GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
Leto 3
TULU 1971
Št. 6-7
KAKO ŠE BOLJŠE GOSPODARITI?
Odborniki občinske skupščine med zadnjo sejo.
delovne in druge organizacije v občini, samoupravne organe, kakor tudi druge dejavnike v občini, da v okviru svojih možnosti, pristojnosti in ne nazadnje obveznosti prispevajo k odpravljanju nezaželenih pojavov v produkciji, delitvi, menjavi in potrošnji.
Zaradi pomembnosti objavljamo te zaključke v celoti: Občinska skupščina in njeno vodstvo bodo v prihodnje poizkušali urediti vse, da se ti sklepi in stališča uresničijo. Še zlasti pa občinska skupščina apelira na samoupravne organe in druge dejavnike, da v tej smeri ukrenejo vse potrebno. Zaključki so naslednji:
• Na področju gospodarstva se po-
in povzroča gospodarsko nestabilnost. To ima za gospodarski razvoj negativne učinke in vpliva na nepravilno ter nesorazmerno delitev dohodka med posameznimi gospodarskimi enotami in panogami, kakor tudi med gospodarstvom in družbo. Skupščina zato podpira napore pristojnih dejavnikov za uresničitev bistvenih nalog stabilizacije in apelira na gospodarske organizacije v občini, kakor tudi na druge dejavnike v občini, da v okviru svojih možnosti, pristojnosti in ne nazadnje obveznosti prispevajo k odpravljanju nezaželenih pojavov v produkciji, delitvi, menjavi in po-
trošnji. Zlasti podpira skupščina ugotovitve in sklepe 17. seje predsedstva ZKJ, katerih cilj je sanirati družbena in gospodarska neskladja in tako postaviti normalne pogoje gospodarjenja ter omogočiti enakopravne pogoje za doseganje in delitev dohodka.
• Skupščina ugotavlja, da je bilo poslovanje delovnih organizacij v občini v preteklem letu uspešno, kljub spremenljivim pogojem gospodarjenja. Vse gospodarske organizacije so zaključile poslovno leto s pozitivnim finančnim rezultatom. Vendar stalno pomanjkanje reprodukcijskega materiala in stalno naraščanje cen slabša gospodarske uspehe. Cene, ki so z odlokom ZIS zamrznjene, še vedno parcialno naraščajo, kar povzroča neenak položaj med posameznimi gospodarskimi panogami in pretok akumulacije od proizvajalcev, ki so jo ustvarili, k drugim, katerih cenovni sistem o-mogoča priviligirani položaj. Posebno zaskrbljujoč je položaj v lesni industriji in kmetijstvu, kjer so cene surovin in končnih izdelkov v vedno večji neskladno-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Delo, naj bo kakršnokoli mora biti pravično vrednoteno
Vse gospodarske organizacije v občini so v preteklem poslovnem letu svoje poslovanje uspešno zaključile.
Skupščina občine je na seji 14. junija 1971 razpravljala o analizi poslovnih rezultatov delovnih organizacij za leto 1970. Na podlagi ugotovitev sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini in razprave na seji sami je skupščina občine ugotovila, da je bilo poslovanje delovnih organizacij v preteklem letu uspešno kljub spremenljivim pogojem gospodarjenja. Stalno naraščanje cen in pomanjkanje reprodukcijskega materiala slabša gospodarske uspehe. Posebno zaskrbljujoča je vedno večja neskladnost med ponudbo in povpraševanjem, kar povečuje inflacijska gibanja in povzroča gospodarsko nestabilnost.
Skupščina občine je sprejela u-strezne konkretne zaključke in priporočila, ki jih je naslovila na vse
javlja vedno večja neskladnost med ponudbo in povpraševanjem, kar povečuje inflacijska gibanja
NOVICE
KAKO ŠE BOLJŠE GOSPODARITI?
(Nadaljevanje s 1. strani) sti, zato se bo reproduktivna sposobnost teh panog ob obstoječih pogojih občutno zmanjšala. Zamrznjene cene naj bodo začasne. Dokler je potrebno, da obstajajo, pa naj se odlok o zamrznitvi izvaja dosledno.
•	Velike težave ima gospodarstvo zaradi nelikvidnosti. Netržno obnašanje gospodarstva in nedosledno poravnavanje pogodbenih obveznosti družbenih skupnosti povzroča vedno večjo medsebojno zadolženost. Gospodarstvo občine ima dvakrat večje terjatve od obveznosti, zato mora neprostovoljno kreditirati poslovne partnerje, to pa povzroča motnje v poslovanju in vedno večjo odvisnost gospodarstva od bank, kjer si mora s krediti pridobiti potrebna obratna sredstva. Pojav nelikvidnosti je treba čim hitreje odpraviti, tako z ekonomskimi kakor tudi z administrativnimi posegi. Izrednega pomena so zato usposobljene in številčno dovolj močne komercialne službe, ki bodo sposobne diferencirano pristopiti k prodaji. Zato skupščina občine priporoča delovnim organizacijam, da usposabljanju teh služb posvetijo posebno pozornost.
•	Skupščina ocenjuje vlaganja v nove kapacitete kot pozitivne, ker bo nova proizvodnja črpala lastne surovinske vire in bo povečala zaposlenost. Proizvodi največje investicije — tovarne ivernih plošč — pa bodo doprinesli k zmanjšanju deficita zunanjetrgovinske bilance, ker je pohištvena industrija krila tovrstne potrebe Izključno iz uvoza na konvertibilnem trgu.
•	Vsa nova investicijska vlaganja naj služijo na temeljitih izračunih optimalnih ekonomskih učinkovitosti, tako v pogledu surovinskih virov, že obstoječih kapacitet, delovne sile in tržnih pogojev. Predvsem je treba posvečati pozornost lastnim investicijskim virom ter združevanju kapitala v občini in v sodelovanju gospodarstva zünaj občinskih meja. Zlasti v sedanjem trenutku, ko je pomanjkanje bančnega kapitala in so neugodni kreditni in odplačiln pogoji. SO bo sama in preko ustreznih služB odločno ukrepala, kadar bo prišlo do teženj po nepokritih investicijah.
•	Skupščina priporoča, da poglobijo podjetja medsebojno proizvodno-tehnično in poslovno sodelovanje, ker bo s tem omogočen optimalni izkoristek pogojev, ki jim prostor občine to dopušča. Sodelovanje naj bo na enakopravnih osnovah v okviru samoupravnega sporazumevanja. Pogljabljati je treba tudi sodelovanje družbenega sektorja z zasebnimi proizvajalci (kooperacija).
	'M-	NI	IVI	Cl
•	Skupščina z zadovoljstvom ugotavlja in pozdravlja politiko pospešenega odpisovanja osnovnih sredstev, ker se tako veča akumulativna sposobnost gospodarstva, kar je jamstvo za uvajanje nove tehnologije in s tem hitrejši gospodarski napredek.
•	Razveseljiv je porast zaposlenosti, čeprav ni skokovit, vendar se bo po napovedi gospodarskih organizacij in že storjenih ukrepih v letošnjem letu še povečala. Napori gospodarstva in skupščine morajo biti v povečanju novih delovnih mest, ki pa mora biti povezano z ekonomsko učinkovitostjo. Posebno skrb je treba posvečati za pridobitev kavlificira-nih kadrov ustreznih stopenj izobrazbe in ustreznega profila, kar bo mogoče le z načrtovanjem potreb, ter s tem ustrezna štipendijska politika in stimulativno nagrajevanje. V tem smislu mora ustanovljeni štipendijski sklad odigrati s vojo vlogo. Skupščina odklanja vsa primitivna pojmovanja o nepotrebnosti kadrov in odločno priporoča delovnim organizacijam smelo in široko vključevanje vseh potrebnih kadrov, kar še posebej velja za organe skupščine občine.
•	Čeprav je bil velik napor pri zviševanju osebnih dohodkov zaposlenih, obstoja še vedno veliko neskladje med osebnimi dohodki zaposlenih v občini in republiškim poprečjem. Odpravljanje teh ne-samoupravljalcev. Vodstvene stru skladij naj bo pogojeno z večanjem delovnih učinkov in poslovnih uspehov, to je izboljšanje tehnologije proizvajanja in poslovanja. Skupščina smatra, da je delitvenim razmerjem treba posvetiti vso potrebno pozornost, da je podlaga osebnega dohodka izključno delo, ne pa samo zunanji kriteriji.
•	Ker se pojavljajo velika nesorazmerja v delitvi med posameznimi panogami ali pa znotraj panog, skupščina občine z zadovoljstvom ugotavlja, da so opravljeni prvi napori za usklajevanje nemogočih razmerij preko družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v Sloveniji. Ko bodo ti dogovori sprejeti, bo skupščina sama in preko strokovnih služb zahtevala, da se dosledno spoštujejo.
•	Skupščina meni in priporoča delovnim organizacijam, da posebno pozornost posvetijo zaposlenim z najnižjimi osebnimi dohodki, pri čemer pa je seveda mnenja, da mora biti vsak osebni dohodek plačilo za delo.
•	Skupščina občine priporoča vsem delovnim organizacijam, da proučijo organizacijo, sistem dela, kajti neorganiziranost je dostikrat vzrok nesporazumov in notranjih
napetosti. Notranja urejenost v organizacijskem smislu zelo u-godno vpliva tudi na druge odnose. Samoupravljanju na vseh nivojih je treba posvetiti več pozornosti, predvsem vsebinskim razmerjem, preko tega pa ustvarjati samodisciplino in čut odgovornosti ter negovati pripadnost k delovni organizaciji. Vse to seveda pod pogojem, da se dosledno spoštuje notranja zakonitost (samoupravni akti). Potrebno je vlagati več sredstev v krepitev samoupravnih sposobnosti naših samoupravljalcev. Vodstvene strukture in samoupravni organi pa morajo imeti več stikov s celotno osnovo delovne organizacije (z vsemi zaposlenimi), zato je informiranje postaviti povsem na novo osnovo, prelomiti prakso polovičnih resnic, šušljanja, ampak seznanjati celoten kolektiv z dejstvi.
•	Skupščina občine z zadovoljstvom ugotavlja, da so družbenopolitične organizacije že pod vzele ukrepe, preko katerih se in se mora u-stvarjati splošno vzdušje in podpora za dosledno izvajanje zakonitosti na vseh področjih.
•	Ker pa se gospodarstvo občine ne odvija samo znotraj delovnih organizacij, marveč se precejšnji del odvija tudi v zasebni pobudi, je treba temu področju posvetiti tudi potrebno pozornost, pomagati tam, kjer je pomoč potrebna, konsekventno pa izvajati vse perdpise, ki urejajo to področje: davčna politika, predpisi o obrti, delovnih razmerij itd. V ta namen je treba okrepiti davčno službo, proučiti in pričeti z razgovori o združevanju davčne službe s sosednjimi občinami (Velenje); okrepiti inšpekcijske službe (tržno, delovno, gozdarsko in gradbeno).
•	Delitev dohodka med gospodarstvom in družbo je razmeroma ugodna, vendar je potrebno še postopno razbremenjevati gospodarstvo, kar v našem kolektivno-po-djetniškem gospodarskem sistemu zagotavlja najbolj smotrno uporabo sredstev in je zagotovljena delitev rezultatov dela po neposrednih proizvajalcih, zato bodo skupščinski organi dosledno spremljali dohodke proračuna, v kolikor bi naraščali le-ti preko določenih okvirjev, bo skupščina takoj znižala prispevne stopnje zaposlenih.
•	Skupščina ugotavlja, da je za perspektivno gospodarjenje nujno, da so vsakokratne odločitve vezane na izdelano dolgoročno politiko razvoja posameznega podjetja in splošne družbene politike, zato priporoča in zahteva od delovnih organizacij, v kolikor še niso izdelale dolgoročne in srednjeročne plane razvoja, da to storijo v najkrajšem roku.
ŽIVLJENJE SE PRIČENJA - PRIČENJA SE TEDI DELO
Tako je dejal Jože VODUŠEK po domače KECEJ iz Dobrovelj nad Mozirjem, ko sta pričela razgovor s predsednikom občinske skupščine Jožetom DEBERŠKOM. Tega dne sva bila na obisku na Dobrovljah. Na Dobrovlje nisva šla peš ampak sva se peljala. Peljala sva se po novi cesti, ki so jo dokončali pred dnevi, opraviti morajo samo še nekaj manjših del.
Kmetije in ljudje, ki sva jih obiskala niso daleč od središča občine Mozirja, med vojno so doprinesli velik delež k narodnoosvobodilni borbi, saj so bile Dobrovlje za partizanstvo precejšnjega pomena. Kljub temu pa so do nedavnega imeli na ta del Dobrovelj samo kolovoz po katerem
sta dva konja komaj potegnila štiri vreče cementa ali umetnega gnoja.
Srečanja z ljudmi na Dobrovljah, njihovi pogledi in prepričanja o jutrišnjem dnevu, njihovih kmetijskih, turističnih in ostalih perspektivah, vse to je v meni vzbudilo vrsto razmišljanj o tem, kako bi lahko v vseh
Predsednik skupščine občine Mozirje DEBERŠEK Jože in dobroveljski kmetovalec VODUŠEK Jože, po domače KECEJ, v razgovoru o tem, kako bo kmetoval sedaj, ko je na Dobrovlje prišla cesta.
FORŠTNER Fortunat: »V kmetijstvu se nam odpirajo perspektive, tudi mlajši bodo sedaj imeli do kmetijstva več veselja in perspektive. S kmetijsko zadrugo sem že v kooperaciji, sedaj razmišljam o nabavi traktorja.«
sredinah, kjer najdejo skupni jezik, razrešili mnogo problemov, ki velikokrat ne terjajo tako veliko sredstev kot več skupnega jezika, dobrih odnosov med sosedi, enakih ciljev v svoji proizvodnji itd. Na Dobrovljah so vse to dosegli. Med seboj so se dogovorili kaj hočejo, dogovorili so se kako bi to bilo možno doseči. Jasno jim je postalo, da ne bodo mogli intenzivirati kmetijske proizvodnje, če na Dobrovlje ne bo speljana cesta, po kateri bodo lahko dnevno v dolino odvažali mleko, po kateri bodo lahko pripeljali umetni gnoj na svoje travnike, ker takšne ceste ni bilo, so jo zgradili.
Z občinsko skupščino, GLIN Nazarje in ZKZ je bil dosežen sporazum o skupnem financiranju. Velik delež financiranja je seveda ležal na prebivalcih Dobrovelj. Vsi so v ta namen odstopili svoj enoletni etat gozdnega poseka, poleg tega so vsak dan po trije ali štirje delali pri izgradnji ceste. Dela so pričeli letos spomladi, v teh dneh gredo h koncu. Tudi likof so že imeli. Celo v dolino je prišel glas, da je bilo vseh dobrot dovolj.
VODUŠEK Jože-KECEJ: »Sedaj, ko smo se odprli s cesto, smo dobili možnost, da pričnemo razmišljati, ka-
ko bomo boljše kmetovali.« S sinom Jožetom že razmišljata o tem kakšen traktor bosta kupila.
CESTA JE PRIŠLA
POD LEPENATKO
V teh dneh, ko so končali cesto Dobrovljah, nas je prijetno presenetila vest, da je končana tudi ki gre iz Zakonolščice do Lampreč-nika in Kokelov v gornjegrajski krajevni skupnosti. To je precej dolga cesta. Tudi tu so kmetje sami prispevali precejšnja sredstva, da so lahko naredili.
Lamprečnik
Buldožer opravlja zadnja dela na cesti
E K N E R JOŽE, po ' domače Gornik: »Vsi imamo cesto do doma, pred hišo. Pričeli bomo drugače delati, krme lahko pridelamo dovolj, to pomeni več glav v hlevu.«
HUBERT
OSEBNE ZADOLŽITVE
V Mozirju je bila v začetku junija seja občinske konference ZKS. Obravnavali so dosedanjo aktivnost članov ZK v mozirski občini in naloge, ki stojijo pred njenimi člani po sklepih, sprejetih na sejah predsedstva ZKJ in centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
Konferenca se je zavzela za dosledno uresničitev vseh sklepov in stališč, ki so bila sprejeta na 17. seji predsedstva ZKJ in 20. seji centralnega komiteja ZKS. Dejali so, da lahko le zaostren odnos do odgovornosti vodi k učinkovitem delovanju članov ZK in celotne organizacije. Takšen odnos mora biti prisoten ob uresničevanju sprejete politike, takrat ko se zveza komunistov spopade s slabostmi v vseh sredinah in na vseh področjih družbenega življenja. V bodoče se mora Zveza komunistov boriti za bolj uspešno uveljavljanje novega, naprednega in humanega duha v družbenoekonomskem, političnem in kulturnem razvoju naše družbe.
Aktivnost organizacije bo v prihodnjih mesecih usmerjena v to, da se delo vseh komunistov poveča. Še zlasti je potrebno premagati pesimizem, ki se je ob določenih družbenih protislovjih pojavil.
Razvijanju materialne osnove za ustvarjanje sredstev, ki so nam potrebna za osebno in družbeno potrošnjo, je bilo v razpravi in sklepih konference posvečeno veliko pozornosti. Dejali so, da bo potrebno posvetiti vso pozornost kadrom, ki jih bo Gornja Savinjska dolina na poti svojega napredka potrebovala in ki bodo tudi kos tistim nalogam, ki se v mozirski občini pred njih postavljajo. Skladno s skrbjo za kadre je potrebno usmeriti vse sile v to, da se delovni ljudje v celoti uveljavijo kot samoupravij alci v procesu proizvodnje in delitve. Posebno skrb je potrebno posvetiti tistim kategorijam zaposlenih, ki imajo najnižje o-
sebne dohodke, da bi se tudi ti dvignili z OD na tisto raven, ki zagotavlja normalne pogoje za preživljanje. Pri reševanju socialnih problemov je potrebno delati bolj pospešeno kot doslej.
Članom ZK bo organizacija v bodoče pri njihovem delu nudila več pomoči. V organizaciji mora biti posluh za probleme in težave članov ZK. Pristopilo se bo k povečanju števila članstva. Vsem članom bo o-
mogočeno delovanje na tistih področjih, ki jih posebej zanimajo.
Več skrbi kot doslej bo posvečeno družbenemu usposabljanju komunistov, samoupravljalcev in vseh tistih, ki se ukvarjajo z družbenim delom. Poizkušali bodo poiskati ustrezno pot, da se ustanovijo aktivi ZK tudi v tistih delovnih organizacijah, kjer sedaj ni članov ZK.
Ob sprejemu sklepov konference, so sprejeli precej osebnih zadolžitev, s katerimi se posamezni člani zavezujejo za izvedbo določenih nalog. O nekaterih zadolžitvah pa bodo razpravljali še v krajevnih organizacijah ZK.
OPOZORILO VSEM LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL
Z. 18. junijem 1971 je začel veljati zakon o varnosti v cestnem prometu (Ur. list SHS, št. 17-93/71).
Po 53. členu tega zakona je lastnik dolžan ODJAVITI registrirano vozilo:
—	lastnik, ki ne zahteva v predpisanem roku podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja;
—	lastnik vozila, ki se je preselil v drugo občino;
i— lastnik, uničenega, odpi-
sanega, prodanega ali kako drugače odtujenega vozila.
Vozilo je treba odjaviti pri odseku za občo upravo in družbene službe Skupščine Mozirje, soba št. 7 — pritličje v 15 dneh od dneva, ko je nastopilo dejstvo, zaradi katerega se mora vozilo odjaviti.
Za neizpolnjevanje te določbe je predvidena denarna kazen od 100,00 do 10.000,00 dinarjev.
Kdor se hoče izogniti kazni, naj torej svoje vozilo pravi čas odjavi.
KRSTE CRVENKOVSKI V MOZIRJU
KRSTE CRVENKOVSKI in STANE DOLANC, člana Izvršnega biroja ZKJ sta v petek, 11. junija obiskala Mozirje. Po razgovoru s političnim aktivom celjske regije in ogledu tovarne »-Gorenje-« v Velenju sta obiskala še Turistični center GOLTE nad Mozirjem in »Galerijo Jaki« v Nazarjah.
4	mm novice
J u
1 9
GLIN V LETU 1971
Podjetje GLIN je v mozirski občini daleč največje in najpomembnejše, zato bo naše občane zanimalo, posebno še tiste, ki so tu zaposleni, kako bo podjetje poslovalo v letu 1971. Že bežen pogled na industrijski kompleks nam pove, da se je podjetje v zadnjih nekaj letih popolnoma spremenilo.
Od leta 1966 dalje, ko sta se podjetji Gozdno gospodarstvo in Lesna industrija združili, so bili napravljeni prvi koraki v smeri perspektivnega razvoja obeh panog. Do leta 1969 je podjetje velik del svojih sredstev investiralo v izgradnjo. gozdnih cest in ostalih objektov v gozdarstvu. Tako si je gozdarstvo ustvarilo trdnejšo osnovo, saj je bilo naše gozdno področje po vojni skoraj brez gozdnih komunikacij.
Po letu 1969 je podjetje pričelo pospešeno razvijati lesno industrijo, ki je v svojem razvoju občutno zaostala za sorodnimi podjetji v Sloveniji. Žagarska industrija si je ustvarila močne temelje že leta 1965, ko je bila zgrajena nova žaga, vsa ostala predelovalna industrija pa je bila do sedaj šele v prvi fazi razvoja. Poleg klasičnega stavbenega pohištva, to je oken in vrat, je obratovala le še zaboj arna, ki pa je iz leta v leto zmanjševala proizvodnjo, ker povpraševanje po leseni embalaži pada, cene pa so tako nizke, da proizvodnja ni več rentabilna. V letu 1971 je bil del proizvodnje, kjer se je izdelovala embalaža iz sekanega bukovega lesa, že ukinjena, v teh prostorih pa je že stekla proizvodnja vezanih oken, po katerih je veliko povpraševanje. Naslednje leto bo ukinjen še preostali del proizvodnje v za-bojarni, prostori zabojarne pa bodo preurejeni in bodo tako povečali kapacitete modernega stavbnega pohištva.
Na mestu, kjer je stala stara žaga, danes že stoji tovarna ivernih plošč, ki bo pričela redno obratovati v mesecu septembru. Letna proizvodnja tega obrata bo znašala 50.000 m3 ivernih plošč, ki bodo osnova za nadaljnji razvoj pohištvene industrije. Zgraditi bo namreč treba še dve tovarni. Prva bo te plošče oplemenitila, oplemenitene plošče pa bo predelala tovarna pohištva, ki bo predvidoma zgrajena do leta 1976.
Skladišče gotovih vezanih oken.
Hiter razvoj lesne industrije v Nazarjah je torej posledica zavestnega vlaganja vseh sredstev v nove investicije. Res je, da gre razvoj delno tudi na račun osebnih dohodkov, ki so nekoliko nižji, kot v drugih sorodnih podjetjih, toda od teh investicij lahko pričakujemo že v kratkem času tudi dobre rezultate, ki bodo kolektivu povrnile, čemur se je do sedaj zavestno odrekal.
Proizvodnja vezanih oken se prične na vcčvretenskem skobelnem stroju Weinig, pri njem delata NAGLIC Vinko in PORT Lenka.
Če sedaj pregledamo še letošnji proizvodni program izražen v številkah, pridemo do naslednjih podatkov:
Gozdna proizvodnja obeh sektorjev lastništva bo proizvedla za blagovno proizvodnjo 122.299 m3 lesa, od tega 103.373 m3 iglavcev in 18.926 m3 listavcev. Večino te hlodovine bodo predelali žagarski obrati GLIN, le manjši del bodo prejeli tuji koristniki. Iz gornjih količin 'gozdarske proizvodnje bo proizvedeno 53.874 ms žagnega lesa iglavcev in 7.810 m3 žaganega lesa listavcev.- Od vseh teh količin žaganega lesa bo šlo v predelavo za stavbeno pohištvo in ladijska tla 28.039 m3 žaganega lesa,
Razpokane površine lesa je potrebno zamaskirati, to opravlja KRANJC Stanka
ostale količine pa se bodo prodale na domačem trgu ali v izvoz.
Proizvodnja stavbenega pohištva bo letos močno porasla in bo tako proizvedeno 75.260 kosov oken, 37.160 kosov vrat, 14.020 kosov rolet in 3.500 m2 opaža.
Tudi nova tovarna ivernih plošč bo že v letošnjem letu proizvedla
9.000	m3 ivernih plošč, katerih vrednost bo znašala 10,867.500 din, kar predstavlja 18 % letne kapacitete, ko bo tovarna v naslednjem letu normalno obratovala v treh izmenah. Za letošnjo proizvodnjo bo tovarna porabila 13.140 m3 lesne surovine, to je pretežno lesnih odpadkov in marfj-vrednih gozdnih sortimentov, v njej pa bo zaposleno 62 ljudi.
Skupno število zaposlenih pri podjetju GLIN Nazarje znaša 1.480 ljudi, od tega v gozdarstvu 615, v lesni industriji 766, v skupnih službah podjetja, to je v administraciji pa 99 ljudi. V mesecu septembru bo podjetje na novo potrebovalo in zaposlilo okrog 40 ljudi, kar je nov korak v politiki zaposlovanja, saj je do sedaj število zaposlenih stagniralo, od časa do časa pa celo padlo.
PROIZVODNJA VEZANIH OKEN
Montaža aluminijastih okapnic in letev za zasteklitev.
poznajo lesno industrijo v Nazarjah, je znano, kakšni so bili tam delovni pogoji, tistim pa, ki tega ne poznajo, je potrebno reči, da so tu vladali skorajda najtežji pogoji dela v na-zarski proizvodnji. Ravno zaradi tega je ta razlika tako očitna. V novem obratu vladajo za delo in počutje res odlični pogoji.
Obrat vezanih oken še ne zaposluje polno število ljudi, za sedaj delajo samo v eni dopoldanski izmeni. Tu je zaposlenih. 32 delavcev. Tudi vseh del še nimajo normiranih. Ko bosta stekli obe izmeni, bo v tem o-bratu zaposlenih nekaj manj kot 70
Pri montaži okovja so zaposleni štirje delavci. Od leve proti desni: KRUMPAČNIK Franc, vodja oddelka POLIČNIK Stanko in STOR-GEEJ Ivan.
V NAZARJAH SO PRED KRATKIM IZROČILI V OBRATOVANJE NOV PROIZVODNI OBRAT. IMENUJE SE OBRAT VEZANIH OKEN.
Ta obrat, ki obiskovalca začudi s svojo svežino in domačnostjo, ko stopi v njega, je zgrajen na temeljih oziroma v prostorih bivše sekalnice za embalažo in obrata za izdelavo embalaže. Vsem, ki bolj podrobno
ljudi. Pravijo, da zaslužek ne bo slab. Sedaj znašajo osebni dohodki zaposlenih v tem obratu okoli 1.000 dinarjev. Ko pa bo na vseh delovnih fazah še norma, bodo zaslužki seveda večji. Strokovne službe sedaj delajo na normiranju vseh del. Njihov plan proizvodnje predvideva, da bodo v letošnjem letu izdelali 40.000 oken in vrat. Poleg tega pa še predvidevajo izdelavo ca. 2800 balkonskih oken in vrat.
Zaposleni v tem obratu so prišli delat v novi obrat iz drugih starejših obratov. Večina jih je prišlo iz embalažne proizvodnje in stavbenega pohištva, le-ti so dosedaj delali
Na sliki vidimo transportno progo za drobno montažo.
pri proizvodnji klasično oblikovanega okna. Mimogrede rečeno pri večini sodobnih gradenj v svetu se dandanes vstavljajo v poslopja vezana okna. To okno je na trgu precej dražje, seveda pa je izdelava takšnega okna mnogo bolj zahtevna. Takšnega načina premeščanja delovne sile se bodo poslužili tudi pri uvedbi druge izmene. Nekaj ljudi pa bodo, kakor je povedal vodja obrata POLIČNIK Stane, zaposlili na novo.
Ni kaj reči. Dosežen je lep pro-
Vezana okna pred dokončno montažo pobarvajo.
ARNIČ Anton bo na stroju, ki mu streže, izvrtal vrtine za vezalna vodila kril.
Druga faza v delovnem procesu se opravlja na dvojni čeparki.
izvodni uspeh. V nazarjah je delovnemu -kolektivu in odgovornim strokovnjakom uspelo ustvariti pogoje za boljši kos kruha. Sprašujemo se lahko samo, zakaj niso to uvedii že zdavnaj, ko na tržišču tovrstne proizvodnje še ni bila tako huda konkurenca kot je danes. No, kljub temu jim je treba za doseženi uspeh iskreno čestitati.
HUBERT
Občani Gor nie Savinjske3 pišite v Sorice!
MELIORACIJE POSTAJAJO NUJNOST
Ob vsesplošnem napredku zasebnega in zadružnega kmetijstva v Gornji Savinjski dolini ne bo več mogoče odlašati osuševanja zamočvirjenih zemljišč. Po grobi oceni bi mogli z regulacijskimi in melioracijskimi ukrepi pridobiti za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo na področju občine Mozirje še okrog 1.150 ha zemljišč. Največ jih leži ob Dreti, ob desnem bregu Savinje v okolici Pobrežja in v dolini Suhe ob Rečici. Doslej so se urejali vodotoki predvsem ob večjih naseljih, zasilno so se obnavljali jezovi in preprečevale večje obrežne poškodbe, dočim do pridobivanja novih obdelovalnih površin v večjem obsegu še nismo prišli.
Na pomladanskem zasedanju, ko je skupščina občine Mozirje raz-
polaganje cevne drenaže
pravljala o razvoju kmetijstva, pa je bil sprejet sklep, da bosta SO in KZ v sodelovanju z vodno skupnostjo. pripravili načrt melioracije zamočvirjenih zemljišč, predloge za postopno izvedbo ter preučila način financiranja. Na posebnem posvetu pri načelniku oddelka za gospodarstvo tov. Čopu so se strokovnjaki kmetijske zadruge in vodne skupnosti dogovorili, da bodo še letos pričeli z osuševalnimi deli pri Bočni, za katera že obstojajo potrebni načrti in da bodo do jeseni pregledah in proučili še vsa ostala zemljišča, ki bi prišla za melioracije v poštev v naslednjih letih.
Posamezni kmetovalci iz Bočne in Šmartnega ob Dreti so načeloma pripravljeni nositi vse stroške za izvedbo detaljne drenažne mreže, in sicer tako, da bi polovico stroškov pokrili takoj, za ostalo polovico pa najeli preko zadružne hranilno-kre-ditne službe dolgoročni kredit z regresirano obrestno mero. Stroške za obnovo in podaljšanje odprtih od-vodnikov celotnega sistema pa bi pokrili iz skupnih sredstev hidro-
sistema občine Mozirje. Predvidoma bi z deli pričeli že konec letošnjega leta in jih v naslednjem letu zaključili.
Načrte za osušitev področja, ki leži med Bočno in Vologom ter med republiško cesto in vznožjem Menine v izmeri 52 ha, je vodna skupnost izdelala že leta 1959. Udeležila se je s kmetijsko zadrugo Bočna natečaja za pridobitev posojila iz splošnega investicijskega sklada, vendar brez uspeha, češ da je obseg zemljišč z ozirom na takratne pogoje premajhen. Pač pa je bila v letih 1959—1960
obnovljena in razširjena drenaža na 18 ha velikem kompleksu v Bočni, ležečem severno od ceste.
2e julija bodo zainteresirani kmetovalci seznanjeni s predvidenimi tehničnimi ukrepi, se dogovorih o načinu financiranja ter o pogojih bodočega vzdrževanja melioracijskega sistema.
Prepričani smo, da bodo kmetovalcem iz Bočne v kratkem sledili še mnogi drugi, ki žehjo povečati svoj pridelek in si s tem zboljšati življenjske pogoje.
Cvahte ing. Srečko
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade pri SO MOZIRJE
POZIVA
vse zainteresirane gospodarske in druge organizacije, družbeno-po-litične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posameznike k vlaganju predlogov za podelitev
OBČINSKE NAGRADE V LETU 1971
Občinska nagrada je namenjena kot moralno in materialno priznanje za posebne dosežke s kateregakoli področja družbene dejavnosti na območju občine Mozirje in se slovesno podeljuje vsako leto na občinski praznik 12. september. Vsako leto se podeljujejo do tri nagrade.
Občinska nagrada se podeljuje delovnim organizacijam na področju gospodarstva in družbenih služb, družbenim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim ter posameznikom za posebne družbeno-politične, znanstvene in organizacijske dosežke in za napore pri razvoju občine ah posameznega področja gospodarske in družbene dejavnosti.
Predlog za podehtev nagrade lahko poda vsaka pravna ah fizična oseba.
Predloge je treba izčrpno obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstaja.
Komisija sprejema predloge za podehtev nagrade v letu 1971 do vključno 15. avgusta 1971.
Predloge, dokumentacijo in obrazložitev je treba poslati na naslov: SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Komisija za izbor kandidatov za podehtev občinske nagrade.
Skupščina občine Mozirje Komisija za izbor kandidatov za podehtev občinske nagrade
NEKAJ BESED O NOVEM ZAKONU
V Uradnem listu Socialistične republike Slovenije št. 17 z dne 19. 5. 1971 je bil objavljen republiški zakon o varnosti cestnega prometa, ki prinaša nekatera nova določila. Ta zakon stopi v veljavo 30 dni po objavi v Uradnem listu, in sicer z 19. junijem 1971. Zakon ima splošne določbe, promet, prometni znaki, vozniki motornih vozil, izpit za voznika inštruktorja, kontrola alkoholiziranosti, vozila, izredni prevoz, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, posebni ukrepi za varnost prometa, kazenske določbe ter prehodne in končne določbe.
Zaradi nekaterih novosti želim s tem prispevkom seznaniti naše občane, zlasti pa tiste, ki se bodo morali pripravljati na preizkus znanja. Med najpomembnejše naj nakažem naslednje:
VOŽNJA LJUDI NA TOVORNEM PRIKLOPNEM VOZILU
Na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostoru, ki je namenjen za tovor, največ pet o-seb, ki nakladajo ali razkladajo tovor. Iz navedenega izhaja, da bo dopustna vožnja oseb le tedaj, ko gre za nakladanje in razkladanje tovora, nikakor pa ne drugače.
PROMET TOVORNIH KOLES, KOLES IN KOLES S POMOŽNIM MOTORJEM
Motorno kolo sme imeti prikolico. Prikolica mora imeti dvoje koles in mora biti priključena tako, da jo vozilo vleče za seboj in da je zagotovljena stabilnost vozila. Prikolica sme biti široka največ en meter. Zadaj mora biti opremljena z odbojnim steklom rdeče barve, ki je predpisano za motorno kolo.
Določbe, ki so zgoraj navedene, se primerno uporabljajo za kolesa, in kolesa s pomožnim motorjem.
Med pomembno novost, ki jo prinaša zakon, je za voznike koles s pomožnim motorjem. Kolo s pomožnim motorjem bo smel voziti v cestnem prometu, kdor je star najmanj 14 let in ima potrdilo, da pozna predpise o varnosti cestnega prometa. Tako potrdilo bo moral imeti voznik med vožnjo pri sebi in ga pokazati na zahtevo miličnika.
'Imetnikom vozniškega dovoljenja pa ta potrdila ne bodo potrebna, ker ti lahko vozijo kolo s pomožnim motorjem na podlagi tega dovoljenja.
Republiški sekretar za notranje zadeve je pooblaščen, da izda natančnejše predpise o organizaciji in načinu preizkušanja, izdajanja potrdil in o obrazcu takega potrdila.
PROMET S TRAKTORJI IN DELOVNIMI STROJI
Traktor lahko vleče po cesti vprežni voz ali delovni stroj, vendar le enega izmed njiju. Vprežni voz mora biti priklopljen k traktorju z ojni-co tako, da je razdalja med traktorjem in vprežnim vozom med vožnjo ves čas enaka in da se vprežni voz ne more sam odklopiti.
Če vprežni voz nima signalnih naprav ali je naložen s tovorom tako, da tovor zakriva signalne naprave traktorja ali niso vidni voznikovi opozorilni znaki za druge udeležence v prometu, mora imeti voznik spremljevalca, ki daje ustrezne opozorilne znake, če spremeni traktor smer vožnje ali se ustavi. Pri vožnji po klancu navzdol mora spremljevalec zavirati vprežni voz.
Delovni stroj, ki se premika z močjo lastnega motorja, sme imeti med vožnjo po cesti le priključke, ki jih je predvidel proizvajalec stroja.
Na priključku delovnega stroja je prepovedano prevažati ljudi. Delovni stroj, ki se uporablja v cestnem prometu, mora imeti napravo za varno zaviranje.
Če delovni stroj nima naprave za dajanje zvočnih in svetlobnih signalov, mora voznik delovnega stroja pravočasno z roko ali kako drugače
Skupščina občine Mozirje je na zadnji seji med drugimi sklepi sprejela tudi sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o štipendiranju in kreditiranju študentov in učencev v Socialistični republiki Sloveniji.
Načela, na katerih je grajen ta družbeni dogovor in katerega nosilci so: Republiška izobraževalna skupnost, Izvršni svet SRS in druge gospodarske in družbeno-politične družbe v Sloveniji, je v tem, da se med drugim doseže enotna načela pri financiranju kadrov in da se po tem dogovoru zagotovi več sredstev za izobraževanje kadrov, ki so potrebni za nemoten in pospešen družbeni razvoj. Z družbenih dogovorom se želi zgotoviti tudi to, da se v maksimalni možni meri u-smeri v šolanje nadarjena mladina ne glede na to, ali socialne razmere omogočajo šolanje ali ne. Z izvajanjem družbenega dogovora naj bi vsi podpisniki sporazuma s štipendijami in krediti zagotovili tej mladini življenjskim stroškom primerne prejemke za kritje šolanja. Ti prejemki
vidno in nedvoumno naznaniti, da namerava spremeniti smer vožnje ali vozilo ustaviti.
Če voznik delovnega stroja zaradi konstrukcije delovnega stroja ali zaradi tovora, ki je naložen na priključku delovnega stroja, ne more ravnati tako, kot je poprej omenjeno, mora dajati potrebne znake spremljevalec.
Delovni stroj, ki ni opremljen z lučmi in odbojnimi stekli, kot jih ima motorno kolo, mora imeti ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti luči in odbojna stekla, ki so predpisana za vprežna vozila. Tako mora biti opremljen tudi delovni stroj, ki ga vleče traktor.
Če krši določbe tega zakona mladoletnik, ki še ni star 16 let, se kaznujejo s predpisano denarno kaznijo njegovi starši ali oseba, kateri je mladoletnik zaupan v varstvo, če je prekršek posledica tega, ker so zanemarili svojo dolžnost in niso pazili na mladoletnika.
Zakon prinaša še druga določila, vendar sem tem s prispevkom hotel prikazati nekatere novosti, ki so pomembne in menim, da je prav, da so z njimi seznanjeni naši občani.
Tone Modrijančič
dogovor
pa bi se naj vsako leto prilagajali (valorizirali) dvigu življenjskih stroškov.
Na isti seji je skupščina občine Mozirje sprejela tudi odlok o prenosu opravljanja nalog kulturne skunposti na občinsko zvezo kultur-no-prosvetnih organizacij Mozirje. S tem je izrabila možnost, ki jo daje zakon o kulturnih skupnostih, namreč to, da se ne ustanovi samostojna samoupravna skupnost, če se v občini tako dogovori, temveč da naloge te skupnosti prevzame neka druga organizacija.
Zaradi posebnih razmer v naši občini je pobudo za tako rešitev dala sama zveza kulturno-prosvetnih organizacij in pozneje svet za prosveto in kulturo.
Odlok predpisuje tudi naloge, ki jih mora sedanji svet občinske zveze opraviti glede statutarnih in organizacijskih vprašanj, da bo delo in funkcija občinske zveze zajelo poleg sedanjega tudi to družbeno samoupravno področje.
Stanko Prodnik
Družbeni o štipendiranju
TUDI MOZIRSKA OBČINA PODPISNIK DRUŽBENEGA DOGOVORA O STIPENDIRANJU IN KREDITIRANJU
Število kaznivih dejanj in prometnih
Občinska skupščina je na zadnji seji med drugim obravnavala tudi poročilo o delu milice za leto 1970. Iz poročila je razvidno, da je število kaznivih dejanj in prometnih nesreč v primerjavi z letom 1969 poraslo. Lani je bilo storjenih na območju občine 151 kaznivih dejanj ali za 14 več kot leta 1969. Po strukturi je bilo storjeno največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno- premoženje,, temu pa sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper narodno gospodarstvo in ostalo. Poraslo je število kaznivih dejanj vlomnih tatvin, odvzem motornih vozil in zoper življenje in telo (hude telesne poškodbe). Manj je bilo majhnih tatvin, zatajitev, goljufij in lažjih telesnih poškodb. Število mladoletnih'prestopnikov je v majhnem porastu.
Lani se je zgodilo na območju občine 163 prometnih nesreč, kar je za 18 nesreč več kot leta 1969. Posledica nesreč je bila 6 mrtvih, 40 hudo in 43 lažje telesno poškodovanih. To je precej krvava bilanca. Skupna materialna škoda na vozilih in objektih je znašala blizu 60,000.000 S-din. Največ nesreč je bilo zaradi neprimerne hitrosti, temu pa sledi vpliv alkohola, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti itd. Največ prometnih nesreč je bilo na odseku cesta Soteska—Ljubno ob Savinji — 58. V naslednjih krajih je bilo 67, izven naselja pa 96 nesreč.
MLADINI IN
Vsako leto se dogaja, da si ljudje, predvsem pa šolska mladina iz nevednosti prilaščajo mlado srnjad ter jo nato doma vzrejajo in udomačijo. Takšna divjad pa izgubi svojo plahost in je za naravo izgubljena, o-bičajno pa postane plen potepajočih se psov ali brezvestnih ljudi.
Zato nekaj navodil! Če najdemo srninega mladiča, ga pustimo pri miru in se ga ne dotikajmo ter po najkrajši poti obvestimo lovce, ki bodo ugotovili, ali je mladič osirotel ali ne. Če najdemo mladiča samega, ni to znak, da ga je srna zapustila. Dokler je mladič še šibak, ga namreč srna skrije in pusti samega. Zato roke proč! Za obvestilo, kje ste našli mladiča, vam bodo lovci hlavežni. Če najdemo mlado srnico pri košnji, žetvi itd. je prenesemo v najbližje grmovje ali gozdiček, ne prijemamo pa je z golimi rokami, temveč s šopi trave, slame itd. Tudi v tem primeru obvestimo takoj najbližjega lovca, ki bo poskrbel za vse potrebno. Ravno tako nedopustno je prilaščanje mladih zajcev, veveric, golobov, grlic itd. Živali pustimo v njihovem naravnem okolju, ujetništvo je zanje le muka.
Pri poljskih delih se dostikrat zgodi, da izkosijo jerebičje ali fazanje
Med udeleženci nesreč so na prvem mestu vozniki avtomobilov, njim pa sledijo vozniki tovornjakov, mopedov in motornih koles, .avtobusov, pešci, vozniki traktorjev, kolesarji in nazadnje vozniki vpreg.
Organi milice so lani registrirali
1.704 cestno-prometnih prekrškov, ki jih je storilo kar 778 kršiteljev. Največ jih odpade na vožnje brez izpita in vožnje pod vplivom alkohola.
Tudi prekrški zoper javni red in mir so v porastu. Največ jih je bilo storjenih s pretepi, prepiranjem, kričanjem in nedostojnim vedenjem. Največ pa je bilo storjenih pod vplivom alkohola. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je bil večji del kršiteljev v starosti nad 25 let in da so jih storili povratniki. Zato so na seji menili, da bi morali organi za kaznovanje povratnikom izrekati ostrejše kazni.
Na seji so tudi opozorili na problem nezasedenosti delovnih mest na postaji milice, na pomanjkljivo tehnično opremo in pomanjkanje stanovanj za delavce milice. Problem stanovanj je še posebej pereč v Solčavi. Zato so na seji načeli tudi vprašanje eventuelne združitve oddelkov milice v Solčavi in na Ljubnem. O tem bodo izdelali pristojni organi predlog, občinska skupščina pa bo o njem posebej razpravljala na eni od prihodnjih sej. Opozorili so tudi na problem pomanjkanja
gnezdo ter pri tem ranijo valeče samice ali pa gnezdo poškodujejo. Tu je nujna pomoč. Jajca spravimo na toplo (v klobuk ali kakšno oblačilo) in takoj obvestimo najbližjega lovca. Če to ni možno, jajca previdno prenesemo in podložimo pod kokljo. Gnezda, za katera ne poskrbimo takoj, so navadno izgubljena, ker se jajca prehlade ali pa jih uničijo vrane in srake, ki paberkujejo za kosci.
Zelo razširjena navada med šolsko mladino je stikanje za gnezdi ptic pevk. Prav je, da mladino zanima življenje ptic vendar ne v takšni meri, da bi uničevali gnezda. Zato opazujemo gnezdo iz primerne daljave, nikar pa v gnezda ne segajmo in jih ne razdirajmo. Ptic pevk je vedno manj, ker jim škodujejo strupena škropva, zato jih čuvajmo, saj so nam dragoceni pomočniki pri uničevanju škodljivih insektov.
Ker bi bila narava brez svojih prebivalcev, tj. divjadi in ptic pevk mrtva in pusta, je naša naloga, da pomagamo ohraniti vse živali od pla-honoge sme pa do siničke. Ravno od mladine pa pričakujemo največ pomoči in podpore.
nesreč v porastu
parkirnih prostorov, kar še zlasti velja za Mozirje, in naročili pristojnim organom, da stvar čimprej proučijo in predlagajo ustrezne rešitve. Komisiji za varnost prometa so naročili, da čimprej ugotovi primernost in potrebo po prometnih znakih na odcepih oziroma dovozih cest IV. reda, na ceste II. in III. reda.
Občinska skupščina je sprejela še nekatere druge sklepe in jih posredovala pristojnim organom, delavcem milice pa izrekla vse priznanje za opravljeno delo v lanskem letu.
Rudi Zager
Letošnje praznovanje občinskega praznika bo v Nazarjah
Občinska skupščina je že lani sprejela sklep, da se občinski praznik 12. september praznuje vsako leto v drugem kraju občine. Lani je bilo praznovanje v Mozirju. Ker naj bi bilo praznovanje združeno s slavjem kakega pomembnega dogodka v kraju, se je občinska skupščina na zadnji seji odločila, da bo letošnje praznovanje v Nazarjah. Takrat bo v Nazarjah začela poskusno obratovati nova tovarna ivernih plošč, Občinska skupščina je na seji imenovala 13-članski pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki občinske skupščine, GLIN Nazarje, KS Nazarje in nekaterih občinskih druž-beno-političnih organizacij. Odbor ima nalogo, da pripravi program praznovanja. O tem bomo podrobneje poročali v naslednji številki.
OBČINSKA SKUPŠČINA POTRDILA STATUT SKLADA SKUPNIH REZERV OBČINE
Občinska skupščina je na zadnji seji potrdila statut sklada skupnih rezerv občine Sklad je ustanovila občinska skupščina na seji dne 29. marca 1971. Sklad upravljata skupščina sklada in upravni odbor. Pretežni vir dohodkov sklada so sredstva, ki jih vanj vlagajo delovne organizacije. Sredstva sklada se smejo uporabljati za sanacijo delovnih organizacij, s katero se odpravljajo vzroki in posledice izgub in prepreči njihovo nastajanje, za kritje minimalnih osebnih dohodkov delavcev in za druge gospodarske namene, ki so v zvezi s sanacijo.
Rudi Zager
Iz dnevnika podoficirske šole IV.
Po prihodu XIV. divizije na Štajersko se je partizansko gibanje na tem področju zelo razširilo. Ker je primanjkovalo predvsem nižjega komandnega kadra, je Glavni štab Slovenife komandi IV. operativne zone naročil, naj čimprej ustanovi podoficirsko šolo.
PIŠE: BLENKUŠ Branko
vatelj za telefonske zveze pa je bil Branko Blenkuš, sedaj uslužbenec v železarni na Jesenicah.
Kandidate za intendante so poučevali kapetan Stanislav Hiti, sedaj upokojen inž. živi v Celju, Miha Kajfež, ki je med vojno padel, ter poročnik Milan Magišta, ki je umrl. Obveščevalce je vodil in učil Tine Benedičič, sedaj uslužbenec v Ljubljani.
V vsakem oddelku je bilo od 35 do
operativne zone
50 partizanov-borcev iz vseh enot
IV.	operativne zone, to je Tomšičeve, Sercerjeve, Bračičeve, Slandrove in Zidanškove brigade, koroškega, kam-niško-zasavskega, kozjanskega in pohorskega odreda. Dokler je bila šola na Pohorju, je pohorski odred skrbel za organizacijo njene prehrane in drugega. Pouk je bil na prostem, pri čemer so taborišča zaradi konspi-rativnosti večkrat menjali. Sola se je največ zadrževala na Rogli na
Prvi tečaj je pričel v začetku junija 1944. leta na Moravškem. Najprej je bil samo en oddelek za vzgojo pehote. Drugi tečaj je pričel s poukom julija, in sicer v bližini Peska na Pohorju. Imel je pet oddelkov, in sicer: pehotnega, minerskega, oddelek za zveze, intendant-skega ter obveščevalnega.
Prvi komandant šole je bil Miha Avšič, ki sedaj živi v pokoju v Ljubljani. Komisar je bil Bojan Škrk, ki je to dolžnost opravljal ves čas obstoja šole. Danes opravlja dolžnost namestnika javnega tožilca SFRJ v Beogradu.
Vodja oddelka za pouk pehote je bil kapetan Miha Avšič, pomočnik in predavatelj pa podporočnik Ivan Kranjc, ki je bil precej časa urednik Pavlihe, a je žal še razmeroma mlad umrl. Predavatelj je bil tudi Sleko-vec, za katerega pa se zaenkrat ve le priimek.
Minerski tečaj je najprej vodil zastavnik Franc Habat, sedaj upokojeni delovodja rudnika Velenje. Ko je prišel v šolo poročnik Matija ing. Pelko, sedaj upokojeni direktor rudnika Laško, je on vod,il minerski oddelek, Franc Habat in podporočnik Ivan, za katerega tudi ni drugih podatkov, pa sta minerce učila praktično miniranje.
Tečaj za zveze je vodil starejši vodnik Stefan Kolar, sedaj upokojeni uslužbenec KZ Konjice, preda-
li. septembra bo na Pobrežjah v Gornji savinjski dolini srečanje podoficirske šole IV. operativne zone NOV in POJ
V čast 30-letnice vstaje bo v okviru prireditev za občinksi praznik 12. septembra srečanje podoficirske šole IV. operativne zone. Da bi se to pripravilo, so pri občniskem odboru ZB NOV v Mozirju imenovali poseben pripravljalni odbor, v katerem so vsi starešine in predavatelji te šole. Doslej so se že trikart sestali. Na tretjem sestanku, ki je bil 12. 6. v Velenju, so sprejeli osnutek programa, po katerem je srečanje predvideno na omenjeni dan na Gorici pri Pobrežjah. Dopoldne bodo pri Petrinovih na Pobrežjah kjer se je podoficirska šola najdalj zadrževala, taborniki odkrili spominsko ploščo. Ob svečanem delu srečanja bodo govorili starešine šole IV. operativne zone in družbeno-politični delavci občine Mozirje. Predvideno je, da bodo ob tej priliki podelili več priznanj še živečim, ki so nesebično nudili streho in skrbeli za prehrano šole v krajih, kjer se je le-ta za manj ali dalj časa nastanila ter imela pouk. Nekaterim od teh bodo izročili tudi spominska darila.
Po dnevniku, ki ga je pisal starešina tečaja za zveze Štefan Kolar, ki sedaj živi kot upokojenec v Konjicah, je skozi vse oddelke šole šlo približno 600 borcev. Da se bodo srečanja udeležili v čim-večjem številu bodo dokončni program objavili v javnih sredstvih za obveščanje. Da bi imeli točen pregled o vseh še živih, pa so objavili, naj vsi pošljejo svoja imena in v katerem oddelku ter kdaj so obiskovali to šolo, pripravljalnemu odboru za srečanje podoficirske šole pri občinskem odboru ZB NOV Mozirje. Te podatke bodo potrebovali tudi za izdajo spominov o delovanju šole, ki jih nameravajo napisati v roku dveh let.
Podoficirska šola IV. operatinve cone, oktobra 1944 v OTOKU pri Bočni.
Pesku, Klopnem vrhu, Miznem vrhu, Glažuti, Zigertovem vrhu Hle-bovem domu in domom nad Oplotnico.
V tem času so zavezniška letala dovažala vojaško opremo. 27. julija 1944 so tečajniki sodelovali pri po» biranju opreme, orožja, municije, o-butve in obleke, ki so jo ponoči odvrgla zavezniška letala.
Med tečajem in ob izpitih so morali teča{niki pokazati praktično znanje. Tako je med drugim 30. julija ob zaključku tečaja minerski oddelek pod vodstvom Franca Haba-ta miniral železniško progo med Pragerskim in Račami. Vzhodno od vasi Ješenca so na tir položili tempirane mine. Približno ob 4. uri zjutraj je nanje zavozil vojaški transport, ki je ob eksploziji utrpel precejšnje izgube. Ob povratku v taborišče so v vasi Fram naredili akcijo za zbiranje hrane.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
V I I	v » I I * «	f>i I # * *
Lučki učitelji v Srbiji
V času od 23. VI. do 26. VI. 1971 je osem članov učiteljskega kolektiva iz osnovne šole Luče ob Savinji obiskalo kolektiv osnovne šole v Krupnju — zahodna Srbija. Tovariši iz majhnega, toda zelo prijaznega mesta blizu meje z Bosno in Hercegovino v Podrinju, so nas sprejeli silno prisrčno in pozorno.
Ko smo v sredo 23. VI. prišli v Krupan j, smo se nastanili v hotelu Borac. Tam so nas sprejeli naši kolegi, s katerimi smo preživeli res lep, prisrčen in tovariški večer. Naslednji dan smo okoli 10. ure dopoldan odšli na Stolice in si ogledali hišo ter kraj, v katerem je bilo 26. septembra 1941 posvetovanje glavnega štaba partizanskih enot Jugoslavije s štabi iz pokrajin. Vsi naši kolegi so se zelo trudili, da bi nam čim podrobneje razložili potek tega sestanka. Po povratku iz Stolic smo si ogledali še grobnico v cerkvi, kjer so spravljeni posmrtni ostanki vojakov,
Občinska skupščina je na zadnji seji na lastno željo razrešila URLEPA dr. Franca iz Gornjega grada in KRAMERJA Antona iz Ljubljane dolnžosti članov sveta za prosveto in kulturo in namesto njiju izvolila v svet KUHARJA Rudija iz Rečice ob Savinji in MAVRICA Alojza iz Lenarta pri Gornjem gradu.
V svet savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma v Velenju je kot predstavnike javnosti imenovala KARČETA Bojana iz Mozirja, ZI-DARN Jelko iz Gornjega grada in
padlih med prvo svetovno vojno v okolici Krupnja. Popoldne pa so gostitelji priredili piknik na hribu Mačkov kamen, ki je znan po hudih bojih v letu 1914. Zvečer so nas odpeljali še v znano zdravilišče in kopališče banjo Koviljačo. Precej utrujeni in polni vtisov, smo se pozno zvečer vrnili v Krupanj.
V petek pa smo žal morali zapustiti prijazno mestece in njegove dobrosrčne prebivalce. Poslovili smo se od naših gostiteljev in si zagotovili nasvidenje v jeseni pri nas.
Tomažič Ivan
SlLJAR Olgo iz Luč.
V delavski svet enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je imenovala PUNGARTNIKA Stefana iz Mozirja, za predsednika arbitražne komisije BRUNŠEKA Jožeta iz Mozirja, za namestnika pa RAVNAKA Rudija iz Gornjega grada.
Imenovala je tudi 13-članski odbor za praznovanje občinskega praznika, ki mu predseduje DEBERSEK Jože, predsednik SO Mozirje.
Rudi Zager
Turistične novice
Na občnem zboru Gornjesavinjske turistične zveze je bil sprejet skl«), da bo zveza predlagala skupščini občine Mozirje, naj tajnika zveze Jožeta PRUŠKA razbremeni nekaterih funkcij in mu poveri na novo sistemizirani referat za turizem. Ta sklep bo še v letošnjem letu izvršen.
Zaradi odhoda dosedanjega predsednika GTZ inž. Branka Korberja na drugo delovno mesto, je UO na zadnji seji izvolil za novega predsednika tov. Jožeta DEBERŠKA. U-pravni odbor je na 1. seji obravnaval svoj delovni program in sprejel sklep, da bo naslednjo sejo posvetil problemu kmečkega turizma.
Gostinsko podjetje »TURIST« v sodelovanju z GTZ bo letos v mesecu avgustu odprlo turistično pisarno v prostorih stare pošte v Mozirju. Glavni namen pisarne je organizirati enotno recepcijsko službo za celo Gornjo Savinjsko dolino. Takšna služba nam je potrebna zato, da bomo imeli na voljo točne podatke o gibanju turistov o prostih kapacitetah in tudi zato, da bodo te kapacitete čimbolj izkoriščene. Vodja pisarne bo Ivan PURNAT iz Šmartnega ob Dreti.
BOVTIK TUDI V MOZIRJU
Naš slikar, umetnik Jože HORVAT -Jaki, nam je pripravil novo prijetno presenečenje. V Mozirju je v hiši Remšetovih uredil prodajalno svojih izdelkov. Prodajalna je zares lepo urejena. Tudi njen zunanji videz bo doprinesel k izgledu Mozirja. Pričakujemo pa lahko, da bo doprinesla tudi k večjemu obisku v Mozirju.
letos prvič podeljene bralne značke v Lučah
Na osnovni šoli v Lučah in njenih podružnicah v Solčavi in Raduhi je bilo letos prvič izpeljano tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. Sodelovali so učenci od prvega do osmega razreda, ki so tekmovali za bronasto, srebrno in zlato Cicibanovo značko, in za zlato, srebrno in bronasto Kajuhovo bralno značko. Značke je na zaključni prireditvi v nedeljo 20. VI. podelil priznani mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan. Po prireditvi, ki je bila v dvorani gasilskega doma, in se je udeležilo izredno veliko domačinov, so si starši lahko ogledali še razstavo tehničnih, fotografskih, likovnih izdelkov ter drugih pismenih del svojih otrok.
Ivan Tomažič
NA MEJNEM PREHODU
ililÄI®1*11*
if?' - £
* i ssii
' ' ■ V
Na mejnem prehodu na Pavličovem sedlu v Matkovem kotu je bilo prejšnjo nedeljo zelo živahno. Priznati pa je treba, da je bilo več tistih, ki smo prišli gledat na avstrijsko stran kot tistih, ki so jo uradno prestopili.
Volitve in imenovanja na zadnji seji občinske skupščine
JULIJ	1971
NOVICE ii
Pred 60 leti teniško igrišče v Mozirju
Leta 1910 so uredili v Mozirju teniško igrišče na desnem bregu Savinje niže savinjskega mostu na tako imenovani loški gmajni. Igrišče je imelo predpisane dimenzije in je bilo tudi vedno pravilno oskrbovano, le visoke mreže okoli igrišča ni bilo, zato smo pa mi bosopeti šolarji pobirali in čakali žoge, ki so često letele z igrišča po gmajni, porasli z nizkimi vrbami in grmovjem. Za našo pomoč smo bili nagrajeni. Tenis so igrali v prvi vrsti letoviščarji in £>a domači visokošolcji. Med prvo svetovno vojno je igrišče polagoma propadalo in ni bilo več obnovljeno. Mimo lahko trdim, da je bilo to mozirsko teniško igrišče na vsem slovenskem podeželju prvo in edino. V mestih so jih morda ponekod le imeli.
Po prvi svetovni vojni je uredil pokojni Matija Goričar, podjetni lastnik gostilne »Pri pošti« v Mozirju, na svojem zemljišču pri mozirskem kopališču ali kopelcah, kakor Mozir-jani imenujejo svoje kopališče, novo,
vsem predpisom ustrezajoče teniško igrišče. Bilo je to leta 1932. Igrišče je bilo namenjeno našim letoviščarjem in redkim domačim igralcem. Med 2. svetovno vojno je igrišče popolnoma propadlo in ni bilo po vojni več uporabljivo.
Fr. Vajd
Turistična taksa letos še po starem
Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok, po katerem ostane turistična taksa za naše in tuje državljane v letošnjem letu po starem, tj. 1,50 din od nočitve. Prihodnje leto bo veljala turistična taksa za naše državljane 1,00 din, za tuje pa 2,00 din. Taksne oprostitve ostanejo nespremenjene.
Rudi Zager
DEŽURNA
VETERINARSKA
SLUŽBA
Od	10.	7.	od	14.	ure
do	12.	7.	do	14.	ure
Od	17.	7.	od	14.	ure
do	19.	7.	do	14.	ure
Od	24.	7.	od	14.	ure
do	26.	7.	do	14.	ure
Od	31.	7.	od	14.	ure
do	2.	8.	do	14.	ure
Od	7.	8.	od	14.	ure
do	9.	8.	do	14.	ure
MERMAL Jože, dipl. vet., Ljubno ob Savinji LUKAN Drago, dipl. vet., Gornji grad RESNIK Tone, dipl. vet., Mozirje MERMAL Jože, dipl. vet., Ljubno ob Savinji LUKAN Drago, dipl. vet., Gornji grad
SLUŽBA
Od	5.	7.	od	7.	ure
do	12.	7.	do	7.	ure
Od	12.	7.	od	7.	ure
do	19.	7.	do	7.	ure
Od	19.	7.	od	7.	ure
do	26.	7.	do	7.	ure
Od	26.	7.	od	7.	ure
do	2.	8.	do	7.	ure
do	9.	8.	do	7.	ure
Od	2.	8.	od	7.	ure
STALNE PRIPRAVLJENOSTI
—	Dr. KOCUTAR Franc, Ljubno ob Savinji
—	Dr. BUT Ivan, Mozirje
—	Dr. KOCUTAR Franc, Ljubno ob Savinji
—	Dr. SIRKO Franc, Mozirje
—	Dr. URLEP Franc, Gornji grad
IN ŠE TO:
Na zadnji seji občinske skupščine je tekla beseda o gospodarskih rezultatih. Eden izmed prisotnih je govoril tudi o ovčjereji. Rekel je, da bi se kmetije z območja Luč in Solčave v večji meri ukvarjale z ovčjerejo, ki je lahko donosna gospodarska panoga, če ne bi bila pri tej proizvodnji stalno prisotna nevarnost, da med ovčjo čredo naredijo pokol medvedi, tisti pravi kosmati in »krščeni«.
Lep uspeh na republiškem tekmovanju
Ekipa prve pomoči iz »Gradbenika« Ljubno ob Savinji, ki se je u-deležila republiškega tekmovanja v znanju prve pomoči, ki je bilo v Velenju, je med štiridesetimi ekipami zasedla 29. mesto.
Ekipi je potrebno za doseženi uspeh ‘jskreno čestitati, saj moramo upoštevati, da so se udeležili takšnega tekmovanja prvič. Za doseženo znanje je bilo potrebno žrtvovati precej prostega časa, to velja tudi za večino ekip, ki so sodelovale na občinskem tekmovanju v Ljubnem ob Savinji. Ekipo, ki nas je zastopala v Velneju, so sestavljali: vodja ekipe BUDNA Franc, člani BOŽIČ Vinko, JANEŽ Anton, NERAT Jože, POD-EfREŽNIK Jože in GLOBOČNIK Ivan.
Zmagovalna ekipa iz občinskega tekmovanja v poznavanju prve pomoči »Gradbenika« Ljubno ob Savinji.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040' in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje