i • i Tečaj spođarske ? obrtniške narodne.* Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 old za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane' po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 ki Ljubljani v sredo 12. maja 1880. O b s e g : Glavne napake trtoreje in kletarstva na Dolenjskem. Na delo ! po stari navadi kmetuje? (Dal.) Gospodarske novice. Ali zađostuje dandanes kmetovalcu i da Doneski k slovanski mitologiji. Govor poslanca gosp. Kluna v zbornici poslancev 23. aprila za slovenske srednje šole. Pisma iz Ogerske. Naši dopisi. Novi čar. Gospodarske stvari kmetijski podružnici. Prave bilfe ali živice # »U4VUJJ UttA I^VUI U£iIilVl» JL i a Y U IS A 1 X Vš Ct A k £Jk V * j tO jGj ukoreničene trtne sajenice, in njih pridobitve se na Do- Glavne napake trtoreje in kletarstva na Dolenjskem. Iz zeló obširnega poročila gosp. R. Dolenca, vodje deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu, o njegovem lenjskem kodér sem hodil v se skoro ne poznajo Da, še celó zasaditve trt s pomočjo ključev se, kakor sem se o tem v Kostanjevici prepričal, Dolenjci prav ne poslužujejo. Skoro brez izjeme pomnožujejo trte na Dolenjskem po tej poti, da mladike starej ših trt zagrubajo čez eno UV/liUAiiU » iAls/ A" J J ^^ UCÍ V/ ,JVb ť J f KA CM JLUiaUU\U Q tCt 1 V/J OUI LI v JLÀ C* ^ L KA U C*J \J y KjKjjU UUU lánském popotnem podučevanji v trtoreji in kletarstvu ali dve leti zopet izkopljejo, od maternega debla odlo- po Dolenjskem posnemamo sledeci odlomek. jL/ui^u|oi\gui UJ U UI \J OA^UUVI uuivjluv^IV» C1J O y tui uoi otaiiiu JLLlCOť On piše: Za prvo poglavitno napako dolenjske trto- žitve vinske trte je prvič ter na stalno mesto presadi jo. Ta način pomno- reje smatrati morem pred vsem čuda slabi trt ni na- s koristjo neizvršljiv ujvi-otu »uviu VVIV^M, « UVI« » 1 Oi j I » , in , 1VC4Í JV> JLfV/^AC* V UU« l^V j LdfVU kaj slabe trtne sorte dolenjskih vino- zadobljene sajenice nimajo na spodnjih koncéh tako sad zeló drag, v veliki meri skoro kar je poglavitna reč , tako O U , tO Je , j\oj oiauu b i (I u u O U X l u uui^njoaiu » iur- gradov. Na Dolenjskem, kakor v severni vinski de- e želi imenovanih kronnih korenik, s katerimi bi si zamogle y moci bi se morala solnčna gorkota pred vsem, kolikor nove trte iz globočine svojo hrano srkati, ampak one s tem izkoristiti, da bi se le prav zgodaj imajo tako imenovane stranske korenike. stran- U1UVI J O l/^J-U 1AIVU1 iOUtl , U«) KJl OV IV JJ i c* y o ^ v um | ILUOJV; 10 baau 1UICUW vaiic OIL CUJOIVC IVU! CUIIVO. U O Li tili dozoreče grozdne sorte sadile, ne pa ravno na- skimi korenikami izsrkajo pa trte zgornjo rahlo zemljo sprotno najkasnejše, kakor: 9 zelenika, lipovšina, kržatna f kaj hitro, potem hočej o zagrubane biti. vednem za- šopatna, peles, vrhpoljec itd. Med zgodaj dozorečimi grubanji trt na Dolenjskem in sosednem Štajarskem sem izbirati bi se morale pa zopet take, katere se s posebno z veliko množino vina od dobroto vina ne pa uze zdavno slišal, vendar čemu da se to delo tam redno vsako leto po vinogradih zdaj tu, zdaj tam izvršuje, mi druzih odlikujejo, ne oziraje na to, ako bi se potem ne- ni bilo jasno, a zdaj pa mi je. Sicer je vednemu za-koliko manj vina přidělalo. Resnično povem, da me je grubanji še nekaj vzrok, namreč preplitvo prekopo- da kjer sem uže skoraj ježilo, ko so me v vsakem kraji o trtoreji podučeval, ter kako za Dolenjsko pripravno svet en meter globoko překopal ter tudi obrnil sorto grozdja priporočeval, poslušalci koj prašali : i) gOSpod , aaov vyilivv i v/J VA Jjc* iujcv ia oui kc * ii w UU1\U. V LdtVVJ JJJ.it VU jJ l C! IV U JJ <\t 11G LU O V OIÍU JJO» iùUJJCli Lit«, to sem jim vedno nekoliko pretirano velike grozde drugači rasti ne more, kakor da si le s stranskimi ko- kako velike grojzde pa ima ta sorta ?" da Na vanje svetá pred zasadit vij o trt. Namesto, da bi se , preko- } puje se v najboljšem slučaji komaj 30 centimetrov globoko. V tako plitvo prekopanem svetu pa zopet trta na tablo risati moral, da je niso morebiti zaradi bolj renikami naprej pomaga; tako plitvo prekopani svet pa •IM 1 1 • 1 • • / / 1 * Jl*l»1*i 1 ! v . I • 1 # 1 i I 1 • ti majhnih grozdov brez ovinkov ,,a priori" zavrgli. tudi kaj hitro odteče Posebna pozornost nakloniti bi se morala pa še je zopet grubati. med zgodnjimi, sploh dobro vino dajočimi sortami trt tištim. ? trte pridejo na vrh, in treba jih Grubanje trt je res v nekaterih vinskih deželah in katere uže koj mlađemu vinu prijetno njih krajih neizogibno, to namreč tam, kjer je površni vonjavo in pa tudi mastnost ali polni okus rodoviti svet kaj plitev. Tak slučaj nahaja se podelé, kakor, na primer, so vsi muškati. na na Francoskem v sloveči Sampanji, kjer se pod komaj Nasad dolenjskih vinogradov postati bi moral z 60 centimetrov rodovite zemlje sama trda kreda nahaja ; eno besedo čisto drugačen. toda na Dolenjskem o takem slučaji nikjer sledů ni. Za drugo kaj veliko napako trtoreje dolenjske Vedno grubanje trt upliva pa tudi na kakovost in do- smatrati moram napaćen način pom no žitve trt, broto O tu Ci ti abl UiVi CiUl U W p M t V a JUI c« ui u J/ V JJm u v « i v t v %j m. %j y UJI U tu VID Si JUCU^UUUU y A.aj ti KA KJ<* JJLJ KJ puiiiiaUU jg ti t^ ^ združen z napačno zasaditvij' nogradov da pa mlade trte nikdar tako dobrega vina ne dado neugodno, kajti grubanje pomlađuje trte samih. Ta napaka seže v svoji škodi na ^olenjskem kaj globoko, in skoro se še ne misli na to. Napačna po-množitev in zasaditev trt zmanjša na eni strani vinski pridelek, na drugi pa zniža njegovo dobroto. kakor stare, je sploh znana stvar. (Dalje prihodnjie.) Na Dolenjskem škem, Kostanjevici mestu 9 kjer sem bil v Radečah Kr- Na delo! Novomestu, sv. Jožefu pri Novo- Čas za dejansko poučevanje mladine na ljudskih 9 k-VOLCtllJ G V 1G1 , O V . MVÍJVJJ.W r 4 ^ ^ * y' ^ j----r --- ----j . . Št. Rupertu — nisem zapazil več kakor eno šolah (med kmeti) v prirodopisji přičet je • . 1 1 1 N . t-k 1 V 1 • M V •• • 1 .1 i.