga v Skandinaviji, ki trenutno edini zelo dobro deluje, je razvidno, da je ta del okrog 20 odstotkov celotne porabe. Majhen del, katerega pa ni mogo~e pokriti z dnevnim trgom, pa je mogo~e pokriti z uvedbo urnega trga z elektri~no energijo. Taka struktura trga daje celoti visoko stopnjo zanesljivosti v pogledu obratovanja elektroenergetskega sistema in predvsem finan~no varnost vseh udele`encev na trgu z elektri~no energijo. Dodatno finan~no varnost pomeni poznej{a uvedba fi-nan~nega trga z elektri~no energijo, ki je logi~na nadgradnja vsakega fizi~nega trga z elektri~no energijo. Seveda morajo biti za vzpostavitev takega na~ina trgovanja prej izpolnjeni dolo~eni pogoji. Eden glavnih pogojev je dovolj velika likvidnost dnevnega trga z elektri~no energijo. Z izpolnitvijo tega pogoja so tako odprte mo`no-sti za uvedbo drugih produktov tr- odpiranje trga gulacijsko obmo~je upravljalca, te`-nje pa so, da bi zdru`ili vsa tri avstrijska regulacijska obmo~ja (centralni in vzhodni del, Tirolsko in preostanek), tako da naj bi celotno trgovanje za vso dr`avo v prihodnosti potekalo ravno preko gra{ke borze. Sicer pa naj bi prek borze po besedah dr. Manfreda Pinterja prihodnje leto trgovali le z dvema odstotkoma vseh koli~in elektri~ne energije, koli~ina energije pa naj bi se nato do leta 2008 postopoma pove~evala do maksimalnih 20 odstotkov celotne elek-tri~ne energije. Zato naj bi na dnevnem trgu oziroma borzi delalo najve~ {est ljudi, pri ~emer naj bi po njegovih ocenah avstrijski trg bil {e komaj zadostno velik za normalno poslovanje tak{ne borze. Glede na to, naj bi v Avstriji tudi `e opustili zamisli o ustanovitvi {e kak{ne izmed energetskih borz, denimo Dunajske, in vse posle prepustili Gradcu, ki je `e s samim imenom napovedal tudi te`nje po {ir-jenju v {ir{i prostor na obmo~ju Alpe Adrie. Ali ~e povzamemo kar besede dr. Pinterja, elektri~na energija ne pozna naslova, avstrijski elektroenergetski sistem pa je tudi tehni~no tako zgrajen, da omogo~a trgovanje tudi zunaj avstrijskih meja oziroma vsaj na obmo~ju sosednjih dr`av. BRANE JANJI] govanja z elektri~no energijo in s tem vzpostavitve konkuren~nega in kakovostnega trga. Na konferenci so bili poleg severnoameri{-kega in evropskih pogledov podani tudi vidiki in usmeritve trgov na drugih obmo~jih, med drugimi iz Argentine, Avstralije in Nove Zelandije. Iz vseh modelov je bilo lahko razbrati, da se nekega modela enostavno ne da prekopirati in prestaviti v drugo okolje. Vsak model je nastal kot posledica dejanske tehni~ne sestave in organiziranosti posameznega sistema. Drugi del skup{~ine je bil namenjen uradnemu delu. Na njem je bilo podano letno poro~ilo direktorja skup{~ine in poro~ilo revizorja. Nadaljevali smo z izborom direktorjev za naslednje obdobje in s potrditvijo revizorske hi{e. Borzen je kot polnopravni ~lan sodeloval na letni skup{~ini in je imel tudi pravico Predlog kompenzacije tranzitnih stro[kov med ^lanicami etso V za~etku septembra je bil med vsemi TSO-ji (Transmission System Operator) v Evropi dogovorjen sistem za obra~un ~ezmejnih tranzitnih stro{kov. Na~rtujejo, da naj bi mehanizem za~eli uporabljati v za~etku naslednjega leta. Obstoje~e uvozne in izvozne tarife ter tranzitni stro{ki bodo izginili. Dandanes morajo udele`enci na evropskem trgu z elektri~no energijo pla~ati stro{ke vsakemu TSO-ju, preko katerega gredo transakcije. Predlog za kompenzacijo tranzitov med ~lanicami ETSO (European Transmission System Operator Association) bo dal udele`encem evropskega trga z elektri~no energijo mo`nost in prilo`nost uporabiti celotno evropsko omre`je. Od tega trenutka naprej bodo odpadli vsi stro{ki prenosa, ki so se do sedaj ve~ali z vsakim prehodom dr`avne meje. Namen predloga ETSO je zagotoviti nadomestilo za omogo~eni tranzit vsem udele`encem enotnega evropskega trga. Kot je bilo `e ve~krat omenjeno, bodo v za~asnem mehanizmu za kompenzacijo ~ezmejnih tranzitnih stro{kov stro{ki tranzita nadome{~eni z razli~nimi mehanizmi. In sicer: –okrog 60 odstotkov celotnih stro{kov mednarodnih tranzitov z nacionalnimi mehanizmi vsake posamezne dr`ave (tako imenovana socializacija). Nacionalnim regulatorjem je prepu{~eno (pri nas Agencija do glasovanja. GORAZD SKUBIN SEDANJE STANJE ETSO-predlog DRŽAVA Uvozne dajatve Izvozne dajatve Tranzitni stro{ki Izvozne dajatve Španija NIČ od 1 do 3 EURO/MWh enako izvoznim dajatvam Francija NIC od 0,8 do 2,44 EURO/MWh enako izvoznim dajatvam Nemčija 0,64 evro/MWh 0,64 evro/MWh 1,2 evro/MWh Belgija NIC 1,0 evro/MWh EURO/MWh 1.0 do 1,5 Italija NIC NIC NIC Nizozemska NIC NIC NIC 1,0 evro/MWh Portugalska NIC NIC NIC Avstrija NIC 0,808 evro/MWh Pogajanje z vsakim trgovcem posebej Švica od 3,46 do 4,16 EURO/MWh Luksemburg 0,62 evro/MWh 0,62 evro/MWh 1,24 evro/MWh Danska Od 0,65 do 1,34 EURO/MWh (Eltra) od 0,65 do 1,34 EURO/MWh (Eltra) enako izvoznim/uvoznim dajatvam NIC (Elkraft) 2,0 evro/MWh (Elkraft) enako izvoznim dajatvam 23 trgovanje z elektri~no energijo RS za energijo), katera kategorija uporabnikov omre`ja (porabniki, proizvajalci, oboji ...) bo ta stro{ek nosila. –okrog 40 odstotkov celotnih stro{kov mednarodnih tranzitov bo nadome{~eno s pla~ilom 1 evro/ MWh od tistih, ki so odgovorni za izvozne posle. Kdo so ti, je spet pre-pu{~eno odlo~itvi nacionalnega regulatorja. To pomeni, da so v nekaterih dr`avah za to odgovorni trgovci z elektri~no energijo, v drugih pa proizvajalci. Prilo`ena tabela prikazuje obstoje~e tarifiranje, s katerim so se udele`enci trga morali soo~ati v Evropi. Ude-le`enci trga se namre~ niso sre~evali samo s ~ezmejnimi tranzitnimi stro{ki, temve~ so se morali vsaki~ posebej pogajati tudi za tranzitne stro{ke z vsakim TSO, preko katerega je transakcija {la, posebej. Predlog ETSO je, da bi se vsem tem postopkom izognili. Vse skupaj bi zamenjali z izvozno tarifo v znesku 1 evro/MWh, ki je v skoraj vseh primerih ni`ja od obsto-je~ih tarif. [e ve~, nobenih tranzitnih stro{kov ne bodo ve~ pla~evali, ne glede na to, kje te~ejo fizi~ni pretoki elektri~ne energije. Samo 1 evro/ MWh bo treba pla~ati, ne glede na to, ali gre transakcija iz [panije v Francijo ali iz Finske na Portugalsko. Predlog mehanizma tudi pove~uje transpa-rentnost in fair play, ker bodo vsi akterji trga z elektri~no energijo obravnavani enakopravno. ETSO je ob podpori Sveta regulatorjev in Evropske komisije pripravljen uvesti mehanizem ob za~etku prihodnjega leta za dobo enega leta, vendar je njegova uveljavitev kljub vsemu odvisna {e od potrditve vsake dr`ave ~la-nice ETSO. Poleg tega, za~asnega modela, ETSO `e sedaj, v sodelovanju s Svetom Evropskih regulatorjev in Evropsko komisijo, pripravlja bolj trajen dokument, ki naj bi nadomestil tega za~asnega. Slovenija (prav tako velja za ~lanice CENTRELa – Poljsko, ^e{ko, Slova{ko, Mad`arsko) , ki ni polnopravna ~lanica Evropske skupnosti in ETSO, v tem za~asnem modelu ni zajeta. Ima pa obveznosti, ki izhajajo iz modela. Pri izvozu v dr-`ave ~lanice ETSO bo morala pla~e-vati 1evro/MWh v skupni fond. Pri tem ji je zagotovljena recipro~nost in bo lahko pri uvozu tudi zara~unala po 1 evro za vsako uvo`eno MWh od sosednjega TSO. 24 MAG. MILAN JEV[ENAK Marketing kot temeljna podpora V TRZNEM Msistemu e temeljila na produkcijski filozof Slovenska filozofija je temeljila na produkcijski filozofiji, ne pa na marketin{ki; ta nivo in spremembe pojmovanja prina{a tudi deregulacija in odpiranje trga z elektri~no energijo. Postopno si bomo morali v zavesti spremeniti pomembnost dohodkovnih tokov, podobo poslovnih odnosov in vrednost marketin{kih raziskav, kar bi lahko na poljuden na~in rekli: »Delamo zato, da prodamo, ne zato, da delamo.« E vropska direktiva o odpiranju trga z elektri~no energijo nas je soo~ila s trgom, pa ~eprav je druga~en in poseben, glede na to, da se proizvoda, kot je elektri~na energija ne da skladi{~iti. Liberalizacija na [vedskem, v Nem-~iji in Angliji je pokazala, da je odprava monopolov s sprostitvijo akterjev na trgu mogo~a in dobrodo{la. Konkuren~nost omogo~a zni`evanje cen, zagotovitev ugodnej{ih pogojev, svetovanje pri racionalnej{i rabi energije, paleto dodatnih storitev. V elektrogospodarska podjetja prihaja povsem nova dimenzija – komercialna funkcija. Ta je pomemben del poslovnega procesa, ki obsega organizacijo in delovanje vseh slu`b v podjetju, ki se ukvarjajo s komercialnimi posli. V obstoje~em sistemu, ko nam je vlada krojila cenovno politiko in umetno vzdr`evala nabavno – prodajno ceno elektri~ne energije in funkcije, drugega nismo potrebovali. Edinole v investicijskih procesih smo se sre~evali z lastnimi gradnjami in storitvami za trg, tudi s tehni~no komercialo z elementi projektnih re{itev, izdelave ponudb, pogajanj, sklepanjem pogodb, vodenjem in nadzorom gradenj, obra~unom in kolovdacijo. Prodaja elektri~ne ener- gije v distribucijskih podjetjih sestavlja najve~ji dohodek; razmerje med tarifnimi (gospodinjskimi) odjemalci in upravi~enimi (tr`nimi) odjemalci je v vseh podjetjih v korist slednjih, kar pomeni, da se bodo morala z veliko resnostjo in zavzetostjo lotiti tr`enja, ker je z izdajo licenc Agencija za energijo vzpostavila konkurenco med obstoje~imi distributerji – novimi trgovci in novimi trgovci, ki bi to `eleli biti. Tu prihaja v ospredje temeljni del komercialne funkcije – marketing, ki povezuje nabavo in prodajo. MARKETING Pri nabavi in prodaji stopa podjetje v tr`no razmerje, nad katerim je tako imenovani marketing. Marketing zdru`uje vse poslovne dejavnosti in funkcije v podjetju in postaja dejavnik poslovne politike podjetja. Marketing postaja sistem, ki ima za izho-di{~e potrebe potro{nikov glede na ~as, polo`aj, kraj in materialne mo`nosti. Marketing ni samo ob-ve{~anje podjetja o potrebah trga, temve~ tudi obve{~anje potro{nika o kakovosti in mo`nostih za zadovoljevanje njegovih potreb. ^e je doslej Tiskovna konferenca na 5. konferenci SLOKO CIGRE 2001 na Bledu je pokazala, da je novinarski odmev kronan le s sistemati~nim trajnim sodelovanjem z novinarskimi hi{ami. poslovna politika izhajala iz tehno-lo{ko–tehni~nih mo`nosti podjetja, pri marketingu izhaja iz potreb po-tro{nika. BLAGOVNA ZNAMKA Blagovna znamka »zelene elektrike« nas povezuje kot produkt, ki simbolizira alpski prostor. Vodilo za vse v skupnem proizvodnem podjetju ali distribucijskem podjetju - od upravljanja, vzdr`evanja do dobave - je tesno sodelovanje, saj eden brez drugega ne moremo. Kot trgovec se bomo te`ko opravi~evali za morebitne napake drugih delov podjetja – posameznih organizacijskih enot, zato je treba delovati slo`no in povezano. Dobro delo bo kronano s trgovskimi posli, saj je na{ moto obdr`ati vse dosedanje uporabnike in mogo~e {e koga pridobiti. Naj poudarim potrebo po prepoznavni in u~inkoviti celostni grafi~ni blagovni znamki in imid`u, ki ga moramo opredeliti v podjetjih. SVETOVANJE S svetovanjem upravi~enim odjemalcem pomagamo pri razlagi o gibanjih in zna~ilnostih njihove porabe na podlagi obremenitvenih diagramov in doseganju optimalnega odjema in cene. Upravi~enim odjemalcem moramo namenjati posebno pozornost in skrb ter s primerno organizacijo zagotoviti, da bodo na enem mestu opravili vse stike, ki so potrebni. Poskrbeti je treba za na~rtovanje in analiziranje dobave elektri~ne energije za poslovne potrebe dobaviteljev in kupcev upravi~enih odjemalcev, katerim je treba zagotoviti informacijski servis. RAZISKAVE TRGA Strate{ka usmeritev je z raziskavami in analizami trga dose~i in ponuditi oblikovanje {ir{e palete marketin{ke ponudbe, ki bo ob temeljnem tr`nem produktu, elektri~ni energiji, s celovito ponudbo dopolnjena z novimi izdelki in drugimi storitvami. ODNOSI Z JAVNOSTJO Danes partnerji in javnost terjajo na~rtno, sistemati~no komunikacijo, informacijsko podporo s publikacijami in promocijo, ki se bo obrestovala s pozitivnim odmevom in pojmovanjem elektro stroke v javnosti in pri tr`enju. KONKURENCA NAS @ELI PREHITETI Konkurenca prihaja od vsepovsod, sprva z notranjega trga, kjer branijo pozicije dosedanja elektroenergetska podjetja in jim konkurenco pomenijo novi akterji v tr`no specializiranih posebnih podjetjih in kapitalsko mo~na velika trgovska podjetja. Spopad za prerazporeditev mo~i in pridobitev potencialno zanimivih kupcev bo prinesel diplomatske in agresivne prevzeme, saj vsak i{~e svojo poslovno prilo`nost s »tihim« lobiranjem, z mo~nimi promocijskimi in informacijskimi akcijami ter stremi h kon~nemu cilju - osvojiti svoj tr`ni prostor in si zagotoviti dobi~ek. Ob-stoje~a podjetja iz elektroenergetskega sistema, ki so pridobila licenco za trgovanje z elektri~no energijo, `elijo zadr`ati in ohraniti 50-letne poslovne vezi, ki pa morajo temeljiti na novih pristopih in na~inu dela v odnosu do odjemalcev. ^e `elijo, da jih konkurenca ne prehiti, morajo biti korak pred njo! Jim bo uspelo zadr`ati prednost? DRAGO PAPLER pogovor s prof. dr. Jo`etom Koprivnikarjem Agencija za energijo utira pot v evropo Agencija za energijo bo na poti k spro{~anju trga elek-tri~ne energije vztrajala pri strokovnih re{itvah in hkrati zagotavljala tak prehod k tr`nim zakonitostim, ki ne bo dovoljeval prekinitev energetske oskrbe, pojasnjuje direktor agencije prof. dr. Jo`e Koprivnikar. Podlaga za to usmeritev je strokovno delo in pregledno delovanje, {e zlasti glede strukture cene elektri~ne energije. V tem procesu se odstirajo zavese, ki so v prej{njih desetletjih zakrivale porabo denarja, zbranega s pla~evanjem elektri~ne energije. Trenutno se kopja najbolj lomijo na problematiki do-lo~anja cen za uporabo elektro omre`ij. Z 26 zakonodajo (predvsem energetski zakon in vrsta podzakonskih aktov) so natan~no dolo~eni posamezni elementi celote, imenovane oskrba z elektri~no energijo. Ena od zakonsko opredeljenih nalog Agencije za energijo je dolo~anje cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij. ^eprav agencija skrbi za iz~rpno informiranje, se v nekaterih krogih EES {e vedno pojavlja precej vpra{anj in pomislekov. Najve~ te`av pri razumevanju problematike omre`nin izhaja iz dejstva, da je cena za uporabo elektroenergetskih omre`ij ve~plastna. Agencija se sre~uje z zelo razli~nimi interesi, pri iskanju ustreznih re{itev pa mora upo{tevati tako energetsko zakonodajo in {ir{e nacionalne interese kot tudi strokovne argumente. O tej tematiki smo se v za~etku oktobra pogovarjali s prof. dr. Jo`etom Ko-privnikarjem, direktorjem Agencije za energijo. V kak{ni lu~i gledate na poslanstvo agencije v procesu odpiranja energetskega trga? »V Agenciji za energijo se zavedamo, da je pot do spro{~enega trga elek-tri~ne energije v Sloveniji dolga in zapletena. Toda brez ustreznih re{itev na tem podro~ju pribli`evanje Evropski uniji ne bo mogo~e. Mnoge dr`ave so za liberalizacijo trga elek-tri~ne energije potrebovale celo desetletje, zato tudi v Sloveniji ne pri~akujemo, da lahko trg sprostimo s preprostim pritiskom na stikalo. Pri~akujemo pa, da vsi, ki smo kakorkoli vklju~eni v zapleten in ve~plasten proces varnega uvajanja trga elektri~ne energije, delamo odgovorno, strokovno in dolgoro~no. Zato v Agenciji za energijo pripravljamo strokovne re{itve, ki bodo tudi v prehodnem obdobju zagotavljale nemoteno oskrbo z elektriko. V procesu prehoda se ukvarjamo tudi s posledicami obstoje~ega stanja, kjer gre za sestavine cene za uporabo omre`ij, ki so jih odjemalci ves ~as pla~evali v ceni elektrike. Zaradi delovanja agencije so te sestavine postale pregledne in s tem predmet razprav tako v strokovnih krogih kot v javnosti. Ob tem ponovno poudarjamo, da v agenciji pri odlo~itvah prevladujejo predvsem nacionalni interesi, strokovni argumenti pri re{evanju navzkri`nih interesov odjemalcev, energetskih podjetij in dr`ave ter seveda spo{tovanje sprejete energetske zakonodaje.« Katere so najpomembnej{e spremembe novega Pravilnika o do-lo~itvi cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in kriterijev za upravi~enost stro{kov? »Pravilnik se dopolnjuje z namenom, da bo sistem dolo~anja cen {e pre-glednej{i in jasen, kar je pomembno za dobro delovanje trga z elektri~no energijo in poslovanje vseh njegovih akterjev. Gre za vsebinske dopolnitve in morebitne cenovne korekcije ob-stoje~ega veljavnega pravilnika, ki se bodo nana{ale na delovanje trga v naslednjem letu. Med spremembami naj omenim naslednje: Pravilnik opredeljuje nove pojme, kot so bi-lan~no obmo~je in bilan~ne skupine. Gre za mo`nost in na~in agregacije odjemalcev za potrebe napovedovanja in obra~unavanja odstopanj od voznih redov. S tem je odprta mo`nost, da se lahko odjemalci prostovoljno zdru`ujejo v bilan~ne skupine tako, da bi njihov skupni napovedani diagram obremenitve pomenil najbolj{o mo`nost minimalnih odstopanj, hkrati pa pomenil opti-malnej{i obremenilni diagram pri iskanju ugodnej{ih ponudb za proizvodnjo. Odgovornost za tak{no skupino prevzame usklajevalec te skupine, ki je lahko pravna oseba in je v svoji skupini odgovoren za pla~ila v primeru obra~unavanja nedovoljenih odstopanj. Dele` za sistemske storitve se bo odjemalcem zara~una-val na podlagi obra~unane mo~i, in ne na podlagi prenesene energije. Ta sprememba izhaja iz dejstva, da ve~ji del stro{kov, ki jih bo imel UPO za zakup rezervnih zmogljivosti, predstavlja fiksni stro{ek pri izbranih proizvajalcih elektri~ne energije. Pri-Nadaljevanje na str. 35 POGLED EVROPO mu DRA`I ENERGIJO Eden izmed glavnih motivov liberalizacije trga z električno energijo je bilo znižanje cen za vse porabnike v Evropski uniji, toda prve izkušnje odprtja kažejo ravno nasprotne posledice - cene za električno energijo so se namreč začele zviševati in ne nižati. To je že vidno v nekaterih državah članicah Unije, ki so svoje trge prve odprle za širšo porabo. Porabniki tako industrijski kot tudi komercialni, ki naj bi jim odprtje trga z električno energijo in prosta izbira lastnega dobavitelja, prinesla tudi bistveno nižje račune za elektriko, so razočarani. Velike obljube strokovnjakov se namreč niso uresničile, ampak se liberalizacije čedalje bolj odraža v višjih cenah za to dobrino. Seveda so vsi po ekonomski logiki pričakovali, da bosta veliko večja konkurenca in boj podjetij za nove porabnike, oklestila cene, vendar so se razmere v večini držav, ki so že odprle trge, obrnile v nasprotno smer. Raziskava, ki so jo naredili strokovnjaki s področja elektroenergetike aprila letos, je pokazala v večini držav skoke cen. Od lanske podobne raziskave se je električna energija pocenila le v Franciji in na Nizozemskem, pa še to le za dva do tri odstotke, vendar je pri tem treba upoštevati, da sta ti dve državi najbolj premišljeno stopili na pota liberalizacije ter res postopoma in počasi odpirata svoj trg. Francija naj bi ga letos odprla šele slabo tretjino, le za tri odstotke več pa Nizozemska. NAJVEČJE PODRAŽITVE V SKANDINAVIJI Italija je še vedno najdražja država glede na cene električne energije, najcenejšo energijo pa še zmeraj prodajajo v Skandinaviji. Toda tudi nordijske države je liberalizacija hudo prizadela, če smo natančni, celo najbolj, saj se je električna energija tam najbolj podražila — na Švedskem za 20 odstotkov, na Finskem celo za četrtino v enem letu. Po ocenah raziskovalcev se cene v teh državah najbrž ne bodo znižale na raven, ki je bila v preteklih letih značilna za Skandinavijo. Zlasti Švedska je v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb zelo ranljiva, podražitev energije pa je po trditvah poznavalcev zgolj posledi- 27 ca skopih padavin v zadnjem desetletju, zaradi česar se je podražila energija iz hidroelektrarn. Podobno je vreme vplivalo tudi na finske cene, saj je ta država skupaj z Dansko, Norveško in Švedsko del skandinavskega skupnega trga, imenovanega Nord Pool, torej se spremembe v cenah odražajo v vseh članicah. Kljub temu pa je poleg klimatskih sprememb hudo prizadelo skandinavske proizvajalce tudi večje tekmovanje in s tem nekoliko nižje povpraševanje po domači energiji. Na Finskem so še lani električno energijo prodajali po izredno nizkih cenah v primerjavi z drugimi evropskimi državami, zato si dve tamkajšnji največji podjetji — finska državna družba Fortum in švedska družba Vattenfall — niti nista preveč prizadevali, da bi povečali tržni delež. V nasprotju z omenjenima se zlasti podjetja na Švedskem trudijo, da bi povečala delež in zmanjšala konkurenco s tem, da kupujejo delnice oziroma deleže v manjših podjetjih po Evropi. V sosednji Danski, ki so jo prav tako prizadele klimatske razmere v območju držav Nord Poola, se je električna energija v enem letu podražila za 10,4 odstotka. Sprva je bil v omenjeno skandinavsko povezavo vključen samo zahodni del, proti koncu leta 2000 pa se mu je pridružil še preostanek države, kar pomeni, da je bila še bolj občutljiva na razmere v sosednjih deželah. Cene na Danskem so se sicer zvišale za polovico manj kot v skandinavskih članicah Evropske unije, vendar najbrž samo zato, ker še ni v celoti odprla svojega trga tako kot Finska in Švedska, ampak se bo to zgodilo še leta 2003- Sicer pa tamkajšnji strokovnjaki kljub današnjim trendom napovedujejo v naslednjem letu padec cen. Pričakujejo namreč, da bodo dobili z odprtjem povezave z Norveško, imenovane Skagerrak, dostop do cenejše energije, poleg tega pa se še dogovarjajo z domačimi proizvajalci in oblikujejo skupno energetsko politiko, s katero bodo bolj konkurenčni. VBIKA BRITANIJA, NEMCJA, ŠPANIJA Porabnikom v Veliki Britaniji jo je v veliki meri zagodla politika države, da zniža emisije ogljikovega dioksida, zato je uvedla poseben davek, ki je prispeval k temu, da so cene električne energije narasle za skoraj deset odstotkov. Po ocenah domačih poznavalcev, bi te v nasprotnem primeru celo padle za štiri odstotke. Sicer pa si manjša podjetja z združevanjem in povezovanjem prizadevajo premagati najbolj agresivne nove ponudnike in nekdanje domače monopoliste, zato lahko Britanci po ocenah strokovnjakov pričakujejo v naslednjih letih le minimalne spremembe cen električne energije. Podobno kot na otoku je tudi v Španiji k rasti cen za prav tako deset odstotkov pripomogel nadzor velikih podjetij nad trgom. Povišanje cen je najbolj 5132 POGLEDv EVROPO prizadelo industrijske porabnike, ki so sicer z veseljem sprejemali pocenitve takoj po začetku uvajanja deregulacije leta 1999- Toda te nižje cene so bile pogosto le mamljive ponudbe podjetij, ki so si želela priboriti čim višji tržni delež. S tem so nekaj konkurentov, ki so nameravali vstopiti na ta trg, dobesedno nagnala, potem pa povišala cene. A tudi sicer si porabniki ne morejo izbrati bolj ugodnih ponudnikov zunaj državnih meja — tega jim namreč ne dopušča slaba infrastruktura in povezave. Prav zaradi tega v Španiji vsaj v naslednjih letih še ni pričakovati nižjih cen, kvečjemu hude podražitve. K temu veliko prispevajo tudi nestanovitne cene nafte in stroški pridobivanja energije iz tega vira. To je vplivalo tudi na 7,3-odstotno povišanje cen energije v Italiji, ki je zelo odvisna od proizvodnje elektrike iz nafte. V tej državi so tako že dolgo cene električne energije najvišje v Evropi. Sicer pa je k letošnji podražitvi veliko pripomoglo tudi večje povpraševanje, in sicer za štiri odstotke. Kot ugotavljajo domači poznavalci, se Italijanom za zdaj še ne obetajo nižji računi za električno energijo, vsaj do- 28 kler ne bodo premagali velike odvisnosti od cen in zalog nafte. Nekaj posebnega pa je zagotovo Nemčija. Vsi smo z velikim zanimanjem spremljali, kako je skorajda agresiven boj podjetij za nove porabnike drastično znižal cene električne energije, toda po dobrih dveh letih hudega tekmovanja, se je le pokazalo, da so bile takšne cene prehodnega značaja in postavljene le zato, da bi podjetja privabila nove odjemalce. V zadnjem letu pa se je tudi tam električna energija vendarle podražila za osem odstotkov. NIŽJI RAČUNI LE FRANCOZOM IN NIZOZEMCEM V Belgiji so se cene povišale relativno malo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, in sicer le za tri odstotke. Toda ta podražitev je državo vseeno premaknila za mesto višje na lestvici dežel z najdražjo energijo na svetu. Belgija je tako zdaj na tretjem mestu, za Italijo in Združenimi državami Amerike, pri tem pa je treba upoštevati, da meji v Evro- POGLEDv EVROPO pi na dr`ave, ki imajo veliko ni`je cene – na Francijo, Nem~ijo in Nizozemsko, kar pomeni, da je belgijski trg zelo zanimiv za sosednje ponudnike. Edini dve dr`avi, ki sta odjemalce v Evropski uniji v zadnjem letu razveselili s padcem cen elektri~ne energije, sta Francija in Nizozemska. V prvi se je ta pocenila za 1,8 odstotka, v drugi pa za 3,6. Najve~-jo korist od odpiranja trga so imeli na prehodu leta 2000 v leto{nje leto odjemalci na Nizozemskem, vendar le tisti s porabo vi{jo od 2000 MW Toda tu je treba {e enkrat poudariti, da se njihov trg {ele odpira in da se dogaja pribli`no to, kot se je v [paniji in v Nem~iji, ko so podjetja za za~etek obljubila tudi do 20 odstotkov ni`je cene, ki jih potem zaradi visokih stro{kov niso mogla obdr`ati. Kljub liberalizaciji za 30 odstotkov porabnikov obvladujejo na Nizozemskem za zdaj kar 80 odstotkov trga tri velika podjetja – Eneco, Essent in Nuon. V Franciji pa lahko ni`je cene pripi{emo pocenitvi tik pred formalnim odprtjem trga. Trenutno si lahko izbere svojega ponudnika le 30 odstotkov porabnikov, kdaj nameravajo trg v celoti deregulirati, pa {e vedno niso dolo~ili. Besedilo Simona Bandur Povzeto po EU Energy, št. 15, 17. avgust 2001 PRIMERJAVA STRO[KOV ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRI^NE ENERGIJE: Italija Stro{ki Razvrstitev Razvrstitev v evrih na kWh leta 2001 leta 2000 9,11 1 1 ZDA 8,70 2 2 Belgija 7,08 3 4 Nizozemska 6.57 4 3 Danska 5,86 5 6 Nem~ija 5,81 6 7 Velika Britanija 5,75 7 5 [panija 5,59 8 9 Francija 5,02 9 8 Kanada 4,62 10 10 Avstralija 4,21 11 11 Finska 4,06 12 12 [vedska 3,36 13 13 Ju`na Afrika 1,92 14 14 IZREDNO ZASEDANJE ECD Mesec dni po terorističnih napadih v ZDA so se zaradi vse večje gospodarske negotovosti prvič v zgodovini zbrali predstavniki Evropske centralne banke (ECB) na zasedanju na Dunaju. Nekateri ekonomisti namreč napovedujejo ponovno znižanje obrestnih mer, čeprav jih je ECB 17. septembra znižala že tretjič letos, na zasedanju 27. septembra pa jih je pustila nespremenjene. Ameriški ekonomisti znižanja obrestnih mer sicer ne pričakujejo, toda ECB jih bo najbrž v strahu, da bi Evropa zašla v recesijo, vseeno še znižala do konca tega leta. (STA) LE 0,1-ODSTOTNA GOSPODARSKA RAST Države članice Evropske unije so bile v drugem četrtletju tega leta v primerjavi s prejšnjim četrtletjem gospodarsko nekoliko manj uspešne. V prvih treh mesecih so namreč dosegle 0,5-odstotno gospodarsko rast, v drugem pa le 0,1-odstotno. Glede na drugo četrtletje lani je bila gospodarska rast v EU 1,8-odstotna, v evroobmočju 1,7-odstotna, v prvem letošnjem četrtletju pa je znašala 2,5 odstotka v celotni Uniji in 2,4 odstotka v evroobmočju. Sicer pa se je od aprila do konca junija letos zasebna poraba v Evropski uniji povečala za 0,5 odstotka, naložbe so se zmanjšale za 0,1 odstotka, za prav toliko pa se je zmanjšal tudi izvoz. Še bolj so države Unije zmanjšale uvoz, in sicer za 0,5 odstotka. (STA) POVEZOVANJE PRED OVEDDO EVRA Finančni ministri držav članic Evropske unije so se na zasedanju v Luksemburgu, ki je bilo 16. oktobra, odločili, da bodo ustanovili skupno evropsko mrežo za izmenjavo informacij o uvedbi bankovcev in kovancev skupne evropske valute. Mrežo, ki naj bi zaživela v začetku decembra, torej mesec dni pred uradno uvedbo, bodo ustanovili skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko, imela pa naj bi po enega predstavnika iz vsake drŽave članice. Slednje bo imenoval evropski odbor za gospodarstvo in finance, njihova naloga pa bo, da bodo v najkrajših časovnih obdobjih pripravili informacije o napredovanju priprav na uvedbo bankovcev in kovancev evra v njihovih državah. Na podlagi tega bo lahko omenjeni odbor reševal morebitne težave, ki bodo pri tem nastajale. Poleg tega so se ministri na zasedanju zavzeli tudi za intenzivnejše obveščanje malih in srednjih podjetij, lokalnih oblasti in ne nazadnje državljanov z značilnostmi novega denarja. (STA) 29 POGLEDv EVROPO ami" Prebivalci Evropske unije se na vseh podro~jih privajajo na skupen notranji trg in pravil o tem, kako izvajati vse skupne politike Unije. Na tem trgu veljajo oziroma se {e uveljavljajo {tiri svobo{~ine - prost pretok blaga, oseb, kapitala in storitev. Te so temelj evropskega povezovanja, saj po eni strani krepijo povezanost med dr`avami ~lanicami, po drugi pa prina{ajo tudi {tevilne prednosti dr`avljanom in podjetjem v Uniji. PROST PRETOK BLAGA Prva in osnovna svoboščina notranjega trga, torej tista, brez katere sploh ne bi mogli govoriti o preostalih treh, je prost pretok blaga. Ta omogoča podjetjem, da pod enakimi pogoji, kot veljajo znotraj meja njegove nacionalne države, prodajajo svoje storitve oziroma izdelke. Velja torej načelo vzajemnega priznavanja blaga, po katerem morajo vse članice dovoliti trgovanje z blagom, ki je bilo zakonito proizvedeno v kateri koli od njih. Toda kljub temu želijo države zaščititi domače proizvajalce, saj bi bili lahko ob tako veliki konkurenci obsojeni na propad. Zaradi tega največkrat postavljajo razne administrativne ovire, kot so carine, vendar te prepoveduje že ustanovna pogodba Evropske unije iz leta 1957- Tukaj je moralo večkrat uveljaviti svojo moč sodišče evropskih skupnosti, ki je s svojimi sodbami odpravilo nekatere tovrstne omejitve in vztrajalo pri razlaganju omenjene pogodbe v smislu čim večje odprtosti na notranjem trgu. Evropska unija je v tem pogledu torej tudi carinska unija, kar pomeni, da se ob uvozu blaga v petnajsterico plača le enkrat, stopnja, po kateri je to ocenjeno, pa je enaka povsod, ne glede na to, iz katere države pride in v katero potuje. Ko vstopi blago na notranji trg, nanj ni več nobenih dajatev in se obravnava kot izdelek katerekoli članice Unije. Slovenija kot podpisnica pridružitvenega sporazuma že na veliko odpravlja carine in druge omejitve, ki preprečujejo svobodno menjavo med našo državo in članicami EU. V preteklih dveh mesecih smo bili priča zapiranju prostocarinskih trgovin na meji z Unijo. Te so se kljub številnim gospodarski prednostim, ki jih prinašajo državi, spremenile v navadne trgovine. Z uveljavitvijo vseh določil sporazuma, to naj bi se zgodilo do 1. februarja 2003, bo Slovenija vzpostavila območje proste trgovine s petnajsterico, del notranjega trga oziroma carinske 32 unije pa bo postala s članstvom. Sicer pa je pogajanja o tem poglavju evropske zakonodaje že začasno končala. PROST PRETOK KAPITALA Da lahko podjetji iz različnih držav članic poslujeta pod enakimi pogoji, prav tako ne sme biti nobenih nacionalnih omejitev pri pretoku kapitala. Ta je zato v Evropski uniji popolnoma liberaliziran, prepovedane so vse administrativne, finančne in zakonodajne ovire, razen redkih izjem na področju davčne zakonodaje in preprečevanja organiziranega kriminala. Podjetja se s to svoboščino srečujejo najpogosteje pri plačevanju storitev ali blaga, sicer pa so izenačeni tudi drugi kapitalski transferji, kar pomeni, da lahko državljan ene države prosto kupuje nepremičnine v drugi članici, pri tem pa mora biti obravnavan enako kot njeni državljani. Gre torej za načelo nediskriminacije. Podobno velja za vloge v investicijske sklade ali kotacije vrednostnih papirjev pravne osebe ene članice v drugi državi članici. Sicer pa stremi Evropska unija k ukinitvi omejitev pri prostem pretoku kapitala tudi s tretjimi državami, kar je potrdila v maastrichtski in amsterdamski pogodbi. Slovenija je bila med pridruženimi članicami prva, ki je zaprla to poglavje evropske zakonodaje, saj je vprašanje nepremičnin, ki bi jih želeli kupiti tujci pri nas, rešila že v pridružitvenem sporazumu. Večina drugih kandidatk je na tem področju zahtevala prehodna obdobja, dolga tudi do 18 let, vendar je vprašanje, ali jim bo Unija to tudi dovolila. PROST PRETOK STORITEV Neoviran pretok blaga in kapitala pravzaprav ne bi imela smisla, če državljani Evropske unije ne bi imeli možnosti svobodne izbire storitev. Te namreč obsegajo največji del v ustvarjenem bruto domačem proizvodu članic notranjega trga. Prost pretok storitev je tesno povezan tudi z zadnjo svoboščino — prostim pretokom oseb, saj to za podjetje pomeni, da se lahko brez omejitev in pod enakimi pogoji udeleži razpisa za izvedbo del v kateri koli državi članici. Podobno velja za posameznika, samostojnega podjetnika, ki prav tako lahko opravlja svoje delo kjerkoli na notranjem trgu pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane tiste države, v kateri dela. Te aktivnosti so lahko v primeru, da ima podjetnik registrirano podjetje v eni državi, dela pa v drugi, le začasne. Sicer pa poteka pretok storitev dvosmerno — ne gre le za ponudbo, ampak tudi za povpraševanje. Slovenija je na pogajanjih za članstvo začasno zaprla to poglavje in se dogovorila za dve prehodni obdobji, ki se iztečeta v letih 2004 in 2005- Pri uveljavljanju evropske zakonodaje je namreč naletela na večjo težavo, ki zadeva področje nefinančnih POGLEDv EVROPO storitev, saj smo prevzeli ta del zakonodaje še iz nekdanje Jugoslavije. PROST PRETOK OSEB Ta svoboščina vključuje pravice zaposlenih, samo-zaposlenih in pravnih oseb. Vsem trem kategorijam je skupno to, da lahko v drugi državi članici opravljajo določeno dejavnost in so tam tudi naseljeni, podjetja pa se lahko tam celo registrirajo. Najpomembnejše določilo ustanovne pogodbe določa, da te fizične in pravne osebe ne smejo biti diskrimini-rane v primerjavi z državljani države, v kateri delajo — kot pravi načelo nediskriminacije: država mora dve osebi v enakem položaju obravnavati enako, dve v različnem pa različno. Delavci, ki se zaposlijo v drugi državi članici, morajo izpolnjevati le en pogoj — imeti morajo veljavno socialno zavarovanje. Tako je res izpostavljena pravica do dela in iskanja zaposlitve kot temeljno in osnovno načelo prostega pretoka oseb. Delavec lahko gre delat v drugo državo EU brez vnaprej sklenjenega delovnega razmerja, vendar mora najti zaposlitev v roku šestih mesecev od prihoda. Pravico do bivanja v tej državi ima tudi njegova družina. V tem primeru Evropska unija državo, kjer dela, zavezuje, da obravnava družinske člane kot svoje državljane. Podobno velja tudi za samozaposlene, vendar je pri njih posebej pomembna izobrazba, saj jo mora druga država priznavati. Priznanje kvalifikacij je povečini že usklajeno, zato je med samozaposleni-mi čedalje več natakarjev, turističnih vodičev in trgovcev. Podjetja pa morajo pri opravljanju dejavnosti izpolnjevati dva pogoja — podjetje mora biti ustanovljeno po pravu, veljavnem v eni od članic, in imeti sedež na območju notranjega trga. Sicer pa evropsko pravo ne zahteva, da ima podjetje »nacionalnost« ene od držav članic, saj bi to trg omejevalo. Prost pretok oseb je ena izmed ključnih tem pri poganjanjih za članstvo. Prva pridružena članica, ki je to poglavje zaprla, je bila Madžarska, vendar je morala — tako kot Latvija — privoliti v dvoletno prehodno obdobje z možnostjo podaljšanja tudi do sedmih let. To zagotovo kaže na to, da Unija vendarle ni tako odprta za dotok tuje delovne sile, po drugi strani pa si brez tovrstnih omejitev zagotavlja pogoje za neomejeno trgovanje oziroma vstop na tuje trge. Naši pogajalci menijo, da za Slovenijo prehodno obdobje ne bo potrebno niti ne upravičeno, saj je mobilnost naše delovne sile izjemno majhna. Ce bo šlo vse po načrtih, naj bi to poglavje začasno zaprli do konca leta. Besedilo Simona Bandur Povzeto po brošuri Centra Evropa ~as ZA IZBIRO POSLOVNIH DARIL 33 V jesenskih mesecih se podjetja `e pripravljajo na ~im bolj uspe{en in poseben konec iztekajo~ega se leta. Eden izmed zelo pomembnih sestavnih delov tega je izbira in priprava poslovnih daril, s katerimi obdarujejo poslovne partnerje in sodelavce ter se jim na tak nekoliko bolj neformalen na~in zahvalijo za ves trud in uspe{no sodelovanje med letom. Nekateri pri izbiri daril prisegajo na uporabnost, drugi na umetni{ko vrednost oziroma izvirnost, pri obojem pa je treba poudariti, da je namen obdarovanja ob koncu leta in tudi ob drugih prilo`nostih predvsem pokazati, da obdarovanca cenijo in spo{tujejo. Vrednost daril zaradi tega ni pomembna, po navadi so le simboli~na, kljub temu pa podjetja pazijo, da so izbrana in ka`ejo na njihovo kulturo. Poslovna darila so identitete podjetja, zato mu ta zlasti v zadnjih letih namenjajo čedalje večjo pozornost. Nekatera so že izoblikovala posebno strategijo, s čimer so službam za odnose z javnostmi, ki se po navadi ukvarjajo z obdarovanjem in izbiro primernih pozornosti, zelo olajšala delo. Več težav imajo z izbiranjem v tistih podjetjih, kjer vsako leto iščejo nova darila, saj se tako rekoč izgubijo v poplavi bolj ali manj izvirnih daril različnih ponudnikov. Teh je skladno s povpraševanjem v zadnjih letih čedalje več, po navadi pa poleg predmetov ponujajo tudi pomoč pri izbiri ali celo oblikovanje celoletne strategije obdarovanja. Velikokrat se namreč zgodi, da v podjetjih, kjer se ne držijo neke rdeče niti, poskušajo biti skoraj preveč uporabni, pri tem pozabijo na domiselnost in izvirnost, ki naredita največji vtis na obdarovance. UPORABNO ALI IZVIRNO DARILO? Večina podjetij še vedno prisega na to, da mora biti darilo čim bolj uporabno, saj ga v tem primeru obdarovanec ne bo zavrgel. Tako so še vedno pogosta razna pisala, koledarji, majice in notesniki, ki pridejo prav vsakomur, poleg tega pa se z njimi podjetja tudi posredno oglašujejo in opozarjajo na svojo prisotnost. Podobno so priljubljeni tudi drugi predmeti, ki omogočajo organizacijam, da nanje natisnejo svoj zaščitni znak.Toda v zadnjih letih so takšna darila že prišla iz mode, podjetja jih po navadi dajo le zaposlenim kot manjšo pozornost, poslovnim partnerjem in zunanjim sodelavcem pa izberejo nekaj, kar izstopa iz množice vsakdanjih POGLEDv EVROPO predmetov. Tako so v zadnjem času čedalje bolj zaželena darila, ki na drugačen način asociirajo na podjetje oziroma njegovo dejavnost, denimo, ščipalke povežemo s pranjem, torej s pralnimi stroji ali pralnim praškom. Darilo je v tem primeru lahko stvar, ki bodisi simbolizira storitve ali izdelke podjetja, bodisi opozarja nanj in njegovo poslanstvo, vendar na nekoliko drugačen in bolj kreativen način. Tako si obdarovanci darila bolj zapomnijo in ga ne zavržejo, kar pomeni, da je podjetje doseglo svoj poglavitni cilj. Sicer pa so v zlasti v zadnjih dveh letih zelo priljubljena tudi tako imenovana et-no darila, med katere sodijo suho sadje oziroma sadni krhlji, med, orehi, lešniki in podobne poslastice, spravljene v lepe posodice, narejene iz naravnih materialov. Zraven velikokrat priložijo še kakšne lesene žlice ali podobne izdelke, ki simbolizirajo tradicijo in ljudsko izročilo. Poleg tega pa je še zmeraj zelo v modi usnje, predvsem mape, nekoliko dražji usnjeni rokovniki in denarnice, vendar pa pri tem podjetja vsaj praviloma ne odtisnejo več svojega logotipa nanje. Ce že, je znak vtisnjen in zelo majhen, morda celo na notranji strani denarnice ali mape, da ni tako viden. Pokazalo se je namreč, da ljudje neradi uporabljajo stvari, na katerih so odtisnjeni logotipi, saj je tako takoj jasno, da jim je bila stvar podarjena, nekateri pa enostavno nočejo neposredno oglaševati drugih. Tako se podjetja ve- 34 likokrat odločijo raje za lepo zavito darilo in mu priložijo svojo vizitko. PODARJANJE SLOVENSKIH SIMBOLOV Vrednosti daril naj ne bi bile previsoke, praviloma se gibljejo med petimi in sedmimi tisočaki, toda kljub temu je marsikatero podjetje pripravljeno odšteti nekoliko več, zlasti za tuje poslovne partnerje. V tem primeru pogosto izberejo za darila razne slovenske simbole - zelo priljubljene so, na primer, idrijske čipke, ki so vsekakor slovenska posebnost, prav tako rogaški kristal in razne umetniške stvaritve naših avtorjev, denimo, skulpture kiparjev, ki po navadi prav tako upodabljajo kakšno slovensko značilnost, redke oziroma značilne knjižne izdaje, glasbene mojstrovine v obliki zgoščenk in podobno. Pri tem ne smemo pozabiti na slovensko žlahtno kapljico in žgane pijače, ki jih podjetja po navadi podarijo moškim, nežnejšemu spolu pa kakšno sladico, čeprav se tudi to spreminja. Tudi ženske namreč rade popijejo dobro vino, enako pa imajo moški radi sladkarije. Podobno se po spolu razlikuje tudi obdarovanje s svilenimi izdelki — ženske dobijo običajno rute ali manjše šale, moški pa kravate ali prav tako šale, vendar z nekoliko manj nežnimi motivi. Tovrstna darila so navadno zelo kakovostna, izbrana pri najbolj prestižnih izdelovalcih, ročno narejena ali celo unikatna, saj tako podjetja obdarovancu najbolj jasno pokažejo, da ga zelo cenijo. Sicer pa so mnoga že spoznala, da je bolje podariti eno bolj kakovostno oziroma dražjo stvar kot pa dve ali več cenenih. Izbranost je namreč dober kazalec kulture organizacije. KAJ PA OBDAROVANJE MED LETOM? V poslovnem svetu obdarovanje ni vezano le na razne datume v letu, kot je novo leto, ampak mora imeti podjetje tudi darila, ki jih lahko da poslovnim partnerjem med letom, denimo, ob raznih srečanjih, proslavah in podobno. V tem primeru je zelo priporočljiva celoletna strategija obdarovanja, kar pomeni, da se morajo darila vsaj idejno skladati vse leto in sporočati ljudem neko vizijo podjetja. Zlasti za razne nenapovedane obiske je dobro imeti kakšno pozornost pri roki, prav tako embalažo ali ovojni papir, na katerem naj bo natisnjen logotip. Tudi vizitk in voščilnic nikoli ne sme zmanjkati. Poslovna darila morajo partnerjem v prvi vrsti izkazati spoštovanje in zahvalo za sodelovanje, obenem pa jim po svoje seči v srce. To dandanes ob poplavi raznih daril vsekakor ni lahko, zato so se mnoga podjetja zatekla k izbiri daril, ki na svojevrsten način sporočajo vizijo in poslanstvo podjetja. Takšna darila so po navadi celo cenejša od tradicionalnih, poleg tega pa si jih ljudje z večjim veseljem shranijo, četudi nimajo velike uporabne vrednosti. Simona Bandur Nadaljevanje s str. 26 klju~nine (stro{ki za nove priklju~ke oziroma stro{ki za pove~anje pri-klju~ne mo~i) so izvzete iz dolo~b tega pravilnika, saj to podro~je ureja drug podzakonski akt. Agencija bo v prihodnje stro{ke iz tega naslova upo{tevala pri dolo~itvi cene za uporabo omre`ij v naslednjem letu. Cene za tranzit elektri~ne energije, transport elektri~ne energije s poreklom iz Slovenije v druge dr`ave in transport elektri~ne energije s poreklom iz drugih dr`av v Slovenijo bodo vklju~ene v ta pravilnik.« Katere strokovne podlage in argumente ste upo{tevali pri pripravi tega dokumenta? »Pravilnik se vsebinsko dopolnjuje na podlagi stroke, odlo~itev, mnenj in priporo~il, ki so bile doslej na voljo ali pa so delno {e v izdelavi. Ena temeljnih {tudij, ki je aplicirana v ta pravilnik, je strokovna {tudija z nazivom Predlog metode za obra~unava-nje prenosa in distribucije elektri~ne energije v Sloveniji, ki jo je izdelal EIMV. Zaradi prehodnega re`ima obravnavanja poslovanja podjetij je bil upo{tevan indikativni plan poslovanja podjetij prenosa in distribucije elektri~ne energije v Sloveniji za leto 2001, ki je bil podlaga za pripravo stro{kovne baze. Zaradi delnega odprtja energetskega trga je pravilnik naravnan tako, da upo{teva {e tarifni sistem za »neupravi~ene« odjemalce. Pri definiranju specifi~nih dolo~il smo pripravili sklepne re{itve na podlagi {ir{ih strokovnih razprav, v katere so bila vklju~ena podjetja prenosa, distribucije, veliki odjemalci, lastnik podjetij oziroma pristojno ministrstvo. V razprave so bili vklju~eni {e drugi akterji, kot so predstavniki nevladnih organizacij in zastopniki malih proizvajalcev.« Kako bi morala biti strukturi-rana cena za uporabo elektroenergetskega omre`ja, da bi lahko z njo industriji in porabnikom zagotavljali evropsko primerljivost? »Specifika prikazovanja cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in njihova vi{ina je v razli~nih dr`avah raz-li~na. Ob odpiranju trga se ta nekoliko poenoti, vendar razlike obstajajo {e naprej. Elementi cene so najbolj primerljivi na ravni dejavnosti izvajalcev prenosa in distribucije, kjer poznamo binomski na~in obra~una - torej glede na obra~unano mo~ in preneseno energijo, in na ravni stro{kov sistemskih storitev. Dodatke (za »~rno« in »zeleno« elektriko) dolo~a zakonodaja ve~idel v vseh dr`avah EU in so v primerjavi z na{imi dele`i bistveno vi{ji. Na tujem poznajo {e druge dodatke, kot so CO2 taksa, nasedle investicije in tro{arine.« Po kak{ni metodi je dolo~ena omre`nina za Eles in elektrodi-stribucijska podjetja, in kako so pri tem upo{tevani stro{ki teh podjetij? »Pokrivanje stro{kov posameznih gospodarskih javnih slu`b prenosa in distribucije je dolo~eno na podlagi netransakcijske metode po{tne znamke za celotno obmo~je Slovenije ob upo{tevanju pristopa, da odjemalci krijejo vse sorazmerne dele`e stro{kov omre`ja priklju~nega napetostnega nivoja in vi{jih nivojev omre`ja. Za leto{nje leto so v ceni za uporabo elektroenergetskih omre`ij zajeti vsi stro{ki GJS, ki jih je predvideval indi-kativni plan poslovanja podjetij prenosa in distribucije.« V GIZ-u distribucije menijo, da Agencija za energijo kljub aktom, ki jih je sama sprejela, Prof. dr. Jo`e Koprivnikar, direktor Agencije za energijo. teh ne uporablja pri dolo~anju omre`nine za distribucijo, tem-ve~ izhaja iz indikativnega plana, ki ga je naredilo MOP, agencija pa ga je prevzela brez kriti~ne presoje in ga uporabila v svoje namene. Kaj menite o mnenju predstavnikov GIZ-a, da va{a ustanova ne deluje neodvisno? »Agencija za energijo je bila ustanovljena v kontekstu priprav na vklju~evanje na{e dr`ave v Evropsko unijo kot ena glavnih ustanov, potrebnih za proces liberalizacije in transparentnosti delovanja trga elek-tri~ne energije v Sloveniji. Njena neodvisnost je temeljni pogoj, ki ga sodelavci agencije jemljemo z naj-ve~jo mo`no stopnjo odgovornosti in z zavedanjem, da je liberalizacija trga elektri~ne energije mo`na izklju~no s stalnim ohranjanjem neodvisnosti. To pa seveda ne pomeni, da nismo dele`ni navzkri`ja interesov in pritiskov vseh, ki bi svoj monopolni po-lo`aj na trgu in nepreglednost strukture cen `eleli ohraniti tudi v prihodnosti. Na{a zaveza neodvisnemu delovanju nas vsak dan izpostavlja raz-li~nemu ocenjevanju, saj je popolnoma jasno, da dejavniki, ki se bodo morali ne~emu odpovedati izklju~no zaradi vzpostavljanja tr`nih zakonitosti na podro~ju elektri~ne energije, `elijo svoj polo`aj najprej ohraniti z ocenjevanjem dela agencije kot regulatorja trga z elektri~no energijo. Zato mnenje predstavnikov GIZ-a distribucije jemljemo kot poskus diskvalifikacije neodvisnosti in dose`ene stopnje kredibilnosti agencije, da bi ohranili svoj dosedanji monopoli-sti~ni polo`aj brez soo~enja z dejstvom, da je Slovenija tudi na tem po-dro~ju stopila na pot liberalizacije in vzpostavljanja tr`nih zakonitosti vsaj v meri, ki je na tem podro~ju mo-go~a.« Kako ocenjujete predlog glede oblikovanja omre`nine, ki ga je va{i ustanovi posredovalo GIZ distribucije? »Omenjeni predlog je eden od mnogih, ki smo jih prejeli na na{ naslov. Vsakega zelo skrbno prou~imo, saj ga jemljemo tudi kot prilo`nost za nadgradnjo posnetka stanja na tem po-dro~ju, kar je seveda prva in izho-di{~na potreba za tak{no delovanje trga elektri~ne energije, ki bo zagotavljal nemoteno oskrbo (proizvodnjo in distribucijo) z elektri~no energijo tudi v prihodnosti. Predlog GIZ je povsem legitimen in {~iti obstoje~e stanje ~lanic GIZ-a. V agenciji, kjer smo prevzeli polno odgovornost za uresni~itev nam zaupanih nalog v spletu liberaliziranega delovanje trga, smo tudi ta predlog skrbno prou~ili, vendar pa njegovo vsebino jemljemo kot kredibilno informacijo in legitimni pogled na obstoje~e stanje v GIZ-u, ne pa kot obliko pritiska na agencijo, zaradi katerega bi svoje od-lo~itve morali sprejemati ali celo podrejati obstoje~emu stanju. Pri tem nas vodi skrb za delovanje energetskega sistema na podlagi obstoje~ega stanja in razvojnih nujnosti, ne pa skrb za ohranjanje dose`ene (nizke) stopnje produktivnosti, neracionalnih poslovnih odlo~itev, slabe izko-ri{~enosti zmogljivosti, prezaposlenosti itd. Z GIZ-om distribucije `elimo tvorno sodelovati pri dolo~anju cen za uporabo energetskih omre`ij in na koncu priti do re{itve, ki bo omo-go~ala normalno delovanje distribucijske javne gospodarske slu`be in njen razvoj. Hkrati pa tudi porabnikom stro{ek za ta del dostopa do elektri~ne energije zmanj{ati do te mere, da jim bo zagotavljal konku-ren~no poslovanje.« V ~em je bistvo problema? Zakaj ni mogo~e priti do re{itve, ki so jo predlagali distributerji? »Agencija za energijo deluje v navz-kri`ju razli~nih interesov odjemalcev, podjetij za prenos in distribucijo elektri~ne energije in dr`ave, ki je hkrati ve~inski lastnik teh podjetij. V na{em prou~evanju argumentov in pobud, ki jih dobivamo iz razli~nih strani, kljub spo{tovanju na~ela neodvisnega delovanja, delamo na na~in, da bo elektroenergetskemu sistemu omogo~eno tr`no delovanje, hkrati z izkori{~anjem vseh resursov, ki jih ima v tem trenutku. Izhajati moramo namre~ iz obstoje~ega stanja, ob tem pa seveda ne moremo ne-kriti~no povzemati posameznih predlogov, ki ne upo{tevajo vseh elementov in dejstev, za katerih evaluacijo je pristojna agencija.« Pa vendar je eden od pomislekov GIZ-a distribucije tudi, da 36 Agencija za energijo pri svojem rof. dr. Jo`e Koprivnikar je v pogovoru predstavil tudi dele`e cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij, ki jo dolo~ajo sami, in dodatke, ki so predpisani z zakoni in vladnimi uredbami. V strukturi te cene je upo{tevana zakonska mo`nost dodatka, ki je namenjen tako imenovanemu prednostnemu dispe~iranju v Sloveniji proizvedene elektri~ne energije. Gre za dodatek v strukturi cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij, ki je namenjen za delno in omejeno subvencioniranje (za{~ito) tistih proizvajalcev elektrike, ki bodisi uporabljajo doma~e gorivo, na primer slovenski premog (TET), bodisi imajo status kvalificiranega proizvajalca (TETOL), ki pomeni, da imajo soproizvodnjo toplote in elektrike z nadpovpre~nim izkoristkom ali da izkori{~ajo odpadke ali obnovljive vire energije na ekonomsko primeren in za okolje prijazen na~in. O statusu kvalificiranega proizvajalca odlo~a pristojno ministrstvo. Dodatek za prednostno dispe~ira-nje in njegove prejemnike dolo~i vlada, agencija pa ga na podlagi zakonskih predpisov vklju~i v pravilnik, ki dolo~a ceno za uporabo elektroenergetskih omre`ij. Cena za uporabo teh omre`ij vsebuje: dele`e omre`nine za prenosno omre`je, distribucijsko omre`je, sistemske storitve in za delovanje agencije. Posebni dodatki, ~e je tako dolo~eno z zakonom ali podzakonskim aktom vlade, se v skladu s temi dokumenti pri{tejejo k prej omenjenim sestavinam: dodatek za prednostno dispe~iranje proizvajalcev, ki uporabljajo doma~a goriva (TET), dodatek za prednostno dispe~iranje kvalificiranih proizvajalcev (TETOL), dodatek za evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z elek-tri~no energijo (BORZEN) ter morebitni drugi dodatki. delu izhaja zgolj iz indikativnega plana. Zakaj? »Kot poglavitne razloge, zakaj se v letu 2001 upo{teva indikativni plan, bi omenil naslednje. Tr g z elektri~no energijo se je formalno odprl {ele 15. aprila 2001, vendar se je dejansko cena za uporabo omre`ij za~ela obra~unavati {ele 15. julija oziroma 15. oktobra zaradi obveznega podalj{anja sklenjenih pogodb o dobavi, ki vklju~ujejo nerazdelno ceno za energijo in uporabo omre`ij (nove pogodbe o dostopu med UPO in UDO po 15. juliju, pogodbe o dostopu z upravi~enimi odjemalci po 15. oktobru). Glede na to ni mogo~e zajeti po dru-ga~nem sistemu od indikativnega plana celotno leto 2001. To bi bilo mogo~e torej samo za del tega leta, kar pa ne bi prineslo bistvenih u~inkov. Indi-kativni plan se zato smiselno uporablja do 15. oktobra 2001, zaradi zakupljenih vseh koli~in elek-tri~ne energije iz elektroenergetske bilance do 31. decembra 2001 pa dejansko do konca tega leta. Ne nazadnje so bile letos vse koli~ine elektri~ne energije zakupljene v skladu z indikativnim planom in bi zato uvajanje druga~nega sistema privedlo do razhajanj med dejanskim in s pravilnikom predvidenim stanjem. Podjetja, ki so ustanovljena kot gospodarske javne slu`be (distribucije in prenos) poleg zgoraj navedenega {e niso izvedle popolne lo~itve ra~unovodskih izkazov in s tem razrez potrebnih stro{kov in priho- dov po reguliranih dejavnostih, ~eprav energetski zakon in uredbe izrecno zahtevajo tak{en razrez do 1. januarja 2001. Agencija ne nazadnje dolo~a cene samo za ta del dejavnosti (gospodarske javne slu`be, z izjemo DTO). Agencija `eli in vztraja, da bo prehod v tr`ne razmere postopen in pre-mi{ljen. Analize dejanskih stro{kov in prihodkov, ki so v teku, bodo odgovorile na dinamiko gibanja cen za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih slu`b. V teku so {tudije primerljivosti stro{kov delovanja sorodnih in{titucij v EU. Doma~e raziskave, ki `e ka`ejo dejansko stanje, bodo tako dodatno preverjene z mednarodnimi podatki, potrebnimi za definiranje dinamike sprememb cen v prihodnje. Ob vsem navedenem je treba poudariti, da je agencija pri svojem delu lahko upo{tevala samo tiste dejanske razmere v EES v Sloveniji in dejansko znane podatke, ki so evidentirani in znani v trenutku, ko je sektor za~ela regulirati. Tako ni bilo v trenutku za~etka delovanja agencije seveda zbranih {e nobenih podatkov, ki bi bili posledica aktivnosti agencije. Za- zanimivosti to izhaja iz obstoječega stanja in to je samo indikativni plan za leto 2001. Zaveda se, da je dejansko stanje lahko tudi drugačno od indikativnega plana. Po manj kot letu dni delovanja agencije in njeni aktivnosti ter ciljnemu zbiranju in obdelavi nekaterih potrebnih podatkov bo tako agencija leta 2002 že lahko delno regulirala cene na drugačnih temeljih. Cene za leto 2002 bodo tako izhajale iz znanih podatkov, ki jih agencija pridobiva, in bodo zaradi zveznosti prehoda upoštevale dosedanje kriterije in cene. Obseg in vsebina postopnega uvajanja novih kriterijev upravičenosti stroškov in drugačnih osnov za postavljanje cene od dosedanjih, bo v veliki meri odvisna tudi od aktivnosti reguliranih podjetij, kakovosti priprave njihovih naložbenih načrtov, ločenosti njihovih računovodskih izkazov. Kot že rečeno, mora agencija izhajati iz dejanskega stanja in dejansko razpoložljivih podatkov, če želi, da je reguliranje tudi dejansko izvedljivo. Evropski zakon in drugi podzakonski akti definirajo dinamiko neodvisnosti v pogledu pristojnosti nad določenimi nalogami. Tako energetski zakon eksplicitno navaja, da agencija pripravi in oblikuje splošni akt, ki opredeljuje cene za uporabo omrežij, hkrati pa definira, da izda na akt soglasje vlada RS (26. člen sklepa o ustanovitvi agencije, Uradni list 54/00). Naj ob tem še omenim, da agencija hkrati kot nadzornik trga upošteva dejstva postopnega odpiranja trga in dosežene stopnje priprave vseh dejavnikov trga z električno energijo.« In kateri so naslednji koraki Agencije za energijo} »Glede na zakonske obveznosti se v agenciji pripravljamo na tak proces ocenjevanja upravičenosti stroškov, kot ga že poznajo v razvitih državah. Za pripravo stroškovne baze od reguliranih podjetij (GJS) pridobivamo ločeno prikazane stroške poslovanja po dejavnostih v skladu z energetskim zakonom. V pripravi je izdelava podrobnejših kriterijev za upravičenost stroškov, in sicer posebej za del stroškov, povezanih z naložbami, in posebej za del stroškov pri tekočem poslovanju.« MIRO JAKOMIN EVROPSKA UNIJA EVROPSKI KOMISIJI SE MODI Če bo slo vse po načrtih, bo evropski trg z električno energijo v celoti odprt že do konca leta 2005, s čimer bodo po besedah evropske energetske komisarke Lovole de Palacio porabniki na tem območju dobili več možnosti za svobodno izbiro svojega ponudnika. Najprej je komisija načrtovala, da naj bi vpetnaj-sterici do konca leta 2003 odprli trg šele za 35 odstotkov, potem pa bi ta delež počasi poviševali. V tem primeru se liberalizacija vsekakor še ne bi končala leta 2005. In zakaj se tako mudi? Evropska komisija je svojo odločitev obrazložila z besedami, da so zaradi različne stopnje liberalizacije v različnih državah članicah v prednosti predvsem večja elektroenergetska podjetja, ki lahko porabnikom ponudijo veliko količino energije, manjša ali srednja pa zaradi tega sploh še ne morejo sodelovati na odprtem trgu, ker enostavno ne proizvedejo dovolj energije, da bi jo lahko prodajala, denimo, večjim obratom, kot so razni industrijski objekti, ki si lahko v omejeno liberaliziranem trgu skorajda edini izberejo svojega ponudnika. Zato je komisija pripravila direktivo, s katero namerava preseči razlike v odpiranju trga v državah članicah, s tempa bo omogočila dostop do omrežja tudi tistim trgovcem z energijo, ki nimajo lastnih zalog. In kako daleč sploh so države Evropske unije z odpiranjem svojih trgov električne energije? Nemčija, Finska, Švedska in Velika Britanija so že v celoti liberalizirale trge, kar pomeni, da lahko vsi njihovi odjemalci, tudi tisti z najmanjšo porabo, izberejo lastnega dobavitelja oziroma distributerja električne energije. Njihovemu zgledu poskuša slediti Avstrija, ki napoveduje, da bo še letos oziroma prihodnje leto v celoti odprla svoj trg Danska pa naj bi ga do konca leta 2003 — do zdaj je liberaliziranega 90 odstotkov njihovega trga. Podobno obljubljajo tudi Spanci, ki so do zdaj odprli 53 odstotkov trga. V drugih državah pa nameravajo slediti evropskim direktivam nekoliko počasneje. Belgijci, denimo, obljubljajo 100-odstotno odprtje šele leta 2007, njihovi porabniki pa so zdaj omejeni na 10 G Wh porabe. Podobne razmere vladajo na Nizozemskem, kjer je liberaliziranega 33 odstotkov trga z električno energijo, toda kljub temu naj bi ga do konca leta 2004 vendarle v celoti odprli. Druge članice Unije pa so v nasprotju s temi državami odložile dokončno dejanje na še nedoločen čas. Francija ima odprtega le 30 odstotkov trga, njihovi načrti za nadaljnjo liberalizacijo še niso znani. Podobno je na Irskem, kjer je zdaj odprtega šele 28 odstotkov trga, v naslednjih dveh letih pa naj bi ta delež dvignili na 33 odstotkov. V Grčiji lahko izbira svojega ponudnika 34 odstotkov porabnikov, prav tako na Portugalskem, v Luksemburgupa nekoliko več- 45 odstotkov. Črna ovca med belimi pa so Italijani, ki ceh nazadujejo, saj so svoj trg do konca leta 2002 celo nekoliko zožili in ga omejili na porabnike s porabo 9 GWh. Sicer pa napovedujejo, da bodo do konca leta 2003 odprli trg 70-odstotno. NEMČIJA ZA MILIJARDO KWH VEČJI IZVOZ V prvi polovici leta 2001 so nemška elektroenergetska podjetja izvozila približno 22 milijard kWh električne energije, kar je za celo milijardo več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. K veliki rasti izvoza je največ pripomogla prodaja na Nizozemsko. Po drugi strani pa seje bistveno zmanjšal tudi uvoz, saj je dosegel v prvi polovici tega leta 20 milijard kWh, kar je za dobre tri milijarde ali 14 odstotkov manj kot lani v istem obdobju. Kot poročajo iz podjetja VDEW,je bil letošnji uvoz toliko manjši zaradi manjše proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn v Skandinaviji. Tako je izvoz električne energije v Nemčiji letos presegel uvoz za približno 2,5 milijarde kWh, kar je enako enemu odstotku proizvodnje te dobrine vseh nemških proizvajalcev v letu dni. Lani so uvozili za 1,4 milijarde energije več kot izvozili, podobno bilanco pa so imeli tudi v letih 1999 in 1998. humanizacija dela v TE[ V DVEH LETIH HUMANEJ[E DELO V TE [o{tanj so se sredi devetdesetih let odlo~ili, da za~no izvajati projekt humanizacije dela v podjetju. Povod za naro~ilo {tudijske naloge sta bili izvedba podobnega projekta v NE Kr{ko in pobuda zaposlenih in sindikata vodstvu, da tudi v [o{tanju delo humanizirajo. K 38 ot je dejal Vojteh [inigoj, vodja omenjenega projekta v TE[, so bili pred naro~ilom naloge pred vpra{a-nje, ali se lotiti naloge kot v NEK, to je izvesti zakonsko predpisane naloge za beneficiranje delovne dobe oziroma zavarovalne delovne dobe s pove-~anjem, ali pa humanizacijo dela obdelati v celoti, s podciljem beneficira-nja delovne dobe za nekatera delovna mesta. [ir{e zastavljena naloga je pomenila dalj{i izvedbeni ~as, ve~ raziskav, ve~ji strokovni in finan~ni zalogaj. »Leta 1994 smo se odlo~ili za izvedbo {ir{e zastavljene naloge. Naslednje leto smo ustanovili projektni svet, sestavljen iz doktorjev in magistrov znanosti na ~elu s prof. dr. Samom Modicem. Za izvedbo naloge smo se oprli na In{titut za medicino dela, prometa in {porta, ki pokriva segment delavca, to so predvsem zdravstveni in psiholo{ki pregledi zaposlenih. Zavod za varstvo pri delu pa s svojimi strokovnjaki pokriva delovna mesta,« je povedal Vojteh [inigoj. Hkrati so tudi formalno strukturirali projekt, in sicer v medicinsko, psiho-lo{ko, ekolo{ko-tehnolo{ko in organizacijsko podro~je. Vsako izmed njih obdeluje delovno mesto, zahteve in pogoje na teh delovnih mestih in na drugi strani zna~ilnosti delavcev. Celotni projekt humanizacije dela so organizirali stopenjsko, z izvedbo 15 podprojektov, ki so samostojne {tudi-je. Na koncu bodo te {tudije zdru`e-ne v celoto. Vseh hkrati niso mogli izvesti zaradi te`av s koordinacijo in zaporednostjo dela posameznih {tu-dij. Posamezne {tudije uporabljajo izsledke prej{nje {tudije. »Na za~etku smo naredili pred{tudijo na manj{em vzorcu zaposlenih in delovnih mest. Potrdila je smotrnost izdelave celovite {tudije. Najprej smo raziskali meje delavcev, prou~ili boleznine in po{kodbe pri delu za zadnje 15-letno obdobje. Nato smo opravili nosilne znanstveno podkrepljene {tudije projekta. Sem sodijo specialni zdravstveni pregledi, fizio-lo{ki, psiholo{ki in ekolo{ki vidiki dela,« je nadaljeval sogovornik. V tretjem delu {tudije, konec devetdesetih let, so prou~ili njihov sistem varstva pri delu. V sklopu tega dela študije so bile opravljene tudi študije ekonomskega in pravnega varstva, hkrati pa začenjajo združevanje spoznanj vseh treh etap, ki bo najzahtevnejši del naloge, z inovativnim znanstveno raziskovalnim pristopom. Hkrati začenjajo v TE Šoštanj načrtovanje razvoja na področjih, kjer bo treba uvesti izboljšave, odpraviti nekatere povečane obremenitve, škodljivosti za zdravje, izboljšati sistemske in druge rešitve. Vse to bo zajeto v četrtem delu študije, katerega se bodo lotili naslednje leto. V tem delu bodo raziskovali področja kadrovske razpoložljivosti v elektrarni, prilagajanje delovnega časa, vpliv tehnološke delitve, ki jo prinašajo specializacija, strukturiranje delovnih nalog itd. Po Sinigojevih besedah so to postopki širitve in bogatitve dela, s katerimi se lahko spopademo s pojavi, kot je monotonija. Zadnja študija pa bi proučevala in razvijala organizacijsko kulturo. Delavcem naj bi povečala zavest o zdravem načinu dela in življenja, odgovornost zase in za sodelavce. VMESNI REZULTATI UPRAVICUJEJO STUDIJO Čeprav bo celovito oceno študije podal poseben elaborat, ki ga bo odobril znanstveni svet, pa vodja projekta že zdaj lahko potrdi, da je bila odločitev za izvedbo študije pravilna. »Potrdila so se naša pričakovanja, da imamo v elektrarni delovna mesta in dela s povečanimi obremenitvami in škodljivostmi. Ugotovljeni so bili po- Nekatera vzdr`evalna dela za starej{e delavce niso primerna. 47 varovanje NEK javi nekaterih zdravstvenih stanj, invalidnosti, pred~asnih upokojitev, obolevnosti, ki so precej povezani z delom na nekaterih delovnih mestih. Spoznali smo, da v proizvodnji in vzdr`evanju obstajajo nekatera dela, pri katerih razmere in zahteve presegajo zmogljivosti starej{ih delavcev. Za vse te delavce bo treba uveljaviti ukrepe dodatnega varstva, med drugim tudi obvezno dodatno zavarovanje s poklicno pokojnino.« @e med izvajanjem {tudije so v elektrarni nekatera najbolj izpostavljena mesta sanirali. Tako so izvedli protihrupno sanacijo komandnih prostorov in laboratorija. Hkrati pa projekt humanizacije dela sovpada z izvajanjem drugih sorodnih projektov v Te{u, ki se tudi dotikajo dela, delovnih razmer in na~inov izvedbe ter delavcev. Tak projekt je bil pridobivanje certifikatov ISO 9001 in 14000 in je sedaj ISO 18000. Pri snovanju in izdelavi {tudije [o-{tanj~ani z drugimi termoelektrarnami niso sodelovali. [inigoj se spominja poskusov iz devetdesetih let, da bi obdelali to problematiko na ravni elektrogospodarstva. @al je pri{lo do nesoglasij `e pri osnutku {tudije, ker ni bilo soglasja o poenotenju delovnih mest. Je pa projekt za posamezno podjetje zelo obse`en in ga je te`ko spremljati z obstoje~im kadrom. V Te{u je za to pristojen le na{ sogovornik in zato tudi traja {tudija `e nekaj ve~ kot {est let. V NE Kr{ko so se naloge lotili z ve~jim {tevilom lastnih delavcev, bila je manj obse`na in hitreje izpeljana. Kljub temu predvidevajo, da bo kon~ana v prvi polovici naslednjega leta in da bodo naslednje leto `e za~eli razvojne programe, ki jih predvidevajo ugotovitve {tudij. Se pa v TE [o{tanj zavedajo, da je hu-manizacija trajen proces, ki se bo moral nadaljevati tudi po koncu projekta, tudi zaradi v projektu zastavljenih razvojnih programov. Ob podpori vodstva podjetja bi ve~ino humani-zacijskih ukrepov, ki jih narekujejo {tudije, lahko uresni~ili v dveh letih, razen ve~jih tehni~nih razvojnih projektov, seveda, ~e bi se zanje odlo~ili. Izdelava {tudij elektrarno na leto stane okrog 300.000 mark. V tem znesku je zajeto strokovno raziskovalno delo doktorjev, magistrov in specialistov in{titutov in strokovnih ustanov v obsegu okrog 20.000 raziskovalnih ur. MINKA SKUBIC Najsodobnej[e varovanje elektrarne Pojem varnost jedrskih elektrarn sestavljata jedrska varnost, to je zagotavljanje varne tehnologije pridobivanja elektri~ne energije, vklju~no z ustrezno skrbjo za jedrsko sredico, in tehni~no varovanje elektrarne. Tako je tudi v NE Kr{ko. Tehni~no varovanje NE Kr{ko je kombinacija organizacijsko tehni~nih ukrepov, ki naj bi zagotavljali ~im bolj varovan pristop oseb in materiala v elektrarno. v se z namenom, da se ne dogodi ni~ nepredvidenega, kar bi lahko pomenilo diverzijo ali sabota`o z razstrelivi. Organizacijsko je varovanje kr{ke elektrarne posebna slu`ba v sklopu elektrarne. V tej slu`bi dela 50 do 60 varnostnikov, ki varujejo objekt v izmenah 24 ur na dan. Varnostniki so oboro`eni z lahkim oro`jem, tako kot je to v praksi pri podobnih objektih posebnega pomena. »Na{e postopke varovanja kombiniramo z lokalno policijo, ki pa je pristojna za kontrolo {ir{ega podro~ja. Na dr`av-ni ravni pa izmenjujemo letne plane ogro`enosti in jih po potrebi ustrezno revidiramo. Prav tako deluje v okviru ministrstva za notranje zadeve posebna komisija, sestavljena iz ~lanov upravljal- Dvojna `i~na ograja okrog NEK je del tehni~nega sistema varovanja. cev jedrskih objektov. Pri nas je ~lan te komisije vodja varnostne slu`be,« pojasni vsestransko povezavo organiziranja varnosti NE Kr{ko njen direktor Stane Ro`man. Pravi, da se je organiziranje lastne varnostne slu`be znotraj elektrarne pokazalo kot dobro ob razpadu Jugoslavije, ko so sami izvajali vse za{~itne ukrepe in imeli objekt pod popolno kontrolo. Njihovi varnostniki so dele`-ni enakega usposabljanja kot kolegi v podobnih organizacijah. Poleg tega so varnostniki organizirani v posebni zbornici, ki skrbi za izmenjavo standardov in poenotenje delovanja ~lanov. Po tehni~ni strani so imeli v Kr{kem do nedavna 25 let staro opremo, ki jo je bilo zaradi opu{~anja programov te`ko 39 investicije v Elesu 40 vzdr`evati. V zadnjih letih so za~eli postopno posodabljanje tehni~nega varovanja. O~em najbolj vidni sta leto{nji pridobitvi - nova sodobna recepcija ob vhodu v elektrarno in zamenjava dvojne `i~ne ograje. Direktor elektrarne pravi, da bodo pri tehniki in opremi za varovanje sproti upo{tevali tudi zadnja spoznanja o varovanju jedrskih objektov po teroristi~nem napadu v ZDA. V sklop tehni~nega varovanja elektrarne sodi dvojna `i~na ograja okrog elek-trarni{kega kompleksa in pa sodoben elektronski sistem s kamerami in radarji. Ti zaznamujejo vsak dotik, pa tudi poskus dotika ograje, ki ga alarmirajo v center za nadzor. V nadzornem centru se zbirajo in obdelujejo informacije. Na tej podlagi potem reagirajo varnostniki sami, ali pa obvestijo policijo. Informacijski sistem varovanja je obse`en in zelo sodoben. Najsodobnej{a bo tudi skoraj{nja posodobitev vstopa, ki je zastavljena konzervativno, brez mo`nosti goljufanja. Osebe bodo detektirali na podlagi biometrije, identifikacije posameznika na podlagi biostrukture roke. Vstop samo z identifikacijsko kartico ne bo ve~ mogo~. Po besedah direktorja doslej v NE Kr{-ko niso imeli poskusov nelegalnega vstopa. Je pa imel stari sistem dosti la`-nih alarmov, kar je mote~e za intervencijsko skupino varovanja. Na vpra{anje, kaj pomenijo septembrski dogodki v Ameriki za jedrsko varnost, je Stane Ro`man odgovoril, da so vse elektrarne, tudi slovenska, po tem dogodku {e mo~neje zaostrile varnostne ukrepe. » To je takoj{na reakcija jedrskih elektrarn. ^as pa bo prinesel dodatne standarde. Re{itve bodo enotne za vse elektrarne in dane vsem jedrskim elektrarnam kot priporo~ilo za upo{tevanje. Minilo je {e premalo ~asa, da bi bilo to priporo~ilo `e izdelano. Zagotovo pa je vsaka elektrarna reagirala na najbolj{i mo`en na~in. V na{i elektrarni smo poostrili nadzor, zagotovili pripravljenost varnostnih slu`b na najvi{ji ravni in zagotovili izmenjavo informacij slu`b, ki nadzirajo sisteme, ki so v funkciji.« V ta namen so tradicionalne vsakotedenske tematske razprave organizirali na temo pove~ane varnosti. Za to pa je pristojna v jedrskem objektu tako tehni~na operativa elektrarne, njena proizvodnja, kot in`eniring, nadzor kakovosti kot strokovno usposabljanje operaterjev na simulatorju. MINKA SKUBIC Transformator @e v rtp kr[ko V za~etku oktobra je bil iz tovarne Kon~ar Siemens, Zagreb, v RTP Kr{ko prepeljan transformator s 300 MVA. Pred prevzemom so bili na transformatorju uspe{no opravljeni vsi predpisani preskusi. Ob tej prilo`nosti je Eles organiziral tiskovno konferenco in skromno slovesnost, ki se je je med drugim udele`il tudi dr`avni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Robert Golob. USPE[NO PRESTAL PRESKUSE Eles je kot strokovno institucijo pri dobavi transformatorja za RTP Kr{-ko anga`iral Elektroin{titut Milana Vidmarja. Njegovi strokovnjaki so spremljali transformator `e od vsega za~etka. Sodelovali so pri razpisni dokumentaciji, ki jo je pripravil IBE, pregledali prispele ponudbe na javni razpis, strokovno ocenili izbor proizvajalcev, spremljali samo izdelavo transformatorja v Zagrebu in nadzirali zaklju~ne preskuse na transformatorju v tovarni. Veliko in pomembno delo so opravili `e pri izdelavi dokumentacije, kjer so usklajevali `e-lje Elesa kot naro~nika ter zmo`nosti proizvajalca transformatorja. »S samo tovarno Kon~ar Siemens smo za~eli sodelovati takoj, ko so bili izbrani na javnem razpisu kot naju-godnej{i ponudnik. Najprej smo preverili, ali je ponudba skladna s potrebami RTP Kr{ko in ali zadovoljuje vsem potrebe in standarde, po katerih mora biti oprema za to RTP izdelana. V sodelovanju z naro~nikom so bile narejene dolo~ene korekcije ponudbe. Zatem smo spremljali izdelavo transformatorja s tem, da smo opravljali medfazne kontrole,« opi{e za~etke strokovnega nadzora Mladen Igli~, raziskovalec na EIMV, ki je bil v skupini za spremljanje transformatorja v RTP Kr{ko. Tik pred odvozom transformatorja iz tovarne so na njem opravili prevzemne preskuse. Z njimi so potrdi dizajn in kakovost izdelanega transformatorja. Vsi zahtevani parametri so morali biti skladni s pogodbenimi dolo-~ili in standardom ICE 60076, po katerem je bil transformator naro~en in izdelan. »Prevzemni preskusi so predvsem koristni za kupca, da se ta prepri~a o kvaliteti izdeleka, ki ga je naro~il. Ti preskusi so kosovni, specialni in tipski. Med najpomembnej-{e preskuse sodijo dielektri~ni preskusi, to so preskusi z udarnim in stikalnim valom, s tujo izmeni~no napetostjo, inducirano napetostjo, meritev izgubnega kota in meritev delnih razelektrenj. Zelo pomemben je {e preskus segrevanja transformatorja, ki je tipski preskus. Z njim dobimo podatek o `ivljenjski dobi transformatorja,« pojasni pomembnost prevzemnih preskusov Mladen Igli~ in doda, da je prav tako pomemben preskus transformatorja v praznem teku in v kratkem stiku. Omenjena preskusa omogo~ata merjenje izgub v `elezu oziroma plo~evini in izgube v bakru ter dodatne izgube. Omeniti ka`e tudi kemijsko analizo objema papirja pred preskusih in po njih. Ta poka`e, ali se je med preskusi transformatorja zgodil preboj izolacije in ali je mogo~e zaznati slab spoj navitij. Pred prevzemom transformatorja se opravi {e nekaj preskusov, kot so: me- ritev prestavnega razmerja in vezne skupine, preskus tesnjenja transformatorja, meritev ni~ne impedance, preskus delovanja regulacijskega stikala, meritev porabe oljnih ~rpalk in ventilatorjev, kontrola antikorozijske za{~ite, kontrola dimenzij transformatorja. Poleg vseh na{tetih preskusov je bila v tovarni opravljena termovizija transformatorja, ki poka`e, ali so v transformatorju vro~a mesta, ki so posledica neza`elenega spro{~anja toplote zaradi slabe izdelave ali vgrajenega nekakovost-nega materiala. »Na podlagi zahtev pogodbenih dolo~il, citiranih standardov in rezultatov opravljenih preskusov in meritev smo ocenili, da transformator za RTP Kr{-ko ustreza vsem na{tetim zahtevam in je primeren za vgradnjo v elektroenergetski sistem,« zaklju~uje Mladen Igli~, ki pravi, da je ta ocena plod timske-ga dela med Elesom kot investitorjem, Elektroin-{titutom Milana Vidmarja kot poobla{~eno strokovno institucijo in Kon~ar Siemensom kot proizvajalcem transformatorja. POT IZ ZAGREBA V KR[KO Tranformator kot glavni in najve~ji element RTP je nalo`en na poseben vla~ilec krenil na 37,5 kilometra dolgo pot iz Zagreba v Kr{ko v soboto, 6. oktobra, zjutraj. Na mejnem prehodu Brega-na je imel, po opravljenih carinskih formalnostih, postanek ~ez no~. V nedeljo je kompozicija nadaljevala 23,5 kilometra dolgo pot po slovenskih cestah. Od Obre`ja do ^ate`a je tovor potoval po hitri cesti, nakar je pri ^ate`u skrenil na lokalno cesto proti Bre`icam. Po njej je pot nadaljeval po bre`i{kem rondoju, preko `elezni{kega prehoda pri vasi Brezi-na, skozi kraje Gornji Lenart, Spodnja Pohanca, Dolenja vas pri Kr{-kem do Stare vasi, kjer je kompozicija zavila preko `elezni{kega prehoda proti NE Kr{ko in kon~nemu cilju RTP Kr{ko. Na slovenskem delu trase - ki jo je strokovno prou~il organizator prevoza, odobrilo pa Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste - so bili trije te`ji manipulativni obrati, kjer je zadnje pomo`no vozi- Transformator za RTP Kr{ko je uspe{no prestal preskuse v tovarni. lo prevzelo vlogo vle~nega vozila. Razlog zanje je konfiguracija ceste – ovinki in pa izjemna dol`ina celotne kompozicije. Celotna kompozicija prevoza je bila dolga 61 metrov, {iro-ka 5,4 metra in visoka 4,3 metra. Vlekel jo je vla~ilec z ve~ osno hidra-vli~no prikolico, vmes je bil montiran transformator na posebnih nosilih in zadaj je bila ponovno hidravli~na prikolica, ki jo je porival drug vla~ilec. Na obeh prikolicah je bilo 192 koles s 1800 kilogrami pritiska na vsako kolo. Sam transformator je bil med prevozom te`ak 260 ton. K njegovi kon~ni te`i je treba pri{teti {e 81 ton olja, ki je bilo v RTP pripeljano pozneje. Na cilj v RTP Kr{ko je kompozicija prispela v nedeljo proti ve~eru. V ponedeljek, 8. oktobra, zjutraj so delavci s posebnimi dvigali za~eli raz-tovarjati transformator in ga postavljati na pripravljeni temelj. Zadnje dejanje tega zahtevnega transporta si je v ponedeljek dopoldne ogledalo tudi vodstvo Elesa na ~elu z direktorjem mag. Vekoslavom Koro{cem. Ta je imel pred tem v Kr{kem tiskovno konferenco, na kateri je novinarje seznanil z vlogo in pomenom RTP Kr{ko za regijo in celotni sistem ter nadaljnjimi na~rti gradnje prenosnih objektov v tem delu Slovenije. Janez Kern, direktor projekta gradnje RTP Kr{ko 400/110 kV z razpletom daljnovodov, pa je podal trenutno sliko del na gradbi{~u in predvideni potek del do konca gradnje RTP. Na prilo`-nostni slovesnosti na gradbi{~u neposredno ob razkladanju transformatorja je `upan ob~ine Kr{ko Franci Bo-govi~ izrazil veselje nad uspe{nim izvajanjem nalo`be. Poudaril je, da bi lahko bilo to sodelovanje na tem projektu, zlasti pri izdelavi transformatorja, zgled dobrega sodelovanja poslovnih partnerjev z obeh strani meje in zgled tudi za druge institucije v obeh dr`avah, da najdejo medsebojno zaupanje. Dr`avni sekretar dr. Robert Golob pa je navzo~e spomnil na zimo 1999, ki je v pravi lu~i pokazala, kaj pomeni ta objekt za Dolenjsko in Belo Krajino. Investitorju je za`elel ~im manj te`av do konca gradnje objekta, ki naj bi prevzel svojo nadvse pomembno funkcijo konec naslednjega leta. MINKA SKUBIC 41 na{ gost Vladimir Gabrijel~i~ ^E ZANEMARJAMO OKOLJE, ZANEMARJAMO SEBE Spoznavanje, poznavanje in delo na So{kih elektrarnah je ve~ kot ~etrtstoletna stalnica v `ivljenju Vladimirja Ga-brijel~i~a. Spoznal jih je kot {tudent, ko je pripravljal diplomsko nalogo, zatem se pri njih zaposlil kot mlad in`e-nir za pridobivanje novih lokacij in optimalno izkori{~a-nje reke So~e. Danes je vodja gradnje HE Plave II in HE Doblar II, ki jo uspe{no pelje h koncu. 42 Katere objekte ste v 27 letih dela pri So{kih elektrarnah spremljali, pripravljali investicijsko dokumentacijo zanje in jih gradili? »Za~el sem z malo hidroelektrarno Kne`ke Ravne I iz takratnega programa SLO. Konec sedemdesetih so se za~ele priprave za gradnjo HE Solkan, kjer sem bil vodja elektro nadzora. Zatem sem se ponovno vrnil na MHE, in sicer na Kne`ke Ravne II. Za ta projekt smo vse sami naredili, od zasnove do projektov. Elektrarna ni velika, vendar pa je bilo treba zanjo pripraviti vse dokumente in dovoljenja, prav tako kot za veliko elektrarno. Naslednja elektrarna je bila Zadla{~ica z 8 MW, kar je nekako na sredi med malo in veliko elektrarno. Pri tej hidroelektrarni sem bil vodja projekta. Leta 1993 smo za~eli pripravo projektov za doin{talacijo hidroelektrarn Doblar in Plave, kjer od za~etka vodim projekt gradnje obeh elektrarn. Vmes smo s sodelavci delali na postavitvi obeh malih hidroelektrarn na Bov{kem.« Kako imate organizirano skupino za gradnjo obeh novih hidroelektrarn na So~i? »Med snovanjem projekta se nam je porodila zamisel, da bi vodenje pro- jekta izlo~ili iz SENG in ustanovili samostojno podjetje, vendar smo se pozneje odlo~ili, da ostanemo znotraj mati~nega podjetja.Tako nas projekt vodi skupina dvanajstih zaposlenih v So{kih elektrarnah, del vodenja projekta pa sta tudi njegov nadzor in nad nadzor. Sam delam samo na tem projektu, drugi pa opravljajo {e druge naloge v podjetju. V vodstvu projekta sodelujejo {e pravna slu`ba, komerciala, finan~ni in`eniring in eko-lo{ka slu`ba podjetja. Po tehni~ni plati pa imamo v vodstvu projekta vodje elektro, strojnega in gradbenega dela. Izvedbo projekta nadzirajo na{i strokovnjaki v sodelovanju z Gospodarskim interesnim zdru`e-njem, le za podzemska dela smo najeli zunanje strokovnjake. Strokovni nadzor tako v Plavah kot v Doblarju pa opravljajo ustrezni in{tituti in fakultete.« Katere so posebnosti dela na tem projektu? »Posebna je bila umestitev projekta v naravno okolje doline So~e in pridobitev soglasja prebivalstva za nove objekte v njihovih okoljih. Potrebno je bilo veliko sodelovanja s Ministrstvom za okolje in prostor, projektanti in prebivalci obmo~ij, na katerih stojijo objekti elektrarn, da smo na{li skupen jezik. Dose~i razumevanje prebivalstva za gradnjo in pozneje za obratovanje objektov ni enostavno. Pri tem je imel pomembno vlogo na{ direktor, ki je odobraval na{e odlo~i-tve. Nadaljnji izziv je bila zagotovitev denarja za gradnjo. Bil je ~as tranzici-je in kot dr`avno podjetje smo se sre-~ali s tr`nimi odnosi. Treba je bilo zagotoviti lastna sredstva in pridobiti kredite, kjer pa je dr`ava porok za njihovo vrnitev. Na~in financiranja nalo`be je narekoval ~im racionalnej-{e izkori{~anje sredstev. @e investicijski program smo racionalizirali tako, da ga nismo obremenjevali z ve~jimi zahtevami od nujno potrebnih. Moral pa je upo{tevati sredstva za vklju-~evanje v naravno okolje, tako za infrastrukturo kot odnose do prebivalstva. Zna~ilnost tega projekta je bila tudi mednarodna presoja {vicarske konzultantskega podjetja Colenco. Dobiti pozitivno mnenje v ~asu, ko je bil prese`ek energije v Evropi in ko so vsi videli v novi nalo`bi plasma svojih proizvodov, ni bilo lahko.« Zna~ilnost tega projekta je tudi velik dele` doma~e opreme, potem dobro sodelovanje doma~ih in tujih izvajalcev del in pa zahtevna podzemska dela. »Politika So{kih elektrarn je izrabljanje doma~ih mo`nosti na vseh po-dro~jih, tako pri opremi, napravah in delu. Tako smo karseda izrabili do-ma~o gradbeno operativo. Strojnici bosta skoraj v celoti doma~i, razen visokonapetostne opreme in generatorjev, ki se v Sloveniji ne proizvajajo. Vsi razpisi za dela in opremo elektrarn so bili mednarodni. Na{a podjetja so bila zelo elasti~na in so se v boju za pridobitev dela povezala s tujimi, predvsem za podzemna dela, ali pa z doma~imi, da so izpolnila pogoje razpisa. Mi kot investitorji smo si zastavili pogoje in meje, na kak{en na~in bomo pri{li do pravega rezultata in s kak{no tehnologijo. S temi kriteriji smo se potem pogajali za ceno.« Katere vrste referenc ste si pridobili na tem projektu, v ~em so va{e prednosti v slovenskem prostoru? »Imamo lastno ekipo za nadzor gradnje hidroenergetskih objektov. V zadnjih desetih letih se tako zahtevni elektroenergetski objekti po gradbeni plati pri nas niso izvajali. Zahtevnost del zahteva ustrezno strokoven nadzor in tega imamo, razen za rudarska dela. Obvladamo celotno vodenje projekta z vsemi tr`nimi zakonitostmi. Razen pri MHE smo se na tem projektu prvi~ sre~ali z gospodarjenjem z lastnim kapitalom in racionalno izvedbo investicije. O na{em dobrem gospodarjenju govori dejstvo, da je bil investicijski program za obe elektrarni sprejet leta 1994 s fiksnimi cenami v markah in doslej izvajamo investicijo skladno z njim brez sprememb cen. Res, da je na{a ekipa {tevil~no majhna, po znanju, ki smo si ga pridobili na projektu, pa je sposobna konkurirati velikim in`e-nirskim podjetjem pri izpeljavi celotnega projekta. Obvladujemo tehni~-ni in finan~ni in`eniring in smo edini z najve~ izku{njami pri nadziranju gradbenih del.« Za model vzornega sodelovanja z okoljem vas je proglasilo celo takratno Ministrstvo za okolje in prostor, ki je bilo do zdru`i-tve z energetiko {e bolj naravovarstveno naravnano? »S tem projektom smo v podjetju razvili tudi in`eniring okolja oziroma ekolo{ko vrednotenje prostora. Nekaj novih spoznanj s tega podro~ja smo dobili tudi s sodelovanjem s {vi-carskim Colencom. Predvsem smo spoznali, koliko je na Zahodu vredno okolje, in da, ~e zanemarjamo okolje, zanemarjamo sebe. Usposobili smo slu`be, od monitoringa do opazovanja okolja, in sku{ali objekte kar najbolje vklju~iti v naravno okolje. @e sami gradbi{~i za strojnici pri obeh elektrarnah sta bili v sredi{~ih vasi, kar je zelo mote~e za prebivalstvo. Pri{lo je do spora z nekaterimi prebivalci v Lo`icah. Vedeli smo, da lahko pride do nesporazumov, zato smo imeli pripravljeno mo`nost za~asne selitve prebivalcev iz bli`ine gradbi{-~a. Vendar zaradi prevelikih finan~-nih zahtev teh prebivalcev, do sporazuma nismo pri{li, in spor je {e vedno na sodi{~u. Smo pa dobili tudi s tem primerom veliko izku{enj dela z razli~nimi vrstami javnosti, ki so vklju~ene pri gradnji tovrstnih objektov. Dotlej v energetiki tovrstne komunikacije z javnostjo ni bilo in tudi mi je nismo bili ve{~i, saj se je nikjer nismo u~ili. Seveda pa sta se odnos javnosti do tovrstnih objektov in zakonodaja v zadnjih letih zelo spreme- nila in pravo~asno upo{tevanje obeh pove~a uspe{nost projekta.« ^isto brez izku{enj niste bili, ne nazadnje ste gradili HE Zadla{~ico v samem Triglavskem narodnem parku? »Pri Zadla{~ici smo se ukvarjali predvsem s celo vrsto strokovnjakov, ki so se zavzemali za neokrnjeno floro in favno. Zaradi ekolo{kih zahtev smo morali vkopati nekaj ve~ cevovodov, druga~e pa ve~jih stro{kov zaradi tovrstnih zahtev ni bilo. Pri obeh novih elektrarnah pa je najve~ji stro{ek okolja anga`iranje institucij in ljudi, ki so nadzirali in izvajali ekolo{ke meritve. Smo pa bili `e doslej pri na-{ih objektih racionalni in smo jih velikokrat gradili ve~namensko, v sodelovanju s kraji, kjer na{i objekti le`i-jo. Tak primer je MHE Tolmin, kjer smo sodelovali z ribi{ko dru`ino, Zadla{~ica, od koder se oskrbuje z vodo vsa Tolminska, akumulacijsko jezero Podselo za HE Doblar, ki ga izkori{~a turisti~no dru{tvo Most na So~i.« So zahteve krajev za sprejetje energetskega objekta v kraj fi-nan~no velike? »Najve~krat so to zahteve po {portno rekreacijskih objektih. Tako je bilo pri HE Solkanu, tako je pri Plavah II in Doblarju II. Mi te povr{ine uredimo, kako pa se potem gospodari z njimi, je skrb drugih. Zakonodaja se je v zadnjih letih tako spremenila, da je treba prej narediti veliko {tudij, ki so sestavni del gradbenega dovoljenja, kar vse prispeva k humanej{im odnosom v kraju med gradnjo in sprejemljivej{emu objektu po koncu njegove gradnje in med njegovim obratovanjem.« Katere so va{e investicijske izku{nje, ki jih prina{ate v holding Slovenske elektrarne? »Zagotovo sta to ekologija in gradbeni del pri gradnjah energetskih objektov. Oprema v na{ih elektrarnah je podobna kot drugje. Prepri~ani smo, da je velika razlika med gradnjo novega objekta in obnovitvijo starega. Pri nas smo med vzdr`evalnimi deli zamenjali turbini v Plavah. Na{a skupina zna snovati nove objekte in jih vklju~evati v prostor, in to znanje prina{amo v holding. Skoraj celotna investicijska ekipa SENG je skupaj `e dvajset let. V teh letih smo si pridobili bogate izku{nje na vrsti objektov, ki jih sedaj lahko izpeljemo od za~etka do konca sami. Z zahtevami iz na{ega prostora smo obogatili projektante in oni nas s projektantskimi prijemi.« Je lokacijska razpr{enost prihodnjih novih gradbi{~ za vas mote~a? »Sodoben ~lovek ni doma, pojavlja se, kjer je potrebno. Pri spremljanju projektov, o katerih sem govoril, sem videl kar nekaj podobnih projektov po svetu in povsod se ekipe selijo z njimi. Pri ve~jih investicijah se postavi kar ve~je naselje z vso infrastrukturo. Pri nas se preva`ajo le delavci na projektu. Ne nazadnje se mi, ki delamo na projektu obeh novih elektrarn, vozimo vsak dan iz Nove Gorice na Doblar, kjer imamo pisarne.« Kak{no je trenutno stanje na obeh gradbi{~ih? »Upamo, da bomo do konca leta izvedli prvo vrtenje na hidroelektrarni Doblar in s tem dali poleg agregata v Plavah II tudi tega na mre`o. Prav tako ra~unamo, da pri delih, ki so nam {e preostala, ne bo ve~jih te`av in da jih bomo kon~ali do prve polovice naslednjega leta.« Delo na projektih oziroma `ivi investiciji je naporno, dinami~no in na dolgi rok iz~r-pavajo~e. Kako nadoknadite potro{eno energijo? » Imam nekaj konji~kov, ki jih vztrajno vzdr`ujem. @e dvajset let se dobivamo s kolegi in igramo ko-{arko v rekreacijski skupini. Rad imam naravo, saj me zelo razvedri, zelo rad pa tudi berem knjige, zlasti `ivljenjepise. Priznam, da je delo na investicijah naporno, {e zlasti je naporno za na{e dru`ine.« 43 MINKA SKUBIC predstavljamo vam: Elektroprenos Ljubljana Eksplozije dotrajanih odklop-nikov ogro@ajo celo @ivljenja Elektroprenos Ljubljana bi lahko {teli za osrednjo vzdr`e-valno enoto, saj s svojim omre`jem pomeni vez med vzhodno in zahodno Slovenijo. Vzdr`evalcem te enote v zadnjem ~asu precej preglavic povzro~ajo tudi eksplozije Energoinvestovih odklopnikov, saj jih ni mogo~e predvideti in tako prepre~iti. Precej truda pa terja tudi vzdr`eva-nje drugih dotrajanih naprav. E 44 lektroprenos Ljubljana pokriva celotno osrednjo Slovenijo, pod svojim nadzorom pa ima tudi dve klju~ni transformatorski postaji za nemoteno napajanje Ljubljane in njene {ir{e okolice, in sicer RTP 400/220/110 kV Beri~evo in 220/110 kV Kle~e. Vzdr`evalne skupine EP Ljubljana pa skrbijo tudi za RTP 400/110 kV Okroglo in RP 110 kV Hudo ter tudi 853 kilometrov visokonapetostnih daljnovodov. Vse postaje so daljinsko vodene iz obmo~nega centra vodenja Beri~evo, v nenehnem posodabljanju in uvajanju novih tehnologij in naprav pa gre iskati tudi razloge, da se je {tevilo zaposlenih v tej enoti z nekdanjih 84 v zadnjih letih zmanj{alo na 45. Kot nam je povedal vodja EP Ljubljana Milan Dodig, ki to enoto vodi zadnjih {est let, so te`ave, s katerimi se sre~ujejo njegovi vzdr`evalci, precej podobne tistim na drugih ob-mo~jih Slovenije, kar druga~e re~eno pomeni, da jim {e najve~ te`av pov-zro~a dotrajana in stara oprema. Ve-~ina daljnovodov je bila namre~ zgrajena na za~etku sedemdesetih let, kar pomeni, da se bli`ajo koncu svoje `ivljenjske dobe in je treba zato v njihovo vzdr`evanje vlagati precej dela in sredstev. Precej stare pa so tudi same razdelino transformatorske postaje, saj je denimo bila postaja RTP Kle~e zgrajena `e leta 1954, RTP Be-ri~evo med letoma 1974 in 1977, RTP Okroglo med letoma 1982 do 1987 in kot najmlaj{a RP Hudo med letoma 1990 do 1994. Eles sicer postopoma zamenjuje najbolj dotrajano opremo, vendar pa je hitrost obnavljanja {e vedno manj{a, kot bi si `eleli. V ZADNJIH TREH MESECIH KAR DVE EKSPLOZIJI NAPRAV Zaradi dotrajane opreme je delo vzdr`evalcev {e posebej izpostavljeno in kljub vsem varnostnim ukrepom se v~asih zgodi, da posamezni dogodki ogrozijo celo njihova `ivljenja. Eden tak{nih sta bili nedavni eksploziji dveh odklopnikov v RTP Beri~e-vo, in sicer je prvi eksplodiral 13. avgusta, ko sta bila te`je po{kodovana tudi dva delavca, drugi pa 12. septembra, ko pa je na sre~o nastala le gmotna {koda. V obeh primerih gre za odklopnike sarajevskega Energoin-vesta, ki so se tudi drugod pokazali kot precej nezanesljivi, saj je Eles v zadnjih letih imel kar 12 podobnih primerov. Podrobna raziskava po avgustovski eksploziji je pokazala, da so v porcelanu prekinjevalnih komor odklopnikov nastale mikrorazpoke, posledi~no pa je nato pri{lo do eksplozije 4 centimetre debelega porcelana, katerega tudi nekaj kilogramov te`ki kosi so nato leteli vsenaokrog. Najhuje je to, pravi Milan Dodig, da tak{nih dogodkov ni mogo~e predvideti in tudi ustrezno ukrepati ter zato obstaja za vse, ki se gibljejo v neposredni bli`ini, vedno potencialna nevarnost. Tega problema se je Eles sicer lotil z zamenjavo vseh odklopni-kov omenjenega proizvajalca, vendar gre za dolgotrajen proces, saj so razdelilno transformatorske postaje, kot je denimo RTP Beri~evo, klju~nega pomena za nemoteno obratovanje elektroenergetskega sistema in si ni mogo~e privo{~iti njihovega izklopa kadar koli, temve~ se je treba zamenjav lotiti ob normalnem obratovanju, kar pa pomeni dodatne ote`eval-ne okoli{~ine. Sicer pa je potencialnih »bomb« v Beri~evem {e osem, iste vrste odklopniki pa se nahajajo {e v Podlogu, Dogo{ah in v Diva~i. Ob Milan Dodig napoveduje, da bo delo vzdr`evalcev v tr`nih razmerah {e zahtevnej{e kot doslej. tem gre poudariti, da je opaziti vse ve~ okvar tudi na merilnih transformatorjih, kjer je zaznati razkrajanje posameznih elementov ali natan~ne-je teflonskega ekrana, kar prav tako pomeni potencialno nevarnost eksplozij. ODPRTJE TRGA PRINA[A DODATNE OBREMENITVE Kot `e re~eno, je bila ve~ina visokonapetostnih daljnovodov zgrajenih v za~etku sedemdesetih let, torej v okoli{~inah, ki so tedaj terjale dru-ga~ne tehni~ne re{itve. Zaradi pomanjkanja denarja se je tudi precej var~evalo, posledice tak{nega var~e-vanja pa so vidne v velikih razdaljah med posameznimi daljnovodnimi stebri in z njimi povezanimi velikimi povesi vodnikov. Elesovi vzdr`evalci sku{ajo tudi te te`ave odpraviti s pre-napenjanjem vodnikov in drugimi ukrepi, vendar se je bati, da se bodo te te`ave v prihodnje {e pove~ale. Kot velik, poudarja Milan Dodig, se ka`e {e zlasti problem vsiljenih oziroma nekontroliranih pretokov energije, saj imamo na eni strani Italijo, ki ima velike energetske primanjkljaje, vmes slovenski energetski sistem in na drugi strani velike koli~ine energije. Na- Nekaterim je elektri~na energija tako pri srcu, da so zanjo pripravljeni tvegati tudi `ivljenje. Na sliki: veje, ki jih je {aljivec obesil na vodnike 110 kV daljnovoda pri RTP Kle~e. me ed velikimi projekti, ki so jih v zadnjih letih s pomo~jo izvajalcev izpeljali v EP Ljubljana, gre vsekakor omeniti celovito prenovo RTP Kle~e, ki je klju~nega pomena za zagotovitev nemotene oskrbe velikega dela Ljubljane in njene okolice. Projekt je zaradi zahtevnosti potekal v petih fazah v zadnjih petih letih, v njegovem okviru pa so zamenjali celotno 110 in 220 kV visokonapetostno opremo ter revitalizirali oba energetska transformatorja. Kljub temu, da je zahtevno delo potekalo ob nemotenem obratovanju te postaje, ni bilo ve~jih izpadov oskrbe oziroma je v vsem ~asu obnove pri{lo le do enega takega dogodka. Za kako zahteven projekt gre, je mo-go~e razbrati tudi iz njegove vrednosti, saj je celotna prenova zna{ala kar milijardo 650 milijonov tolarjev. Druga~e pa so vzdr`evalci EP Ljubljana v zadnjih letih opravili tudi vrsto drugih vzdr-`evalnih in obnovitvenih posegov na prenosnem omre`ju, imajo pa tudi licenco za izvajanje posegov v stikali{~u NEK, kjer veljajo posebni varnostni ukrepi. Po dograditvi bodo prevzeli tudi vzdr`evanje nove 400/110 RTP Kr{ko, ki bo za~ela obratovati konec prihodnjega leta. {i daljnovodi niso bili na~rtovani za tak{ne razmere, glede na to, da na tej smeri v zadnjih nekaj letih ni bil zgrajen noben ve~ji nov daljnovod in so zaradi prostorske problematike mo`-nosti za novogradnje precej omejene, se bodo vzdr`evalci v prihodnje zagotovo sre~ali z dodatnimi te`avami. Povedano druga~e, ve~ji pretoki bodo pomenili ve~je povese, s tem pa tudi ve~ mo`nosti izpadov in manj{o zanesljivost obratovanja. Po drugi strani pa bodo zahteve kupcev energije vse ve~je oziroma ~asi izklopov za popravila vse kraj{i, obremenitve vzdr`eval-cev pa vse huj{e. IZGINJAJO CELO DELI DALJNOVODNIH STEBROV Poseben problem pomeni tudi van-dalizem, saj vzdr`evalci med obhodi ugotavljajo, da so daljnovodi ne le ljuba tar~a lovcev in drugih strelskih izvedencev, ampak celo prilo`nost za zaslu`ek ali vsaj zmanj{anje stro{kov za nabavo daljnovodnih elementov. Tako niso redki primeri, da so zginili celi deli daljnovodnih stebrov, ~eprav je zaradi razmer na trgu surovin tak-{nih napadov v zadnjem ~asu precej manj. Je pa {e vedno veliko strelov na vodnike, porcelanske izolatorje in oz-na~be na stebrih. Pri tem gre vsekakor za povzro~anje precej{nje neposredne in posredne {kode, saj izklop daljnovodov za tovrstna popravila pomeni tudi manj obratovalnih ur. Grozljivo je, pravi Milan Dodig, da so nekateri tovrstni navdu{enci nad igrami z elektriko pripravljeni za zvi-{anje adrenalina pripravljeni tvegati celo `ivljenja. Tak{en primer je bil denimo na 110 kV daljnovodu blizu RTP Kle~, ko je nekdo v dveh dneh dvakrat zapored splezal na steber in s palicami povzro~il kratek stik oziroma izpad daljnovoda. Skratka, vzdr-`evalci se morajo pri svojem vsakdanjem delu resni~no spopadati z mar-si~em. Da je njihovo delo tako uspe-{no, pa gre zasluga tudi drugim sektorjem v Elesu, ki so s svojim strokovnim znanjem vedno pripravljeni prisko~iti na pomo~. BRANE JANJI] 45 gradnja opti~nega omre`ja Prese@enih magi^nih tiso^ kilometrov ^eprav je [eherezada v tiso~ in eni no~i zagotovo veliko bolj u`ivala, pa je domala podobno zadovoljstvo do`ivel Janez Kern, starosta elektroprenosnega investitorstva, ko je bila kon~ana monta`a tiso~prvega kilometra opti~nih povezav v Elesovem elektroenergetskem omre`ju. s 46 lavnostni dogodek, ki je bil sicer delovno zaznamovan, je {e toliko po-membnej{i, saj je pomenil ne samo preskok pred leti {e magi~nih 1000 kilometrov opti~nih povezav, ampak tudi prvo opti~no meddr`avno povezavo med Elektro - Slovenijo (Eles) in Hr-va{kim elektrogospodarstvom (HEP). Konec minulega meseca je bila namre~ na obmo~ju Elektroprenosa Podlog dokon~ana zamenjava stare za{~itne vrvi z novo z vgrajenimi opti~nimi vlakni na daljnovodih 2 x 400 kV Za-greb–Kr{ko I in II. Tudi prvi tovrstni opti~ni kabel (Optical Ground Wire – OPGW) je bil vgrajen na tem daljno-vodnem obmo~ju, in to `e davnega leta 1988 (9,5 kilometra), ko je bil na 110 kV daljnovodni povezavi med TE Brestanica in NE Kr{ko vgrajen OPGW s {estimi opti~nimi vlakni. Od teh za~etnih metrov pa je minilo kar {est let, da je Janez Kern s sodelavci v Aladinskem slogu posvetil z op-ti~nimi kabli in v letih od 1993 do letos (1989 – 28 km, 1993 – 6,5 km, 1994 –60 km, 1995 – 75,5 km, 1996 – 179 km, 1997 244,5 km, 1998 – 74,5 km, 1999 – 95 km, 2000 – 188,5 km, 2001 – 41 km) z zelo intenzivno gradnjo dokon~al magistralne povezave oziroma tako imenovani slovenski teleinformacijski kri` z mnogimi privodi in nesluteno mo`nostjo nadaljnjega informacijskega razvoja. V komentarju zgodovine navedene gradnje, kateremu je Janez Kern dodal marsikatero hudomu{no anekdoto, pa so se dvignili lasje mnogim dobaviteljem opreme in izvajalcem del na tere- nu, saj so velikokrat ob~utili neizprosnost Atile Elesovega investitorstva. Seveda pa so se vsi strinjali, da brez tovrstnega vodenja tako zahtevnih projektov ne bi mogli uresni~iti v tako kratkem obdobju, niti po evropskih merilih. Na omejeni slovesnosti so te ugotovitve potrdili tudi predstavniki Avstrijskega podjetja Draka Telekom, ki je bilo tokrat proizvajalec kabla OPGW, dobavil pa ga je Elex iz Ljubljane. [e ve~ji pomen tej meddr`avni informacijski povezavi pa sta dala predstavnika HEP-a g. Delonga in g. Perak, ki sta `e ob`alo-vala njihovo odlo~itev, da je predmetni OPGW od RTP Tumbri do meje opremljen le s 24 opti~nimi vlakni, medtem ko je v Sloveniji `e ve~ let domala na vseh daljnovodih standardizirano {tevilo 48 opti~nih vlaken. Pri vseh zapletih med sosednjima dr`avama, ki `e dlje ~asa s politi~nimi igrami razburjajo javnost obeh dr`av, pa bi jim lahko tehniki pokazali, kako je mogo~e v slogi re{evati skupno problematiko in v so`itju dosegati napredne cilje. Tako je bilo v rekordnem ~asu de- setih dni, termin je bil zelo omejen glede na stroge zahteve v zvezi z remontom kr{ke nuklearke, skupno zamenjanih 50 kilometrov obstoje~e 25 let stare za{~itne vrvi daljnovoda z OPGW. Od tega 16 kilometrov na slovenski strani, 34 kilometrov pa na hrva{ki, pri ~emer sta bila `e tradicionalno uspe{na izvajalca vseh monta`nih del Dalen Ljubljana oziroma Dalekovod Zagreb. Projektno dokumentacijo je izdelal Ljubljanski IBE, zanimivo pa je, da je v to opti~no povezavo z odcepom do RTP Bre`ice vklju~eno tudi distribucijsko podjetje Elektro Celje. Dobava celotne telekomunikacijske opreme je bila zaupana ljubljanski Elektronabavi, PAP Telematiki, njena vgradnja in spajanje opti~nih povezav, pripadajo~i preizkusi, meritve in strokovne ocene pa so bili delo Elektroin{tituta Milana Vidmarja. V dogovarjanjih, ki so potekala na meddr`avni strokovni ravni ve~ let, zelo intenzivno pa so se za~ela konec leta 2000, je pomembno vlogo odigrala vodja projekta Simona Sila. Slednja je v zahvalnem govoru pohvalila vse `e omenjene zunanje institucije, ob tem pa ni pozabila poudariti tudi po`rtvovalnosti svojih neposrednih sodelavcev in uspe{no vodene koordinacije investicijske ekipe, ki se je tokrat aktivno vklju~ila v sklop tradicionalnih vzdr`evalnih del, ki sicer `e tretje desetletje uspe{no potekajo med vsakoletnim remontom NE Kr{ko in jih je letos koordiniral Elektroprenos Podlog. Tako je bil kon~an {e en obse-`en remont 400 kV daljnovodnega omre`ja od RTP Tumbri, NE Kr{ko do RTP Maribor. @al je na slovesnosti manjkal upokojeni, sicer dolgoletni koordinator tovrstnih remontov Jo`e Vimpol{ek. Vendar pa je bil zagotovo v mislih vseh nas, ki smo z visoko dvignjeno ~a{o nazdravljali nepozabnemu {eherezadnemu uspehu Janeza Kerna. SRE^KO LESJAK Vidmarjev dan 2001 [TIRJE DOBITNIKI VIDMARJEVIH PLAKET V za~etku oktobra je Elektroin{titut Milana Vidmarja /EIMV/ po triletni prekinitvi ponovno organiziral Vidmarjev dan v ljubljanskem Cankarjevem domu. Ob tej prilo`nosti so dobili Vidmarjeve plakete Dravske elektrarne, [tefan Marjeti~, mag. Matija Nadi`ar in prof. dr. Peter @unko. Oddelku za kemijo EIMV pa je bil izro~en akreditacijski certifikat ISO/IEC 17025. V slavnostnem nagovoru ob Vidmarje-vem dnevu se je prof.dr. Maks Ba-buder, direktor EIMV, spomnil prodornega duha utemeljitelja in{tituta Milana Vidmarja. Vendar pa je primerjava tedanjih nalog in{tituta z da-na{njimi te`ka. Za in{titut pa ostaja {e vedno veljavno njegovo spoznanje, da kompleksnost problemov na~rto-vanja, graditve in obratovanja elektroenergetskih naprav in sistema zahteva domi{ljen, na~rtovan in dokumentiran profesionalen pristop. Danes bi tem nalogam lahko enakovredno dodali poslovanje sistema, vzdr`evanje sistema in skrb za okolje. V nadaljevanju je dr. Babuder pojasnil procese raziskovalnega in in`e-nirskega dela in vlogo dr`ave pri tem. EIMV je bil v preteklosti dele`en njene podpore pri {olanju kadrov, manj pa pri opremi laboratorijev. Te v zadnjih letih posodabljajo in opremljajo z lastnimi sredstvi. Posledice prehoda na trg, ki jih `e ~utijo v elektroenergetiki, prina{ajo spremembe tudi v delovanju EIMV. Delovne programe so za~eli prilagajati tr`nim razmeram, in{titut je sicer zavod v lasti dr`ave, vendar 100-od-stotno na trgu s svojimi storitvami. Pri tem tekmuje s konkurenco na javnih razpisih doma in na tujem. Razdrobljen trg zahteva nove izdelke in nova orodja. Delitev interesov pa prepre~uje pridobivanje kakovostnih podatkov za posamezne sistemske obdelave. V prihodnje nameravajo uporabiti izku{nje za na~rtovanje sistema ob novih pogojih. In{titut ima kadre, opremo in reference za prou~itev op-timiranja stro{kov za investicije v staro opremo na koncu `ivljenjske dobe. Opozarjajo pa na {tudije in raziskave za optimiranje obratovanja v tr`nih razmerah, ki ne podpirajo dolgoro~-nih procesov znotraj sistema. V nadaljevanju slovesnosti je direktor EIMV podelil {tiri plakete Milana Vidmarja za dose`ke, ki jih prina{a znanje, prizadevnost in doslednost ljudi, ki delajo v elektroenergetskem sistemu in ki so se s svojim delom {e posebno izkazali. Vidmarjeve plakete podeljuje EIMV od leta 1982 podjetjem in posameznikom v domovini in tujini. Dosedanjim 45 dobitnikom so se letos pridru`ili trije posamezniki in eno podjetje. Dravske elektrarne Maribor so prejele plaketo za I. fazo prenove hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok. Posodobitev je obsegala obnovo devetih proizvodnih agregatov, katerih starost je bila med 40 in 50 let, in {tirih 110 kV stikali{~ ob hidroelektrarnah. Analiza po kon-~ani prenovi je pokazala, da se je srednja letna proizvodnja obnovljenih treh hidroelektrarn pove~ala za 93 GWh, kar je za 23 GWh ve~, kot je bilo predvideno s projektom. Mo~ obnovljenih elektrarn je ve~ja za 42 MW, kar je za 8,9 MW ve~, kot je predvidel projekt prenove. Stro{ki projekta prenove so zna{ali 212,81 milijonov mark, kar je za 18 odstotkov manj od na~rtovanega zneska v investicijskem programu. Z na~rtova- njem, vodenjem in izvedbo projekta je kolektiv DEM pokazal, da je zasnoval prvo fazo prenove tehni~no in tehnolo{ko sodobno, da je prenovo izvedel in vodil u~inkovito, racionalno in strokovno ter da je v projekt prenove vklju~il vsa obstoje~a znanja v svojem kolektivu, zunanjim sodelavcem pa dal mo`nost sodelovati, rasti in se izpopolnjevati. [tefan Marjeti~ je prejel Vidmarjevo plaketo za `ivljenjsko delo na po-dro~ju gradnje, obratovanja in vzdr-`evanja plinsko parnih postrojev. TE Brestanica se je v ~asu njegovega delovanja do leta 1997, ko se je upokojil, intenzivno razvijala. Iz manj{e TE na premog z dvema blokoma skupne mo~i 26 MW je z dograditvijo treh plinskih turbin pove~ala mo~ na 69 MW in lani z dvema plinskimi enotama na 323 MW. [tefan Marjeti~ je bil vseskozi usmerjevalec tega razvoja. Najprej se je ukvarjal s problematiko premogovne tehnologije in zatem v za~etku sedemdesetih let prevzel vodenje priprav na preusmeritev elektrarne na uporabo teko~ih goriv. Na podro~ju plinske in parne tehnologije je poglobil tudi teoreti~no poznavanje problematike in samostojno razvil zelo raz~lenjen in natan~en ra-~unalni{ki simulacijski model delovanja teh postrojev. Vse svoje znanje je s pridom uporabil po letu 1990, ko je prevzel vodenje priprav na raz-{iritev TE Brestanica z gradnjo dveh novih plinskih enot. S svojim delom je uspe{no oral ledino pri uvajanju plinske in plinsko parne tehnologije v slovenskem prostoru in odlo~ilno prispeval k temu, da se Brestanica po svoji obratovalni razpolo`ljivosti ves ~as svojega obstoja uvr{~a v sam vrh med na{imi TE. Mag. Matija Nadi`ar je prejel Vid-marjevo plaketo za dose`ke na po-dro~ju uvajanja novih tehnologij in posodabljanja distribucijskega elektroenergetskega sistema. Vso svojo strokovno pot je prehodil v podjetju Elektro Gorenjska, kjer je za~el re{e-vati prve strokovne probleme s po-dro~ja relejne za{~ite in obratovalnih meritev. Pri svojem delu se je zavzemal za tehnolo{ko posodobitev distribucijskega sistema z uvajanjem daljinskega vodenja in gradnjo centra vodenja Elektro Gorenjske na Zlatem polju pri Kranju. To je bil prvi moderni in funkcionalno opremljen center, ki je promoviral doma~o in- 47 dustrijo in bil referen~en objekt za z odprtja obnovljene Leto{nji dobitniki Vidmarjevih plaket. obiske tujih strokovnjakov. Zavedal se je pomena komunikacijskih povezav med objekti distribucije in centrom vodenja, zato je s svojimi bogatimi izku{njami in znanjem podpiral gradnjo potrebnih prenosnih poti in sodeloval pri pripravi sistemskih obratovalnih navodil. Aktivno je sodeloval pri izdelavi in recenziji {tevil-nih {tudij. Kot direktor poslovne enote Kranj se je zavzemal za posodabljanje distribucijskega omre`ja in postrojev, z namenom zagotoviti kakovostno oskrbo odjemalcev z elek-tri~no energijo. Poleg tega se je vseskozi zavzemal za dodatno usposabljanje in izobra`evanje delavcev. Prof. dr. Peter @unko je prejel Vid-marjevo plaketo za dose`ke pri vzgoji mladih kadrov in v raziskovalni dejavnosti. Svojo akademsko pot na Fakulteti za elektrotehniko je za~el leta 1971, kjer je leta 1984 postal izredni profesor za podro~je elektroenergetskih sistemov in naprav in pet let pozneje redni profesor na Katedri za elektroenergetske sisteme in naprave. Te`i{~e njegove raziskovalne dejavnosti v zadnjem obdobju je problematika pove~anja prenosne zmogljivosti elektroenergetskih omre`ij in kakovosti elektri~ne energije z uporabo naprav mo~nostne elektronike. Vodil je {tevilne tovrstne raziskovalne naloge v Sloveniji in v okviru mednarodnih projektov. Pri re{evanju te`av ga 48 odlikuje te`nja po uporabi najsodob- nej{ih pristopov, zlasti ra~unalni{ke tehnologije. Po njegovi zaslugi so bili {tudentje energetike med prvimi, ki so dobili dostop do ra~unalnikov. Kot pedago{kega delavca in vodjo raziskovalne skupine ga odlikuje predvsem umirjen in strpen odnos do {tu-dentov in sodelavcev. Te zna usmerjati, jih motivirati, jim omogo~ati ustrezne delovne razmere ter jim prisluhniti in pomagati v te`avah. Tudi zato je pri njem diplomiralo, magi-striralo in doktoriralo veliko {tevilo strokovnjakov. Podelitvi Vidmarjevih plaket je sledila izro~itev akreditacijske listine ISO/IEC 17025 za delovanje testnih in kalibracijskih laboratorijev Oddelku za kemijo EIMV. Listino je izro~il Andre Barel, predstavnik nizozemske akreditacijske hi{e RvA in njen glavni presojevalec. V popoldanskem delu Vidmarjevega dneva pa je bila {e okrogla miza na temo aktualnih problemov razvoja, obratovanja in poslovanja elektroenergetskega siste- ma. MINKA SKUBIC HE SAVICA SIMBOLIZIRA ZA OKOLJE PRIJAZNO ELEKTRIKO N a slovesni prireditvi ob kon~ani prenovitvi HE Savica so se 24. septembra v Ukancu sre~ali gostje iz Elektro Gorenjske in drugih elektrogospodarskih podjetij. Prelomno leto 2001, ko smo pri~a dokon~anju te obnove, pomeni nek simboli~en prehod v nove ~ase, ko smo in`enirji prispeli do stopnje tehni~ne odli~no-sti, v novej{em ~asu pa se sre~ujemo tudi s tehnolo{kimi pravnimi, tr`ni-mi, ekonomskimi in podobnimi izzivi. To je v govoru med drugim poudaril dr. Robert Golob, dr`avni sekretar za energetiko. Po ve~ kot {tirih desetletjih neprekinjenega obratovanja je HE Savica do`ivela in tudi pre`ivela {tevilne tehni~ne in organizacijske spremembe. Agregata sta ves ~as obratovala in se z leti tudi izrabljala. Poslovna enota Sava (danes PE za proizvodnjo elektri~ne energije) Elektro Gorenjske, ki jo vodi direktor Darko Ko`elj, je postopno prenovila elektroopremo in vgradila nove naprave, ki omo-go~ajo popolno avtomatsko obratovanje elektrarne brez stalne posadke ter nadzor in upravljanje naprav iz nadrejenega centra vodenja. Med prenovo od leta 1988 naprej je bila vgrajena oljetla~na naprava za mazanje le`ajev agregatov in hidrav-lji~ni turbinski regulator za krmiljenje turbin, zamenjan klasi~ni vzbuje-valni sistem s stati~nim za oba agregata, zamenjani pa so bili tudi vsi HE Savica {tirje turbinski teka~i. Zaradi prehoda napetostnega nivoja bohinjskega podro~ja na 20 kilovoltov sta bila zamenjana oba energetska blok transformatorja mo~i 2 x 2,5 megavol-tamperov. Izvedena je bila revitalizacija upravljalnega sistema z lokalnim avtomatskim in daljinskim vodenjem elektrarne. Letos je potekala popotre-sna gradbena sanacija jezu in objekta strojnice HE Savica (odprava po{kodb iz leta 1998). Mag. Drago [tefe, direktor delni{ke dru`be Elektro Gorenjska, je povedal, da zna{a skupna vrednost investicije 2,6 milijona mark. Predvsem pri gradbeni sanaciji je bilo treba za{~ititi vitalne dele elektrarne, saj je bil objekt skoraj mesec dni brez strehe. Pri obnovi so upo{tevali racionalne elemente vodenja strojnega in elektro dela, pri gradbenih delih pa tudi pogoje Triglavskega narodnega parka. Obnovo turbinskih teka~ev so zaupali Turboin{titutu iz Ljubljane in dosegli 12-odstotno ve~jo proizvodnjo, pri obnovi elektro dela pa so sodelovala podjetja Rade Kon~ar, Etra 33, Elprim, Energorevit in Energo-group. Gradbena dela za sanacijo strojnice so v 90 dneh opravili Ener-gogroup in podizvajalci bohinjskega gradbenega podjetja. Zahtevno sanacijo pregradnega objekta pod slapom Savica pa je izvedlo podjetje Saning Internacional. Kot je pomen objekta HE Savica ocenil Franc Kramar, `upan ob~ine Bohinj, so vse gospodarske panoge v kraju vezane na elektri~no energijo, zato je taka pridobitev za ob~ino velik prispevek. Poudaril je, da gre za izjemno elektrarno, ki je povezana z napredkom in imenom Bohinja, in se zahvalil vsem, ki so se trudili pri obnovi. »Iz ljubljanske perspektive dana{nji dogodek ni videti ni~ posebnega. ^as v preteklosti pa je `e pokazal in nam Kljub de`evnemu dne je dobra volja zdru`ila ~astne goste in legende (od leve proti desni): Janko P{enica (graditelj HE Savica v letih 1947-1950), dr. Robert Golob (dr`av-ni sekretar za energetiko), mag. Drago [tefe (direktor Elektro Gorenjske) in Mirko Ko{nik (dolgoletni obratovodja HE Savica). to vedno znova potrjuje, da je prav HE Savica eden tistih primerov, ko lahko sorazmerno majhen objekt, v sorazmerno zakotnem kraju, pomeni ogromno. @e ob gradnji je bila elektrarna na~rtovana s tako strogimi okoljevarstvenimi merili in kriteriji, da jim tudi danes nih~e ne more oporekati. Marsikateri objekt, ki danes nastaja, kljub velikim besedam niti pribli`no ne sledi enakim na~elom na~rtovanja, kot jih je HE Savica imela v ~asu nastanka,« je povedal dr. Robert Golob. V Elektro Gorenjski so ob tej pri-lo`nosti izdali posebno tehni~no publikacijo z naslovom HE Savica direktor Drago [tefe in Jo`e Resman, predsednik nadzornega sveta delni{ke dru`be Elektro Gorenjska, sta podelila priznanja in zahvalo za uspe{no sodelovanje: Janku P{enici kot graditelju prve povojne HE Savica, Mirku Ko{niku kot dolgoletnemu obratovodju HE Savica od zgraditve do leta 1982, Francu Sodji kot vodju HE Savica od leta 1982 naprej, ter Turboin{titutu, Energogroupu in Gradbenemu podjetju Bohinj kot izvajalcem obnove. 1916-1949-2001. Avtor in odgovorni urednik publikacijeje je Drago Pa-pler, pri tehni~nih podatkih pa sta sodelovala Darko Ko`elj in Marko ^arman iz PE za proizvodnjo elek-tri~ne energije. Kot navaja publikacija, je skupna proizvodnja elektri~ne energije v HE Savica od za~etka leta 1950 do decembra 2000 zna{ala 874.691.296 kWh, kar pomeni prihranek milijon ton premoga oziroma za 743.487 kilo ton zmanj{anja emisij ogljikovega dioksida. Dr. Robert Golob je s pritiskom na gumb zagnal elektrarno s {tirimi Pel-tonovimi turbinami in generatorjema s skupno mo~jo 4,4 MVA. Ob tej prilo`nosti se je vpisal v kroniko znamenite elektrarne Savica in ob tem zapisal, da se je s simboli~nim zagonom HE Savica kon~alo obdobje obse`nih obnovitvenih del in z odprtjem trga z elektri~no energijo nastopilo novo obdobje poslovnih izzivov. Proizvedena »zelena elektrika« iz MHE bi gotovo lahko slu`ila kot konkuren~na prednost pri ponudbi storitev odjemalcem elektri~ne energije. MIRO JAKOMIN, DRAGO PAPLER 49 znani in neznani obrazi in dogodki Podjetje so ljudje... Podjetje so ljudje, je moje vodilo. Iz spo{tovanja do na{ih predhodnikov, ki so zaorali ledino v elektrifikacijski dobi in ustvarili mo`nosti za poznej{i in dana{nji razvoj, opisujem njihovo delo in pri~evanja, spoznavam njihovo `ivljenje in poglede. Kot sopotnik sre~ujem znane in neznane obraze da-na{njega ~asa, ki ga `ivimo in do`ivljamo, se pogovarjam in pi{em o zanimivih sodelavcih, o njihovem strokovnem poklicnem in ljubiteljskem delu. Spoznavam, da se premalo poznamo, da vsak na svoj na~in ob osnovnem poklicu in delu v sebi skriva vrsto zanimivosti, s katerimi se ukvarja, ki ga privla~ijo in bogatijo. @ivljenje ubira zanimive poti, ki jih do`ivljamo in ki nas navdihujejo ter razveseljujejo. Dajejo pa nam notranjo izpolnitev hotenj, ambicij in `elja, popestrujejo nam prosti ~as in nas preprosto tako ali druga~e razveseljujejo. MAG. DRAGO [TEFE KOLESAR PO SRCU [tevilna slovenska mesta so ~etrti konec tedna v septembru zaznamovala z zaporami mestnih jeder za vozila ter jih namenila izklju~no kolesarjem in pe{cem. Evropski dan brez avtomobila, 22. september, ki je letos padel na soboto, so nekateri ozave{~eni Gorenjci, zaznamovali kar na petek. Pred poslovno stavbo Elektro Go- Mag. Drago [tefe je ponosen na svoje skrbno ohranjeno kolo iz leta 1937, ki ima registrsko tablico Kraljevine Jugoslavije * 2 * 202170 – 15. renjske v Kranju smo `e v dopoldanskih urah opazili zanimivo, staro in {e vedno vozno kolo z registrsko tablico iz obdobja nekdanje Kraljevine Jugoslavije. Skrita kamera pa je ob koncu delovnega dne posnela tudi lastnika tega kolesa, ki je bil nih~e drug kot sam direktor podjetja mag. Drago [tefe. »Mesta so v zgodovini ustvarili pe{ci in narobe je, da so jih avtomobili iz njih izrinili. Taki dnevi, kot je dana{nji, ko je domenjeno, da so mesta brez avtomobilov, nas spodbujajo k temu, da pe{ci in kolesarji spet zavzamemo mesto,« je poko-mentiral aktualni dogodek kolesar Drago [tefe, na starodobniku svojega letnika 1937, ki ga je podedoval po o~etu in ga skrbno vzdr`uje in neguje. »Vsaj en dan v letu brez avtomobilov v mestu je odli~na zamisel. Iz zgodovine vemo, da je mesto iznajdba pe{cev, to ni svet avtomobilov in tako naj tudi ostane, predvsem v starih mestnih jedrih. Za avtomobile pa bo treba narediti prostor, vendar na obronkih mest. Najbolj{e bo takrat, ko bomo imeli pe{ci in kolesarji svoje, avtomobili pa svoje ceste. Nobeno napolnjeno mesto ni niti lepo niti zdravo. Zato bo za mesta kmalu treba pripraviti na~rte, kako bi njihova osr~ja za promet z vozili zaprli. To bo dolgotrajna in draga naloga,« je dejal mag. Drago [tefe, ki je po du{i rekreativni kolesar, kot izku{eni gospodarstvenik pa sodeluje tudi v projektnem svetu za celostno ureditev mestnega jedra Kranja. Zato lahko upra-vi~eno pri~akujemo, da bodo njegovi pogledi, predlogi in argumenti na{li mesto v kranjskih razvojnih programih in re{itvah. Mag. Drago [tefe se ne samo ob dnevu brez avta, ampak v svojem prepri~anju `ivljenjskega sloga zavzema za mesto, kateremu naj bi du{o dali pe{ci in kolesarji. ALE[ ROZMAN V DOBRIH 15 URAH PRETEKEL 70 KILOMETROV PO GORAH Ale{ Rozman (letnik 1963) je zaposlen kot elektromonter v prodaji elektri~ne energije poslovne enote za dobavo elektri~ne energije Elektro Gorenjske. Odbira {tevce na ob-mo~ju Tr`i~a. »Delo mi ustreza, ker se dosti gibljem in imam nekaj treninga `e med delom,« pravi vztrajni {portnik Ale{ Rozman, ki odkrito pove, da ga vztrajno `ene `ivljenjska energija, ki jo je dobil s spodbudo sodelavcev in direktorja mag. Draga Ekstremni gorski teka~ in odli~en smu~ar Ale{ Rozman nabira kondicijo tudi pri odbiranju elektri~nih {tevcev. [tefeta v bolnici, ko je bil po prometni nesre~i februarja 1994 povsem obupan. Posledice po{kodbe so ga po trinajstih letih samostojnega elektromon-terskega dela v nadzorni{tvu Tr`i~ konec leta 1994 pripeljale v konzumni oddelek PE Elektro Kranj na delo odbiranja merilnih mest gospodinjstev in uradov, kot pravimo odjemalcem oziroma manj{im obrtnikom do 41 kW priklju~ne mo~i. Pravi, da se je nekako prerodil, na{el zadovoljstvo v poklicu, v prostem ~asu pa ga {e posebno vznemirjajo vztrajnostni {portni izzivi, katerim je v svojih srednjih letih dobro kos. @e ~etrto leto je sodeloval na enem najte`jih gorskih teka{kih vzponov po poti tr`i{kih vrhov s 14.000 metrov vi{inske razlike na poti gor in dol ter dosegel neverjeten rezultat, s katerim je rekord izbolj{al za 40 minut in 35 sekund. »Na samo tekmovanje se nas je prijavilo {est tekmovalcev, ki smo se ~utili dovolj sposobni za tako te`ak podvig - prete~i ve~ kot 70 kilometrov dolgo pot po vrhovih Tr`i~a v 24 urah. [tart je bil to~no ob polno~i, ob 1.25 smo bili `e na poti iz Dobr~e (1635 m n.v.) proti Prevali. Povzpeli smo se na vrh Begunj{~ice (2060 m n.v.) in vrh Vrta~e (2181 m n.v.), prvi svit smo ujeli skupno v trojki z Janezom Pretnarjem in Vladimirjem Brejcem ob 5.29 na plo{~adi mejnega prehoda na Ljubelju in bili kar za dobrih 15 minut hitrej{i kot na lanskem teku. Po zamenjavi obla~il in obutve sem prevzel pobudo in tekel sam naprej po neugodnem terenu, postrani, po eni nogi, v soncu, na Ko{utnico – Babo (1968 m n.v.), pri ~emer je bila bolj obremenjena desna noga. Ko{uta je bila dolga 10 kilometrov, na Velikem vrhu (2088 m n.v.) sem imel krizo, jo premagal in nadaljeval na Kladivo (2094 m n.v.), ~ez Ko{ut-nikov turn (2133 m n.v.) in sestopil ob 10.12 na Dolge njive, kjer je bila druga okrep~evalnica, za katero so poskrbeli organizatorji iz Planinskega dru{tva Tr`i~. Tekel sem po po-lo`nem vzponu na dolgi Stegovnik (1692 m n.v.), po spustu na Javornik ob 12.12 uri pa me je pri~akala `ena Romana. Prebavnih motenj nisem imel, potreboval sem le veliko te-ko~ine. Dobil sem novo mo~ in se vzpel na najvi{ji vrh Stor`i~ (2132 m n.v.), potem sestopil na Veliko Polaj-no. Spet sem se vzpel na Tolsti vrh (1715 m n.v.), tekel po slemenu Kri{ke gore in se nazadnje spustil v Tr`i~,« je navdu{en pripovedoval pravi ekstremist Ale{ Rozman. Vztraj-nostno hitrostno gorsko teka{ko preizku{njo je opravil v ~asu 15 ur 9 minut in 50 sekund in zasledovalca premagal za 1 uro in 5 minut, hkrati pa tudi popravil tri leta star rekord Marjana Zupan~i~a s ~asom 16 ur 29 minut 15 sekund. Tek mu pomeni preizkus in samopotrditev vzdr`ljivo-sti. Letos se je zaradi po{kodbe manj pripravljal kot pretekla leta, vendar ga je »vomljanska« trma prepri~ala, da je nadoknadil trening s teki iz do-ma~e vasi Grahov{e pod Stor`i~em v okoli{ke hribe, od Kri{ke gore do Stor`i~a. Sodeloval je tudi na teku po Dol`anovi soteski, na Likarjevem memorialu, 12-urnem vztrajnost-nem teku na Kali{~e, Slovenskem alpskem maratonu ... Ob teku mu je v zimskih mesecih v veliko veselje alpsko smu~anje. Na {portnih igrah elektrodistribucije je veljal za nepremagljivega, kjer je kar 6-krat imel najbolj{i absolutni ~as in 7-krat osvojil prvo mesto v svoji kategoriji. BRANE HORVAT NA[EL REDKE BELE TARTUFE Leto{nje poletje je bilo za gobe slabo, jesen pa je bila po gorenjskih gozdovih kar radodarna. V torek, 2. oktobra, se je Brane Horvat kot zagnan gobar s prijateljem, sodelavcem Bo{tajanom Tratnikom odpravil po gobe. [la sta v me{ani gozd pod Do-slov{ko planino na nadmorsko vi{ino 1100 metrov, kamor `e 27 let hodi po skritih poteh in koti~kih gledat, ali so gobe pognale. »Robantil sem, ko sem videl, da so divji pra{i~i razri-li podrast in pojedli jur~ke; ostal je samo del beta gobana. Bo{tjan je na{el dva majhna jur~ka in dejal, da so ju pustili, ker so bili premajhni, ra{~eni preve~ pri tleh. V hribu sem zagledal gomolj, za katerega nisem vedel, kaj sploh je. Pujsi so ga namre~ ob ritju vrgli iz zemlje. Predvidevam, da jih je mo~an vonj privla~il in so jih zato izkopali iz globine 30 centimetrov. Kot raziskovalec po du{i sem se navdu{il nad nenavadno najdbo. Del gomolja sem odrezal in takoj zaznal mo~an vonj po ~esnu in plesnivem siru. Gomolj sem hotel `e vre~i, ko mi je Bo{tjan dejal, da je to lahko tartuf. Temu nisem verjel, vendar sem ga vseeno dal v ko{aro. Pozneje sem poklical po mobitelu `eno Suzano, da naj pogledala v gobarsko enciklopedijo, kaj bi najdba lahko bila. Telefonirala mi je nazaj in dejala, da sem zagotovo na{el tartufa. Ob vrnitvi sem najprej poskrbel za jur~ke, potem pa mi misel na najdbo ni dala miru, zato sem {el v gostilno Ostvald, kjer so mi potrdili, da sem na{el beli tartuf,« je povedal Brane Horvat iz Most pri @irovnici, KV elektromonter v prodaji elektri~ne energije Poslovne enote za dobavo elektri~ne energije Elek-tro Gorenjske, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z arheolo{kimi raziskovanji in rezbarjenjem. Enkratne najdbe se je zavedal {ele, ko je v pogovoru nav-zo~im izdal, da je tartufe na{el pod Doslov{ko planino, ti pa so se hoteli kar s krampi odpraviti iskat dragoceni zaklad in prekopati planino … Naslednji dan mu `ilica ni dala miru in se je v arheolo{kem duhu odpravil skupaj s h~erko Tanjo nazaj pod Do-slov{ko planino in le tri metre ni`je na{el {e en gomolj, ki so mu ga odkrili in pustili divji pra{i~i, tretjega je ~ez nekaj dni na{el {e njegov prijatelj. Oba primerka je odnesel na Bled in ju prodal gostincem. Tehtala sta dvakrat 20 dekagramov, po velikosti pa sta merila vsak 8,5 x 5 cm. Svetovno znani beli tartufi rastejo v Istri, na se-verem delu Italije in v predelih Francije. Doslej najdbe niso bile znane na Gorenjskem, {e manj v visokogorskem svetu. I{~ejo jih s psi in s posebej dresiranimi pra{i~i, v Horvato-vem primeru pa je naklju~je hotelo, da je pri{lo do sre~nega odkritja, ki potrjuje, da je pobo~je pod Stolom tudi nahajali{~e tega redkega in zelo iskanega gomolja. DRAGO PAPLER 51 z mi{ko po internetu Nova okna xp P 52 rav te dni bo Microsoft ponovno po-sku{al osvojiti srca in denarnice uporabnikov PCjev s svojim novim operacijskim sistemom za namizne ra~unalnike in prenosnike - z Win-dowsom X P. Slabi dve leti sta minili, odkar je Microsoft predstavil Windows 2000, ki je bil pisan na ko`o zahtevnim uporabnikom, poklicnim ra~unalnikarjem in mno`i~ni uporabi v poslovnem okolju ve~jih omre`ij. Okna 2000 so bila nadgraditev in posodobitev Windowsa NT, ki je dolgo kraljeval kot Microsoftov najzaneslji-vej{i sistem za »resno rabo«. Do-ma~im uporabnikom in nezahtevnim manj{im podjetjem pa je bil namenjen cenej{i, porabni{ki Windows 95 oziroma njegovi poznej{i nadgra-ditvi 98 in ME, ki skupaj tvorijo dru`ino Windows 9x. Najve~ji proizvajalec programja na svetu je 25. vinotoka oziroma oktobra na trgu Times v New Yorku slovesno predstavil svoja nova Okna »izku{enj« (eXPerience) in spro`il uradno prodajo za {iroki trg. S to tr`enjsko premi{ljeno potezo je Microsoft (MS) izrazil tudi podopro prebivalcem in podjetjem v New Yorku po teroristi~nem poboju ljudi v stolpnicah Svetovnega trgovskega sredi{~a. Za javno predstavitev in ogla{evanje novih oken je MS namenil kar 200 milijonov dolarjev, medtem ko naj bi {e 800 milijonov za tr`enje izdelkov, povezanih z XPjem, zapravili njegovi poslovni dru`abniki, kot so Intel, HP-Compaq in Dell. Industrija strojne in programske opreme za osebne ra~unalnike je v zadnjem letu zdrknila v svojo prvo resno krizo, odkar so to industrijo pred petindvajsetimi leti izumili mulci v gara`ah. Microsoft ima `e nekaj let dejanski monopol pri operacijskih sistemih in sve`njih pisarni{kih programov za PC, zaradi ~esar pa je danes ranljiv, saj ve~ino denarja zaslu`i prav s peceji. V zadnjih tednih tudi {tevil-ni drugi proizvajalci ra~unalni{ke opreme zadr`ujejo dih in se mrzli~no spra{ujejo, ali bo izid Oken XP res o`ivil trg z ni~elno stopnjo rasti in prepre~il napredovanje gospodarske recesije. Nih~e seveda ne ve, ali bo novi Windows pri posameznikih in podjetjih kljub zmanj{evanju porab-ni{kega zaupanja v ZDA in Evropi spodbudil mno`i~no kupovanje nove opreme. Windows XP naj bi po zagotovilih Microsofta deloval hitreje, zanesljiveje in varneje kakor Okna 9x, hkrati pa naj bi vseboval bogat zbir novih zmo`nosti in priro~nih pro-gram~kov, zlasti za predvajanje in snemanje ve~predstavnih datotek. Resnici na ljubo pa se XP v temeljih ne razlikuje prav dosti od Windowsa 2000, s katerim si deli operacijsko jedro - ima pa osve`en uporabni{ki vmesnik. Ta nekatere starej{e ra~unal-nikarje `e kar preve~ spominja na risanko, menda pa naj bi navdu{il mno`ice kon~nih porabnikov, o ~emer pa lahko presodi le o~e ^as. Bill Gates, predsednik Microsofta, meni, da je Windows XP najbolj{i operacijski sistem, ki ga je njegova dru`ba kdaj koli ustvarila. Kritiki pravijo, da so podobne trditve sli{ali `e ve~krat - denimo ob predstavitvi Windowsa Me in 2000. Ob tem se je dobro spomniti, da je MS doslej razvijal in prodajal dve ob~i dru`ini Oken - Windows 9x in Windows NT/2000. Pod okenskim uporab-ni{kim vmesnikom 9x se je {e vedno skrival stari dobri sistem DOS z ukazno vrstico. Po drugi plati pa je Windows NT imel pravo ve~opravil-no jedro in je bil namenjen zahtevnim ra~unalnikarjem ter omre`ni uporabi v ustanovah in podjetjih s {tevilnimi delovnimi postajami. Tudi novi Windows XP bo na voljo v dveh »okusih« - Home Edition za do-ma~e uporabnike in Professional Edition za podjetja in zahtevne`e. Obe razli~ici, tako poklicna kot tudi po-rabni{ka, bosta imeli enako jedro kot N T, kar je za MS novost. Najve~je {tevilo uporabnikov naj bi zanimala prav doma~a razli~ica XPja, ki jo bodo proizvajalci osebnih ra~unalnikov tovarni{ko name{~ali v ve~ino PCjev. Windows XP Home naj bi zdru`eval najbolj{e iz Windowsa 9x in NT/2000. Uporabni{ki vmesnik in podpora za {tevilne dodatne naprave naj bi izvirala iz nekdanjih lahkih Oken, jedro pa iz zanesljivej{ega Windowsa 2000. Dejansko se bo Windows XP Home razlikoval od svojega brata XP Professional samo po tem, da bo imel onemogo~enih nekaj klju~nih zmo`nosti in orodij za delovanje v poslovnih komunikacijskih omre`jih. To za samostojnega uporabnika ni toliko pomembno, za sistemske skrbnike obse`nih omre`ij pa zelo. Vsekakor bo XP Home deloval ob~utno zanesljiveje od Window-sa 9x, kar pomeni, da naj bi se posamezni programi obe{ali redkeje, pri tem pa naj ne bi sesuvali celotnega operacijskega okolja. Po lastnih iz-ku{njah z Okni 2000 je to dokaj res: PC se mi {e vedno nekajkrat na teden obesi, vendar sem nezna~ilen uporabnik, in sicer tak, ki Okna obremenjuje z desetinami program~kov. Podobno gotovo ne bi hotel ve~ uporabljati Windowsa 98, ki mi je zmr-zoval vsako uro ... ^eprav ima XP za-nesljivej{e jedro, lahko torej njegovo delovanje motijo nepravilno napisani programi ali nepreverjeni gonilniki za sistemske in dodatne naprave. Po novem naj bi bili tudi za porabni{ka Okna vsi gonilniki drugih proizvajalcev digitalno podpisani, kar naj bi jam~ilo, da so popolnoma presku{eni za delovanje v XPju. ^e bo sistem zaznal gonilnik brez pravega podpisa, nas bo na to opozoril. Nova pridobitev mno`i~nih Oken je tudi orodje za obnovitev sistema (System Restore), s katerim lahko povrnemo OS v tisto stanje pred spremembo v nastavitvah, ki nam {e ni povzro~alo te`av. Za gladek prehod z Oken 9x na Windows XP moramo imeti ra~unal-nik, ki je dovolj zmogljiv in sodoben. Microsoft priporo~a PC, ki ima najmanj pentiumski procesor s taktom 300 MHz, delovni pomnilnik z vsaj 128 MB RAM in disk z najmanj 2 GB praznega prostora. ^e imamo ra~unalnik s slab{imi zmo`nostmi, je bolj{e, da kupimo novega z vdealni-mi Okni XP - ~e `elimo, seveda, postati lastnik najnovej{ega operacijskega sistema. DAVID PAHOR RWE GROUP (http://www.rwe.com/eng/) RWE sodi med najve~je evropske elektroenergetske poslovne skupine, ki zagotavlja tudi storitve. Sple-ti{~e RWE je tak{no, kot ga lahko pri~akujemo od nem{ke nadnacionalke: neuokvirjeno in minimali-sti~no oblikovano, vendar z jasno dolo~eno hierarhijo podro~ij. Na vrhu vsake strani je vodoravna temno in svetlo modra pasica z vsemi glavnimi povezavami rubrik, kot so Zasebne stranke, Poslovne stranke, Zaposlitev, Delnice, Tisk, Panorama ... V desnem zgornjem kotu je tudi informacijski pravo-kotnik z iskalnim poljem in povezavo s spletnim debatnim forumom. @e v za~etku 90. let je skupina RWE morala zaradi hitre rasti spremeniti svoj ustroj. Osrednji poslovni proizvodni del - pridobivanje in razpe~evanje elektri~ne energije - se je preselil v novo ustanovljeno h~erinsko dru`bo RWE Energie, tako da je skupina obsegala pet poslovnih enot - torej {e RWE-DEA, RWE Entsorgung, Rhei-nelektra in Lahmeyer, ki so delovala na podro~jih rudarstva in izkori{~anja naravnih bogastev, naftne in kemi~ne industrije, ravnanja z odpadnimi snovmi ter strojnega in tovarni{kega in`enirstva. ^eprav je sredi 90. let skupina RWE veliko vlagala v opti~ne {irokopasovne in mobilne telekomunikacije, je morala zaradi dolgoro~nih strate{kih interesov in ohranjanaj konkuren~nosti usmeriti ve~ svoje pozornosti v temeljno dejavnost - energetiko. RWE je zato konec prej{njega stoletja ve~ino svojega dele`a `i~ne telefonije v h~eri RWE/VEBA od-prodala dru`bi Mannesmann Arcor in mobilno telefonijo v E-Plusu dru`bi France Telecom. Danes ima RWE znatnej{e dele`e v ~e{kih, hrva{kih portugalskih, mad`arskih in {vicarskih elektropodjet-jih (Schweizer Motor Columbus), hkrati pa tudi kar 99 odstotkov dru`be Lahmeyer in je s tem ena od najmo~nej{ih nem{kih upraviteljic elektrarn. SALON.COM (http://www.salon.com) Eno od najbolj svobodomiselnih, zanimivih in uravnote`enih ameri{kih e-revij z mnenji, repor-ta`ami, eseji in novicami najdemo v spleti{~u Salon.com. To obstaja `e od leta 1995, ko se je njegov ustanovitelj David Talbot odlo~il oblikovati elektronsko izdajo, ki se bo razlikovala od ve~ine tiskanih tednikov. Salon se uspe{no trudi, da bi objavljal samostojno, vendar uravno-te`eno, zbirko prispevkov z najrazli~nej{ih po-dro~ij in izpod peres levi~arjev in desni~arjev. Med vsebino, ki jo posodabljajo ve~krat na dan, sodijo tako novice, politika, tehnologija in umetnost kot tudi spolnost, `ivljenjske zgodbe, humor in avdio posnetki. Salon je tudi ena izmed redkih ameri{kih publikacij, ki objavljajo tudi mnenja in razmi{ljanja o vojni proti teroristom, ki niso v vseh pogledih »usklajena« s prevladu-jo~im ozra~jem v ameri{kem novinarstvu. Prav zato je Salon danes v sredi{~u spletnih polemik o svobodnem izra`anju misli in pomenu domoljubnega pisanja v kriznih ~asih. Pred nekaj tedni je Salon.com moral za splo{ni dostop zapreti del svoje vsebine. Sredi gospodarskega nazadovanja so tudi pri Salonu spoznali, da se dobrih spletnih revij ne da ve~ vzdr`evati samo z og-la{evanjem. Da bi ohranilo eno od oaz neodvisnega novinarstva, daje uredni{tvo razmi{lja-jo~im internetnikom mo`nost, da se za 30 dolarjev na leto naro~ijo na poln dostop do Salonovih besedil. Tako je tudi prav, pa naj vas zanimajo dnevni komentarji o Afganistanu ali pa najno-vej{e intimne vragolije Ameri~ank. Kot okorel spletovec in ljubitelj vragolij sem pred dvema tednoma tudi sam vpla~al naro~nino na Salon. 53 dan podjetja in letne {portne igre Elektro Gorenjske 2001 MEJA Igre brez n JAavdu{ile »L eto trdega dela, leto velikih sprememb in leto, ko smo se morali navajati na novi energetski zakon, ki nam prina{a kar veliko novega, ni lahko, ampak bomo premagali tudi to oviro. Delni~arji so na najpomem-bnej{em dogodku – skup{~ini del-ni{ke dru`be - potrdili poslovanje za leto 2000 in sprejeli temelje plana za letos, tako da se moramo na nek na~in v teh okvirih vsi anga`irati, da bomo poslovno leto 2001 uspe{no kon~ali,« je dejal v uvodu ob dnevu podjetja Elektro Gorenjske 2001 direktor mag. Drago [tefe in nadaljeval: »Dan podjetja `e tradicionalno prirejamo na za~etku jeseni z ve- drej{im {portnim sre~anjem, ob zabavi in plesu, in danes je prilo`nost, da se sodelavci z vse Gorenjske sre~ate in poveselite.« Klasi~nih {portnih tekmovanj je bilo tokrat na sporedu manj kakor obi~aj-no. Najprej so potekala tekmovanja v tenisu, kjer je med mo{kimi slavila dvojica Jan`ekovi~ - Gorenc pred drugo uvr{~enima Boncelj – [tern in tretje uvr{~enima Jo{t – [tular. Med `enskami tekmovanje ni bilo potrebno, saj sta na igri{~e pri{li le izzivalki Irena Dolar in Mojca Kremsar in zmagali brez boja. V mo{ki odbojki je med {estimi ekipami zmagala tista, ki se je prijavila zadnji trenutek, kar 54 je ponazorila z imenom »Last minute« (Ambro` Bogataj, Monika Dob-nikar, Jo`e Gorenc, Slavko Jan`eko-vi~, Martin Koro{ec in Mojca Krem-sar). Nasploh so bila zanimiva imena mo{tev, ki so izra`ala njihov izvor in ambicije. Drugo mesto je pripadlo ekipi Prvi {tuk, tretje mesto Najm-laj{i – najbolj{i, ~etrto Novi eri, peto [u{marjem in {esto ekipi Ka{arke. In smo `e skoraj pri koncu {portnih merjenj mo~i, saj so se drugi {porti izneverili, organizatorju, poslovni enoti za distribucijo elektri~ne energije, pa je uspelo s kar dvema svojima ekipama izpeljati kros. Slavila je poslovna enota za dobavo elektri~ne energije (Karmen Vevar, Simon Ple-van~, @are [trukelj), drugo mesto je osvojila ekipa tehni~nega sektorja ([pela Poga~nik, Peter Zago`en, Marjan Jerele), tretje mesto ekipa poslovne enote za distribucijo elektri~ne energije 1 (Olga P{enica, Janez P{eni-ca, Bojan Luskovec), ~etrto mesto ekipa poslovne enote za distribucijo elektri~ne energije 2 (Irena Dolar, Karlo Zupanc, Gregor [tern) in peto mesto ekipa finan~no ekonomskega sektorja (Agata [tular, Borut Jereb, Jure Podpe~an). Lanske brez meja so napovedale, da se menjajo ~asi in da k zabavi ve~ prispevajo vesele dru`abne igre. Teh-ni~ni organizator [D Stotinka iz Tr`i~a s sivo eminenco @aretom [tru-Igre brez meja na dnevu podjetja Elektro Gorenjska 2001 v Drago~ajni so navdu{ile vse navzo~e. v spomin kljem v ozadju (zaposlen kot elektro-monter v nadzorni{tvu Kranj) je od-li~no presodil razpolo`enje in interese Gorenjcev ter zadel piko na i. Dru`abne igre brez meja so res zaposlile, razvedrile in nasmejale tekmovalce in navija~e v sedmih raznolikih igrah, kjer so se menjale hitrost, spretnost, vztrajnost, iznajdljivost pa celo znanje iz narodnozabavne zakladnice. Ekipe so s taktiko in z v pravem ~asu vnov~enim jolyjem dosegle uvrstitve po naslednjem vrstnem redu: 1. Afne, 2. Svizci, 3. Kro-kiji, 4. Orli~i, 5. La kost in 6. ^uki. Koordinator tekmovanj Iztok [tern si je po organizacijski plati prizadeval, da je vse potekalo tako, kot je moralo, po {portni plati pa tako vneto, da je na hoduljah povsem »pozabil« na svojo nogo, ki jo sedaj v miru neguje v mavcu. Proglasitev ne bi bila taka kot mora biti, ~e ne bi predsednik organizacijskega odbora Janez P{enica ~estital najbolj{im, jim podelil pokale in objel najuspe{nej{e `en-ske predstavnice. Njegovo na~elo {e vedno dr`i, da se telo z gibanjem krepi. Skupnega zmagovalca niso proglasili, ~e pa bi si sam dovolil, po podatkih lepo urejenega biltena, proglasiti posameznika, bi za najus-pe{nej{ega vsestranskega udele`enca letnih {portnih iger 2001 proglasil Ireno Dolar, ki je nastopila v vseh izvedenih disciplinah. Zamisli rodijo prilo`nosti, smo si dejali in do`iveli celo promocijski nastop pevca Marjana Zgonca. Slu~ajno se je sprehajal po kampu in pobudo vzel dobesedno; zapel nam je nekaj svojih najno-vej{ih zabavnih melodij, seveda za popestritev. Namre~ kot vsa leta doslej, smo tudi tokrat imeli za osrednji ve~erni del `ivo glasbo, in to iz do-ma~ih logov. V Elektro Gorenjski so dobri glasbeni kadri, ki igrajo v raz-li~nih glasbenih skupinah in ansamblih, zato izrabimo prednost do-ma~ega terena. Med raznovrstno `ivo glasbo ansambla Tulipan, ki ga vodi Vili Bon~a (elektro tehnik v Slu`bi za transport elektri~ne energije), je bil ~as za jeda~o in pija~o ter pomenke in te`ko pri~akovana sre~anja sodelavcev z drugega konca »tovarne gorenjske distribucije brez strehe«. DRAGO PAPLER SONJI KAIZER Na pokopali{~u v Limbu{u pri Mariboru smo se 12. septembra sorodniki, znanci in delavci JP EGS-RI poslovili od dolgoletne sodelavke Sonje Kaizer. Po hudem boju z boleznijo, za katero se je zdravila ve~ kot leto in pol, je iz-mu~eno srce na{e drage sodelavke omagalo. Sonja Kaizer se je rodila 8. aprila 1939 v Limbu{u pri Mariboru. Po kon~ani srednji ekonomski {oli leta 1958 se je najprej zaposlila na ob~ini Ru{e. Leta 1961 je dobila zaposlitev v HE O`balt, kjer je kot mlada knjigovodska delavka prevzela naloge strojnega knjigovodje. V Dravskih elektrarnah je bila zaposlena do leta 1969. V tem obdobju je delala na razli~nih knjigovodskih delih (finan~ni knjigovodja, knjigovodja konter, knjigovodja osnovnih sredstev in kapitalne izgradnje). Leta 1969 se je zaposlila v EGM kot glavna knjigovodkinja, leta 1973 je bila zaposlena v ZP EGS kot knjigovodkinja bilancistka, od leta 1979 v Interni banki EGS. Leta 1982 je prevzela dela vodje ra~u-novodstva v EGS – sestavljeni organizaciji elektrogospodarstva Slovenije, kjer je leta 1992 do~akala tudi upokojitev na delovnem mestu samostojne ekonomistke v ra~u-novodstvu. Strokovne naloge, ki jih je opravljala v okviru knjigovodstva, so zahtevale vedno ve~ znanja, zato je leta 1977 ob delu kon~ala vi{je{olski {tudij na Visoki ekonom-sko-komercialni {oli v Mariboru in si pridobila naziv ekonomistka. Kljub obse`nemu delu je vedno na{la ~as in toplo besedo za sodelavce, ki so pod njenim strokovnim vodstvom pridobivali potrebna ra~unovodska znanja in izku{nje. ^eprav je bila `e nekaj let v pokoju, jo bomo sodelavci zelo pogre{ali, saj smo jo imeli radi in z njo vzdr-`evali pogoste stike. Zelo jo bo pogre{al tudi pevski zbor, v katerem je prepevala vrsto let in ki je z njeno smrtjo izgubil odli~no sopranistko. Tudi slovenske gore so izgubile redno obiskovalko. Spomin nanjo pa bo nam o`jim sodelavcem vedno prijeten, saj je poosebljala ~love{ko toplino in dobroto. SODELAVCI JP EGS-RI 55 galerija elektra Gorenjska Kiparsko slikarska razstava jo@eta er@ena Na prvi jesenski razstavi v Galeriji Elektra v avli poslovne stavbe Elektro Gorenjske v Kranju v ~etrtek, 20. septembra, se je s kiparskimi in slikarskimi deli predstavil akademski kipar Jo`e Er`en iz Kranja, ki je {tudij kiparstva in grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost kon~al leta 1970. U metniku je v bogati umetni{ki karieri uspelo odkriti in izraziti njegov talent za slikarstvo in kiparstvo. Kipar Er`en se je zagotovo razvil iz spoznanega ob~utka za gmoto in njeno zunanjo obliko ter komunikacijo z ob-dajajo~im prostorom. Danes razvita, nekak{na blaga postkubisti~na stiliza-cija pomeni samo sredstvo za ~lenitev osnovne gmote, ki tako dobiva figuralno asociativno kvaliteto in `ivo, tudi notranjo razgledanost. Umetnik torej kubizma ni sprejel kot metode, kar ta »slog« v resnici je, ampak le kot sredstvo mobilizacije in o`ivljanja gmote; slednji pa ostaja v njenem pr-vinskem hapti~nem bistvu in delovanju vseskozi zvest. Janez Mesesnel o Er`enovih slikah pravi, da so pravo razko{je preigravanja barvnih ploskev, made`ev, lis in ~rt. Umetnik je odkril pa~ jasne, ostre in v~asih potencirane odnose med njimi, odnose, ki jih ne raztaplja nobena meglica in 56 razpr{ena svetloba celinske Slovenije. ^e je posamezne prvine teh razmerij potem barvno potenciral, pomeni, da jim je iskal lastne dramati~ne poudarke svojega notranjega razpo-lo`enja in ne opisne, dokumenta-ri~ne barvne podobe izbranega izreza. Ko je razre{il, verjetno kar nagonsko, {e vpra{anje za kiparja zna~ilne osrednje gmote in njene povezave z okoljem, kar je na sliki, ki je sama ves svet, druga~e kot pri kipcu v ne ve~ njegovem prostoru – okolju, je ustvaril povsem njegov slikarski svet in »model«. Dokazal se je na ve~ kot 50 samostojnih razstavah in sodeloval na ve~ kot 150 skupinskih razstavah, s pregledno razstavo pa je v Galeriji Elektra razstavil 42 kipov in 21 slik. Umetniku, predstavnikom lokalnega in kulturnega `ivljenja na ~elu s kranjskim `upanom Mohorjem Bogatajem in zaposlenim sodelavcem je dobrodo{lico za`elel pomo~nik direktorja Elektro Gorenjske Toma` Jamnik. »Dogodek, ki smo mu pri~a, ka`e na to, da ima po zaslugi in podpori na{ega direktorja mag. Draga [tefeta umetnost v na{em okolju tradicionalno naklonjenost in ob~utek za uravnove{eno sobivanje lepega in prakti~nega razvedrila in dol`nosti, ki v Elektro Gorenjski nista zamrla, kljub resnim in zahtevnim ~asom deregulacije energetskega trga, v katero vstopamo in se z njo uspe{no spoprijemamo,« je v ponazoril jesenski trenutek leta 2001 diplomirani in`enir Toma` Jamnik. Ob~utja in razpolo`enja, ki jih v pesmih na kaseti in plo{~i CD Ve~erni zvon, izra`a Kranjski kvintet, je le-ta z `ivim nastopom vnesel kot glasbeno kuliso v marmor odete stavbne elemente avle, ki jo po belih stenah krasijo dekorativno bogate slike, v prostoru pa napolnjujejo plastike raznih oblik kiparskih stvaritev Jo`eta Er`ena. Na{li smo ~utno energijo, ki seva iz eksponatov. Ali kot je v uvodu dejala povezovalka programa mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik, da napolnimo na{o du{o s pozitivno energijo, da bosta du{evnost in telo har-moni~no skladna. DRAGO PAPLER Jo`e Er`en med svojimi slikami in kipi v Galeriji Elektro Gorenjske. alternativni viri energije Vetrnica -nova pridobitev na stolu V petek, 14. septembra, smo pri Pre{ernovi ko~i na Stolu s kraj{o slovesnostjo zagnali vetrnico za pridobivanje elek-tri~ne energije. Vetrnica je mo~i 240 W in energija, ki jo daje, je namenjena oskrbovanju Pre{ernove ko~e z elek-tri~no energijo. Vetrnica deluje v sklopu celotnega energetskega sistema za oskrbo ko~e, ki je sestavljen iz son~nih celic, vetrnice, agregata, regulatorjev, pretvornika in za{~itnih elementov. Na Stolu z elektriko ne bo ve~ te`av. Leta 1982 smo za~eli pove~avo ko~e in takrat smo montirali agregat, ki je najprej slu`il za gradnjo, pozneje pa tudi za oskrbo ko~e z elektri~no energijo. Zavedali smo se, da je elektri~na energija, pridobljena na tak na~in, draga in ni dostopna v vsakem trenutku, predvsem pa ekolo{ko sporna. Zaradi hrupa, olja in goriva, ki ga agregat uporablja za svoje delovanje, smo si prizadevali, da bi ko~o oskrbovali z elektri~no energijo na za okolje bolj prijazen na~in. Ko so se na trgu pojavile nam cenovno dostopne son~ne celice, smo se odlo~ili in leta 1993 montirali {tiri celice po 48 W, skupne mo~i 192 W in vse pripadajo~e elemente, ki so potrebni za delovanje tak{ne mini son~ne elektrarne. Sistem smo stalno dograjevali, tako da imamo danes montiranih 18 celic, katerih skupna mo~ je 900 W. Mo~ celotnega sistema je 1140 W. Vsa proizvedena energija se shranjuje v akumulatorju, ki ima zmogljivost 350 Ah/12 V. To je za tako ko~o sorazmerno malo, poleg tega pa son~ne celice polnijo akumulator razmeroma kratek del dneva in seveda le ob lepem vremenu. Potreba po energiji pa je takrat najve~ja, ko son~ne celice ne dajejo energije. Zato smo se odlo~ili, da izrabimo {e en naravni in predvsem eko-lo{ko nesporen vir energije, to je mo~ vetra, ki ga je na Stolu dovolj. Vetrnica pretvarja mo~ vetra v elektri~no energijo, ki polni akumulator. Elektri~no energijo za~ne oddajati `e pri mo~i vetra 2,5 m/s, najve~jo mo~ pa dose`e pri 10 m/s. Ker pa se tako pojavljajo tudi prese`ki elektri~ne energije, regulacija pa omogo~a, da jih izkoristimo, smo to mo`nost tudi s pridom izrabili. Pre-se`ke elektri~ne energije namre~ uporabljamo za ogrevanje vode v kopalnici. Vetrnica je v leto{nji sezoni poskusno delovala in se je pokazala kot od-li~na re{itev, saj kljub nekaterim dodatnim porabnikom ni bilo ve~ pomanjkanja elektri~ne energije. Porabniki, ki jih napaja ta centrala, so: vsa razsvetljava v ko~i (40 `arnic), zamrzovalna skrinja, blagajna, radio, telefon, postaje UKV in vsi manj{i gospodinjski stroj~ki. Vsi porabniki morajo biti var~ne izvedbe, to velja predvsem za `arnice, ki ne smejo biti mo~nej{e od 15 W, in zamrzovalno skrinjo, ki mora biti debelostenske izvedbe. Agregat, ki je {e vedno montiran, slu`i samo za vzdr`evalna dela in ve~je porabnike, lahko pa z njim polnimo tudi akumulator. ZVONE TAV^AR 57 najprej je zdravje Spremenljivo vreme in velike razlike v temperaturah `e na veliko obremenjujejo na{e dihalne poti. Nahod, poka{ljevanje in vneto grlo so prvi kazalci, da se je jesen res za~ela in da se nepreklicno bli`a hladna zima, ko bomo neprestano izpostavljeni prehladom. Tople pe~i in hladno, vla`no vreme zunaj namre~ le redko komu prizaneseta. V tej {tevilki se bomo zato lotili najbolj znanih te`av z dihali. K 58 a{ljanje je za{~itni refleks, s katerim telo izvr`e tujke ali sluz iz bronhijev oziroma sapnic. Sluznice le-teh so na-mre~ prekrite s finimi migetalkami, ki ujamejo vse z vdihnjenim zrakom prispele delce prahu in tudi povzro~i-telje bolezni. Obdajo jih s plastjo sluzi in jih potiskajo iz plju~. Pri vnetju oziroma bronhitisu se plast te sluzi odebeli, migetalke se zlepijo in ne morejo ve~ delovati. Zaradi tega za~-nemo poka{ljevati, to pa velikokrat spremljajo tudi bole~ine v prsnem ko{u. Nedol`en ka{elj zaradi manj{e-ga prehlada po navadi poneha sam po kak{nem tednu dni, ubla`i pa ga pitje ~aja in lizanje bonbonov proti ka{-lju, v slab{em primeru je treba pose~i tudi po zdravilih. Vendar ta po mnenju nekaterih zdravnikov niso najbolj primerna za ustavljanje ka{lja, saj onemogo~ajo izlo~anje sluzi. Najbolj-{a so tako razna pomirila za ka{elj, ki so narejena iz zdravilnih zeli. Ta sicer umirijo dra`ljaje, vendar hkrati {e omogo~ajo izka{ljevanje. Najbolj primerna so zlasti za otroke in dojen~ke. ^e pa ka{elj ne poneha po tednu dni, je to lahko znak za huj{a obolenja. V tem primeru je treba obiskati zdravnika, ki bo z rentgenom, preiskavo krvi ali morda celo s preverjanjem delovanja plju~ ugotovil, kaj se skriva za tem. Bronhije najbolj ogrožajo vlažno in mrzlo vreme ter ne nazadnje nikotin. V vlažnem vremenu se namreč najbolj zadržujejo bolezenske klice in hišne pršice, zato jih bolj vdi-hujemo. Mraz ob tem dodatno zviša preobčutljivost bronhijev, še bolj pa jih obremeni kajenje, saj jih zožuje, draži sluznico in škoduje njenim celicam. Hudi kadilci lahko celo zbolijo za kroničnim bronhitisom, včasih tudi za nevarnim pljučnim emfizemom ali tako imenovano napihnjenostjo pljuč, kar pomeni, da so zaradi kroničnega vnetja stene pljučnih mehurčkov okvarjene. Zato niso več prozne in se razširijo, pljuča se napihnejo in ne zmorejo v celoti več opraviti svojega dela. V končni fazi pa najhujši kadilci tvegajo tudi pljučnega raka. Kar devetdeset odstotkov obolelih za to boleznijo je namreč kadilcev. KDAJ SO PLJUČA ZDRAVA? Najpreprostejši preizkus, s katerim ugotovimo, ali so naša pljuča zdrava, je preizkus z vžigalico: prižgemo jo, trdno držimo v iztegnjeni roki in jo poskušamo upihniti. Če tega ne zmoremo, je morda čas za pregled pljuč. Obolenja najprej občutijo športniki, saj imajo pri raznih naporih težave z dihanjem, drugi pa postanejo na bolezni občutljivi šele po prvih znakih, kot sta kašelj in težko dihanje na mrazu ali v onesnaženem okolju. Kašljanje in pomanjkanje zraka, zlasti zjutraj, sta lahko, denimo, znamenji astme, prav tako znane in neprijetne bolezni. Napade le-te po navadi izzovejo pogoste okužbe dihal ali snovi, ki sicer povzročajo le alergije — hišne pršice, pelod, živalske dlake, k povzročiteljem pa sodijo tudi telesni napori, mrzel zrak, alkohol, tobak ali celo deodoranti in pršila za lase. Ti vzdražijo ali vnamejo občutljive sluznice bronhijev, dražljaji pa prodrejo tudi v mišično plast pod sluznico, ki se zato skrči in še bolj zoži dihalne poti. Tako pride do pomanjkanja zraka in kašljanja. Sicer pa nastopi do 90 odstotkov vseh napadov astme prvič že pri otrocih do desetega leta starosti, toda pri večini napadi minejo v puberteti. ZDRAVLJENJE ASTME Najboljša sredstva proti tej nevšečnosti so glukokortikoidi, saj učinkovito lju~a so organ, ki nikoli ne po~iva. Prekriva jih ve~ kot 300 milijonov drobcenih plju~nih me{i~kov, ki nenehno lovijo kisik iz zraka, ga predajajo naprej krvi in ob izdihu izlo~ajo ogljikov dioksid. Okoli teh me{i~kov se ovija 50.000 kilometrov najtanj{ih `ilic, ki prena{ajo kisik v najbolj oddaljene telesne dele. premagajo vnetje v sluznici sapnic, poleg tega pa slednjo tudi zgostijo, zato povzro~itelji ne morejo prodreti v mi{i~ne plasti pod njo. Zdravljenje traja praviloma dva do tri tedne, skupaj z njimi pa astmatiki uporabljajo {e sredstva za inhalacijo, ki pre-pre~ijo napade. Glukokortikoidne tablete jemljejo oboleli praviloma le ob ve~jih napadih – najhuj{i bolniki morajo koli~ino v~asih pove~ati celo za stokrat. Sicer pa zdravniki pripo-ro~ajo tudi vdihovanje raznih pr{il, s ~imer prodrejo zdravila naravnost v plju~a, torej tja, kjer morajo delovati. Kot smo `e ugotovili - ogrevanje v stanovanjih, na delovnih mestih in avtomobilih, tople odeje in obleka so na{a telesa razvadili, zato prve jesenske spremembe vremena kaj hitro ob~utimo na dihalih in vnetem grlu. Hladen zrak nas sili h ka{ljanju in tako razdra`i sapnice, da lahko dobimo celo bronhitis ali izzove napad astme. Po navadi pomaga topel ~aj ali tabletke proti ka{lju, tisti, ki trpijo `e dalj ~asa, pa morajo nujno k zdravniku, ki bo preveril, kje ti~i vzrok te`av, in ali ni morda kaj narobe s plju~i. BESEDILO SIMONA BANDUR POVZETO PO KNJIGI MOJ ZDRAVNIK pkninarjenje FUI PLANINE J esenski ~as je za mnoge eden naj-lep{ih in najbolj primernih za izlete v naravo. Vreme postane stabilnej{e, ni~ ve~ ni hude poletne vro~ine, ni ve~ goste vegetacije, ki v~asih kar ote`i napredovanje, narava se odene v prijazne zlato-rjave jesenske barve, pogled nam z razglednikov se`e dale~, samota in odro~nost nam omogo~ita, da se lahko mirno posvetimo okolici in seveda tudi sebi. Fu`inske planine so visokogorska kra{ka planota med Bohinjem in Triglavskim pogorjem in so za jesenski obisk prav primerne. Ime so dobile po starodavnem na~inu pridobivanja `eleza, ki je bil zna~ilen za prebivalce alpskih dolin. Obmo~je fu`inskih planin je zelo raz~lenjen svet, prekrit z gozdovi, ru{evjem in travniki. Planota je na treh straneh obdana s stenami in strmimi pobo~ji, ki padajo v Voje, Bohinj in k Triglavskim jezerom. V tem dragocenem svetu bomo odkrili marsikaj nedotaknjenega. Jeseni tam sicer ne bo ve~ za ta svet zna~ilnih murk, planik, triglavskih neboglasnic in avrikljev, bomo pa med travo in ru{evjem lahko spla{ili svizca, planinskega zajca ali skalno jerebico. Odro~nost sveta bomo za~uti-li tudi po zbledelih markacijah, ponekod te`ko prehodnem svetu in mno- gih viharnikih. Na planoti stojita dve planinski ko~i. Prva je na lahko dostopni planini Vogar, druga pa na najbolj obiskani fu`inski planini Pri Jezeru. Ko~a na Vogarju je odprta v poletni sezoni, od petka popoldne do nedelje in ob praznikih, ko~a na planini Pri Jezeru pa zunaj sezone ni odprta, ima pa skromno zimsko sobo. Izhodi{~ za pristope do planin je ve~, najprimernej{a pa je prav gotovo planina Blato, saj pridemo z avtom skoraj do 1100 m nadmorske vi{ine. Do tja je speljana gozdarska cesta iz Stare Fu`ine (ki pa v snegu obi~ajno ni prevozna). Po dobrem kilometru vo`nje iz Stare Fu`ine proti Vojam zavijemo levo strmo navzgor v dolino Suhe. S Fu`in do Blata je 10 km. Med potjo si lahko na levi strani doline ogledamo zanimiv izvir reke Suhe, ki se razliva po strmem skalovju (in pozimi obi~ajno lepo zamrzne). Planine, ki jih lahko v enem dnevu (s planine Blato ali pa tudi iz Bohinja) obi{~emo so: Vogar, 1054 m, Hebat, 1193 m, Vodi~ni vrh, 1486 m, Vi{evnik, 1625 m, Ov~arija, 1660 m, Dedno polje, 1560 m, Pri Jezeru, 1450 m, Laz, 1560 m (slovi kot najbolj idili~na), Krstenica, 1655 m (zelo razgledna), Jezerce, 1720 m in (Zg. in Sp.) Grintovica, 1250 m. Bohinj- sko plan{arstvo se zadnja leta spet obnavlja, vse ve~ planin je `ivih’. Sezona traja od junija do septembra. V tem ~asu nas bodo na nekaterih planinah tudi postregli. Do vseh na{te-tih planin vodijo markirane poti. Vse poti so nezahtevne in zato primerne tudi za dru`inske izlete. Nad planinami se dvigajo Fu`inske gore. Nekaj vrhov je za na{e razmere kar gorskih velikanov. Samo na Pr{i-vec, 1761 m in na vrhove na zahodnem robu planote nad Dolino Triglavskih jezer (Mala Ti~arica, 2071 m, Kopica, 2190 m, Mala Zelnarica 2310 m) vodijo markirane poti, na vse druge pa so poti neozna~ene ali so celo brezpotja. Zato je ta svet tudi redkeje obiskan. Ti vrhovi so: Kreda, 2025 m, Slatna, 2077 m, Prvi, 2181 m, Srednji, 2226 m in Zadnji Vogel, 2327 m, Vr{aki (248 m), Mi{eljski Konec, 2646 m, Mi{eljski vrh, 2350 m, Debeli vrh, 2390 m, Ogradi, 2087 m, Vrh Hribaric, 2388 m, [kednjovec, 2309 m, Prevalski Stog, 2075 m, Jezerski Stog, 2040 m, Kr-steni{ki (Mali) Stog, 1877 m. Na te vrhove se lahko poda le izku{en gornik, vajen la`jega plezanja in orienti-ranja v mestoma te`ko preglednem visokogorskem svetu. Vzpon na katerega koli od na{tetih vrhov bo nav-du{il vsakega ljubitelja gora. Opise planinskih izletov in gorskih tur na na{tete cilje bomo na{li v naslednjih planinskih vodnikih: Tine Miheli~, Bohinjske gore (Sidarta) in Julijske Alpe (Planinska zalo`ba), Andrej Stritar, 111 izletov po slovenskih gorah (Sidarta) in {e nekaterih drugih. Opremljeni moramo biti primerno za jesensko turo. Pri opremi upo{tevajmo ni`je temperature (topla obla~ila) in kraj{i dan (svetilka). Za orientiranje potrebujemo planinsko karto Triglav 1:25.000. Naj vam na koncu dam {e nekaj predlogov tur: Pr{ivec mimo planine Vogar, Vodi~ni vrh, Jezero, Vi{evnik in Hebat, 6 ur, Prvi Vogel mimo planine Jezero in Dedno polje, 6 ur, Debeli vrh mimo planine Laz, 6 ur, Ogradi mimo planine Krstenica, Jezero in Laz, 6 ur. V vseh primerih je izhodi{~e planina Blato. VLADIMIR HABJAN 59 kri`anka {ale 60 Na klopci v parku sedita novope~e-na zaljubljenca. On vpra{a: »Zakaj, pa ti povesi{ pogled vsaki~, ko re~em, da te ljubim?« »Zato, da vidim, ali govori{ resnico.« Na cesti zamaskirani ropar napade blondinko. »Denar ali `ivljenje!« »Vzemite `ivljenje. Veste, denar hranim za stara leta.« Kak{na je razlika med navadno Lado in Lado sport? Lada sport ima tenis `ogico na vle~ni kljuki. »Gospod, v na{em hotelu se boste po~utili kot doma.« »Veste, jaz bi se raje po~util kot gost.« Kaj imata skupnega `ena in jedrska elektrarna? Pri obeh je za~etna investicija draga, ~ez dvajset let pa ne ve{, ne kam bi z eno in ne kam z drugo. »Gospod, kapitan, ali je res, da `enska na ladji prina{a nesre~o?« »Zakaj pa naj bi bilo na ladji kaj druga~e kot na kopnem.« V trgovini se mo{ki pogovarja s prodajalko. »Ali res lahko pridem zamenjati tole kravato in srajco, ~e `eni ne bosta v{e~?« »Seveda lahko.« »Kolikokrat pa?« »Dragi ob najini dvajsetletnici poroke mi iskreno povej. Ali bi res v `ivljenju {e enkrat naredil vse tako, kot si?« »Seveda, ampak s katero drugo …« Kaj je to hudobija? ^e vr`e{ ta{~o po stopnicah v klet, potem pa za njo vpije{: »^e ste `e tam spodaj, mi pa dva pira prinesite.« Zakaj so neveste po navadi oble~ene v belo? Zato, ker so tudi gospodinjski aparati obi~ajno beli. 64