____ ______U__1 ^ Jî^« U n /I A VI TT Gotovo samo trtnico (Rebschule) 9 to V Radečah 9 pri tamošnji je, da od tega poúka bode mladina, kadar v javno živ- ljenje prestopi, imela le takrat kaj koristi, ako podlaga temu nauku je krog domače prirode, ako se obravna-vajo (dejansko) prirodopisni predmeti domaćega kraja segajoči v kmetijstvo. Toraj naj bi se vsak zavedni in zvěsti učitelj svojemu poslu za ta pouk v dejansko pojasnilo posluževal prirodopisnih predmetov na-hajajočih se v njegovi šolski občini gledé živalstva, rast-linstva in rudninstva. Zadnja dva oddelka pustim danes na strani; kar pa se prvega, to je, živalstva tiče, naj mu veljá nekoliko besedic. V lanskih „Novicah" opisal sem nekoliko kmetij- stvu škodljivih mrčesov, ter navedel ob kratkem taistih pokončevalne pripomočke. Zadnja frfolina v jeseni in prva pokončevalca sadja v spomladi sta „cvetna zavijavka" in „velika perná (listna) zavijavka" ter rilč-kar „cvetni ubadar". Kdo bil bi se nadejal, da poleg tako hude in oštre zime, kot bila je pretekla, bode se na spomlad teh rebarjev toliko prikazalo! Češnje in češpljevci, ter bolj zgodnje vrste hrušek ocveteli so v bolj toplih krajih v prav ugodnem jasnem in hladném vremenu, toraj so dobro oteti; a jabolka, bolj pozae hruške in češplje zadržuje pa sedanje deževno vreme v bržem ocvetanji, kar je navedenim škodljivcem voda na njih mlin — za njihovo razvijanje in vničevanje sadnega cvetja in perja preugodno vreme. — Cvetoi uba-darji, priljubljeno ]im posebno hruševo cvetje, so svojo reč uže dovršili, ter v zaprtem, suhem cvetji kot ličinke svojega daljnega razvoja čakajo (vsak uniči po en cvet, kjer se zabubi). A cvetne in perne zavij avke pa ravno sedaj, posebno na jablanih hudo rogovilijo in svoje vničevanje še le koncem tekočega in početkom prihodnjega meseca dovršijo, v katerem času se v blizini drevesnega debla na tla spuščati in v zemljo lezti pričenjajo. Vseh treh imenovanih škodljivcev življenje in razvoj, kakor tudi poznejših med letom, mora za kmetij-stvo vneti učitelj se svojimi učenci dejansko opazo-vati ter mladino poučevati, kako se (mrčes) zatira. To je prav zanimivo, poučljivo in kratkočasno, ter tudi koristno delo. Le začeti je treba — vnema sledi potem sama ob sebi. Toraj srčno in krepko na noge vi gospodje sokolegi, kakor tudi vsi koiikor toliko zavedeni in marljivi sadjerejci v prospeh in napredek kmetijstva. Mladina naj bi poznala svojega kraja škodljive in ko- ristne žuželke, une nabirala in zatirala, te pa varovala ! Matija Rant, národní učitelj. da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. Po vše. (Dalje.) Prav imajo ,,Novice", ako v nečem svojem uvod-nem članku rečejo: „treba bo državne pomoci, naši gospodarji nimajo zaldadov ali fondov za taka velika pod-vzetja." Pa vsaj je tu dolžnost države, pripomoČi, vsaj jej bo s tem prirastel s časom nov vir dohodkov in getovo noben denar ni tako dobro naložen, kakor iz-boljševalni fond. Koliko sto milijonov pač ni potrošila Angleška za zboljšavanje, posebno za izsušenje in kanaliziranje zemljišč, koliko milijonov franko v ne potroši Francija za povzdigo kmetijstva! Prav sedaj, ko se je *) Lepi fižol přejeli — lepa hvala! — in ga izrocili g. Vodetu, da ga sadi ua vrtu družbe kmetijske. Tudi njemu je znana ta sorta, ki jo je neki pred mnogimi leti gospod misi-jonar Knobloher iz Afrike prinesel. — Še malo novcev je na razpolaganje v dotični namen. Vred. obravnaval proračun v francoski zbornici, se je slišalo poročilo francoskega kmetijskega ministra, ki razklada vspeh vredbe hudournikov in pogozdevanja, ter omenja, da se je do sedaj v 10 letih 16 milijonov frankov za to potrošilo ter da predlaga visoki zbornici, da bi za letos še 2 milijona in 700.000 frankov dovolila. Ob enem je predlagal cei nacrt za vredbo hudournikov in pogoz-denje goličav, za kar bo treba 220 milijonov, in to delo se bo v 60 letih izvršilo, torej vsako leto le za to skoro 4 milijone frankov potrošilo. Koliko milijonov ni Francija potrošila za povzdigo vinoreje in živinoreje itd., zato je tudi srečna in mogočna in tudi bridk udarec Bismarkov je ni mogel potreti na tla, ni se zgrudila pod težo 4000 milijonov, ampak premožni francoski narod je v 3 dneh zložil še vec od 4000 milijonov poso-jila. To je storila mogočnost in blagostanje francoskih kmetovalcev, katerim je skrbna vlada sè sicer velikan-skimi subvencijami od nekdaj dala stalno in srečno staiišče. Tudi naša država se mora odločiti enkrat, da bo sprevidela ne le potrebo, ampak tudi velikánsko korist izdatnih državnih podpor, porabljenih za povzdigo kmetijstva in naši ljudski za3topniki naj ne zabijo, da bodo naši nasledniki blagoslovili spomin tako skrbnih državnikov, ki so vstvarili zanesljiv temelj blagostanja ter pripomogli, da bodo oni mogli plačevati razne dačine. Naj pomisli, koliko sto milijonov je državnega dolga, in od tega treba plačevati obresti, naj torej skrbi, da se bodo tudi taki miiijoni izdali, od katerih ni treba samo plačevati obresti, ampak kateri bodo enkrat državi stoterne obresti donašali, in ti so vsi za povzdigo kmetijstva obrněni fond i ! Poglejmo si število travnikov in pašnikov na Kranjskem. oralov oralov oralov travnikov pašnikov njiv Okraj Kranjska gora ima 7960 9786 1587 f> Radolica 16883 27993 6744 v Kranj 5820 7125 16576 í) Tržič 3454 5563 1550 )) Loka 12329 21683 10435 Kamnik 6818 7092 13339 15 Brd 5312 2916 1842 Ljubljana 24535 6696 25350 » Litija 7250 13787 10694 )) Radeče 2636 4077 • 4210 w V )) Krško 3888 1898 10900 W w }} Kostanjevica 3455 2751 8950 Mokronog 4658 4093 7967 f) Trebno 2178 5098 8500 • W )) Zatiôna 4253 6150 11500 W W )) Žužemberk 5727 6148 4887 w W )) Novomesto 6000 6888 17223 m 0 )) Metlika 2222 6399 (■>723 w W 1) Crnomelj 5373 17037 9191 Kočevje 10019 18840 11425 )) Rib ni ca 8041 6870 5426 * W J} Vel. Lašče 5419 4200 4890 W m 7) Vrhnika 10897 16511 5950 w w J) Logatec 14814 13323 6077 îl Lož 14693 9040 4973 w )) Idrija 7090 16265 4819 f) Vipava 5466 14471 2400 )) Senožeče 6838 7548 2454 W w yj Po stoj n a 11488 17590 5744 )) Ilirska Bistrica 10585 15714 4705 tedaj v celi deželi 235.898 303.952 231.031 Ko bi tedaj izboljšali travnike, in sicer: 1) z odstranjenjem mahu, 2) z novo posetvijo žlahnih trav na 149 vse one zeló opešane travnike, ki nimajo nobene prave trate užu«, tjj z gnojenjem, -x, * šenjem močvirnih travnikov, z napeljavo vode 9 Z 1ZŠU- s tem, da bi v Staročeski glosator Wacerad pa priravnava česko-slovansko boginjo Hlip a, italski: Salacii, ki je bila po ..Salacia et Venilia" se kosili pravém Varronu boginja vode 7 7 m ; casu seno rujavo, skoro bi vsaj za Va sena torej ko je še sočno, ne pa uže vse rabi za odtok in pritok morja slamnato, smemo brez strahu računati, da več imeli, in če od teh 235.898 ora- lov travnikov dobivamo v srednji meri po 15 centov sená asu a, toraj skupaj sena 3 milijone in 538.470 centov, — lahko bi potem dobivali po 25 centov, toraj skupaj skup zvija in vrtince delà. gultire (psaâcct, hlip staroslověnském in ruskem znači: hlip ati f sm- y ščučati, schluchzen 7 tudi zusammenwinden, zusammendrehen h lip t ima pomen : (tvgzqb 7 personifikacija vodnega valovja toraj Je 7 ki se 7 sená 5 milijonov in 8í)7.450 centov, ali pa 2 milijona in istem kraji sem slišal teto svariti otroke : 358.980 centov sena več in s tem pa bi toliko več ži- hodite k vodi, da vas Buga ne požre!" ne vine rediti zamogli. Pašnikov imamo 303.952 oralov. Kakošni so ve- večjo Slovaci poznajo vodna bitja : Buginki pol s Člo- 7 f "VI ^»UUUMJ V ™ VVA1JLU J U g i U U i , O V/1V pol ribjo podobo. Sorodni Litovci pa so češtili činoma, revni, preraščeni^z grmovjem, nihče ga ne strebi, v okrožji morja delovajoče božestvo, katero so imeno- kakor na priliko, modri Svajcarji delajo, da tudi pašnike vali: Bangu-Devaitis, Wellengott, tudi Bang-gleštajo. Koliko pašnikov pa bi se ne dalo premeniti v ro- ban ga, utís, Wellenbáser, val fluctus, unda. sansk. b h an ga unda lito v ski dovitne dobre senožeti, torej tudi tu bi lahko V se več sená zamogli pridobiti. precej str. izboljšanji 7 umnišem Tudi ruski pisatelj Kuliš (Zapisk. juž. Rus. č. 2, pripoveduje, da Malorusi imajo povesti o mor- pašnikov tedaj imamo zaklad, katerega je treba vzdig- oskrbovanji travnikov in skih ljudéh, katerih je polovica člověk, a polovica niti, da si pomnožimo število živine. (Dalje prihodnjie.) Gospodarske novice. Novi crtež za postavo o zlaganji zemljiŠČ. riba*), kateri iz morja priplavajo na žalo (Ufer) morja, in spevajo in godejo. Buga je torej osebljeno vodno valovje, valjajoča se voda. Litovci ta vodna bitja ime-nujejo: Guldelk i, die listigen, iz gundu, gusti, tiberlisten, einem etwas vorspielen, v venetščini: ghen- tudi rusko : g u di t, dolar, ghendolizar prevarit, iz , tiberlisten, gad-it. Pri severnih Slovanih se je vodni mož tudi velel: Zbornici gosposki je vlada v pretres izročila nov Taterman. Slovenci pa živemu studencu pravijo : crtež postave, po kateri naj bi se zemljišča zlagala. tat ej man. Poglavitna misel temu nacrtu je: Posebna deželna Po žlebih napeljana voda uteka v neotesan kvišku stava se ima narediti tam, kjer hočejo po sili zemljišča postavljen štor 7 porob y in skoz nastavljeno cev izvira. pozložiti, isto tako je posebne postave treba tudi za Temu štoru pravijo Pohorci : taterman. V ruskih na-način in pogoje, po katerih se ima vse vršiti. Uže zlo- rečjih pa tatur označuje, stor žena zemljišča iz nova prelagati proti volji posestnikovi ta tala 7 porob penj , truncus, sansk. 7 truncus. Naš slavni učenjak prof. M. takrat, ako se v ta namen od deželnega Valjavec ima: trâtrman, der Brunnenrohre obere in mogoce je zbora sklene posebna postava Postava zoper p o nar ej ev an je vina einen Menschenkopf auslaufende Theil (Prinos, etc. pag 80), a jaz mislim, da je trâtrman tiskarska pomota, ker povsod, kod sem poprašaval, so izgovarjali: tatr- bila sprejeta tudi v gosposki zbornici in torej ob- man. Po štoru, porobku ima tudi rusko božestvo mej 1 i 1___V 1__* ^ ___^«a • H ft M U n nrr/N-!^ * rvi U/^m f^ ti M L ^ ^ irr «.«i veljá brž, ko jo cesar potrdi. svoje ime, ker Cur ban v ru- Trtno uš in granic: „Curban skih narečjih znači : „najboljšoi otrubok dereva u porob so nekateri razupili, da so jo bili našli v^vinogradih vaja iz: tat, surgere, DIX IJU uaicujiu itl±> Pog o v o r iu Pis. * 150--- tudi kaj slovenski mladeži v dotičnih šolah z naukom slovenske zgodovine — slavjanske zgodovine — narodna zavest in narodni ponos budi? Kakor se meni dozdeva, se v tem obziru pri nas le malo malo kaj stori! — sicer pa bi me zeló veselilo, če se motim, ker uže mnogo let vec na Slovenskem ne bivam ter slovenske razmere le tako mimogredé in po ovinkih opazujem. — Poznavati samega sebe so uže v starodavnosti najveći modrijani za naj modrej še in naj-potrebnejše pravilo v življenji spoznavali, pa to pravilo ne veljá samo za pojedine ljudi, temuč tudi za pojedine narode: imperativna pajdagogijska potreba toraj je, da se mladina po vseh šolah koiikor po dotičnih razmerah mogoče, tako obće kakor posebno zgodovine svojega naroda uči, po čem sama sebe in svoj narod spoznavati more, kar je, rekel bi, prva in najpotrebnejša podlaga rodoljubju in pravim državljanskim čednostim. Naj se pa nauk narodne zgodovine nikar ne obmejuje samo na nekatere razrede ter na kakošno staronavadno šablono in kakošno „predpisano i knjigo. Vsakateri učitelj naj bode živa knjiga učencem svojim, njegove žive besede, katere mu iz srca prihajajo, bodo v mladostna srca se-gale in tam plodno živele. Kedar se biblijske povesti začenjajo otrokom pripovedovati, naj se jim tudi do-godbe onega naroda, katerega sini in hčere so, pripo-vedujejo: vsaj, ako je zgodovina kakega naroda religi-joznim kristjanskim načelom prikladna, je to zgodovina slavjanskih narodov. Poreče mi kdo, mi Slovenci skoro da nimamo nobene zgodovine. — Cloveka, ki tako odgo-varja, bi samo vprašal, ima li on sam o svojem življenji kaj zavesti^ ali pojma ali kaj spomina samem u sebi vrednega? Cudovati bi bil člověk, bil bi vsega ob-žalovanja vreden monstrum, neko nespametno, neumno, nečloveško bitje. — Vendar mislimo si 30 let starega cloveka, kateri o svojih stariših, o svoji mladosti, o svojem celem 301etnem življenji ničesar ne vé, kako bi ta revež od svojega 30. leta naprej živel? — Tipal in tapai bode okoli kakor negodno dete; ob tem pa, ko vzrokov svojih nezgod in svojih nesrec ne pozna, bi teh se tudi varovati ne mogel, v dušni temnoti bi nesamo-svestno blodil sem ter tjè, zmirom v nove nezgode in nesreće zabredaval ali pa se celó pogubil. Mislimo pa si v ravno tej primeri sedaj še narod, kateri je uže mnogo več nego trideset generacij preživel, a o tem svojem življenji ničesar vedel ne bi, se niti dobrih niti slabih dôb ne spominjal, nobenih skušenj ne imel, ter bi mu ves njegov obstanek, cilj in konec neznan bil — to je, takošnemu narodu je, ker vzrokov svojega položaja in svojega bitja ne pozna ter ne razumeva svoje sedajnosti, katera se le po dobrem poznanji preteklosti razumevati more, bodočnost celó zakrita, prepuščen je slepemu nakljucju in milosti ali globi svojih bolj spre-vidnih sosedov in sovražnikov. — Ali je mogoče, da bi mi Slovenci takšen top, negoden, nesvesten, opominov na našo preteklost nezmožen narod bili, ali da bi mi ničesar opomena in nauka vrednega za našo sedanjost in našo bodočnost v našem minolem življenji ne imeli, da bi se toraj brez lastnih skušenj, brez lastne zavednosti, brez lastne luči — toraj brez lastnega navdušenja in napora za svoj lastni obstanek, za svoj prid in blagor, za lastno samostalnost in slavo , kakor pohlevna ovčja čreda drugim tu jim pastirjein prepuščali, da na3 po svoji volji pase j o in střižejo kakor in dokler se jim poljubi, ter porabijo, za kar se jim dobri, potrebni in pripravni dozdevamo?! — Tako misliti in tako govoriti pac morejo le naši zlobni sovražniki ali brezmiselni nevedneži, kateri niti o svojem niti o národovém življenji nobenega pojma nimajo. — Mi Slovenci — mi Slovani — imamo prevažno svojo zgodovino, katere se nam je učiti treba. Kako? — tako da sami sebe, to je, naše kreposti in slabosti resnično spoznavarao ter po pravici cenimo. Ne bahajmo se s kakošno slavo, katere nimamo, ne zakri-vajmo si pogreškov in pomanjklivosti, da sami sebe ne goljufamo; spoznavajmo pa natanko, skrbno in vestno to , kar imamo v resnici dobrega, odličnega, slavnega: saj tega imamo mnogo, pred Bogom in svetom moremo biti pošteno ponosni na svoje posebne narodne odlič-nosti. Mi Slovenci smo samo vejice velikega drevesa slovanskega, naša zgodovina je tedaj naravno združena z zgodovino celega Slovanstva, in kedar se učimo zgodovine slovenske, se moramo učiti združeno tudi cele slovanské: v tej je naše združeno življenje, naša združena osoda j po tej se naj slovenska mladina k pravi slavjanski zavesti budi in za pravo slavjaosko slavo navdušuje! Dr. Ahasvérus.*) v zbornici poslancev 23. aprila za slovenske srednje šole. (Dalje.) Pri takih razmerah se mi prav čudne zdé pritožbe nekih poslancev levice, češ, da je po deželah z meša-nim prebivalstvom nemški živelj v nevarnosti, da uradnikom, oficirjem itd. ni mogoče, svojih otrok dati odgojevati v nemškem jeziku itd. A njihov strah za nemštvo je prazen. Prav po pravici je nek govornik naše strani uže omenil, da Nemci nimajo prav nobenega vzroka tožiti, da jih kdo zatira, ker še niso skusili, kaj se pravi zatiranim biti. (Klici: Res je to!) Vam se čudno zdi, da mi od učiteljev, ki imajo opraviti s slovenskimi otroci, zahtevamo znanje slovenskega jezika. Kaj neki bi rekli vi, če bi na kakem čisto nemškem učilišci za kateri koli predmet vam nastavili profesor ja, ki bi ne znal nemški? Ali bi se vam to ne zdelo nenaravno? Bi li ne zahtevali po vsi pravici od njega znanja nemškega jezika? No, pri nas so take nenaravne razmere. Pri nas je uže izjema, če kak profesor zna slovenski, pratilo pa, da mu tega ni treba znati. Vi ste razkačeni, da je bilo nekaj uradnikov vaše stranke premeščenih, ali bolje rečeno, povišanih. Kak hrup bi bili vi — po vaših besedah o splošni debati sklepati — zagnali še le, če bi bil nemštvo zadel le stotinski del tega, kar so morali slovanski narodi leta in leta prestajati (klici: res je!); če bi bili pri vas pro-fesorje in uradnike, ki ljubezni do svojega naroda in milega maternega jezika niso skrivali, uradno ali „iz službenih ozirov", kakor se pravi, prestavljali na naj-skrajnejše meje cesarstva, kakor se je pri nas sto- in stokrát zgodilo, čeravno se jim v službenih zadevah ni moglo nic očitati? (Klici: Čujte!) Govornik one strani se je sklicaval na to, češ, „da Nemci primeroma gotovo ne plačujejo manjših davkov, ko slovansko prebivalsťvo''. Tega ne zanikujemo tudi mi ne, da so Nemcem davki odmerjeni po isti meri, kakor Slovanom. Toda Nemci vsaj nekaj za to dobé, mi pa smo si morali ob enakem plačevanji davka do zdaj velikrat v več rečéh sami pomagati, če smo hoteli kaj storiti za razvoj narodnosti svoje. Ko smo se oglasili za slovenske šole, nam je takratno ministerstvo (Giskra) odgovorilo: „Ce Slovenci hočejo imeti slovenske šole, naj si jih pa sami napravijo!iť Nemci pa uže smejo zahtevati, da 3e za *) Nadej amo se , da ste med tem přejeli naše pisemce- Pozdravljeni! Vred. 151 kopico 5 do 10 nemških otrok napravi šola na državne stroške! Ali tu ne pride člověku na misel znani pregovor: „Kmet — to je pa kaj druzega?" Jaz sem prepričan, da bi tudi nam ne biii dali onega odgovora, če bi bili zahtevali šole nemške. Saj so še celó za slovansko in tudi nekoliko polaščeno Dalmacijo predlagali ne m š ko šolo! Morda bi^bili potem nam celó tako velikodušni, kakor so bili Crnovicam, in bi nam bili dali v Ljubljani še vseučilišče, če bi bili prosili nemškega. Mi vam, gospoda levice! prav s srca privoščimo vaše nemške šole, pa ravno zato se vam bo umevno zdelo, če enako pravico zahtevamo tudi zá-se in tir-jamo, da se za poldrugi milijon Slovencev srednje šole vredé tako, kakor bodo za naš narod primerne. Ce pa to tirjarno za vse dežele, po katerih bivajo Slovenci, moramo to še s tem večo odločnostjo tirjati za deželo kranjsko, ker Kranjska ni dežela z mešanim prebi-valstvom tako, kakor nekatere druge. Zato se moramo vpreti izreku mariborskega poslanca, ki je trdi), da je skoro po vseh srednjih šolah po Kranjskem in Stajarskem tako, kakor v Mariboru, in da mora biti s pod-ukom po drugih šolah ravno tako, kakor zahteva on za mariborske. Saj je znano, da ravno Maribor je eno tistih mest, ki so bila zadnji čas svojemu rodu, slovenskemu narodu, najhuje odtujena in ponemčena. -Kar se pa posebno Kranjske tiče, tu ni pravega mešanega prebivalstva, kajti kakor zadnje ljudsko številjenje kaže, je v deželi 450.000 Slovencev in ne prav 20.000 Nemcev, a ne po vsi deželi med slovenskim prebival-stvom raztrešenih, ampak skupaj v svojem koče vskem okraj i in na Fužinah (Weissenfels) tik ob meji koroški. Vsi oni, ki so se prej štulili za Nemce, zdaj se zo-vejo „liberalno" stranko , in so zahtevali nemških šol, so — izvzemši nekaj uradnikov tujcev, ljudje čisto slovenskega rodů, ki so se le zavoljo dobička, katerega je do zdaj nesla nemško liberalna vera , oklepali nemške stranke, svoje otroke v srednje šole vpisavali za Nemce in jih celó odvezavali od poduka v slovenšciui; njih stariši pa morda še zdaj v kaki vasi kje s svojimi so-sedi govoré slovenski, ker druzega jezika nobenega ne znajo, in ne strmé malo, kako da je njih sin kar čez noc postal German (Nemec). (Levica se smeje.) Da nam taki „němci" niso Nemci, in da nam toraj ne more biti prav, če se njih otroci ne oproščujejo učenja slo-venšcine — kar bi pa ob splošnem poduče van j i v slovenski materinščini nikakor mogoče ne bilo, to bote, gospoda, tem lajše razumeli, ker se morajo otroci stari-šev, kateri svojega slovenskega rodů ne zatajuj ej o, učiti obeh jezikov, potem pa, dokončavši svoje študije , se pri prošnjah za službe vendar-le nazaj porivajo za one, ki se slovenskega jezika z lenobe niso hoteli učiti , in se zavoljo svoje slovenske narodnosti še preganjajo. (Dalje prihodnjie.) Naši dopisi. Iz Rusije 30. aprila. — rj. — Beakonsfieldu in njegovi slavjanopožeruhni politiki je tedaj odkljenkalo na 6 let. ise čudite se, da pravim „na 6 let!" Angleški narod je gledé svojega parlamentarizma konservativen, kakor noben drug narod na svetu ne; Angleži uže od nekdaj delajo svojo politiko po 6 let pod firmo konser-vatizma ali Torijev, drugih 6 let pa pod firmo liberalizma ali Whigov; v tem so oni strogo dosledni, tega načela se trdno drzé, so tedaj konservativni. Ko bi si jaz ne bil tega prepričanja iz zgodovine usvojil, bi ne bil mogel uže pozimi trditi, da na spomlad bo Glad- stone minister. Ce pogledamo nazaj v zgodovino, naj-demo, da v angleškem politicnem življenji se izmenuje z osebami le firma, če hoČete, recimo: lupina, jedro pa ostaja vedno taisto , ki se po angleški zove „angleški interesi", v drugih jezikih pa „angleška samopridnost, samopašnost, samogoltnost" itd. Zato smo v Rusiji, razen nekaterih liberalnih lističev, ki v besedi „liberalizem" nahajajo vse zvelicanje, vsi ostali prav hladnokrvni pri sporočilih ob angležkih liberalnih zmagah, in prav tudi zato se nam je prav smešna zdela tista mrz-lica, ki je zavolj tega tako neusmiljeno stresla Avstrij© in Nemčijo. Od 1880. do 1886. leta se bo angleška politika imenovala liberalna, to je vse, kar se je spremenilo, vse drugo bo ostalo po starem. O času krimske vojske je preilvala Rusija svojo kri za taisti človekoljubivi liberalni princip, za katerega jo je pre-livala v poslednji turški vojski; takrat je angleški liberalizem nahujskal vso Evropo proti Rusiji, zdaj pa angleški konservatizem. Današnji angleški Whigi res da trdijo, da se danja Rusija ni več tedanja Rusija. Al na to moramo opomniti, da predmet borbe je še vedno taisti, in „angleški interesi" so še vedno taisti, to je, izsesavati kakor svoje kmete in Irce, tako vse druge narode, kdor se le dá; a da angleški liberalci niso več tišti, kateri so se vedno potezali za Turčijo, kadarkoli je bila njihova šestletna vrsta gospodovati vAngliji, to bomo verjeli še le takrat, kedar nam bodo z dejanji dokazali, da so se res spremenili, to je, da so res postali liberalni. Edino, v čemur previdno rusko časopisje liberalni angleški stranki zaupa, je to, da bo ona ter-jala tudi od drugih držav, da naj izpolnejo berolin-ski traktat, kolikor jih veže, kakor ga je Rusija uže davno izpolnila.— Hartmanova „historija" je rusko časopisje nekoliko razjezila, pa jeza se je uže polegla; tudi diplomatična hladnost je bila, kakor je podoba, res hladnost „diplomatična". O „kulturkampfu", ki se je letos v Francijo preselil, imajo Rusi svoje misii. Sliši se tako modrovanje: Jezuitov Rusi ne ljubijo in nimajo prav nikakega ne povoda ne pokliča se za-nje poganjati, vendar Čuden se jim zdi francoski liberalizem, ki si vrača iz izguanja svoje komuniste in petro-ljeve požigavce, pod svojo streho in ohrano jemlje socijaliste in nihiliste ter opravičuje morivce in razbojnike, kakoršen je Hartman —jezuite pa preganja; tega vendar ne moremo dopuščati, da bi jezuiti bili bolj ne-varni državi in človeškemu občestvu, kakor nihilisti. O tej stvari pišejo „Moskovske Vědomosti" med drugim to-le : Serjozen pozor izbuja borba, katero je začelo ministerstvo Freisine s katoliško cerkvi jo. „Kulturno borbo" kneza Bismarka s papeškim prestolom so po pravici primerjali z borbo titanov in ne more se reči, da bi bilo nemško cesarstvo ostalo zmagovavec v tej borbi. Brže narobe, zakaj nekateri priznaki kažejo, da se je „železni kancelar" utrudil in da želi skleniti mir ter terja samo takih pogojev, da bi mir ne bil podoben sra-motnemu begu. In glejte, v ta trenutek, ko začenja , kulturna borba" v Nemčiji pojenjavati in si oba protivnika resno prizadevata stopiti na pot, ki bi jih s častjo pripeljala k miru, si je izmislila francoska vlada enako „.kulturno borbo". Bo li sedanja francoska vlada kos taki borbi? Ona li misli, da bo premagala mogoč-nega protivnika, katerega Bismark ni mogel premagati in vrh tega celó v Franciji, kjer je katoliška cerkev edina gospodinja? (Dal. prih.) 2 Dunaja 11. maja. (Zadnji dnevi državnega zboro- vanja.) V preteklem tednu teklo je zborovanje razen malih prask mirno in gladko, posebno v soboto se je budget in še mnogo druzega gradiva mirno in skoraj brez razgovora řešilo. — Zato pa je včeraj o potrditvi volitev gornje-avstrijskega velikega pose- 153 Ko cij an či č stva viharni, skoro krvavi boj jezikov trajal ves dan. solo, pojó pevci „Triglava'*). Slo je zato, ali je volil na pravica hišnih posestni- narodnih pesmi" (pojó pevci „Slovenije"), kov v Lineu, vpisanih v deželne zemljiške knjige „Sabljo moja" (pojó pevci „Slovenije" in „Triglava „Venec D. Jenko a (Landtafel), katere so pa brez zemljišc, v postavi opra- Ljubljane. Přetekli teden je c. k. deželni pred- vičena ali ne za volitev vvélikem posestvu. Večina od- sednik gosp. Winkler sprejemal načelnike vsakovrstnih borova z vso desnico je trdila, da se posestniki his oblastnij, ućiteljstvo, odbore društev in druzih korporacij. brez zemljišc v smislu ustavnih postav ne morejo Skoda, da nam prostor ne dopušča, obširno popisati vse, prištevati vélikim posestnikom, ker so ti po postavi po- kar smo slišali in sami veselega doživeli o ljubeznjivem sebno s tem namenom o volitvi opravičeni da v do sprejemanji; naj tedaj zadostuje to, da razen po- tičnih zborih zastopajo pravice velikih zemljišc. tuhnenega veselja, ki ga nepoboljšljivi rovarji „Tagbla Levičarjem so pa dozdaj samo hiše volilno pravico da-jale v gornje-avstrijskem deželnem zboru in pa tarji razodevajo v svojem 104. listu si je velečastiti za- gospod predsednik s svojim postopanjem o sprejemu stopnike pošiljale celó v državni zbor, (čujte! 32 ta- različnih deputacij pridobil srca vseh poštenjakov tako cih velikih posestnikov skupaj 98 krajcarjev očitno , da more o sebi reči zemljiškega (gruntnega) davka plačuje pa so volili „vem, vidi, vici" poslance za „veliko posestvo" v deželne in dr žavne zbore), zavni zato in samo zato so trdili da volilni red nejasen in se mora predrugačiti je > a za zdaj nedeljo ponoči se je podal za par dni na Dunaj v dr- zbor. Koj o nastopu deželnega predsedstva je gospod predsednik Winkler pismo razposlal c. k. okraj nim t po naj še velja njim koristna navada posestnikom do zdaj volilna pravica ni odrekala. vičarje so zagovarjali dr. Granitsch, Schaup , Jacques vzel, in da zato pričakuje radovoljne in krepke podpore in Scharschmid, desnico pa Lienbacher, Vetter in od svojih uradnikov, ki naj zvesto spolnujejo opravila kateri se tem glavarjem, v katerem v prijazni besedi razlaga svoj Le- važni in težavni posel, ki ga je na čelu viadnem pre- li ohenwart. krog glasovanju , katero se je po imenu svojega pokliča, stránkám naj zmerom so po3trežljivi in v obče tako obnašajo, pritegnili w w Mř A V m M^m ^JIUIUU r (4UJ V« y avw» vwi. v/ w v j v * ur popoldne vršilo, ste levica in desnica vse > kar jim priljudni, in do ljudstva naj se živi in diha, z levico so celó zato- da jim zaupa in se prepriča, da u radnik postavne ženci sami (Gros, Handel in Dehnej glasovali, vse, pravice vsacega državljana spoštuje in va- kar je kdaj z levico hodilo, Istrijani, Rusini, neslovenski ruje ter da mu je samo blagor ljudstva pri srcu. Goričani, tudi ustavoverna Kranjca (Schwegel in Tau- Koncem tega pisma prosi c. kr. okraj ue g'avarje, ferer) vse je glasovalo z levico ministri, katerih ve- priložena pisma izročijo županom svojega okraja. Pisma AVI. V^l y T UU J U ^iClOU V Cllv/ £J 1 KjV\\j\Jy - ililUIOll IV^LVjl A JI JI V U JL^ i 1 v/ /J V li C% |HO JLX-1 %At l^Jl VVlJ V7 £JU|JU11VUJ J © čina bi bila naša, šli so iz zbornice, in vendar in ven- do županov, slovenski pisana, se g asijo tako-le: Zdaj Častiti gospod obcinski glavar! Po milosti pre-svitlega cesarja z najvišim sklepom 18. marcija 1Ž80. litve v delegacije, in ker desnica pridobi v njih go- na mesto deželnega predsednika za vojvodino kranjsko dar smo mi zmagali s 163 glasovi zoper 159. se obravnava vojna taksa; na vrsto pridejo V se vo- tovo en glas, je tedaj mogoče, da ima v prihodnjih de- poklican sem danes svojo službo nastopil. legacijah večino. Kakor se čuje, bo zborovanje dr- žavnega zbora v petek ali soboto pretrgano y in so Pri tej priliki čutim v sebi željo in potrebo, da stopim naravnost pred glavarje in zastopnike kranjskih kasneje se bo vedelo, ali ostane samo pretrgano, ali občin in jim zagotovim, da bode moja posebna dolžnost pa se sklene. Dunaja in Ottki u , oc , j c ujyjc^o» u^ia» aio» , tto* (AkademiČni drustvi „Slovenija" povzdigo njih blagostanja, kajti blagostanje občin je skrb poganjati se, koiikor je mojega opravila za m a j a m 77 Triglav") napravite prihodnjo nedeljo 16. maja izlet podlaga blagostanju države. v Miirzzuschlag. Skupni obed bode v gostilni „zum Erzherzog Johann", potem iziet j) Griibelbauer ju u 7 m zvečer spet zabava pri „Erzherzog Johann". red je sledeč: pevci „Slovenije Vspo- (( Vašák Da se pa bode življenje naših samostojnih ali av-tonomnih občin čedalje bolj utrjevalo in razevetalo, je neogibno potrebno, in bodem jaz po svoji dolžnosti pazil Ja jsem Slovan" (pojó na to, da se po občinah vsigdar postave spoštujejo > m in „Triglava"). • f • ni ,,Slava Slovencem" (pojó pevci „Triglava"), ipavec Bendl A. Hajdrih da se posebno sklepi občinskih odborov opirajo na po- Dr. G. stavo, ki mora biti vodilo vsemu občinskemu delovanju. „Savska" (pojó pevci „Slovenije"). , n.. i .i aiu^a» ouuau |11JL vuuui ju ^ai u o tu^ci y ucv ^ tv/m amjojl Milenko drahá, dobrou noc" (pojó pevci „Tri- jih hočem podpirati z besedo in dejanjem; nadejam se K. Naloga sedanjih občin je zares težavna; tem rajši glava (( A. Fôrster ks) xx. i- uioigi --uuiaumi i poklonil skladatelj, pojó pevci „Slovenije Pobratimija" („Sloveniji u pa y ker spoznavam vso odgovornost svoje službe > tudi u drih v Triglava Slovenije „Morje adrijansko" (pojó pevci „Slovenije n((\ TT 1 \ /---• A , A. Haj- krepke podpore od njih. Vzájemná podpora bode zlaj- in šala naso nalogo naso rečem > kajti naloga vlade je Dav. Jenko 7 (( in » Triglava u ,Naprej" (pojó pevci v ozki zvezi z nalogo občin, prav za prav se ta z uno Fr. Kuhač Začinka" v marsikaterem oziru popolnoma vjerna (pojó pevci „Triglava (i Stanko Pirnat (ud „Slove- nije4 Briž glava glava pevci 77 u U 77 Na planine" (pojó pevci „Slovenije"). Banovci" (pojó pevci „Slovenije in A. Nedved 77 6) Dr. Benj. Ipavec Domovini" (pojó pevci 77 77 rp • l n- Tri- 71 77 Slovenije a J. pl. Zajc 77 77 Slovenije" in „Triglava"). 7 III. Dr. B. Ipavec Ilirija oživljena" (pojó pevci „Slovenije" in „Triglava A. Nedved glava u 7 K. Jahoda r j~ r----. —j- „ ,Slovenska dežela" (pojó pevci Sicer naj nas pri vsem našem ravnanji vodi ljubezen do naše drage domovine avstrijske in ljubezen do našega presvitlega cesarja, zaradi katere so — to spri-čuje zgodovina — Kranjci od nekdaj slo veli. To sporočite, Vas prosim, častiti gospod obcinski boj" (pojó pevci glavar, občinskemu odboru v prihodnjem rednem zboru. . d i..,____> \r r inUiin«: j.« a i qqa « ' Dopis Bodi zdrava" (pojó ( Ljubljani dne 4. maja 1880. (iz seje družbe kmetijske 2. in 9. maja.) Tri- IKÏfjXZleh Vrl JU ptSVUl yy JL n- sl. deželnega odbora, v katerem družbi naznanja, u« ,,Visoka je gora" (osmo- njene vloge od leta 1878. zarad razdelitve sopaš- da spev, pevovodji „Slovenije" poklonil skladatelj) ; b) „Za- nikov in uravnave menjalnih zemljišč zdaj v obravnavo gorska" („Sloveniji" poklonil skladatelj, pojó pevci „Slo- vzeti zato ne kaže , ker je sl. ministerstvo dotično po- venije solo TT • • v * v liocijancič 7 pojó pevci „Slovenije >7 a Oblačku u (zbor z bariton- stavo zbornici gosposki v razpravo izročilo j odbor veterku" (pojó pevci ský venije „Triglava £J AA CAf U j V> •--4JkUi JU UUUIVJUIA. J/ V v* i Vi Ci ía i vv A. F. Tovačov- novomeške gosp. dekan Grašič umri in ves ondašnji vzame na znanje Ker je predstojnik podružnice U 77 Druga kitica narodnih pesem" (pojó pevci „Slo- odbor uže čez triietnico svoj posel opravlja 7 J8 odbor Dr. G. Ipavec 77 Danici" (zbor z bariton- sklenil pozvati Ogolina, dozdanjega podpredsednika 7 153 naj skliče kmalu vse gosp. ude novomeške podružnice prodali. To 9 da je zadnja leta dne vsacega v zbor, da se v smislu družbenih postav voli ves nov meseca živinski sejm v Ljubljani, je izdatno povzdig Obširno se je razpravljalo poročilo gospoda nilo tukajšnjo živinsko kupčijo. odbor. R. Dolecca, vodje deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu, o lanskem popotnem podučevanji po Do- iz Gorice, jj \J \J UCkt JL XV J. C4 J VV1 Cl V HKJ JU kJ I ICJL XV> tUO HJ C% len j skem. Vodstvo slapenske šole je to poročilo po- zima zeló huda in dolga, smo jih vendar dobili en teden (Prve češnje) smo dobilj v Ljubljano 11. t. m. po za krajc. Čeravno je bila letošnja slalo deželnemu odboru in pa odboru družbe kmetijske, ker oba odbora sta dělala na to, da je sl. ministerstvo prej t nego lani. (0 prihodu pevskega zbora „Zore (t iz Karlovca) dovolilo podpore v navedeno popotno podučevanje. Po- v nedeljo popoldne gre „Sokol" s hrvaškimi gosti in ročilo je jako obŠirno in natančno ter razpada v 3 dele: čitalničnimi pevci popoldne ob treh na gornji Rožnik, popisuje gosp. Dolene na drobno in zvečer pa je skupna zabava v čitalnici. Naj bi milo v prvem delu odkritosrčno, kar je potovaje videl in skusil po Dolenj- vreme ugajalo bratinskemu shodu! skem ter na 6 postajah razkladal o trtoreji in kletar-stvu, — drugi del našteva 4 glavne pogreške do- lenjske vinoreje 9 m o čke tret ji del pa nasvetuje po- » » 9 po katerih bi se dolenj ska vino rej a dala iz domaćih tujih dezel. Dunaja. (Iz zbornice poslancev.) Minister izdatno zboljšati in povzdigniti. Odbor je temeljito pre-tresal trójico nasvetov ter vse tri za dobre pripoznal, Stremayer je po prestali bolehnosti přišel 5. dne t. m. 9 ako bi se vsem našel „nervus rerum gerendarum<; ; v tem v zbornico in odgovoril na interpelacijo levičarjev: ali smislu je sklenil objaviti svoje mnenje sl. deželnemu od- je res, da je vlada izdala za Cesko in Moravsko po- boru. Za ude družbe kmetijske sta bila sprej eta : seben ukaz gledé ravnopravnosti českega jezika pri gosp. Jurij Jereb, posestnik v Vodicah in pa gosp. uradih, in kako more opravičiti to svoje ravnanje? Mi- Ivan Tomažič, vikar v Novomestu. — Pred odhodom nister Stremajer je v imenu vlade odgovoril na to in- poklonu novemu c. kr. deželnemu predsedniku gosp. terpelacijo, ter jim tako debele drobil pod nos, da jim Winkler ju je bilo v zadnjem listu „Novic" objavljeno je kar sapa zastala. Rekel je, da je vlada res uradom pa 8 tem ni pismo brano, s katerim on družbi naznanja svoj nastop omenjenih dežel poslala dotični ukaz , da deželnega vladstva ter jej s prijazno besedo zagotovlja nasprotovala svobodi, ampak da je hotela svojo pripomoć var o- vati svobodo raznih jezikov. Tudi je hudo vščip- (Odbor „Matice slovenske11) se je v seji 8. t. m. tako-le ustanovil: Prvosednik je dr. J an. Blei weis, prvosednikova namestnika sta dr. Anton Jare in gosp. Peter Grasselli; blagajnik je gosp. Ivan Vilhar nil liberalno časnikarstvo, ki vse po svojem zvija in je tajnik in zapisnikar (do konca tega leta) gosp. Andrej Praprotnik; knjižničar gosp. Feliks Stegnar; pre-gledovalec društvenih racunov gosp. K. Kl uri; ključarja sta gosp. Luka Robič in gosp. Anton Kržič. V odseku za gospodarstvo so gospodje: K. Kl un, Fr. Sou* zdaj jelo kričati, da se hoče nem š čin i sila delati. Levičarji so kar strměli nad tolikim pogumom Stremajer je vim, katerega so prištevali „k svojim". Zdaj so mu obrnili hrbet in judovski listi ga hudo napadajo, zlasti „N. fr. Presse" in „Wien. Tagblatt" 9 ki ga opo- minja na njegovo ravnanje 1848. 9 van, Iv. Tomšič, Iv. Vilhar, dr. Jernej Zupanec in Peter Grasselli. V odseku za izdavanje knjig so gospodje: dr. Jan. Bleiweis, K. Klun, Ant. Kržič, ?.1C1 razgovor prof. Mara, M. Moćnik, Fel. Stegnar, Iv. Tom- A. Praprotnik, prof. Urbas, prof. Vávrů ko je bil eden naj-hujših liberalcev v frankobrodskem zboru. Ker se levičarji niso nadejali, da bode minister uže odgovoril na interpelacijo, v prvem hipu niso vedeli, kaj bi počeli pozneje pa so sklenili, da naj Herbst svetuje v zbor- Al desnica tej seji sta govo- 9 o ministrovem odgovoru. V • V SIC o i , íi. X. íapiumia, piui. ^ i u a o , pi ui. y » v i u, prof. Z up a n či č, prof. Erjavec, prof. Hub ad in - _ > _ prof. Suklje. Vrednik „Letopisu" je dr. Jan. Blei- weis. (Veliki koncert), ki nam ga je přetekli četrtek a čitalnici napravil slavni gosp. Franjo Gerbić z ljubez njivo svojo soprogo , nam je vse podal v superlativu jim ni dopustila njihovih čenč. rila tudi poslanca dr. Po kluk ar in Klu n o zadevah v I dri ji. Dr. Poklukar je priporočal vladi idrijske rudar je, ki so marljivo, zvesto in dobro ljudstvo. Dalje je omenjal pritiska uradnikov pri raznih volit vah rekši, da je ljudstvo, kedar je smelo prosto vo-liti, vedno pokazalo, da je konservativno in narodno. Zato prosi g. ministra kmetijstva 9 naj skrbi za to y da Izborni program izborno y zato aplavs viharen dvorana odličnega občinstva čez in čez polna, zato pa tudi kakor zakurj gnet pa, ki je še posebno napolnil d z afrikansko toploto. Velik ma se bodo pri volitvah varovale politične pravice prebivalcev idrijskih in da volilna svoboda v Idriji ne ostane gola ironija. Dr. Poklukar je dalje priporočil gosp. mi- ta. da se dnik ki vedelo, da tudi naš gosp. dežel je bil tudi nistru kmetijstva y naj brani na korist živinoreji in si- p r e d rarstvu tudi pašne pravice v radoljškem in kranj- cert je prej s nj večer obiskal filharmoničoi kon skem okraji, ter se je skliceval na zadnji kmetijski shod pride v Gerbčev koncert. In res je tako bilo na srčno radost vsem narodnim domaćinom vsem (Veliki sejm unega tedna) je bil prav majhen v živinski je bil živahen: goveje živine, a nic posebne, je bilo nad 500, kónj, in mnogo lepih, pa nad 1000 na sejmu, med temi precej hrvatskih. Kupčev za goveda je bilo dokaj iz Trsta, Pulja in Koroškega, so nad 100 repov po visoki ceni pokupili, — okoli 300 kónj pa je bilo prodanih celó na Laško (Sardi- těžko'. Misliío dunajski, pri katerem je reč obsirno utemeljeval; tudi je omenjal ljubljanskega močvirja in konečno pripo- se na ljubljanski preparandiji ustanovi ročil naj da silno potrebna stolica za poduk vkmetijstvu, bodo zamogli učitelji in duhovniki, kedar pridejo v službo, podučevati ljudstvo tudi v kmetijstvu. Minister grof Falkenhayn je na to odgovoril, da se v ministerstvu uže od leta 1868. delà na uravnanje plač za ru-darje, da je pa to v Idriji zarad posebnih razmer silno nijo) in Koroško. Konjska kupčija v okolici ljubljanski se je zadnji čas jako oživila, kajti nad 500 konj so malo več kot v enem mesecu iz okraja ljubljanskega ATAioiiiv se je, da bi se delavcem več ne dajalo žito, pa zadnja preiskava je pokazala, da bi to med ljudstvom zbudilo največo nezadovoljnost, zato v tem oziru ostane v Idriji pri starem. Sicer pa je zaukazal uze 4U\X D V U U U U U U vunu, UU otv«*, rvctt^itg« o o wn^a, eu veto í>a> lv je tako volila kakor letos. Gosp. Klun je sprožil žalostné še neugoden; Rusija mora previdna biti in ne sme Av- strije in Prusije dražiti." zadeve kmetijskih prebivalcev v Idriji in okolici, ki na svoji živini po strupenem živem srebru veliko škodo trpé in stavil sledečo resolucijo: „Vladi se priporoča, naj tirjatve občin Idrije, Spodnje Idrije in Spodnje Ka-nomlje za škodo, katero so po živem srebru trpele na svoji živini, temeljito preišče in jih, ako so opravičene, res tudi poravna, ter ob enem prevdari, kako bi se dali li gold. 39 kr. Žitna cena v Ljubljani 8. maja 1880. Hektoliter: pšenice domače 10 gold. 24 kr. turšice 6 gold. 50 kr. ljudje v prihodnje te škode obvarovati." Resolucija se 50 kr. banaška soršice 8 gold. rži 6 gold. 99 kr. je izročila budgetnemu odseku v pretres. Kmalu se bode prosa 5 gold. 39 kr. — ajde 5 gold. 39 kr. jecmena 5 gold. 39 kr. tedaj pokazalo, kako da s to zadevo stoji. ovsa 3 gold. 56 kr. Krompir 3 gold. 13 kr. 100 kilogramov. Volilci trebanjskega i žužemberškega noškega in raciešk ga okraja! » mokro Po smrti nepozabljivega in do konca svojih dni narodni stvari zvestega Vašega poslanca grofa B a r b o-Waxensteinskega je treba, da si volite druzega poslanca za deželni zbor kranjski. volitvi ste z vladnim razpisorn poklicani prihodnji petek i 14 dan tega meseca Podpisani narodni centralni volilni odbor je po vsestranskem prevdarku in v soglasji z mnogimi pismi in porocili, ki so mu došla iz Vašega volilnega okraja, enoglasno sklenil ročati Vam kot kandidata narodne stranke pnpo gospoda Petra í^rasselíi-ja, hišnega posestnika v Ljubljani, o katerem je odbor po vsem prepričan, da bode Vaš okraj vredno zastopal z znanim svojim odličnim talentom, po najboljši vesti in zmožnosti in v družbi z drugimi národními poslanci. Njega toraj volite ! Volilci! Bodite uverjeni, da volilni odbor ni prezrl nasvetov, ki so mu došli iz dveh vaših okrájev razširjenem volilnem okrožji, kakor je Vaše dostavek velike većine naših zaupnih mož iz vseh volilnih okrájev, da v tako silno iz posebne blagovoljnosti nekaterih volilcev do se je enega ali druzega sicer vsega spoštovanja vrednega domaćina — bati neugodnega razcepljenja gla sov bil je centralnemu odboru zopet kažipot V V^ li 1 • 1 1 da se vstopil nad stranke in Vam za poslanca pri poroca možá, po katerem brez pomisleka sežete lahko v s i ! Ravno Vi ste pri vseh zadnjih volitvah pokazali tako lepo složnost in tako trd no disciplino, da je bila vsa slovenska narodna stranka ponosna na take vrle volilne može. Mi zato trdno upamo, da se boste te rodoljubne discipline držali tudi pri sedanji volitvi! Ljubljani 10. maja 1880 Za centralni narodni volilni odbor Jan. 9 predsednik Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani