LETO XVI	ŠTEVILKA 39 (551)	VELENJE, 10. OKTOBRA 1980	CENA 5 DINARJEV	YU ISSN 03504561
Vabijo na proslavo v Skorno
Občinska organizacija Zveze združenj borcev NOV Velenje in krajevna organizacija Zveze borcev Skorno Florjan vabita v nedeljo, 12. oktobra ob 10. uri dopoldne na odkritje spominskega obeležja v spomin na težke boje 3. bataljona Sercerjeve brigade leta 1944 na tem območju. Tam jc padlo 19 borcev. Na ob odkritju vabijo vse občane, posebej še preživele borce Sercerjeve brigade.
Organizirali bodo avtobusne prevoze, in sicer bodo vozili iz Velenja i/pred Rdeče dvorane oh 8. uri (predvsem ta šolsko mladino) in ob 9. uri. Avtobus pa bo odpeljal izpred spomenika padlim borcem v Šmartnem ob Paki ob 9. uri. Možen pa bo tudi dostop z osebnimi avtomobili.
Praznični dnevi
Krajevni praznik
Tako kot vsako leto ob krajevnem prazniku je bila tudi v nedeljo pri spomeniku padlim žrtvam narodnoosvobodilne borbe v Šoštanju komemoracija, na kateri so obudili spomin na padle talce, Slovence, ki so jih Nemci ustrelili zato, da bi se maščevali za uspešen partizanski napad na mesto Šoštanj.
Številnim krajanom je govoril ravnatelj šole Biba Roeck Matjaž Natek, kulturni program pa so izvedli učenci šole Biba Roeck, godba Zarja in Šaleški oktet. .Ob tej priložnosti so delegacije polo-
Slavje, delovne zmage
žile vence k vsem spominskim obeležjem NOB v kraju.
Sicer pa so imeli v Šoštanju ob krajevnem prazniku koncert njihove godbe na pihala, svečano so proslavili 60. letnico nogometnega kluba Usnjar ter na slavnostni seji krajevne skupnosti podelili pet plakat s priznanji zaslužnim krajanom in društvom.
Krajevna skupnost Šoštanj je v okviru praznovanja krajevnega praznika pripravila v torek v domu kulture razširjeno sejo delegatov skupščine krajevne skupnosti, na kateri so podelili 5 priznanj in bronastih plaket mesta Šoštanj. Slavnostni govor o pomenu krajevnega praznika — 8. oktobra je imel predsednik sveta krajevne skupnosti Marjan Moškon, ki je ob koncu podelil plakete osnovni šoli Biba Roeck, osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha in telovadno vzgojnemu društvu Partizan za njihovo vsestransko dolgoletno vzgojno delovanje, dolgoletni predsednici organizacije rdečega križa Faniki Lukman in podpredsedniku sveta krajevne skupnosti Stanetu Šmajdlu za njuno dolgoletno delovanje na družbenopolitičnem področju.
Po podelitvi priznanj je bil še kulturni program, v katerem je nastopila s koncertom godba Zarja. sodelovali pa so še mešani pevski zbor Svobode Šoštanj in mladi Šoštanja z recitalom.
V spodnjih prostorih novega stanovanjskega bloka na Kajuhovi cesti v Šoštanju pa bodo v počastitev krajevnega praznika danes, 10. oktobra ob 16. uri odprli nove prostore vzgojno varstvene ustanove in otroških jasli. To bo za Šoštanj vsekakor velika pridobitev, saj bodo lahko v oskrbo sprejeli tudi tiste otroke, ki so jih morali do sedaj zaradi pomanjkanja prostora v starem vrtcu odkloniti.
Tudi letos bodo delovni ljudje in občani velenjske občine z vrsto manifestacij obeležili 39. letnico napada borcev 1. Štajerskega bataljona na Šoštanj. Podobno kot vsa leta doslej bodo tudi letos v prazničnih dneh predali svojemu namenu nove po-. membne pridobitve.
Osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku bodo to soboto, 11. oktobra. Najprej se bodo sešli v dvorani doma kulture v Velenju na svečano sejo vsi trije delegatski zbori skupščine skupaj z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki delovnih kolektivov in gosti. Na seji bodo podpisali listino o sodelovanju občin Pucarjevo iz SR Bosne in Hercegovine in Velenje ter podelili letošnje nagrade in priznanja občine Velenje. Za tem se bodo udeleženci svečane seje popeljali skupaj z drugimi delovnimi ljudmi in občani na začetek nove Šaleške magistrale, ki jo bo množica kolesarjev na simboličen način predala svojemu namenu.
Prireditev radia Velenje
RADIO VELENJE bo pripravil v četrtek, 23. oktobra v domu kulture v Velenju v okviru letošnjih oktobrskih prireditev večer »SAMORA-STNIKI KULTURNEGA PARNASAi.
Vabimo pevce, instrumen-taliste, recitatorje, igralce, literarne ustvarjalce in druge ki bi želeli nastopiti na prireditvi Radia Velenje »SAMO-RASTNIKI KULTURNEGA PARNASA«, da to sporočijo najpozneje do 15. oktobra na Informativni center Velenje, Foitova 10 oziroma po telefonu 850-087.
V	sredo so v avli skupščine občine Velenje odprli razstavo inovacij. Danes, 10. oktobra popoldan bodo s priložnostno slovesnostjo v Šoštanju predali svojemu namenu nov otroški vrtec. Zvečer pa bodo v prostorih knjižnice Velenje odprli razstavo del italijanskega umetnika Valeria Miro-glia.
Jutri, 11. oktobra ob 12. uri bodo v soseski Šalek II. položili temeljni kamen za nov velenjski PPT center.
V	nedeljo, 12. oktobra bo slavje v krajevni skupnosti Skorno-Florjan, združeno z odkritjem spomenika 19 borcem Šercerjeve brigade, ki so tam darovali življenje v hudih bojih novembra 1944.
Prihodnji ponedeljek, 20. oktobra pa bodo v prostorih Rdeče dvorane odprli že tradicionalni 5. sejem izdelkov sozda Gorenje.
Od 4. do 25. oktobra pa potekajo v Šaleški dolini prvič oktobrske prireditve, s katerimi želijo popestriti kulturno, športno in družabno življenje.
Gornji grad - Radmirje
Delovna akcija delavcev PTT, PAP in krajanov
Od Gornjega grada do Radmirja v mozirski občini bo jutri delovna akcija napeljave telefonskega omrežja, ki jo organizirata delovni organizaciji PTT Celje in PAP Ljubljana. Akcije se bo udeležilo 250 delavcev PTT in podjetja za avtomatizacijo prometa. krajanov Ljubnega in Gornjega grada ter mladincev mozirske občine. Trajala bo od 7. do 13. ure. nato pa bo na Ljubnem tovariško srečanje.
8. oktober - praznik občine Velenje
Dosežki hrabrijo in spodbujajo
V razmišljanju • o slehernem prazniku se nam zastavlja vprašanje, kako ta odseva in izraža naš dolg do določenega zgodovinskega dogodka, -do ljudi, ki so s svojim bojem in dejavnostjo prispevali k takemu dogodku in v kolikšni meri pomeni poudarek^ trajnejšim naporom in usmeritvi, ki je danes prav tako aktualna kot v tistih zgodovinskih, za določen narod ali skupnost, usodnih dneh.
Ob 8. oktobru, prazniku občine Velenje, se v nas občutek poklonitve pomniku z enako silo prepleta z našo vednostjo, da pomeni uspešen napad Štajerskega bataljona na mesto Šoštanj pomembno prelomnico v . letu 1941. ko je slovenski narod v najhujših razmerah začel svoj štiriletni oboroženi boj. Pomeni pravzaprav začetek procesa in gibanj, ki smo jim še danes priča. Pomeni, da je slovenski kmet. dninar, delavec in izobraženec, povezan v svoji ► politični fronti novega tipa. začenjal prevzemati v svoje roke usodo lastnega naroda in svojega osebnega in skup-negu življenja: PomefiiTam dragoceno možnost vrača--nja in zajemanja pri viru naše nove ljudske zgodovine in hkrati spodbudo in : oporo, da na tej. takrat
začeti poti vztrajamo, i Praznovanje občinskega f praznika je tudi prilika, da pregledamo uspehe našega delovanja in spregovorimo o načrtih in nalogah v prihodnje. Rezultati, ki jih dosegamo, hrabrijo in spodbujajo k še večji doslednosti in odločnosti. Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, programiranje razvoja za naslednje srednjeročno obdobje in samoupravna preobrazba občine se neposredno povezujejo in pomenijo temeljne dolgoročne naloge našega razvoja
Prav s tega "stališča je • izredno aktualna misel tovariša E. Kardelja: »Komuna i je pravzaprav tako zaplete-
kateri se delovni ljudje združujejo in organizirajo tako kot samoupravljala pri delu. kakor tudi kot samoupravljala pri zadovoljevanju socialnih, kulturnih in vseh drugih potreb, prav tako pa tudi kot nosilci politične oblasti delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh. Kol taki se združujejo in organizirajo tudi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, v drugih interesnih skupnostih. v svojih družbenopolitičnih in drugih organizacijah. Komuna torej ni »vsota občanov«, kot podložnikov države ali občinske skupščine. temveč je predvsem organsko povezovanje vseh teh oblik samoupravno organiziranega delavskega razreda in delovnih ljudi sploh. Takšna demokratična. ekonomska, socialna, politična in v določenem smislu kulturna integracija samoupravnih skupnosti pomeni tisto jedro komune, zaradi katerega je samoupravna skupnost in zaradi katere so združene samoupravne skupnosti v njej — politična baza sistema državne oblasti in skupščinske vladavine v komuni, nato pa tudi v republiki in federaciji.«
Glede na lo. daje uresničevanje družbenega bistva in ustavne zasnove občine trajna naloga, želim, da bi se delovni ljudje in občani še intenzivneje vključevali v skupna prizadevanja za izpolnjevanje vseh nalog, saj bo njihovo dosledno uresničevanje odločilno vplivalo na nadaljnji samoupravni razvoj občine v družbenem, ekonomskem, socialnem in prostorskem smislu.
Ob občinskem prazniku iskreno čistitam vsem delovnim ljudem in občanom in jim želim veliko uspeha v skrbi za izgrajevanje socialističnih samoupravnih odnosov v naši družbi.
" PREDSEDNIK
skupščine občine Velenje Franjo KORUN
Spominska svečanost na Cesti talcev
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik občine Velenje
2i\5	Od petka do petka	Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
		
Samoupravna komunalna interesna skupnost		■
Le z usklajenim sodelovanjem do reševanja neštetih težav
V prostorih gasilskega doma Velenje so se prejšnjo sredo sešli na seji skupščine delegati zbora uporabnikov in izvajalcev samoupravne komunalne interesne skupnosti Velenje. Skupščine bi morala biti že 22. septembra, vendar se je je udeležilo le tretjino delegatov obeh zborov. Med točkami dnevnega reda, ki so jim delegati namenili največ pozornosti, sodijo pregled dela SKIS, uresničitev programov v obdobju januar—Junij 1980 ter aktualne težave, obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SKIS Velenje, obravnava osnutka o temeljih načrta SKIS za obdobje 1981—85. Izvolili pa so tudi novega predsednika skupščine SKIS ter nova predsednika obeh zborov.
Delegati so menili, da je bilo delo skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti v preteklem letu zadovoljivo. Se boljše delo pa so ovirala predvsem manjkajoča finančna sredstva. Ena od najtežjih dejavnosti SKIS je bila potrjevanje cen komunalnim storitvam, saj sta se obe organizaciji združenega dela, kot sta Toplovod in Komunalno obrtni center, srečevali z neštetimi težavami.
Načrt toplovodne oskrbe je temeljil na predvideni stanovanjski izgradnji in toplifikaciji obstoječih naselij. Zaradi podražitve toplotne energije šoštanjskih termoelektrarn se je za 7,2 odstotka zvišala cena toplotne oskrbe. Neuresni-
čene načrtovanje stanovanjske izgradnje in priključevanje novih uporabnikov sta pripomogla da Toplovod niso dosegli načrtovanega obsega toplotne oskrbe v letu 1979. Poraba toplotne energije se je v preteklem letu zmanjšala za okoli 10 odstotkov, na njeno zmanjšanje pa so vplivali ukrepi za racionalnejšo rabo toplotne energije, avtomatska regulacija v toplotnih postajah in centralni energetski postaji. Letna "poraba toplotne energije je bila tako za 20 odstotkov manjša od načrtovane in celo za 5 odstotkov manjša kot v letu 1978, prihodek od toplotne oskrbe pa je bil manjši za 3 odstotke.
Zelo težavno je bilo preteklo leto tudi za zaposlene v Komunalnem centru. Poleg težav, ki so nastopile na področju individualne komunalne rabe s podražitvijo energije in povečanimi stroški urejanja smetišča, so se težave porajale zaradi pomanjkanja del na področju kolektivne komunalne rabe. Dokaj omejeno je bilo tudi vzdrževanje ulic, cest in zelenic. Negativna razlika v poslovanju je nastala predvsem na področju vodovoda, kanalizacije in odveza smeti.
Pri pregledu uresničevanja programov v obdobju januar—junij 1980 so delegati menili, da so bili kljub neugodni gospodarski situaciji doseženi dokaj dobri rezultati. V delovni organizaciji Toplovod so pričeli s pripravami na letni načrt že novembra 1979, saj so izkušnje iz preteklega obdobja pokazale, da je potrebno
Izvršni svet SO Velenje
Črne gradnje bodo porušili
Na ponedeljkovi 93. seji izvršnega sveta je bilo na dnevnem redu več predlogov komisije za urbanizem. Tako so člani spregovorili o dispozicijskem načrtu zazida-ve za krajevno skupnost Skale — Hrastovec. Ta načrt zajema . področje celotne krajevne skupnosti, razen tistega področja, za katerega je zazidalni načrt že izdelan. Kot je predlagano, naj bi bilo na tem področju v naslednjem srednjeročnem obdobju zgrajenih 400 novih objektov, vključno z že obstoječim zazidalnim načrtom. Dispozicijski načrt obravnava tudi področje Tičnice, o čemer pa se bomo odločali ob sprejemu prostorskega plana občine Velenje. Po raziskavah naj bi bilo na tem območju možno zgraditi okoli 800 zasebnih stanovanjskih hiš oziroma dva tisoč družbenih stanovanj, člani izvršnega sveta so sklenili, da se da dispozicijski načrt zazida-ve v razpravo v krajevno skupnost Skale—Hrastovec. Na njeni osnovi pa bo kasneje izdelan osnutek zazidalnega načrta. Na ponedeljkovi seji so člani izvršnega sveta sprejeli še sklep o javni razgrnitvi individualne gradnje Salek III. Zavod za urbanizem je izdelal dva variantna predloga za to zazidavo. Pri enem gre za vrstno, pri drugem pa za terasno gradnjo. Na izvršnem svetu so predlagali še tretjo rešitev, in sicer kombinacijo obeh prvih dveh različic. Tako bodo dali v javno razpravo tri variantne predloge zazidave za območje Salek III. Potrdili so manjšo spremembo zazidalnega načrta v krajevni skuptivti Konovo. Posredovana jim je bila tudi prošnja, da opredelijo prometnico, ki povezuje zaselek Salek—Gorica s cesto proti Celju in staro cesto Vele-
nje—Slovenj Gradec. Ti dve cesti nista urejeni, kmetijsko zemljiška skupnost in samoupravna interesna komunalna skupnost pa se nista mogli sporazumeti, katera je dolžna skrbeti zanju. Člani izvršnega sveta so menili, da sta obe cesti primarnega prometnega značaja in je zanju dolžna skrbeti samoupravna interesna komunalna skupnost, njuna ureditev pa se mora financirati s sredstvi primarne komunalne rabe. Obe cesti pa morajo urediti še v letošnjem letu. Potrdili so tudi komisijo za pripravo odloka o nadomestilih za stavbno zemljišče, veliko pozornosti pa so namenili obravnavi poročila o črnih gradnjah v občini Velenje. Komisija, ki jo je imenoval izvršni svet skupščine občine Velenje, je opravila ogled na terenu in pri tem ugotovila kar 118 črnih gradenj v občini Velenje. Te pa so razdelili v dve skupini, in sicer tiste, ki so jih pričeli graditi pred 8. aprilom letos in jih ne bodo obravnavali po novem zakonu in tiste, ki so nastale v kasnejšem času. Tako komisija predlaga v prihodnjih dneh rušitev treh gradenj počitniških hišic te ene stanovanjske hiše, več graditeljev pa je v postopkih, ki še niso zaključeni. Člani izvršnega sveta so odločitev komisije potrdili in dodali, da je potrebno zakonske predpise dosledno in brez izjem uresničevati, saj je to edini način, da bomo v občini odpravili črno gradnjo in da bodo tako lahko naša naselja urbanistično urejena. Ob tem pa so spregovorili tudi o tem, da komunalne organizacije graditeljem, ki grade na črno, po zakonu ne smejo priklapljati komunalnih naprav. Če bodo to storile, jih je treba kaznovati.
M. Zakošek.
Na seji izvršnega sveta ta ponedeljek so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Predlog med drugim predvideva, da bi se omejitev rasti sredstev za osebne dohodke od dosedanjih največ 16 odstotkov dvignila na 18 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Člani izvršnega sveta so menili, da ni prav, da bi se ta stopnja rasti spreminjala. Spregovorili so tudi o samoupravnem sporazumu o poslovno tehničnem sodelovanju med SOZD REK Velenje in delovno organizacijo ERA. Ta sporazum določa trajnejše poslovne stike zaradi organiziranega sodelovanja na področju uporabe enostavno rekultiviranih površin na ugreznem območju in nostr.""" nfiHomešča-
za usklajevanje in dogovarjanje določeno časovno obdobje. Čeprav v prvem polletju 1980 niso dosegli načrtovanega prihodka, pa kljub temu poslovni rezultati kažejo, da so delali uspešno. Razlog za nižje doseganje celotnega prihodka je v tem, ker so prve tri mesece obračunavali toplotno energijo po stari ceni. Kot zaposleni računajo, bodo načrtovani celotni prihodek iz distribucije toplotne energije dosegli do konca letošnjega leta. izgradnja komunalnih naprav izostaja predvsem zaradi prepočasne stanovanjske izgradnje. Tako bo precejšen del toplovodnih naprav zgrajen šele v drugi polovici letošnjega leta. Načrt porabljenih sredstev je za 1,6 odstotka nižji od ustvarjenega celotnega prihodka v tem obdobju, nižja pa je bila tudi rast osebnih dohodkov od rasti dohodka, kar je v skladu z letošnjo resolucijo. Dokaj dobri poslovni rezultati v prvem polletju so gotovo plod vsakomesečnega spremljanja rezultatov in sprotnega učinkovitega ukrepanja na tistih področjih, ki so si jih zaposleni zastavili v gospodarskem načrtu ze leto 1980. Z racionalnejšim izkoriščanjem toplotne energije, delovnega časa, nagrajevanja po delu, smotrnejšo uporabo materiala, s solidnim poslovanjem in tehničnimi izboljšavami pa so pripomogli k stabilnejšemu gospodarjenju delovne organizacije in se lahko ob koncu leta nadejajo pozitivnih rezultatov.
V prvem polletju letošnjega leta se je izboljšal tudi položaj ko-
munalne dejavnosti, predvsem na področju individualne rabe. Znotraj te pa nastopajo še vedno težave na področju pogrebne dejavnosti. Kot načrtujejo, bo kljub osežnejšemu programu vzdrževalnih del ter načrtovanemu programu zaposlovanja v drugi polovici leta, komunalna dejavnost individualne rabe to letno obdobje zaključila pozitivno. Zaostruje pa se položaj na področju kolektivne komunalne rabe.
V razpravi so delegati poudarili, da smo še vedno premalo storili na področju svobodne menjave dela v komunalni sferi. Prav tako je še vedno nerešenih vrsta težav, le z usklajenim sodelovanjem pa bomo lahko izboljšali stanje tudi na tem področju. Za prihodnjo sejo skupščine SKIS pa je potrebno izdelati rebalans plana, pri izvajanju nalog pa največ pozornosti nameniti osnovnim dejavnostim.
Ob koncu skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti so delegati obeh zborov izvolili še nove upravne organe in člane organa za pripravo načrta SKIS. Dolžnost predsednika skupščine je prevzel Jože Kandolf, za novega predsednika zbora uporabnikov so delegati izvolili Franca Kričeja, za predsednika zbora izvajalcev pa Marjana Kolenca. Nove člane izvršilnega odbora in samoupravne delavske kontrole pa bodo delegati volili na prihodnji seji samoupravne komunalne interesne skupnosti Velenje.
Vsem kovinarjem in drugim delavcem, zaposlenim v proizvodnji in predelavi kovin, čestitamo za 1 O. oktober — dan kovinarjev Jugoslavije!
Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet Velenje Sindikat delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije — Občinski odbor Velenje
KS Gorenje
Bogatejši za telefonsko omrežje
Proti spreminjanju stopnje
Dela je vedno dovolj. Zlasti sedaj, ko si vsakdo želi, da bi do konca leta naredil to, kar je načrtoval na začetku.
Tudi krajani krejevne skupnosti Gorenje želijo izpolniti vse načrtovane naloge. Vso svojo pozornost so usmerili v obnovitev kulturnega doma, natančneje v preureditev prostorov za delo družbenopolitičnih organizacij in potreb krajevne skupnosti. Pri preureditvi so se ,.potili" prav vsi krajani, od mladincev, gasilcev in drugih. Sedaj že žanjejo svoje sadove. Obnovitvena dela so zaključena, veljala pa so jih 600 tisoč dinarjev, nekaj sredstev je bilo referendumskih, 250 tisoč dinarjev pa je prispevala velenjska kulturna skupnost. Te dni bodo končana tudi dela pri Lokoviškem mostu. Dokaj globoko so morali seči v žep, saj so se > i 'V«;*',, • ; j "r-u, i,?.',,J. V
.. _ .
nje izgubljenih kmetijskih površin zaradi eksploatacije premoga in urbanizacije. Člani izvršnega sveta so predlog samoupravnega sporazuma sicer podprli, vendar pa so poudarili, da bi bilo potrebno vanj vključiti tudi zemljiško kmetijsko skupnost.
Med ostalimi točkami dnevnega reda, ki so jih člani izvršnega sveta obravnavali na 95. seji, naj omenimo le še to, da so razpravljali o pritožbi delovne organizacije Vegrad, ki ni bil izbran za izvajalca del novega PTT Centra Velenje. Predstavniki Vegrada so menili, da postopek za izbiro izvajalca ni bil zakonit. To bodo preverili in če je trditev Vegrada točna, bo izvršni svet takoj ukrepal in zahteval zaščito zakonitosti.
M. Z
Razstava Valeria Miroglia
Med letošnjimi prireditvami v počastitev občinskega praznika bodo v razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Na-potnik Velenje priredili zanimivo razstavo slik in plastik italijanskega kiparja Valerija Miroglia iz Astija blizu Torina. Kipaija v Velenju že dobro poznamo, saj avtor betonske skulpture pred zgradbo sodišča in družbenopolitičnih organizacij v Velenju, trenutno pa po naročilu občinskega odbora ZZB NOV izdeluje nov spomenik v Skornem.
Na razstavi v Velenju se bo kipar predstavil z 21 slikami in 6 plastikami. Slike so v glavnem sitotiski z dodatno poslikavo v akrilni tehniki, plastike pa so iz stiropora in pobarvane z akrilno smolo. V slikah izraža svoj protest proti krivici na svetu, v plastikah pa poje himno podobam iz narave, fauni in flori. Njegov način dela in njegove ideje bodo gotovo pritegnile marsikaterega obiskovalca, sama razstava pa bo prenešena še v Kranj.
Otvoritev razstave bo v petek, 10. oktobra ob 19. uri. O kiparjevi umetnosti bo govoril dr. Cene Avguštin, v kulturnem programu pa bosta nastopila Alenka in Igor Dekleva na klavirju štiriročno.
Pokroviteljstvo nad Miroglijevo razstavo je prevzela Skupščina občine Velenje.
stroški od predvidenih 150 tisoč dinarjev povečali se za 100 tisoč. V tem mesecu bodo krajani bogatejši še za eno pomembno pridobitev. Prav sedaj potekajo zaključna dela pri napeljavi telefonskega omrežja. S prostovoljnim delom, kot so izkop jam, prispevek drogov in njihova postavitev, so si prihranili 600 tisoč dinarjev. Z zbranimi sredstvi so potegnili primarni vod do Skornega, do nekaterih naročnikov pa je napeljan tudi že sekundarni. Čeprav so bili dokaj varčni, so se stroški povečali od predvidenih 2.450.000 din za okoli 100 tisoč dinarjev. Za njihovo pokritje so porabili največ referendumskih sredstev. Če bo ob koncu leta ostal še kakšen dinar, pravijo krajani, ga bodo namenili za dokončno ureditev gasilskega doma.
T. Podgoršek
Gledališče
Preurejeni prostori v kulturnem domu bodo prav gotovo pripomogli k boljšemu delu krajevne skupnosti.
Miklova Zala
Kdo ne pozna koroške ljudske pripovedke o nesreči zveste žene v času turških vpadov? Desetletja priljubljeno branje Jakoba Sketa je v odrski priredbi še kako privlačno. in največkrat igrana ljudska igra na celotnem slovenskem ozemlju.
Kot je znano, je Jakob Sket, nekdanji profesor slovenščine na celovški gimnaziji, napisal Mi-klovo Zalo leta 1882 na razpis Družbe svetega Mohorja za obširnejšo izvirno povest. Zasnoval jo je po ljudski pripovedki, ki je bila razširjena v Rožu in jo je objavil Matija Majar v nemškem jeziku v Hermannovi Koroški zgodovini. Za oder jo je pred 30 leti priredil Fran Žižek in že v prvi sezoni je ta ljudska igra dosegla izjemen rekord — nad 600 ponovitev. Sedaj po treh desetletjih je Fran Žižek igro ponovno uprizoril na odrih Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, ki v tej igrai nastopa s celotnim ansamblom, sodelujejo pa tudi glasbeniki in plesna skupina France Marolt.
Igra se dogaja leta 1478 v Rožu na Koroškem, osma slika pa v begovem seraju v Bosni.
Trodejansko Miklovo Zalo bodo uprizorili v sredo. 15. oktobra 1980 ob 19.30 uri v domu kulture v Velenju, naslednji večer ob isti uri pa še v domu kulture Šoštanj.
»NAS CAS«, glasilo SZDL,
izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAŠ ČAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NASČAS« od 1.marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik, Boris Zakošek, Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinaiji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89, 63320 Velenje. telefoni (063) 850—087, 850—316, 850—317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinaijev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK., podružnica Velenje, številka 52800-603—38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
N en a ročen i h rokopisov in fotografij ne \ račamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. _

Praznični pomenek s Fianjom Kljunom, predsednikom IS OS Velenje
NASI USPEHI RESNIČNO NISO MAJHNI
8. oktober, praznik občine Velenje vsako leto počastimo delovno. Svojemu namenu predamo nove objekte. Tako bo tudi letos. V tem času pa ocenjujemo tudi naše dosežke. Za razgovor smo zaprosili predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franja Kljuna.
Tovariš predsednik, smo na zaključku obdobja 1972-80. Kako ocenjujete razvoj občine Velenje v tem času? Nam je uspelo uresničiti planska predvidevanja?
Franjo Kljun: »Izdelali smo analizo za obdobje, ki se izteka. Analizo, ki je potrdila tudi skupščina občine Velenje. prikazuje, da smo ustvarili načrtovani družbeni proizvod, saj znaša njegova realna rast deset odstotkov. To pa je toliko, kot smo načrtovali. Uspelo nam je uresničiti tudi številne naloge, vendar pa moram takoj na začetku poudariti, da smo v tem obdobju naredili zelo veliko napako, katere ne bomo mogli odpraviti niti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Načrtovanega družbenega proizvoda namreč nismo dosegli z večjo produktivnostjo. kar bi bilo prav, temveč z ekstenzivnim zaposlovanjem. To pa je že povzročilo precejšnje težave, ki pa se bodo. kot sem že dejal, odražale tudi v prihodnje. Vse bolj pereča so postajala stanovanjska vprašanja, saj 1 nismo bili sposobni graditi toliko, kot smo zaposlovali. S , številom čakajočih na stanovanja se resnično ne moremo pohvaliti. Prav tako nismo
bili sposobni sfinancirati zadostnega števila objektov družbenega standarda, zaradi česar se je pojavilo precejšnje neskladje.
Kako se je v tem obdobju razvijalo gospodarstvo?
Franjo Kljun: »Rečem lahko. daje gospodarstvo občine Velenje v tem obdobju 1972—1980 uresničilo zastavljene cilje. Seveda je potrebno zopet omeniti ekstenzivno zaposlovanje. Dosežena tudi ni bila predvidena akumulacija za reprodukcijo. Delovne organizacije so v tem času najemale precejšnje kredite za osnovna in obratna sredstva. kar pa dodatno obremenjuje akumulacijo, saj je postavka vračanja kreditov zelo visoka. Ker je akumulacija pod načrtovano pa imajo naše delovne organizacije nekoliko neugodnejši start v novo srednjeročno obdobje. To pa tudi zaradi tega. ker so sredstva bank omejena in bo tako omejena tudi možnost najetja kreditov.
Naj omenim še uspehe naših delovnih organizacij, ki resnično niso majhni. V prvi vrsti velja pohvaliti elektroenergetsko proizvodnjo. Nismo pa zadovoljni z dohodkovnimi odnosi v elektrogospodarstvu Slovenije, saj je izpad dohodka prevelik. Ne smemo pozabiti velikih uspehov na področju kmetijstva, zlasti v živinoreji. Uspelo nam je doseči letno proizvodnjo več kot dva milijona litrov mleka, s čimer pokrijemo potrebo naše občine. Tu pa niso všteti mlečni izdelki. Pokrijemo polovico potreb
po govejem presežemo potrebe ščančjem.
mesu in celo po pi-
V
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE -OBČINSKI-SVET VELENJE "T"
/ ■>;':■'/■, OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE
SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE
Vsem inovatorjem, avtorjem tehničnih izboljšav, predlagateljem koristnih predlogov, raziskovalcem in drugim, ki s svojim ustvarjalnim delom prispevajo k hitrejšemu napredku našega gospodarstva in družbenopolitične skupnosti,
čestitamo za 12. oktober — dan inovatorjev Jugoslavije
Predsednik IS SO Velenje, Franjo Kljun, dipl. inž.
Velike uspehe je doseglo Gorenje, še posebej pohvalni so njegovi dosežki na področju izvoza. Lanskoletnih 6,6 odstotkov udeležbe izvoza v SRS, je v letošnjem letu uspelo zvišati na 7,5 odstotkov. V naši občini pa predstavlja Gorenje kar 96 odstotkov izvoza. Pohvaliti je potrebno še izvozna prizadevanja drugih . delovnih organizacij v občini, tako TUŠ, RŠC, Vepl-sa. Plastike, ESO, Modnega salona. Vegrada. Mnoge delovne organizacije so si postavile za naprej solidne osnove in izoblikovale perspektivne programe. Tako menim, daje zelo perspektiven program RŠC v prehrambeno tehnologijo. prav tako velja omeniti program ESO v rudarsko opremo. Še bi lahko našteval.«
• Kako pa ocenjujete področje infrastrukture?
Franjo Kljun: »Največji uspeh je po mojem mnenju prav gotovo Šaleška magi-strala, ki jo bomo odprli ob letošnjem občinskem prazniku. S to 5,9 kilometra dolgo cesto se bo naša občina bolje odprla proti občini Mozirje, pa tudi proti Ljubljani. Omeniti moram, da nam je v zadnjih letih na področju boljše cestne povezave uspelo veliko doseči. Uredili smo cesto s predorom proti Slovenj Gradcu in na ta način pridobili tudi precejšnje površine za stanovanjsko iz-
gradnjo. Uredili smo cesto proti Celju in Polzeli. Zelo uspešna je bila v zadnjem obdobju akcija mesto-vasi, s katero smo pridobili zelo veliko krajevnih cest. Pomembne dosežke beležimo na področju komunalne izgradnje. Tako so bili urejeni številni vodovodi in toplovodi, v gradnji pa je nov vodovod, s katerim bodo zmogljivosti velenjskega vodovoda podvojene. V zadnjem letuje bilo veliko narejenega tudi na področju telefonije, saj bodo ob zaključku tega srednjeročnega obdobja v telefonsko omrežje vključene vse krajevne skupnosti, prav tako pa tudi vse najpomembnejše točke občine. «
• Kakšen pa je bil razvoj na področju družbenih dejavnosti?
Franjo Kljun: »Veliko smo naredili, žal pa še vedno premalo, da bi razrešili probleme na tem tem področju. Zgrajena je bia četrta osnovna šola, v gradnji pa je peta. Veliko je bilo narejenega na področju celodnevne osnovne šole, pa vendar se je število prebivalstva v tem obdobju tako povečalo, da kljub temu beležimo precejšnjo prostorsko stisko. Podobno je tudi na področju otroškega varstva, saj nam kljub temu. da smo vsako leto odpirali nov vrtec, ni uspelo doseči 40 odstotnega zajetja predšolskih otrok v organizirano varstvo, kar je bila naša velika želja. Zato nas čakajo tukaj še zelo velike naloge.
Izredno vesel sem. da se je kulturno življenje v naši občini v zadnjem času zelo razmahnilo, tako v združenem delu in šolah kot krajevnih skupnostih. Zaradi tega menim, da bi morala k temu prisluhniti tudi kulturna skupnost Slovenije, ki bo morala pokazati do amaterske kulturne dejavnosti več razumevanja.
Zaradi velikega zaposlovanja se tudi zdravstvo srečuje s težavami, saj je postal zdravstveni dom že pretesen. Pa vendar je potrebno v prvi vrsti poudariti izredno velike dosežke, ki se kažejo v sa-
12. oktober
Dan inovatorjev Jugoslavije
Konferenca zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije je na svečani seji 23. 11. 1979 v Titovih Užicah proglasila 12. oktober za dan novatorjev Jugoslavije. Pri tem je upoštevala enotno izraženo zahtevo velikega števila delavcev-novatorjev in racio-nalizatorjev, da ta dan predstavlja prikaz ustvarjalnosti in izjemnih delovnih dosežkov v borbi za znanstveno-tehnološki napredek in gospodarski razvoj socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
12. oktobra 1941 je tovariš Tito v osvobojenih Užicah, globoko verujoč v ustvarjalne sposobnosti borcev, njihovo nezlomljivo silo in partizansko zavest! ukazal:
»Partizanske delavnice orožja razvijati do maksimuma. Upoštevajte tudi ideje in predloge, ki so polni idealizma in mejijo na fantazijo nedoraslih kadrov, odnosno pofstrokov-njakov. Tem ljudem nudite možnosti, da ustvarijo svoje ideje in dokažejo kaj morejo. Prepričan sem. da bodo mnogi delavci — partizani izdelali nova orožja, ali bodo uspeli popraviti staro in pokvarjeno«.
Tovariš Tito se je v teh usodnih trenutkih naše revolucije naslanjal na ustvarjalno silo in moč idealov, v katere veruje vsak delavec in domoljub. In-spirirani z iniciativami in delom tovariša Tita so delavci proizva-
jali nova orožja in orodja. V vsaki akciji, vsaki borbi se je rodilo nekaj novega, karje tudi v najneenakopravnejših bitkah prinašalo zmago.
Ta silna inventivnost v teku oborožene revolucije se kaže tudi v teku revolucionarne preobrazbe in socialistične izgradnje naše države. Zato vsi delavci, izražajoč svojo pripra-
cev-borcev. revolucionarjev, ki je nastajala v viharju oborožene borbe, se razvijala v obdobju revolucionarne izgradnje in obnove države in bila stalno prisotna kot močna sila razvoja socialistične samoupravne izgradnje.
Dan inovatorjev je manifestacija enotnosti, idejne trdnosti, in jasne opredelitve v borbi za
«... Nova znanja, pridobljena v gospodarstvu neke države, se ne dajejo drugim na lahek način v uporabo, a če se to že zgodi, to vsekakor niso njihovi zadnji dosežki razvojnega dela, razen tega pa se za takšne licence zahtevajo še relativno visoka nadomestila.
Zato moramo vsestransko razvijati lastno znanstveno raziskovalno dejavnost povsod tam, kjer je smotrno in so za to pogoji. Posebno moramo vzpodbujati izumiteljstvo in inventivno dejavnost. Ne bi smelo biti včeje gospodarske organizacije, ki tem problemom ne bi posvečala vso pozornost...«
Iz referata tovariša Tita na IX. kongresu ZKJ 1969
vljenost. da vložijo vse svoje ustvarjalne sposobnosti za razvoj naše države, z radostjo in ponosom sprejemajo 12. oktober za dan novatorjev Jugoslavije. S tem izražajo zahvalo prvim novatorjem in brezmejno spoštovanje do osebnosti in dela tovariša Tita. ki je vtkano v zgodovinske zmage našega delavskega razreda.
Dan novatorjev Jugoslavije simbolizira ustvarjalnost delav-
osvoboditev dela in polno svobodo ustvarjalnosti delovnih ljudi. To je dan družbenega priznanja in vrednotenja prispevka delavcev k visoki produktivnosti. krepitvi materialne osnove samoupravljanja in povečanju družbenega bogastva.
Dan novatorjev Jugoslavije bo zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav organizirala (s sodelovanjem in podporo vseh organiziranih sil v naši
družbi) in delovno proslavila vsako leto 12. oktobra. S tem bo izražala kointinuiteto v razvoju novatorstva in racionalizator-stva in lastnega tehnološkega napredka v vsakem tozdu.
Dap novatorjev Jugoslavije bomo proslavljali vsako leto v republikah, pokrajinah, regijah in občinah s priložnostnimi manifestacijami, kot so razstave. akademije, proglasitev najuspešnejšega tozda in druge oblike za afirmacijo in potrditev doseženih rezultatov in njihovih nosilcev.
Zveza izumiteljev pa bo z Gospodarsko zbornico, zvezo inženirjev in tehnikov, zvezo sindikatov, zvezo mladine in socialistično zvezo izvajala trajne akcije tekom celoga leta. Na dan novatorjev bodo potekale zaključne delovne svečanosti, na katerih bodo proglasili najboljše posameznike, ekipe mest in občin.
12. oktobra vsako leto bo konferenca zveze izumiteljev Jugoslavije na predlog republiških organizacij podelila najvišja priznanja v državi za razvoj ustvarjalnosti.
Tako bo dan novatorjev Jugoslavije. 12. oktober vsako leto najširši prikaz ustvarjalnosti in dosežkov na področju znanstveno-tehnološkega in gospodarskega razvoja naše države.Komisija za inovacije pri OS ZSS Velenje in ORS Velenje
moupravnem dogovarjanju o delitvi dela znotraj regijske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem in z Bolnišnico Celje. Prvi rezultati te delitve dela so že vidni.
Veliko je bilo narejenega na področju delegatskega sistema, seveda pa nas čaka na tem področju veliko dela.«
— Kako načrtujete nadaljnji razvoj občine Velenje?
Franjo Kljun: »V prvi vrsti poudarjam, da je potrebno naš prihodnji razvoj realno načrtovati in ga vgraditi v stabilizacijska prizadevanja. Družbeni proizvod bo rasel mnogo počasneje kot v tem srednjeročnem obdobju, planiramo ga v višini treh do štirih odstotkov. V obravnavi so samoupravni sporazumi o temeljih planov. Plani samoupravnih interesnih skupnosti so precej predimenzionirani. kljub temu da načrtujejo realne potrebe, usklajeni pa so tudi z referendumskim programom. Seveda pa jih bo potrebno pred sprejetjem še uskladiti z možnostmi združenega dela. Zaradi tega je v
razpravi več variantnih predlogov. o katerih naj se odloči združeno delo. Stopnjo rasti zaposlovanja nam je že uspelo znižati na odstotek in pol, kar je nedvomno velik dosežek. v prihodnje pa bomo posvečali veliko pozornosti boljši kadrovski strukturi zaposlenih. Naša velika želja je, da bi čim prej vzpostavili ravnotežje stanovanjske gradnje in drugih družbenih objektov s številom prebivalstva v občini, vendar kot sem že omenil, tega v prihodnjih petih letih nikakor ne bomo mogli doseči.
Kljub številnim nerešenim problemom v naši občini lahko trdim, da smo na pravi poti. Uspešno premagujemo težave težkega gospodarskega položaja in kot kaže, bomo resolucijska določila za letošnje leto uspešno izpeljali. Če se bomo stabilizacijsko obnašali tudi v prihodnje in če bomo dosledno upoštevali dogovorjene naloge in sprejete načrte, prav gotovo ni bojazni, da ne bi bili uspešni tudi v prihodnje.«
Tema dneva
Komunisti prvi v boju za stabilizacijo
Zadnja, 13. seja centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so obravnavali idejne in politične pojave ter značilnosti dejavnosti za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. predstavlja zagotovo pomemben mejnik v načrtovanju, spodbujanju in usmerjanju stabilizacijskih prizadevanj. Sporočilo seje je kratko, jasno in neodvoumno: vztrajati moramo pri doslednem uresničevanju idejnopolitičnih opredelitev v razvoju socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov ter na tej podlagi reševati pereče družbenoekonomske probleme.
Komunisti se morajo skupaj z delovnimi ljudmi bolj odgovorno angažirati pri reševanju sedanjih težav na področju gospodarjenja. Dvigniti bo treba raven in zaostriti učinkovitost delovanja organov in posameznikov v vseh samoupravnih organizacijah ter družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah. Nenehno bo treba krepiti odgovornost za učinkovito delovanje institucij političnega sistema. Komunisti pa morajo biti prvi v boju za stabilizacijo in krepitev odgovornosti do dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, kar morajo dokazati tudi s svojim osebnim zgledom in obnašanjem.
Uresničevanje politike gospodarske stabilizacije pa je neločljivo povezano s poglabljanjem samoupravljanja, s krepitvijo samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavcev. Zato je resnično lahko način dela, za kakršnega se je odločil komite občinske konference zveze komunistov Velenje pri odpravljanju slabosti v velenjskem rudniku lignita (imenoval je posebno delovno skupino, ki je pripravila oceno samoupravnih, družbenoekonomskih in idejnopolitičnih razmer v delovni organizaciji in jo predložila v obravnavo vsem osnovnim organizacijam ZK v rudniku), zgled za delovanje ZK v novih pogojih, v pogojih nenehne krepitve samoupravljanja. Sklepi, kijih je sprejela problemska konferenca osnovnih organizacij ZK rudnika lignita Velenje pa že zasledujejo poglavitno usmeritev, ki jo je poudarila 13. seja centralnega komiteja ZK Jugoslavije.
Komite občinske konference Z K Velenje je na ponedeljkovi seji sklenil, da bodo posebne delovne skupine komiteja OK ZK, podobno kot v rudniku lignita Velenje, ocenile politične razmere in vlogo osnovnih organizacij ZK v vseh večjih organizacijah združenega dela i' Šaleški dolini ter v nekaterih krajevnih skupnostih. Nove oblike in metode dela, za kakršne se odloča velenjski komite občinske Konference Z K, naj bi vplivale na hitrejše razreševanje odprtih vprašanj, ki so prisotna v posameznih sredinah, s tem pa omogočite tudi nenehno krepitev samoupravljanja ter dosledno uresničevanje politike gospodarske stabilizac' ' Marijan Lipovšek
Tekmovanje kovinarjev
Naši kovinarji so se zelo izkazali
Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani IV. republiško delavno tekmovanje, katerega so še udeležili tudi najboljši delavci — kovinarji iz občine Velenje.
Naši kovinarji so se s svojim kvalitetnim delom uvrstili med najboljše v Sloveniji, saj sta Ziatko Sobota, iz Elektrostrojne opreme — tozd Elektrostrojni obrati in Dragojko Sekulič. So-štanjske termoelektrarne — tozd vzdrževanje osvojila republiški naslov med vuiiki mag in varilci
tig, Čerimbegič iz RLV — tozd klasirnica pa je bil med varilci — elektro obločno-drugi. Vsi trije so se uvrstili v ekipo SR Slovenije za 14. srečanje kovinarjev Jugoslavije, ki se bo začelo danes v Titovih zavodih Litostroj.
Drugi naši kovinarji pa so se uvrstili takoie:-med strugarjiseje Miran Krevzelj uvrstil na 14., mesto. Igor Pšeničnik je bil med rezkalci deseti. Marjan Praznik med orodjarji 17., Muradin Ib-širovič pai med varilci (plamen-sko) šesti.
(
V središču pozornosti
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
[ Ra
Razširjena seja komiteja OK ZK Velenje
Na septembrskih sestankih osnovnih organizacij ZK ter na nedavni problemski konferenci OO ZK rudnika lignita Velenje (stališča in sklepe smo objavili v prejšnji številki Našega časa — op. uredništva) so po oceni samoupravnih družbenoekonomskih in idejnopolitičnih razmer v delovni organizaciji ter v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih izoblikovali akcijske usmeritve za pospešno razreševanje vseh tistih slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in krepitev družbenoekonomskega položaja rudarjev in njihovih temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnosti. Prav tako pa tudi za okrepitev mesta in vloge osnovnih organizacij ZK ter drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Dosedanji sestanki so opozorili, da ni mogoče uvrščati med žgoča vprašanja sedanjega trenutka, se pravi med slabosti in težave, ki pa niso od včeraj, samo zastarele pravilnike o nagrajevanju (ki niso spodbujali zlasti še dela v izjemnih pogojih), pač pa tudi ne najboljše odnose, prav tako pa tudi neuve-ljavljane dohodkovne odnose na vseh ravneh, še vedno prisotno mezdno miselnost med delom velenjskih rudarjev, naraščajočo invalidnost in bolniške izostanke, pomanjkanje rudarjev in zaostajanje stanovanjske izgradnje ter, ne nazadnje, tudi ne najboljši odnos posameznikov do dela.
Komite občinske ZK Velenje pa je na razširjeni seji, ki je bila 1. oktobra in so se je udeležili tudi člani delovne skupine CK ZKS, skušal oceniti trenutne politične razmere v velenjskem premogovniku. Ugotoviti, ali je problemska konferenca učvrstila idejno in akcijsko enotnost komunistov, kakšne so akcijske usmeritve in kako na vseh ravneh izvajajo sklepe in dogovore, sprejete na sestankih osnovnih organizacij ZK in na problems'ki konferenci. Sicer so na razširjeni seji komiteja OK ZK ^kušali tudi oceniti, ali so med člani ZK v velenjskem premogovniku tudi taki, ki ne ravnajo skladno s smernicami, sprejetimi na kongresih ZK ter s sklepi organov ZK na vseh ravneh in kje so težave ozi-
Primer za delovanje ZK v novih pogojih
roma zastoji pri uresničevanju sprejetih usmeritev. Odgovoriti so želeli tudi na vprašanje, ali so v velenjskem rudniku celo taki posamezniki, ki ne razumejo razmer in nalog oziroma, ki se nočejo ali se niso pripravljeni vključevati v urejanje razmer, se pravi, ki niso za krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja rudarjev.
V imenu delovne skupine, ki je pripravljala problemsko konferenco" OO ZK rudnika lignita Velenje, je Srečko Meh poročal med drugim, da so se v pripravah na problemsko konferenco dogovorili, da bodo komunisti v vseh osnovnih organizacijah ocenili razmere v lastni sredini ter sprejeli sklepe za odpravo slabosti. Povsod pa, kot je mogoče ugotavljati, niso poglobljeno ocenili razmere v lastni sredini, ki jo je pripravila delovna skupina za problemsko konferenco. To, med drugim kaže, da komunisti povsod niso v središču dogajanj v sredinah, kjer delajo in da zato na dogajanja večkrat tudi ne vplivajo. Zato so v takšnih sredinah splošno oceno o samoupravnih, družbenoekonomskih in idejnopolitičnih razmerah v delovni organizaciji v nekaj primerih samo razširili, ne da bi jo tudi konkretizirali. To kaže, med drugim, tudi na premajhno usposobljenost dela komunistov in njihovih vodstev v velenjskem premogovniku. Zato bodo morale osnovne organizacije ZK oceniti delovanje vodstev, tudi zategadelj, ker so bili septembrski sestanki nekaterih OO ZK, kot denimo v delovni skupnosti skupnih služb RLV, slabo pripravljeni. Nasploh pa si bo treba prizadevati, da bodo OO ZK angažiranje in samostojneje delovale, da bodo usposobljene za konkretno delo in akcije ter da se bo okrepila njihova vloga v sredinah, kjer delujejo. Če pa se bo pokazala potreba, pa bo treba predlagati tudi drugačne kadrovske rešitve v želji, da bi bilo delo zveze komunistov učinkovitejše.
• Po besedah Srečka Meha se je problemska konferenca OO ZK rudnika lignita Velenje dotaknila večine žgočih vprašanj, ki so trenutno prisotna v velenjskem rudniku, sprejeti sklepi pa nakazu-
jejo pota za njihovo razrešitev. Z operacionalizacijo sklepov in z nenehnim preverjanjem njihovega uresničevanja pa je treba zagotoviti, da bodo s sklepi in stališči seznanjeni prav vsi v delovni organizaciji in da bodo uresničeni po znanih poteh. Po dogovorih z vodstvi družbenopolitičnih organizacij za izvedbo aktivnosti po problemski konferenci so sklepe, ki jih je le-ta sprejela, obravnavali na sestankih OO ZK prejšnji teden. Sicer so v velenjskem rudniku lignita v zadnjih tednih usmerili vse sile v pripravo in sprejem novih akordnih pravilnikov, kar zagotovo predstavlja šele začetek uveljavljanja načela nagrajevanja po delu, ki ga bo treba nenehno dograjevati. Zaposlene pa so tudi podrobno seznanili z dejanskim položajem rudarjev v naši družlji.
Razprava na razširjeni seji komiteja OK ZK Velenje je med drugim opozorila, da je potrebno mimo drugega oceniti tudi odnos posameznikov za razumevanje trenutka, saj so še zmeraj opazni primeri oportunističnega obnašanja. Nekatera vodstva OO ZK pa v pripravah na problemsko kon-fernco niso realno in objektivno ocenila razmere v lastni sredini in se do njih opredelila. Vse preveč je tudi neuresničenih nalog, čeprav so bili določeni roki in odgovorni nosilci za njihovo uresničitev.
Zaradi neuresničevanja nalog pa, kot kaže praksa, razorožujemo sami sebe, kot je tudi poudaril eden od razpravljalcev, začrtne aktivnosti pa zavoljo tega že vnaprej zvo-denijo. Osnovne organizacije ZK bodo morale zato zaostriti odnos in odgovornost vodstvenih delavcev za izpolnjevanje sprejetih sklepov in nalog, tudi zategadelj, ker so še zmeraj poskusi ločevanja samoupravnega in družbenopolitičnega dela od strokovnih opravil. Ugotoviti bo treba, ali so hotenja za odpravo slabosti že večinska in če še niso, kje so vzroki za to. Ta ugotovitev bo nadvse pomembna, saj skušajo posamezniki še zmeraj predstavljati stanje v velenjskem premogovniku in težave velenjskih rudarjev izključno kot probleme družbe oziroma kot probleme rudarstva in rudarjev tej družbi. Vso pozornost namenjajo pred-
KS Velenje, Šalek-Gorica
Znova samoupravna preobrazba
Med obiskom delovne skupine CK ZKS v občini Velenje so se sešli na razširjeni sestanek tudi člani osnovne organizacije ZK Šalek — Gorica. Na sestanku, na katerem so bili še predstavniki KK SZDL ter skupščine in- sveta krajevne skupnosti, so pregledali dosedanji razvoj te krajevne skupnosti v priprave na izdelavo razvojnih načrtov od leta 1981 — 1985.
Krajevna skupnost Salek — Gorica je nastala pred osmimi leti, ko seje preoblikovala takratna KS Velenje, ki je delovala na celotnem mestnem območju središča Šaleške doline. 350 domačinom so se kaj kmalu pridružili tudi tisti Velenjčani, ki so tam gradili stanovanjske hiše, saj so želeli, da bi bilo okojje, kjer bodo poslej živeli, kar najbolj urejeno. Do leta 1976 ie bilo težišče aktivnosti na vasi Šalek, kjer so asfaltirali ceste, urejali razsvetljavo in kanalizacijo ter drugo. Denarja je bilo malo, veliko pa pobud in pripravljenosti za delo. Pred štirimi leti so bili naseljeni prvi stanovanjski bloki, v zasebne stanovanjske hiše pa so se vselili prvi stanovalci, katerih večina se je vključevala že pred tem v družbenopolitično življenje v tej krajevni skupnosti.
Zdaj živi na območju krajevne skupnosti Šalek—Gorica blizu štiritisoč občanov, organiziranih v tri soseske in s precej heterogenimi interesi. Zaradi načrtovane gradnje novih stanovanjskih objektov na njihovem območju menijo, da bi morali krajevno skupnost znova samoupravno preoblikovati tako, da bi ustanovili tri krajevne skupnosti. Sicer ugotavljajo, da so z ustanovitvijo sosesk, najbolje dela odbor soseske C, samoupravo resnično približali občanom.
Poglavitne razvojne naloge in hotenja za obdobje od 1981 do 1985, so opredelili v pripravah na referendum za uvedbo tretjega samoprispevka. Osnovna naloga je
izgradnja preskrbovalnega centra, ki bo po zadnjih napovedih vendarle zgrajen v prvi polovici prihodnjega leta. Petletna razvojna usmeritev zajema še dokončanje toplifikacije v vasi Šalek, nadalje t opl i fi kacij o območja Šalek—Gorica vzhod, ureditev nekaterih cestnih povezav in kanalizacije, hortikulturno ureditev naselij ter tudi pridobitev prostorov za delo krajevne skupnosti. Sicer bodo na območju krajevne skupnosti Šalek—Gorica gradili novo osnovno šolo, v načrtu pa je tudi postavitev novih vzgojnovarstvenih ustanov, kar vse sofinancirajo delovni ljudje in občani s samoprispevkom. Program referendumskih del je hkrati tudi program potreb krajevne skupnosti. Če bo program uresničen, bodo največje težave odpravljene. Seveda pa bodo ti in nekateri drugi načrti obveljali, če bo združeno delo potrdilo programe samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje petletno obdobje.
Na območju Šalek — Gorica gradijo zadnja leta večino družbenih stanovanj v občini Velenje. Vendar pa je mogoče ugotavljali, da občani — stanovalci, pa tudi krajevna skupnost, nimajo prav nobenega vpliva na načrtovanje novih sosesk in življenja v njih. Številne težave, ki so zaradi tega prisotne in resnično burijo duhove ljudi, bi lahko ob usklajenem načrtovanju odpadle. Ali je res treba, kar poudarjajo, da je nova stanovanjska soseska brez trgovine, da so načrtovalci zarisali premajhna otroška igrišča, da ni zadosti parkirnih prostorov, da niso urejene z zadostnimi zmogljivostmi nekatere druge komunalne naprave itd. Velike težave so tudi zaradi slabe kvalitete družbenih najemnih stanovanj. Zato bo treba nujno okrepiti vpliv krajevne skupnosti in občanov na načrtovanje celovite stanovanjske izgradnje.
vsem neurejenim dohodkovnim odnosom in zaostajanju rasti osebnih dohodkov za rastjo življenjskih stroškov, zanemarjajo pa ob tem družbenopolitično in samoupravno delo in aktivnost. Reševanje težav, ki so zaznavne v lastni sredini, skušajo preložiti na ramena drugih. Jasno pa je, da vseh težav čez noč resnično ni mogoče rezre-šiti.
Storiti bo treba vse, da se osnovne organizacije ZK dejansko usposobijo za ocenjevanje razmer v lastni sredini ter da bodo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi-organi stalno dograjevale oblike in metode dela. Odpraviti bo končno vendarle treba še zmeraj prisotno forumsko delo družbenopolitičnih organizacij, posebej še osnovnih organizacij zveze sindikatov, zaradi česar slabi delo OO zveze sindikatov. Na sestankih forumov zveze sindikatov v rudniku lignita Velenje, denimo, pa so doslej premalo govorili o vprašanjih, ki jih morajo razrešiti, sami, torej znotraj delovne organizacije. Izpostavljali so predvsem vprašanja in naloge, ki naj bi jih razreševali, drugi.
Sklepe problemske konference bo treba kar najhitreje in dosledno uresničiti. Uresničitev te naloge pa pogojuje tudi ustreznejša kadrovska sestava in okrepitev osnovnih organizacij ZK. Večje število delavcev — komunistov bi zagotovo omogočilo tvornejše delo osnovnih organizacij ZK, drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter bilo jamstvo, da bo v zvezi komunistov vselej prihajala do izraza delavska večina.
Komunisti v rudniku lignita Velenje in velenjski rudarji so se v zadnjih tednih dokopali do novih spoznanj, posebej tudi o tem, kakšna so pota in načini za učinkovitejše razreševanje žgočih vprašanj. Vedo tudi, daje treba poiskati nove načine za odpravo izgub v elektrogospodarstvu ter za uveljavljanje dohodkovnih odnosov na vseh
ravneh. Vse predloge in zahteve pa morajo, kot je bilo poudarjeno na razširjeni seji komiteja OK ZK Velenje, spremljati materialne bilance, da bo vidno, kaj je mogoče razrešiti oziroma uveljaviti ter kaj ne.
Zdaj je treba storiti vse, kot je v razpravi poudaril Vinko Kastelic, član delovne skupine CK ZKS, da se sklepi problemske konference OO ZK čimprej ,,pretočijo" v sklepe samoupravnih organov in v delovne naloge, da bo mogoče za njihovo uresničitev uveljavljati zraven družbenopolitične tudi delovno in samoupravljalsko odgovornost. Na problemski konferenci OO ZK rudnika lignita Velenje sprejete sklepe in usmeritve morajo zdaj samoupravni organi čimprej konkretizirati in operacionalizirati ter stalno preverjati njihovo uresničevanje.
Zaostritveni ton v razpravi na razširjeni seji komiteja OK ZK Velenje je bil po mnenju Emila Rojca vodja delovne skupine CK ZKS, potreben. Na rudniku lignita Velenje namreč niso bili enotni v oceni vzrokov, ki pogojujejo težave in slabosti, prav tako pa tudi o aktivnosti po problemski konferenci. Komunisti in rudarji namreč niso postavljali v ospredje, kot je odločno poudarila problemska konferenca OO ZK, zgolj nestimu-lativnosti obstoječih sistemov nagrajevanja po delu, pač pa tudi slabosti na področju samoupravnih in medsebojnih odnosov, kjer so tudi žarišča nezadovoljstva. Če bi po problemski konferenci v premogovniku dregnili v osir problemov, ki zadevajo delavce, bi bila v tem času družbenopolitična dejavnost izredno razgibana. Odprta vprašanja pa so še naprej prisotna, čeprav je bilo pričakovati, da bodo po problemski konferenci pospešili njihovo razreševanje. Zato je na mestu kritika na račun počasnosti pri uveljavljanju sprejetih usmeritev in sklepov. Sicer je, kot je v razpravi poudaril Emil Roje, nekaj stvari že urejeno. Najprej so namenili vso pozornost
uveljavitvi novih akordnih pravilnikov, pri čemer pa ne gre pozabiti, da bo treba sisteme nagrajevanja po delu stalno dograjevati. Določene stvari so v fazi spreminjanja. Največ nalog in usmeritev pa še niso začeli uresničevati. Zato bo treba storiti vse, da se pospeši uresničevanje sprejetih usmeritev in njihova operacionalizacija. V tistih sredinah pa, kjer nalog, ki izhajajo iz stališč in sklepov problemske konference, ne uresničujejo dovolj dosledno in odgovorno, pa bodo morale osnovne organizacije ZK ugotoviti vzroke in sprejeti ustrezne ukrepe. Forumsko delo pa mora nadomestiti samoupravni utrip, neposredno samoupravno delovanje.
Element idejnopolitične ocene stanja pa, kot je naglasil Emil Roje, ni samo nakazovanje rešitev, pač pa tudi vozlišč odpora. Gre za razredni trenutek, za trenutek razrednega boja za utrditev položaja delavca. Zato morajo ocene stanja vsebovati tudi jasne poglede o tem, kje bodo oziroma kje so lahko odpori.
Način, za kakršnega se je odločila zveza komunistov v Velenju pri odpravljanju slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in krepitev družbenoekonomskega položaja rudarjev, pa je po besedah izvršnega sekretarja CK ZK Emila Hoj ca dejansko lahko primer za delovanje zveze komunistov v novih pogojih. Zveza komunistov mora, upoštevaje posebnosti posameznih sredin, nenehno krepiti samoupravljanje. Da bi pospešili uveljavljanje sprejetih usmeritev problemske konference osnovnih organizacij ZK in odpravljanje slabosti, ki so bile ugotovljene na seji 1. oktobra, se bo komite občinske konference ZK Velenje znova sestal na razširjeni seji čez 14 dni in pregledal, kakšen je napredek pri uresničevanju sprejetih sklepov problemske konference osnovnih organizacij ZK ter pri njihovi konkretizaciji in operacionalizaciji.
Marijan Lipovšek
KS Šoštanj
Med komunisti Šoštanja
Razprava je med drugim opozorila, da so prostori pogoj za samoupravno ter družbenopolitično delo in življenje v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti Šalek — Gorica imajo na voljo samo en prostor, in to v gasilskem domu, ki pa je večini občanov od rok. Načrtujejo pridobitev pre-potrebnih lastnih prostorov. Tudi delo delegacij bi bilo potem učinkovitejše, saj bi s sklicevanj razširjenih sej, kar poskušajo že zdaj še bolj približali delo občanom. Lahko pa bi začeli uvajati tudi nekatere oblike sestajanja občanov. Sicer pa že oblikujejo skupine občanov za posamezna območja, kar je zagotovo dobra osnova za oblikovanje sekcij SZDL. Dobro pa se zavedajo, da bodo nove aktiviste pridobivali predvsem s konkretnim delom.
In še nekaj besed o delu soseske C v tej krajevni skupnosti. V štirinajstih blokih živi okrog 60 % vseh občanov krajevne skupnosti Šalek — Gorica. Pred dobrim letom dni je odbor soseske začrtal svoje delo in doslej uspešno izpeljal več akcij. Zal pa morajo večino časa in sil nameniti urejenju komunalnih zadev, saj soseska komunalno ni dograjena, stanovalci pa tudi niso zadovojni s kvaliteto stanovanj. Z novimi oblikami dela si odbor soseske prizadeva okrepiti stike z občani, v teku pa je tudi akcija za ustanovitev pionirskih hišnih svetov.
Če bodo načrte, ki so si jih zastavili za obdobje od 1981 do 1985 vsaj v glavnem uresničili, bo mogoče krajevno skupnost Šalek — Gorica, kot je bilo poudarjeno na zadnjem razširjenem sestanku OO ZK, uvrstiti med poprečne mestne krajevne skupnosti v Sloveniji.
Marijan Lipovšek
Člani delovne skupine centralnega komiteja ZDS so bili med nedavnim obiskom v Šaleški dolini tudi med komunisti osnovne organizacije v krajevni skupnosti Šoštanj. Gostitelji so že uvodoma poudarili, da naj bo to delovni sestanek, na katerem bodo s skupnimi močmi izoblikovali konkretne napotke za še boljše delo osnovne organizacije in krajevne skupnosti v celoti.
Šoštanjčani so najprej povedali, da se njihova krajevna skupnost pri svojem delu in življenju srečuje z vrsto posebnosti in da na njen razvoj vplivajo nekateri omejitveni dejavniki, ki jih ne kaže zanemarjati. Predvsem velja omeniti pogrezanje zemlje, pa tudi vpliv, ki ga imata na okolje termoelektrarne in tovarna usnja. Tem dejstvom so seveda prilagodili izdelavo urbanistične dokumentacije, ki so jo pridobili šele sedaj, pripravljajo pa tudi zazidalne načrte. Med pomembnejše naloge, ki jih morajo še uresničiti, sodi vsekakor še kanalizacija, razsvetljava in toplovod, ob tem pa so poudarili, da so letošnji načrt v celoti izpolnili.
Seveda se pri svojem delu srečujejo z vrsto težav in prav tem so v pretežni meri namenili tokratni sestanek. Jasno je, da je razvoj krajevne skupnosti odvisen tudi od razvoja in uspešnosti njenega gospodarstva, pri tem pa so Šoštanjčani zopet v posebnem položaju. Termoelektrarne so namreč vezane na izgubo v slovenskem elektrogospodarstvu, s težavami se ubada tovarna usnja, teh pa me manjka tudi lesni industriji. Ena najpomembnejših nalog je zato prestrkturiranje gospodarstva, kar je eden pomembnejših pogojev boljšega dela in razvoja krajevne skupnosti.
To je še posebej očitno pri zagotavljanju sredstev za delo krajevne skupnosti. Ze omenjenim težavam gospodarstva se pridružuje še sistemsko neurejeno financiranje krajevnih skupnosti, kar je dodatna ovira za boljše delo. Ob tem so razpravljalci potrdili, da sicer z združenim delom v krajevni
skupnosti zelo dobro sodelujejo. Težave nastopajo tudi v stanovanjski politiki. V Šoštanju v zadnjih letih praktično niso pridobili nobenega stanovanja in ob tem poudarjajo, da je stanovanjska komisija pri svetu krajevne skupnosti ob togi administraciji brez prave veljave. Odseljevanje je torej vse večji problem, ki ga otežujejo še težave ob preseljevanju zaradi pogrezanja zemlje. Mesto je staro in tradicija Igra veliko vlogo, pa tudi vse možnosti glede nadomestil niso izkoriščene niti tiste, ki so zakonsko določene. Zaradi vseh teh in drugih razlogov so v Šoštanju načrtovanju namenili veliko pozornosti. Pri tem poudarjajo, da so uspeli uskladiti želje z možnostmi in da delo pri pripravljanju planskih dokumentov poteka v skladu z rokovnikom.
Na sestanku osnovne organizacije so veliko pozornosti namenili delovanju delegatskega sistema v krajevni skupnosti. Ugotovili so, da je v družbeno-politično, samoupravno in društveno delo od 3150 prebivalcev vključenih kar 500, kar pa seveda ne pomeni, da so vsi zares aktivni. Zaradi nedelavnosti mnogih sloni preveč dela na ramenih manjšega števila zanesenjakov, ki tako vse bolj postajajo neplačani redni delavci krajevne skupnosti. Prav po njihovi zaslugi so v Šoštanju opravili vrsto pomembnih akcij in nalog in pri tem krajani le niso stali ob strani. Ob vseh večjih nalogah so pokazali izdatno mero delovne pripravljenosti, ob manjših, prav tako pomembnih, pa se že pojavljajo težave. Menijo tudi, da nekatere nepotrebne težave v preskrbi kvarijo vzdušje in delovno pripravljenost krajanov. Za te težave pa so v precejšnji meri krivi tudi krajani sami. Vse premalo se namreč vključujejo v delo potrošniškega sveta, katerega delo se v zadnjem času sicer izboljšuje, vendar še vedno ne v dovolj veliki meri.
Šoštanjski komunisti so kritično ovrednotili tudi svoje delo. Najprej so poudarili, da je sestav osnovne organizacije delno neustrezen, saj prevladujejo predvsem
starejši krajani. V bodoče bodo morali osnovno organizacijo tudi kadrovsko utrditi in tako zagotoviti njeno idejno-politično enotnost in organizacijsko učinkovita« Poseben problem so komunisti, ki v Šoštanju stanujejo in so zaposleni drugje. Marsikateremu med njimi je delo osnovne organizacije in krajevne skupnosti bolj malo mar, obnašajo se kot gostje v svojem življenjskem olčolju. Komunist gotovo ni član svoje organizacije le med delovnim časom
Tudi svet zveze komunistov v krajevni skupnosti ni dovolj zaživel. Organizacijsko sicer ni težav, zelo pomanjkljiva pa je vsebinska povezava z osnovnimi organizacijami v združenem delu. Temu primerno so na sestanku izoblikovali tudi poseben sklep, na podlagi katerega naj bi s pomočjo občinske konference poživili delo sveta in utrdili njegovo vlogo. Sklepov je bilo seveda še več. Zveza komunistov mora oceniti delo delegatskega sistema in s pomočjo socialistične zveze itvdrugih dejavnikov sprejeti ustrezne ukrepa. Dali so tudi pobudo za ustanovitev koordinacijskega odbora za celodnevno šolo. Z njegovo pomočjo bi skušali odpraviti težave, s katerimi se srečujejo na osemletki, kjer celodnevno šolo že imajo in prav tako na sosednji, kjer se na takšno obliko pripravljajo. Poživili bodo delo potrošniškega sveta, sprejeli pa so še vrsto drugih stališč in sklepov.
Predvsem velja na koncu ugotovitev, da se ob vsem niso razšli črnogledi in z občutkom, da so ob vseh težavah povsem nemočni. V preteklem obdobju so vendarle dosegli vrsto lepih uspehov, ki so obenem zagotovilo dobrega bodočega dela, poudarjajo pa, da bodo ti uspehi dobili pravo veljavo, ko bo krajevna samouprava dosegla višjo raven, ko bo delo socialistične zveze prodrlo v zavest slehernega posameznika, ko bo samoupravljanje postala etično-moraFna norma. Vedo, da jih pri tem čaka še obilna mera zahtevnega dela, vedo pa tudi, da na tej poti ne bodo klonili!
J. P.
Občinska konferenca ZK Mozirje
Zavzeto uresničevanje vseh nalog
Razmere, s kakršnimi se v našem gospodarstvu in v družbi kot celoti srečujemo v zadnjem obdobju, terjajo nenehno delo in napore vseh, gotovo pa zveze komunistov. Razumljivo, takšna ugotovitev v celoti velja za organizacijo zveze komunistov v mozirski občini, za konferenco, komite in vse ostale organe. O kakršnemkoli delovnem zatišju v poletnih mesecih sploh ne kaže razmišljati, saj je bilo delo v tem obdobju še posebej intenzivno. Delo komunistov v minulih treh mesecih je bilo usmerjeno v spremljanje, obravnavanje in usmerjanje perečih aktualnih družbenoekonomskih in političnih dogajanj.
V minulem obdobju je temeljilo delo na politični oceni gospodarskih gibanj v prvem letošnjem polletju ia na sprejemanju vseh potrebnih ukrepov za boljše gospodarjenje do konca leta. Ob zavzetem aelu vseh dejavnikov uspehov ni manjkalo, čeprav je jasno, da prenekateri pereč problem še ostaja. Veliko časa so komunisti namenili razpravi in obravnavanju osnutka dogovora o temeljih družbenega načrta občine Mozirje v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Ob tem velja nedvoumna ugotovitev, da je razprava o tem pomembnem dokumentu v zvezi komunistov dala največ pobud in predlogov, ki jih bodo sestavljalci dogovora pri njegovem dokončnem oblikovanju lahko s pridom uporabili. Dejavnost na tem področju v mozirski občini uspešno poteka in zato pričakujejo, da bosta dogovor in srednjeročni načrt pripravljena in sprejeta v dogovorjenem roku.
Se posebej zavzeta in poglobljena je bila razprava o uresničevanju politike ekonomske stabilizacije ob kateri so izoblikovali vrsto konkretnih sklepov, stališč in nalog. Pri tem so ugotovili, da so napori na določenih področjih rodili vrsto vidnih uspehov kar Se posebej velja za izvozna prizadevanja in za omejevanje osebne potrošnje. Manj učinkoviti pa so bili ukrepi pri usklajevanju investicijske porabe, pojavila se je vrsta težav v preskrbi, tako široki kot reprodukcijski, najmanj uspehov pa je bilo deležno področje cen.
Pri obravnavanju razvojnih smernic za prihodnje srednjeročno. obdobje so komunisti Gornje Savinjske doline tokrat namenili še posebno pozornost nadaljnjemu razvoju kmetijstva, kar je za mozirsko občino še ka-
ko pomembno. Problematike nadaljnjega pridobivanja več in boljše hrane vsekakor ne kaže zanemarjati zato morajo v mozirski občini zagotoviti še višjo raven idejno-politične enotnosti in zavzetosti članov zveze komunistov in kmetijstvu ponuditi več in bolj otipljive spodbude, Trenutno tečejo priprave na ustanovitev samoupravnih interessnih skupnosti za preskrbo in pospeševanje kmetijstva, ki sta vsekakor predpogoj uspešnejšega razvoja.
Glede na vse dosedanje in bodoče naloge bo dejavnost zveze komunistov v zadnjih treh mesecih še okrepljena. Stalno in nenehno delo seveda terja še naprej spremljanje naporov in dosežkov na področju ustalitve gospodarstva, zlasti z vidika odnosov v zunanji trgovini in v investicijski dejavnosti, opredeliti pa bo treba tudi stališča do nekaterih razvojnih vprašanj dolgoročne narave. Nadaljevanje sedanjega dela terja tudi priprava obeh planskih dokumentov.
Občinska konferenca ZK Mozirje bo v tem obdobju precej dela namenila še področju nagrajevanja po delu, poleg tega pa še splošnemu ljudskemu odporu in družbeni samozaščiti. Na podlagi gradiva, ki ga je pripravil komite občinske konference, bo morala obravnavati organiziranost in delovanje organov zveze komunistov v izjemnih razmerah in nekatera izhodišča natančneje opredeliti.
Ena izmed pomembnejših nalog v mesecu oktobru bo tudi ocena delovanja osnovnih organizacij zveze komunistov Gornje Savinjske doline. V pripravah na to je komite občinske konference opravil obširno delo, podlaga za oceno pa bodo poročila delovnih skupin komiteja, ki so obiskale sleherno osnovno organizacijo. V zvezi s tem bodo komunisti obravnavali še gibanje članstva in spremembe v njegovi sestavi.
To so seveda najpomembnejši izvlečki iz delovnega programa občinske konference, dejavnosti pa do konca zagotovo ne bo zmanjkalo tudi na drugih področjih. Z zavzetim uresničevanjem vseh nalog želijo komunisti mozirske občine še naprej utrjevati idejno-politično enotnost in akcijsko učinkovitost svoje organizacije, kar je razumljivo njihova stalna naloga in v današnjih razmerah še posebej pomembna.
J. P.
KS Škale-Hrastovec
Detegacfe premalo uspešne
Člani delovne skupine CK ZKS so se udeležili tudi razširjenega sestanka osnovne ojganiza-cije zveze komunistov v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec. Krajani so goste, med katerimi so bili tudi predstavniki družbenopoli-ličnih organizacij in skupščine občine Velenje, seznanili z življenjem in delom te krajevne skupnosti. Nekoč pomemben center v naši občini je zaradi ugrezanja tal izgubil svoje središčno jedro, ki se ni več obnovilo. Šele leta 1976 je bilo v tej krajevni skupnosti spet toliko prebivalcev kot prva leta po vojni. Sedaj šteje krajevna skupnost okoli 950 prebivalcev, od tega je 416 zaposlenih.
V krajevni skupnosti imajo vrtec, trgovino, šolo in gasilni dom. Razen vrtca, ki deluje v novih prostorih, so vsi ostali objekti neustrezni, večja vlaganja vanje pa so nemogoča, saj že leta nazaj nihče ne more jamčiti, da se ne bodo podrli zaradi pogre-zanja tal. Krajani si zato želijo ustvariti novo središče ter v naslednjih letih zgraditi nov gasilni dom in trgovino. Tu pa bi dobile svoje prostore tudi družbenopolitične organizacije in društva.
Lokacija teh objektov, predvsem pa trgovine, bi morala biti v središču bodočega naselja, ki se bo na tem področju po urbanističnem načrtu razvilo v naslednjih letih. Krajani so poudarili, da urbanisti pri načrtovanju novih zazidalnih načrtov ne bi smeli negospodarno razpolagati
TGO Gorenje Velenje
I
Najtežja dela bodo opravljali roboti
Med prizadevanji TGO Gorenje.Velenje za posodobitev proizvodnje in uvedbo novih, tehnološko zahtevnejših programov sodijo tudi raziskave na področju robotike.
V začetku prejšnjega leta so skupno z znanstvenima inštitutoma Mihajlo Pupin i/ Beograda in Jožef Štefan i/. Ljubljane pričeli uresničevali zamisel o izdelavi industrijskega robota, ki bi opravljal dela na liniji površinske zaščite in tako razbremenil delavce enega najtežjih del v tej tovarni. Z uspešno uveljavitvijo tega robota pa bi se seveda odprle možnosti tudi za njegovo serijsko izdelavo, saj bi robote za ta opravilu potrebovali v številnih tovarnah v Jugoslaviji. Strokovnjaki iz Gorenja in znanstveniki iz obeh inštitutov so se dogovorili. da bodo izdelali dva robota, od katerih bo eden vključen v proizvodnjo, dru-
L.
gi pa bo služil za nadaljnje raziskave. Dela so potekala po načrtih in tako si lahko enega od robotov že ogledale te dni na sejmu elektronike v Ljubljani. Ta. za indu-sirijo izredno pomembna pridobitev vzbuja med obiskovalci veliko zanimanje.
Pridobitev je še toliko pomembnejša, menijo v Gorenju, ker je plod dela domačih strokovnjakov, uporabljen paje tudi domač računalnik. S to pridobitvijo se uvrščamo v redek krog tistih držav, ki jim je uspelo brc/ licenc doseči na področju robotike vidne uspehe. V Gorenju računajo, da imajo približno 140 delovnih mest. ki bi jih bilo potrebno humanizirati ter opremiti z roboti. Poleg tega se zavedajo, da je celotna posodobitev proizvodnje usmerjena v čimvečjo avtomatizacijo in robotizacijo in bo le takšen napredek prinašal večjo produktivnost, ki paje
pogoj za uspešno nastopanje na domačem in tujih tržiščih.
Gorenje skupno z znanstveniki z obeh inštitutov torej utira prve korake na tem področju v Jugoslaviji . in če bodo nadaljnje študije realizirane prav tako uspešno. potem bomo lahko na tem področju zadovoljivo dohajali razvitejše države. Toje še posebej pomembno ludi zato. ker nekatere med njimi trenutno niti ne dovoljujejo izvoza robotov, saj želijo najprej zadostiti potrebe lastne industrije, jo tako seveda še bolj- usposobiti ter povečati njeno konkurenčnost. Z nakupom tuje tehnologije in gotovo zastarelih modelov pa bi bili postavljeni še v odvisnost pri nakupu reprodukcijskih materialov.
Zato je smotrno podpreti razvojno zasnovo in zagotovili sredstva širše družbene skupnosti, saj Gorenje in
raziskovalna skupnost Slovenije ne bosta sposobna nadaljnih vlaganj v razvoj tega projekta. Doslej je namreč že bilo porabljeno preko štirideset milijonov dinarjev. Sedaj pa se bo potrebno dogovoriti, določiti nosilce razvoja in zagotoviti denar.
Rešitve na področju robo-. ti"ke so tudi pomemben prispevek k našim stabiliza-' cijskim prizadevanjem, pomembno pa je tudi sodelovanje znanstvenih inštitutov Mihajlo Pupin in Jožef Štefan ter tovarne gospodinjske opreme Gorenje, ki ni omejeno na občinske ali republiške meje.
V Gorenju bodo robota priključili na linijo površinske zaščite že konec letošnjega leta. V razvoju paje še robot z večjo silo prijema. Ta pa bo izdelan dozačetka prihodnjega leta.
Boris Zakošek
Uspel referendum
Delavci temeljne organizacije združenega dela Gradnje velenjskega Vegrada so se preteklo sredo na referendumu odločali o novi samoupravni organiziranosti. Odločili so se za ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela, in sicer s sedežem v Velenju (v to temeljno organizacijo združenega dela spada tudi sektor inozemstvo) in v Ljubljani. o ustanovitvi tozd v Beogradu pa bodo odločali 27. oktobra. Referendum pa so imeli tudi delavci gradbenega sektorja Ljubno ob Savinji ter temeljne organizacije združenega dela Ostrešja. ki so se odločili za združitev. V mesecih do konca letošnjega leta bodo pripravili še vse potrebno, z novim letom pa bodo začeli delovati po novi samou-
go boljših rezultatov. Prednost vidijo tudi v tem. da bodo pomembne odločitve sprejemali na kraju samem in jim ne bo potrebno čakati na poslovodne odločitve s centra, ki je preveč oddaljen. povečalo pa se bo tudi zanimanje občin za njihovo dejavnost. nove temeljne organizacije združenega dela pa se bodo tudi lažje vključevale v uresničevanje načrtov družbenopolitične skupnosti, v kateri delujejo. Še naprej pa bo veljala med temeljnimi organizacijami Vegrada neomejena solidarna odgovornost. nevarnosti pa tudi ni, da bi delavci ostali na cesti, če bi jim zmanjkalo dela, saj imajo v sporazumu določeno, da se ti v takšnih primerih prerazporedijo v druge temeljne organizacije
Se najstarejša šola že pogreza?
z zemljo, da se parcele ne bi smele bistveno razlikovati po velikosti in da bi morali bolj paziti na obdelovalno zemljo in ne dovpljevati, da se na eni strani vlaga v posodobitev kmečkih posestev, na drugi pa načrtuje njihova razparcelacija.
Na seji so spregovorili tudi o soudeležbi krajanov pri uresniče-vumju zastavljenih nalog in menili. da je v primestnih krajevnih skupnostih mnogo večja kot v mestnih krajevnih skupnostih.
Nadaljnja pozornost prisotnih paje bila namenjena delegatskemu delovanju, ki še ne daje takšnih rezultatov in ni tako uspešno, kot bi si želeli. Delegacije v krajevnih skupnostih se sestajajo ali pa ne. delegati odidejo na seje ali pa ne. Gradivo tako pogosto tli predelano. ( delegat pa nima niti stališč delegacije. kaj šele širše skupnosti. Ugotovljeno je bilo. da stare fraze, ki se sicer še cesto pojavljajo. kadar želimo zagovarjati premajhno uspešnost delegacij in med katere sodijo' predvsem prepozno prihajanje gradiv ter preobsežno in nerazumljivo pripravljeno gradivovočitno nimajo več prave podlage. Ob tem pa ostaja vendarle še vedno odprto vprašanje, kako izpopolniti delo delegacij, da bodo te resnično opravljale nalogo, za katero so bile izbrane.
Sestanek so prisotni zaključili s sklepom, daje potrebno uskladiti posamezne interese pri izdelavi zazidalnega načrta za to krajevno skupnost.	Boris Zakošek
Z referenduma na enem izmed gradbišč v Velenju
pravni organiziranosti. Tako naj bi delovalo od 1. januarja dalje v delovni organizaciji Vegrad Velenje kar devet temeljnih organizacij. in sicer Gradnje Velenje, Gradnje Ljubljana. Gradnje Beograd. Gradbenik Ljubno. Mehanizacija Velenje, Zaključna dela Velenje. Vemont Velenje. Keramičarstvo Velenje ter Projektivni biro Velenje. Na referendumu na prihodnjih dneh pa naj bi se odločali delavci novo ustanovljene temeljne organizacije združenega dela Gradnje Velenje in šoštanjske Lesne o združitvi v eno temeljno organizacijo združenega dela.
Za novo samoupravno organiziranost so se v Vegradu odločili zaradi tega. ker tako velika tozd, kot so bile Gradnje, v njih je zaposlenih preko tisoč delavcev, ni odigravala svoje vloge. Zaradi tega so že v začetku leta pričeli pripravljati vse potrebno za novo samoupravno organiziranost v želji, da bi v bodoče dosegali boljše rezultate. Prepričani so, da se bodo nove temeljne organizacije združenega dela bolje vključevale v družbeno ekonomsko sredino. Ker bodo o ustvarjenem dohodku odločali sami. bodo prav gotovo stimulirani za dose-
združenega dela.
V novo ustanovljenih temeljnih organizacijah združenega dela in seveda tudi v temeljni organizaciji Gradbenik Ljubno so prepričani, da imajo z novo samoupravno organiziranostjo vse pogoje za še boljše delovanje. O upravičenosti takšne organiziranosti. so pred referendumi veliko razpravljali v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Spoznali so tudi. da'bo takšna organiziranost prinesla nove samoupravne kvalitete. saj bodo imeli delavci-mnogo boljše pogoje za delovanje tako samoupravnih organov kot družbenopolitičnih organizacij.
Za združitev temeljne organizacije Ostrešja in gradbenega sektorja Ljubno se je izreklo nekaj nad 80 odstotkov zaposlenih. za ustanovitev tozda Gradnje Velenje okoli 85 odstotkov zaposlenih in tozda Gradnje Ljubljana blizu 82 odstotkov zaposlenih. Delavci sektorja Beograd pa se bodo odločali o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela 27. oktobra.
Z osnovnim šolstvom so v Šoštanju pričeli pred dvesto leti, poslopje osnovne šole Biba Roeck. ki je bila nosilka osnovnošolskega izobraževanja v občini, pa je bilo zgrajeno pred dobrimi stosedemdesetimi leti. Podoba takratne šole je seveda sedaj precej spremenjena, saj je bila stavba že šestkrat dograjevana in adaptirana. Kljub neustreznim pogojem so na šoli pred leti uvedli celodnevni pouk. ki je.zahteval več oddelkov. Težave so nastale, ker je šola na rušnem področju in so tako vsake dozidave in druge spremembe zelo vprašljive. Poleg tega pa jih mora potrdili tudi rudnik lignita Velenje.
V letošnjem poletju pa so se na šoli začeli novi problemi. V kletnih prostorih se je iz neznanih razlogov pojavila voda. med posameznimi prizidki pa se že dalj časa kažejo razpoke. Kot ugotavljajo na šoli je voda prodrla v kletne prostore morebiti zaradi slabe zunanje izolacije, ki je bila na novih prizidkih dokaj nekvalitetno izdelana. Morebiti pa so te . okvare že posledica ugrezanja tal. ki bo prav golovo kmalu ogrozilo to našo najstarejšo šolo, da bo nujno potrebno pričeti razmišljati o novem šolskem objektu v Šoštanju. Okvare so seveda tudi posledica starosti šole in kasnejših premalo kvalitetno opravljenih dozidav, ovirajo pa nemoten potek šolske dejavnosti, saj so imeli doslej v kletnih prostorih garderobe. ki so jih morali prestaviti drugam.
mmmmm
mM m --
sSl SisSBiS g i V
Na stenah se 2e nekaj časa pojavljajo razpoke, ki so jih doslej sicer uspešno »krpali«
Na šoli Biba Roeck menijo, da bi trenutne okvare lahko sanirali, venomer nimajo ustreznih sredstev. saj zaradi neprimernega ključa pri delitvi amortizacije med šolami, dobijo prav šole, ki so najstarejše in najbolj potrebne popravil, najmanj denarja. Gotovo bodo trenutne težave šole Biba Roeck rešene, dolgoročno pa bo vendarle potrebno razmišljati o nadomestitvi te šole. b. z.
Mira Zakošek v kletnih prostorih je voda močno poškodovala stene
Miting in otvoritev nove letalske steze
Z letalskim mitingom v Lajšah združenim z otvoritvijo nove 800 metrov dolge asfaltirane steze so se v Šaleški dolini preteklo soboto začele letošnje oktobrske prireditve. Te izredno zanimivo športne prireditve si je ogledalo približno 2000 obiskovalcev, ki so z velikim zanimanjem občudovali skoke padalcev, akrobatske vožnje motornih in jadralnih pilotov ter vožnjo različnih letalskih modelov. Na letalskem mitingu so sodelovali tudi pripadniki TO občine Velenje in KS Topolščica ter člani aero-kluba iz Celja. Slovenj Gradca, Ptuja. Maribora, Murske Sobote, Lesc in Novega mesta, med gosti pa so bili tudi predstavniki j ugoslova nskega vojnega letalstva.
Na začetku je spregovoril predsednik kluba Peter Robida. in se ob tej priložnosti zahvalil vsem. ki so kakorkoli pomagali, da smo v Šaleški
dolini dobili to lepo športno letališče.
Velenjski aeroklub bo prihodnje leto slavil desetletnico obstoja. Pred devetimi leti ob prazniku republike se je sestalo nekaj posameznikov, ki jim takrat niso bila najvažnejša finančna in materialna sredstva, ampak polet ter zagnanost in tako je bila ustanovljena dvanajsta slovenska letalska šola Aeroklub Velenje. Že po prvem letu delovanja je imel klub 71 članov, danes pa v društvu deluje več kot 130 letalcev, padalcev, modelarjev, graditeljev letal — amaterjev in prijateljev letalstva. Med pomembnimi nalogami, ki so si jih zadali v tem času. je prizadevanje, da bi še povečali članstvo, letalsko dejavnost dvignili na še višjo kvalitetnejšo raven ter jo še bolj približali občanom, zlasti šolarjem. Prav tako si bodo prizadevali, da bi omogočili in dali delovnim, družbenopolitičnim in drugim or-
Pripadniki občinskega Štaba teritorialne obrambe so prikazali uspešno obrambo letališča pred »sovražnikovimi« letali
ganizacijam letalske usluge za najrazličnejše namene, poslovne in druge prevoze, urjenje obrambe in zaščite, saj je njihova dejavnost tudi pomemben člen v sistemu splošne ljudske obrambe. Nova steza in hanger z učilnicami, delavnico za'modelarje, servisom za popravilo letal in pisarno sta danes pogoj za njihov uspešnejši razvoj in močnejšo prisotnost v športnem in gospodarskem pomenu velenjske občine. Ob letališču načrtujejo tudi ureditev trimske steze, teniških in drugih igrišč za množično rekreacijo delovnih ljudi, seveda pa bo še naprej osnovna naloga kluba vzgoja novih in mladih modelarjev, motornih in jadralnih pilotov ter padalcev. Tako bodo modelar-stvo razširiti in obogatili z modelarskimi sekcijami v osemletkah.
V času dosedanjega delovanja je Aeroklub vzgojil 67 jadralnih pilotov. 12 motornih pilotov in 8 padalcev. Poleg tega So izšolali tudi 2 učitelja letenja. 21 njihovih jadralnih pilotov in 12 motornih pilotov pa ima mednarodno dovoljenje, za športnega pilota.
Pri dosedanjem delu so klubu nesebično pomagali tudi člani Aerokluba Celje.
Seveda pa so člani velenjskega Aerokluba hvaležni tudi krajanom Lajš. ki sojih — kot je poudaril v biltenu izdanemu ob tej priložnosti, predsednik kluba Peter Robida — tako prisrčno sprej li v njihovi dolini. Člani pa si bodo prizadevali za obojestransko razumevanje. sodelovanje in vraščanje v njihovo sredino.
Miting si je ogledalo približno 2000 obiskovalcev
Mozirje
Konjeniški praznik
Spretno čez oviro
Bogata sadna letina
Med obiralci na družbenem posestvu Ere
Jesen je tu! Jesen, najbogatejši letni čas. Slikovita tetka Jesen, ki se je še najbolj veselijo kmetje. To je čas, ko jim je poplačan celoletni trud. čas, ko se z radostjo v srcu zazro v svoje pridelke; še posebej, če je letina dobra. Z letošnjo so še kar zadovoljni. Ni bilo sicer najboljše. vreme je neprestano nagajalo, vendar se kljub temu ne pritožujejo, saj so bile razmere kljub vsemu še dokaj ugodne.
In kakšna je letošnja sadjarska letina? Mudili smo se na družbenem posestvu Ere Vele-
nJe' Kar dvajset hektarov površin imajo zasajenih s sadjem. Vreme sadjarjem v letošnjem letu ni bilo preveč naklonjeno, pa vendar so v tej delovni organizaciji, kot je povedal vodja lastne proizvodnje Franc Osojnik, dosegli v letošnjem letu rekorden pridelek. Na omenjeni površini bodo pridelali kar okoli 500 ton jabolk. Tikakovost je,'kljub temu. da sv» v evesa letos tako bogato obložena, dokaj dobra. S posameznega drevesa pa dobijo tudi do 200 kilogramov jabolk. To pa jim je uspelo z zares dobro zaščito. Že zgodaj spomladi so pričeli škropiti drevesa proti različnim škodljivcem, in nato
škropili skozi celo leto. »Veliko je bilo dela,« je povedal Franc Osojnik. vendar smo sedaj zadovoljni, da smo toliko vložili v zaščito sadnega drevja. Resnično se je izplačalo, saj smo , dosegli nadpričakovani pridelek. To pa je najboljše plačilo za naš trud. Samo človek, ki vsak dan živi z drevesi, ki spremlja rast plodov, pozna prijeten občutek, ki ga doživljamo ob pogledu na bogato obložena drevesa naših nasadov.« Ker so v temeljni organizacij KOOPERANTOV Kmetijstvo Šoštanj že sredi poletja načrtovai visok pridelek, so pravočasno poskrbeli za prodajo. Prodanega imajo že približno polovico pridelka. Posebne popuste nudijo sindikalnim organizacijam za nakupe nad tisoč kilogramov sadja. Tako |ahko te nabavjj0
kilogram prvovrstnih jabolk za ozimnico po 10 oziroma 9.50 dinarjev, drugo kvaliteto pa po 7.50 dinarjev. Jabolka za ozimnico prodajajo na sedežu delovnih enot na Turnu in v Šmartnem ob Paki. nabaviti pa jih je možno tudi v vseh poslovalnicah Ere Velenje.
Velika želja zaposlenih na družbenem posestvu Ere Velenje je, da bi zgradili hladilnico, da bi tako lahko zalagali s
sadjem velenjski trg vso zimo. Upajo, da bodo to željo kmalu uresničili. (
V teh dneh potrebujejo na družbenem posestvu veliko pridnih rok, zato zaposlujejo, tudi sezonske delavce. Ker v občini nimamo delovne sile. ki bi bila pripravljena obirati jabilka, že nekaj let zapored prihajajo v tem času na družbeno posestvu Turn delavke iz Zagorja. Med njimi je tudi Terezija Rožič. »Letos še posebej z veseljem poprimemo za delo. saj je letina dobra in tako lahko tudi veliko naberemo, plačani pa smo po številu nabranih zabojev. Ce zelo pohitimo zaslužimo na dan tudi po 500 dinarjev. Denar pa nam seveda vedno 'prav pride, saj doma nimamo možnosti zaslužka. V Velenju bomo ostali približno štirinajst dni. dokler ne pospravimo celotnega pridelka.« je pripovedovala Terezija. Ko smo se sprehodili po nasadu, smo med obiralci srečali tudi kopico otrok. Vodja proizvodnje Franc Osojnik jih je opozarjal, da morajo lepo obirati, da ne smejo lomiti drevja, sicer jim obiranja ne bo več dovolil. Nam pa je pojasnil: »Nekateri so kar pridni in tudi precej naberejo. Mnogo raje vidim, da pridejo v nasad pomagat obirat
jabolka, kot pa da jih kradejo. Zlasti »ogrožena« so drevesa ob ograji. Te so naši občani obrali že pred no je sadje sploh dozorelo. Joži Vajdl je učenec šestega razreda osnovne šole Gustav Šilih Velenje. Prvič je bil med obiralci. Prišel je. ker jabolka obirajo tudi njegovi prijatelji. Delo mu ugaja, denarja, ki ga bo pri tem zaslužil pa ne bo težko zapraviti, saj ima zelo veliko želja. Vesel je. da lahko pomaga pri obiranju jabolk, ob tem pa se jih seveda lahko tudi do sitega naje.
Med obiralci smo srečali tudi upokojenke. Angela Hriberšek je bila zaposlena na družbenem posestvu, še vedno pa rada pomaga pri delih, ki jim jih je kos. Mednje sodi tudi obiranje jabolk. »Veste, »je pripovedovala.« hitim, vendar ne nabe-rem ravno veliko. Navajena sem dobrega dela in trudim se. da bi bila jabolka lepo obrana. Letošnja letina je zelo dobra in prav rada'preživljam jesenske dneve med bogato obloženim drevjem.«
Tako je torej te dni v sadnih nasadih Ere Velenje. S pomočjo sezonskih delavcev hitijo pospravljati pridelek, ki je letošnjo jesen zares bogat.
Mira Zakošek
V letošnjem letu je močno popestrila svojo dejavnost konjeniška sekcija pri mozirskem turističnem društvu. Zavzeto in marljivo delo članov sekcije je v zares kratkem času obrodilo vrsto lepih sadov. Vrhunec vsega je bil zagotovo nedeljski 1. medrepubliški turnir v preskakovanju ovir. kije nedvomno lepo uspel. Na prireditvenem prostoru se je zbralo veliko število ljubiteljev konj in konjeniškega športa okrog 4000 jih je bilo. ki so. z velikim zanimanjem spremljali tekmovanje. Kljub nekaterim odpovedim je bila konkurenca resnično močna, saj so nastopili tudi nekateri republiški in državni prvaki. Za začetek torej več kot spodbudno in zagotovo je na mestu obet, da bodo člani konjeniške sekcije v bodoče še bolj uspešno negovali izročilo, na svoj način seveda. Konj je bil gornjesavinjskemu človeku stoletja resnično najboljši pomočnik in prijatelj, saj je delo in življenje tukajšnjih ljudi v največji meri opredeljeval les. njegovo izkoriščanje. spravljanje in predelava. Konja je danes pri delu v gozdu skoraj v celoti izpodrinila tehnika, pa tudi »furmanstvo« je le še spomin na nekdanje čase.
Mozirje seje v nedeljo resnično splačalo obiskati. Skozi kraj so najprej v povorki krenili vsi nastopajoči. s svojimi konji in starimi vozovi pa so jo popestrili še domačini. Tudi prireditveni prostor je bil vreden ogleda, še zlasti zato. ker je bila to prva prireditev te vrste v Gornji Savinjski dolini. Sodelovali so predstavniki šestih klubov iz Novega Sada. Zagreba. Zobnatice. Maribora. Celja in
Mozirja, ki so skupno opravili 42
Startov.
V tekmovanju za mlade jahače in mlade konje na 8 zaprekah višine 80—100 cm je med 12 tekmovalci. od tega jih je pet nastopilo izven konkurence, zmagal domačin Ivakič na Modelu, za njim pa so se zvrstili Andrej in Aleš Kučer(oba na Palmi, Celje), Nipič (Mister Stal. Maribor in Skalitski ( (Jabočilo, Celje). Drugo točko turnirja je sestavljalo 12 zaprek višine 120 cm z enim dvojnim in enim trojnim skokom. Med 15 nastopajočimi je bila najboljša Saša Domanjko (Rex, Celje) pred Viherjem (Laura, Maribor), Djalošem (Salako, Zobnatica). Zečevičem (Don Carlos. Novi Sad) in Andrejem Kučerjem (Boran. Celje). V tretji točki seja na lOzaprekah, visokih 130 cm pomerilo 9 tekmovalcev. Najboljši je bil Zečevič (Don Carlos. Novi Sad. druga je bila Živičeva (Pipaluk, Zagreb, tretja Juričeva (Parada. Zagreb), četrto in peto mesto pa sta si delila Saša Domanjko (Rex. Celje) in Štifter (Drava. Maribor). Najbolj zanimiva je bila zadnja disciplina, ko seje 6 jahačev pomerilo v skoku v višino. Začetna višina zapreke pod kotom 37 stopinj je bila 130 cm. Tukaj je bil najboljši Zečevič (Don Carlos. Novi Sad) s 190 cm, za njim pa so se uvrstili s 170 cm Herman (Vincer. Celje), Juričeva (Parada. Zagreb) in Djaloš (Ša-lako. Zobnatica).
Pokrovitelji te zares uspele prireditve so bili Gorenje-Muta, Merx Celje in Gorenje — Glin Nazarje.
J.P.
Povorka skozi Moziije je bila prava paSa za oči
Vodja lastne proizvodnje Franc Terezija Rožič Osojnik
Joži Vajdl
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
8. oktober - praznik občine Velenje
■


Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za 8. oktober —
praznik občine Velenje
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje
Napad na Šoštanj
Ena najpomembnejših akcij štajerskih partizanov leta 1941
ZDRUŽITEV ŠTAJERSKIH PARTIZANSKIH ČET IN NAPAD NA ŠOŠTANJ
V	začetku oktobra je prišlo v Šaleški dolini do pomembnih dogodkov, ki so bili v zvezi s sklepom centralnega komiteja KPS in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o prehodu partizanskih enot v ofenzivo in o večjih partizanskih akcijah v posameznih pokrajinah. Večjo akcijo so lahko izvedle le združene partizanske čete in tako je prišlo do sklepa o ustanovitvi Štajerskega partizanskega bataljona.
V	septembru je pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo pripravljal združitev partizanskih čet. Prihod Pohorske čete na šaleško območje ter njeno zadrževanje na tem območju je bilo že prej v zvezi s pripravami za koncentracijo štajerskih čet. Združitev štajerskih partizanskih čet je bila izvedena na šaleškem območju, ker je bilo določeno, da bodo združeni partizani napadli Šoštanj. Pohorska četa po 23. septembru verjetno zato ni izvajala akcij na Šaleškem območju, ker je bUo predvideno, da se bodo na tem območju združile štajerske partizanske čete.
V	zvezi s pripravami na združitev štajerskih partizanov in s pripravami za napad na Šoštanj so prišli na Graško goro k Pohorski četi Miloš Zidan-šek, Tone Žnidaršič in Božo Mravljak, ki se je vrnil z mariborskega območja v šaleško dolino. Od javke pri Čebularju v Mislinju je prišel na Graško goro tudi Dušan Kveder—'Tomaž, ki je tedaj deloval v Mežiški in v Mislinjski dolini. Kveder se je kmalu vrnil v Mislinjsko dolino, Božo Mravljak pa je začel zbirati podatke za napad na Šoštanj in se je pri tem povezal s sodelavci osvobodilnega gibanja v Šoštanju in v njegovi okolici.
Z Graške gore se je Pohorska četa podala na bližnji hrib Grmado. Na tem hribu nad vasjo Plešivec, blizu Navršnikove kmetije, je bila na vrhu majhna jasa, obdana z gostim smrečjem. Na tej jasi se je utaborila Pohorska četa in tu je pričakala revirske in savinjske partizane. Na tej jasi je bila izvedena združitev štajerskih partizanskih čet.
Po 1. oktobru je iz svojega taborišča na Dobrov^ah krenila proti Šaleški dolini Savinjska četa, istočasno pa tudi Revirska četa. Določeno je bilo, da bodo savinjski in revirski partizani dobili zvezo s Pohorsko četo v Penku pri Šoštanju. Spoznavni znak je bilo svoje skovikanje. Partizani so se našli v gozdu nad železniško progo blizu železniškega predora v Penku in do tu odšli na Grmado. Savinjski in revirski partizani so prišli na Grmado v noči na 5. oktober. Tu so združili čete v Štajerski bataljon, ki so ga razdelili na tri čete. Vsaka četa je dobila eno od lahkih strojnic, ki jih je prinesla s seboj Pohorska četa. Razen mitraljezcev so bili vsi borci oboroženi s puškami in ročnimi bombami. Za komandanta bataljona je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet imenovalo Franca Staneta, ki je prevzel poveljstvo nad bataljonom šele po napadu na Šoštanj. Zaradi odsotnosti komandanta so na Grmadi postavili začasni štab, ki so ga sestavljali Tone Žnidaršič ter komandirji čete Jože Letonja—Kmet, Miha Pintar—Toledo in Rudi Knez—Silas. Ob združitvi je bilo na Grmadi okoli šestinštirideset partizanov. Iz Pohorske čete se je vključilo v bataljon štirinajst borcev. Na koncentracijo je iz Cirkovc prišel tudi Franc Polh, ki je z Grmade odšel v Mislinjo na javko k Čebularju, a je potem sodeloval pri napadu na Šoštanj.
Po združitvi čet so partizanski funkcionarji na Grmadi na osnovi podatkov, ki jih je zbral Božo Mravljak, pripravili načrt za napad na Šoštanj. Pri izdelavi načrta so sodelovali Tone Žnidaršič—Martin, vsi trije komandirji čet in po nekaterih virih tudi Miloš Zidanšek. Vsekakor je bil prisoten tudi Božo Mravljak. Kasneje zajeti partizan Ernest Divjak je pri zasliševanju navedel, da so bili k izdelavi načrta pritegnjeni tudi vodje sedmih skupin, .na katere se je razdelil bataljon pri napadu na Šoštanj. Bolj verjetno je, da so vodje teh skupin bili le seznanjeni z načrtom in z nalogami posameznih skupin. Na Grmado je za kratek čas prišel iz Mislinjske doline ponovno Dušan Kveder. Več preživelih borcev Štajerskega bataljona omenja, da je napad na Šoštanj neposredno vodil Jože Leto-Uja—Kmet.
Že na Grmadi so bili partizani bataljona obveščeni, da bodo napadli Šoštanj in seznanjeni z
načrtom za napad ter z nalogami posameznih skupin. V noči na 6. oktober je Štajerski bataljon zapustil Grmado in se podal v gozd Ležen, kjer je predanil in nato 7. oktobra zvečer krenil na Gorice pri Šoštanju. Na Goricah seje bataljon, v skladu z načrtom, razdelil na sedem skupin.
Vodstvo Štajerskega bataljona oziroma napada na šošlanj je računalo na možnost nemške intervencije iz Velenja in iz Savinjske doline. Zato sta dve skupini partizanov pred začetkom napada krenili v zasedo. Zasedi sta bili v Družmirju ob cesti Šoštanj — Velenje in v Penku, ob cesti Šoštanj — Šmartno ob Paki. Zaseda v Družmirju naj bi zavrnila prihod Nemcev iz Šmartnega ob Paki in iz drugih nemških postojank v Savinjski dolini. Po obeh navedenih cestah bi lahko prišle tudi nemške sile iz Celje, če bi v Celje pravočasno prispelo poročilo o partizanskem napadu na Šoštanj, kar pa se ni zgodilo. Vodstvo napadalcev pa je postavilo Se nekaj partizanov* pred stanovanjsko kolonijo uslužbencev Woschnaggove tovarne. Zasedo pri tej koloniji so postavili zato, ker st> po dobljenih poročilih partizani domnevali, da bi se lahko vmešali ntkateri hitlerjanci, ki so tam stanovali.
Zaseda v Penku je morala minirati ludi cestni most v Penku. Določeno je bilo, da bo eksplozija v Penku znak za začetek napada. Pred napadom so partizani prekinili telefonske napeljave, da bi zmanjšali možnost nemške intervencije iz drugih krajev.
Danes ni mogoče ugotoviti, kakšne podatke so partizani dobili o nemških silah v Šoštanju oziroma v Šaleški dolini. Vemo pa, da je bila v Šoštanju orožniška postaja in da sta bila v Šoštanju dva Sturma ver-manšafta, ki sta vključevala nekaj nad štiristo vermanov. Oba šoštanjska šturma sta imela, kot smo že navedli, dve posebni skupini, ki sta šteli po petnajst mož in ki ju je bilo treba upoštevati. Vsako noč sta bila orožnlški postaji dodeljena za patruljno službo po dva vermana. Sovražne sile v Šoštanju, ki bi jih morali partizani upoštevati, so torej predstavljali orožniki, posebni skupini vermanšafta in nekateri oboroženi Nemci in njihovi sodelavci. V sosednjem Velenju, ki je bilo po tedanji cesti šest kilometrov oddaljeno od Šoštanja, sta bili orožniška postaja in posebna skupni vermanšafta, ki je štela dvanajst mož. Posebno skupino, ki je štela deset mož, je imel tudi šturm vermanšafta v bližnji Topolšici. Pri velenjskem premogovniku je bila obratna zaščita, ki je tedaj štela okoli deset mož. Upoštevajoč vse navedeno, bi lahko Nemci v šaleški dolini zbrali proti Štajerskemu bataljonu okoli osemdeset vermanov, orožnikov in pomožnih policistov ter obratnih zaščitnikov in še nekaj Nemcev ter njihovih poma-gačev, ki so imeli orožje. Te sile pa bi lahko zbrali le, če bi se vse odvijalo po pripravljenih alarmnih načrtih. Dejansko pa Nemci niso bili pripravljeni na tako veliko partizansko akcijo, kot je bil napad na Šoštanj. Predvsem pa je bilo pomembno to, da Nemci niso ničesar zvedeli o pripravah za napad na Šoštanj in da so jih partizani povsem presenetili. Dne 7. oktobra zvečer je imela šoštanjska zveza nemških deklet v domu Štajerske domovinske zveze prireditev. Prisotni so bili šoštanjski okupatorski funkcionarji. Le malo pred začetkom napada so je prireditev zaključila. Ob 22. uri je neka vermanska enota korakala in prepevala po mestu. Verjetno je imela prej apel ali pa je bila tudi na prireditvi v domu Štajerske domovinske zveze.
Zaradi večerne izmene delavcev v šoštanjski tovarni usnja in pri velenjskem premogovniku je vodstvo napada na Šoštanj odločilo, da se bo akcija pričela šele ob 11. uri zvečer. Po eksploziji v Penku so partizani vdrli v Šoštanj. Varnostna policija je poročala, da se je napad pričel 7. oktobra ob 23. uri, po naročilu šoštanjskega župana pa ob 23.30. Zaseda v Penku je minirala most ob 23. uri, malo kasneje pa so začeli partizani streljati v Šoštanju^ Še pred začetkom streljanja je Božo Mravljak pospremil eno od skupin napadalcev pred stavbo orožniške postaje. Ta skupina je ves čas blokirala orožniško postajo. Zavzetje orožniške postaje ni bilo v načrtu. Verjetno je vodstvo napada računalo
na močan odpor. Orožniki pa so bili povsem demoralizirani ter bi zavzetje orožniške postaje ne predstavljalo posebne težave. Orožnik, ki je bil ob začetku napada na postaji, se je s puško in ročno bombo skril pod posteljo. Orožnik, ki je bil na že omenjeni prireditvi v domu Štajerske domovinske zveze, se je skril v bližini orožniške postaje. Člani posebnih skupin štufmov vermanšafta se niso zbrali po predvidenem načrtu in niso posegli v dogajanje. Nemci in njihovi pomagači in prav tako vodje vermanskih šturmov ter posebnih skupin so se poskrili. Pač pa je že po začetku streljanja hitel na orožniško postajo brivec Stanko Štraus, ki je bil za tisto noč dodeljen orožniški postaji za patruljno službo. Pred orožniško postajo je bil hudo ranjen, a nihče od orožnikov mu ni skušal pomagati. V času napada sta bila ranjena še dva pripadnika vermanšafta, in sicer pomožna delavca Lenart Drev in Alojz Kumenšek. Štraus in Drev sta v bolnišnici, kamor so ju spravili po napadu, podlegla ranam.
Partizani so morali v Šoštanju kaznovati nekaj okupatorskih veljakov in izdajalcev in med njimi župana Huberta Haukeja, komercialnega direktorja v VVoschanggovi tovarni Wolfganga Klimenta in Hansa Gruberja. Partizani so jih iskali na njihovih stanovanjih, a jih niso našli, ker so se pravočasno poskrili. Iskali so tudi zagrizenega hitlerjanca, gostilničarja Franca Galofa. Skupini, ki jo je vodil Lojze Ribič, je bilo ukazano, da mora prijeti H. Gruberja in zažgati žago, last firme Hauke-Stroi-nigg. Gruberja partizani niso našli, zaplenili pa so mu med drugim vermansko uniformo ter razne dokumente. Ribič je vrgel v spalnico H. Gruberja starejšega ročno bombo, ki pa ni eksplodirala, a Nemci so le registrirali, da je povzročila za 50 RMškode. Ribičeva skupina je uspešno zažgala žago. Celjski gasilci so bili o požaru v Šoštanju obveščeni 8. oktobra ob 3. ari zjutraj. Ob 4.50 je že bilo trideset celjskih gasilcev v Šoštanju, a niso imeli kaj gasiti, ker je žaga že pogorela do temeljev. Šoštanjskim gasilcem je po odhodu partizanov uspelo, da so obravnavali pred ognjem skladišče s 500 kub. m lesa. Po napadu so Nemci ugotovili, da se požar ni razširil zaradi popolnoma mirnega ozračja.
Ena od partizanskih skupin je vdrla tudi v prostore matičnega urada in tam zanetila ogenj, a požar se ni razvil. Morda so partizani hoteli zažgati tudi pošto, ker je pri poštnem uradu zgorelo 15 kub. m drv. Obstreljevali so tudi nemški dom v Šoštanju. Partizani naj bi-se v Šoštanju oskrbeli tudi z živili. Res so izvedli nekaj rekvizicij, predvsem pri ljudeh, ki bi jih morali prijeti. A dosti živil niso zaplenili. Zaplenili so tudi nekaj oblačil in pri Klimeniu med drugim tudi pisalni stroj.
Partizani so s streljanjem, z glasnim poveljevanjem in ti^di s peljem ustvarili vtis, da jih je zelo veliko. V mestu so bili dobri dve uri. Ko je udarilo plat zvona pri šmihelski cerkvi v Dužmirju — že prej je bilo določeno, da je to znak za umik — so se umaknili iz Šoštanja. Skupine so se zbrale na Goricah, Kjer 'so se partizani prešteli. Nihče ni manjkal. Z Goric je bataljon krenil pri Skornemu, kjer je predanil. Kmetje so partizanom preskrbeli hrano. Zvečer se je bataljon ustavil pri kmetu Goličniku v Lepi njivi nad Mozirjem, kjer so borci večerjali, nakar so partizani krenili proti Dobrov-ljam.
Nemci ob partizanskem napadu na Šoštanj niso nudili nobenega organiziranega odpora. Povečini so se poskrili. Kljub temu, da se je v Velenju lepo slišalo streljanje iz Šoštanja in da je velenjska orožniška postaja imela telefonsko zvezo s Celjem, Nemci niso poslali Šoštanju nobene pomoči. Omenili smo, da so celjski gasilci zvedeli za dogajanje v Šoštanju ob 3. uri zjutraj. Že pred tem je lahko bila obveščevalna policija v Celju. Tudi iz bližnjih orožniških postaj niso posredovali. Partizanske zasede so ostale brez dela. Vodja vermanske štandarte Celje — zahod je v svojem poročilu navedel, da je bil šele 8. oktobra ob desetih dopoldne obveščen o dogodkih v Šoštanju. Obvestil ga je vodja šturma Šoštanj II Hans Gruber.
Nemci so se zganili šele 8. oktobra zjutraj. V Šoštanju so zbrali petdeset vermanov in nekaj orožnikov, ki so obkolili in preiskovali del Šoštanj-ske okolice. Ob 11. uri dopoldne je šoštanjska orožniška postaja obvestila vodjo štandarte Celje — zahod H. Wolfa, da bi za obkolitev in za
patrulje nujno potrebovali pomoč. Wolf je do pol enih dopoldne zbral devetdeset vermanov iz dvanajstih celjskih šturmov, ki so jih oborožili z brzostrelkami ter jih odpeljali na tri različna mesta v okolici Šoštanja.
Nemška akcija je potekala takole: v zgodnjih dopoldanskih urah 8. oktobra so Šoštanjski verma-ni in orožniki pričeli obkoljevati območje, na katerem naj bi se zadrževali partizani. To območje so vermani obkolili s treh strani, s severne strani pa naj bi policijska četa preiskala teren. Vermani, ki so prišli iz Ce|ja, so okrepili zapore, del teh vermanov pa so pritegnili k preiskovanju obkoljenega območja. Policisti in vermani so prečesali gozd in preiskali vse domačije na obkoljenem območju. Wolf je poročal, da se je končala akcija neuspešno zato, ker je bilo na voljo premalo izurjenih mož za gozdnato in gričevnato ozemlje. Po nemSkih virih ni mogoče ugotoviti, katero in kako veliko območje so Nemci zajeli s svojo akcijo. Vendar pa so se omejili na okolico Šoštanja in 8. oktobra bataljona niso zasledovali in zato seveda niso mogli naleteti na partizane.
Napad na Šoštanj je bila skrbno pripravljena in uspeSna akcija. Kljub temu, da ni bilo organiziranega nemškega odpora, lahko to akcijo ocenjujemo za pravo vojaško dejanje in tudi za zelo dober primer partizanske taktike. Pomanjkljivost je bila v tem, da partizani niso zavzeli orožniške postaje, kar bi lahko opravili brez večjih težav. Savinjski prvoborec Ludvik Zupane navaja, da je neki orožnik (verjetno tisti, ki se je skril pod posteljo — op. M. Ž.) pozval napadalce z okna orožniške postaje, naj ne streljajo, partizanski mitraljezec pred orožniško postajo pa ga je zavrnil: „Marsch zuriick!" Zupančevo pričevanje potrjuje, da bi orožniška postaja ne nudila odpora. Po napadu na Šoštanj je bil zaradi ravnanja orožnikov v noči na 8. oktober odstavljen s svojega položaja dotedanji vodja šoštanjske orožniške postaje.
Partizani so povzročili v Šoštanju kar znatno škodo. Zaradi rekvizicij in poškodb na stavbah je bilo za 5.586,10 RM škode. Največ so partizani pobrali v Klimentovem stanovanju. Največjo škodo so povzročili partizani s požigom Haukejeve žage. Gradbeni urad Celje je ocenil škodo na 35.000 RM. Seveda pa to ni bila vsa Skoda, ki jo je povzročil partizanski napad. PriSteti bi bilo poleg drugega treba Se stroške za popravilo mostu v Penku in za nemško akcijo na SoStanjskem območju.
Gmotna škoda, ki so jo povzročili partizani z napadom na Šoštanj, pa v tistem času ni bila tako pomembna. Najbolj pomemben rezultat partizanskega napada na Šoštanj je bil velik odmev te akcije ter velik moralni in politični uspeh partizanov. Napad na Šoštanj je okrepil narodno zavest in moralo Slovencev v Šaleški dolini ter opogumil sodelavce osvobodilnega gibanja in tudi borce Štajerskega partizanskega bataljona. Propagandni in moralni učinek šoštanjske akcije pa ni bil omejen le na Šaleško dolino. Napad na ŠoStanj je 'odmeval po vsej okupirani slovenski Štajerski in še dalje. Glas o partizanski zmagi v Šoštanju je prodrl celo do slovenskih izgnancev v Srbijo, šoštanjske dogodke je ljudska govorica močno povzdignila. Ljudje so pripovedovali o velikem Številu partizanov in o njihovi dobri oborožitvi. O vdora partizanov v mesto ŠoStanj je poročal 5 Slovenski poročevalec z dne 24. oktobra 1941, ko je objavil komunike poveljstva narodnoosvobodilnih slovenskih partizanskih čet o napadih na ŠoStanj, Lož in Bezuljak. Tako se je vest o napadu na Šoštanj razširila po vsej Sloveniji.
Kljub temu, da partizanske skupine v Šoštanju niso uspele izvesti vseh nalog, ki bi jih morale — ni jim uspelo prijeti in kaznovati šoštanjskih okupatorskih veljakov in izdajalcev — je bil politični in moralni namen akcije dosežen. To pa je bil eden od glavnih ciljev napada na Šoštanj. Napad na ŠoStanj je bila ena najpomembnejših akcij Štajerskih partizanov v letu 1941, sodi pa tudi v vrsto najpomembnejših partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu.
(Iz Knjige dr. Milana Ževarta Narodnoosvobodilni boj v ,,Šaleški dolini")
<
8in£	8. oktober - praznik občine Velenje	Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
		
SOZD GORENJE VELENJE
Razvijati se vzporedno z najrazvitejšimi
pomeni poslovati na njihovem tržišču, krepiti se v konkurenčni borbi in pridobivati na ugledu
Gorenje je danes v samem vrhu jugoslovanskih elek-troindustrijskih podjetij. Je najpomembnejši jugoslovanski proizvajalec gospodinjskih strojev, zabavne in profesionalne elektronike ter vseh vrst agregatov varilne opreme. Gorenje je največji jugoslovanski proizvajalec pralnih strojev, električnih in plinskih štedilnikov, hladilnikov, zamrzovalnikov in malih gospodinjskih aparatov, barvnih televizijskih sprejemnikov in v teh dneh pomemben nosilec robotike, saj v sodelovanju z znanstvenimi domačimi inštituti predstavlja robota za avtomatizacijo proizvodnih procesov in stopa na področju tehnoloških rešitev v krog razvitih.
Z izvozom v 65 držav zapada, dežele SEV in dežele v razvoju in to z deležem 1,8 % jugoslovanskega izvoza, prav-tako prednjači.
Gorenje je v sedanjem trenutku v fazi utrjevanja pozicije svetovnega proizvajalca, načrtovanj in izpeljav posodabljanja delovnih obratov in opreme, večanja delovne storilnosti ob manjši rasti delovnih mest. izredne štednje pri uvoznih repromaterialih. glavni poudarek pa je vsekakor na rasti izvoza, ki dosega letos 140 milijonov dolarjev — in vse to lahko v skupnem imenovalcu samoupravnega ponašanja imenujemo pot k uravnoteženju gospodarjenja.
GORENJE FECRO Slovenj Gradec
GORENJE ELRAD Gornja Radgona
Danes v Gorenju 16.482delavcev združuje svoje delo in sredstva v 42 temeljnih organizacijah združenega dela, ki tvorijo 12 delovnih organizacij, povezanih v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje SOZD.
V sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje delujejo:
—	Gorenje-EIrad. tovarna kovinskih izdelkov v Slovenj Gradcu.
—	Gorenjc-Fecro. tovarna kovinskih izdelkov v Slovenj Gradcu.
—	Gorenje-FTU. fabrika termičkih uredjaja v So-mboru.
—	Gorenje-Glin. lesna industrija v Nazarjah,
—	Gorenje-Metalplast. industrijsko podjetje v Rušah.
—	Gorenje-Mural. tvornica aluminijskih radijatora i odljcvaka v Murskem Središču.
—	Gorenje-Muta. tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov na Muti.
—	Gorcnje-Petar Drapšin. industrija namještaja v Ki-kindi
—	Gorenje-Promet. Servis v Velenju.
—	Gorenje-TGO. tovarna gospodinjske opreme v Velenju.
—	Gorenje-Tiki, elektrostrojno podjetje v Ljubljani in
—	Gorenje-Varstroj. industrija in montaža v Lendavi.
Za doseganje ciljev združevanja jc Gorenje organizirano tako. da so na ravni delovnih organizacij poistoveteni trije v idiki organiziranja:
—	samouprav na organiziranost delavcev.
—	sistem programsko proizvodnih celot in
—	sistem delovanja skupnih funkcij.
Proizvodne zmogljivosti II proizvodnih delovnih organizacij Gorenja se dopolnjujejo v 5 programsko-proiz-
vodnih enotah, ki z več ali manj tržno homogenostjo pred-stavljajo diverzificirano proizvodno celoto:
—	aparati in oprema-široka potrošnja,
—	profesionalna elektronika in računalništvo,
—	zelena tehnika,
—	gradbeni elementi in instalacije,
—	materiali, elementi, polizdelki, komponente, izdelki in agregati za industrijsko rabo.
Kot dvanajsta delovna organizacija Gorenja deluje lastna domača in zunanja tržna organizacija. Domača razpolaga s .15 predstavništvi. 27 trgovinami in 70 servisnimi , centri ter izpostavami. Zunanjo trgovino pa predstavlja 5 < predstavništev, 9 zunanjetrgovinskih podjetij in preko 400 j pogodbenih servisnih delavnic.
Gorenje je v svojem 27. letnem obstoju proizvedlo nad 30 milijonov proizvodov. In dokaz kakovosti je 21 milijonov j prodanih proizvodov na domačem trgu ter 9 milijonov proizvodov na tržiščih vseh petih celin, pri čemer prednjačijo dežele s konvertibilno valuto.
Uspeh Gorenja v izvoznih prizadevanjih v letošnjih 9 mesecih je 2.15 milijarde din. Gorenje uspeva v svojem razvoju s stalnim posodabljanjem tehnologije, z močno i razvito tržniško dejavnostjo in vse večjim poudarkom na razvojno raziskovalnem delu. ki v zadnjem času dobiva j značaj lastne delovne organizacije. Prav na področju razvoja j gre za načrtovanje in izvajanje tehnično-tehnoloških raziskav ' in razvoja novih proizvodnih programov. V centralnem la- 3 boratoriju pa teče atestiranje po domačih in tujih standardih, i tipsko preizkušanje, preizkušanje zanesljivosti in metrologijj ter razvoj metod kontrole, spremljanje kakovosti ter infor-macijskega sistema kakovosti in nudenje mentorstva služ- A bani kakovosti.
Interna banka pa izvršuje finančno funkcijo za vse te- i
meljne organizacije Gorenja.
Razvoj Gorenja
V dobri četrtstoletni rasti je Gorenje prešlo vse razvojne faze, od samih obrtniških začetkov proizvodnje in miselnosti do razvitega gospodarskega sistema, ki z velikoseriisko proizvodnjo in dohitevanjem najsodobnejših tehnologij, za lastno razvojno raziskovalno dejavnostjo in s prodajo svojih proizvodov v 62 držav sveta postaja organizem, v katerem nujno prihaja do notranjih kakovostnih premikov in sprememb.
— Te spremembe se odražajo v osnovnem bistvu, kako v dejanskem vključevanju v pogcfje svetovne dilitve dela (izvoz, kooperacije itd . . .) uresničevati naše temeljno družbeno-ekonomsko načelo,da sleherni delavec upravlja in odloča o sadovih svojega dela.
Razvojno raziskovalna služba Gorenja v sodelovanju z avtoritativnimi znanstvenimi institucijami v domovini in po svetu kroji' podobo jutrišnjega Gorenja. Gre za vizijo združevanja dela in
GORENJE FTU Sombor
SVETOVNA RAZSEZN0ST
NOVOST VZORČNEGA SEJMA GORENJE SOZD 1979 — računalništvo
*
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980	8. oktober - praznik občine Velenje	|\5 9
GORENJE MUTA Muta
Lastna podjetja Gorenja
GORENJE—MUNCHEN—ZRN
Začelo seje v Miichenu leta 1971, kamor še vedno izvažajo največ izdelkov. Najprej je bilo predstavništvo, 1972. pa seje registriralo kot podjetje. Danes ima podjetje v Munchnu lasten servisni center, udeleženo je pri prodaji vseh vrst blaga in nastopa tudi kot sovlagatelj pri ustanovitvi mešanih podjetij Gorenja. GORENJE—WIEN—AVSTRIJA
v Enako kot v Nemčiji je pričelo kot predstavništvo 1974. leta in se leto kasneje registriralo kot trgovina na veliko in malo, ki ima tudi tovarno pohištva.
GORENJE—SKANDINAWIEN ASP-DANSKA
Leta 1976 je bilo registrirano podjetje za prodajo vseh vrst izdelkov kol izvozno-uvozno zastopništvo. Se istega leta pa pravtako z enakim nazivom tudi GORENJE-PACIFIC - V AVSTRALIJI.
1977. leta smo za potrebe rastočega prodora na francosko tržišče ustanovili podjetje GORENJE—SIDEX—FRANCIJA
Ki opravlja posle izvoza in uvoza, komisijske in druge trgovinske posle.
Pred dvema letoma paje bilo registrirano podjetje GORENJE—KOERTING - V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
kot proizvodno in prodajno podjetje za elektro in elektornske
Daleč od klasičnega izvoza
sredstev, v kateri bo glavni usmerjevalec znanost, ki v času vrtoglave industrializacije postaja »blago, ki se najbolje prodaja« z edinim ciljem: srečnejši človek, ki z dejanskim upravljanjem in odločanjem vodi lastno srečo.
Uresničevanje vseh globalnih ciljev Gorenja ni mogoče brez svetovnih razvojnih tendenc. Tako je razumljivo, da se vprašanje odprtosti Gorenja nasproti svetovnemu trgu sploh ne zastavlja. Pred leti so bili osnovni cilji Gorenja transfer svetovnih tehnologij na jugoslovanska tla, danes pa so ti cilji zajeti v trdem boju za enakopraven položaj na svetovnem trgu, s pogoji pozitivne devizne bilance — to je s 30 % preseganjem izvoza nad potrebnim uvozom reprodukcijskega materiala.
Osem proizvodnih organizacij v tujini
Poteze Gorenja na mednarodnem trgu, kot so osnovanje proizvodnih. trgovskih in servisnih organizacij so dolgoročna strategija vse tesnejšega povezovanja Gorenja v svetovno tržišče. Vlaganje kapitala v mednarodno tržišče je zasledovalo cilj, da odpre vrata za prodor znanstveno tehničnih dosežkov na naše tržišče. To pomeni hitrejše osvajanje novih proizvodov, večjo raven kakovosti, skratka pomeni hoditi vštric z razvitimi.
Razvijati se z najrazvitejšimi in ožiti prostor in čas, ki nas od njih razdvaja, pomeni, da moramo poslovati na njihovem tržišču, krepiti v neusmiljeni konkurenčni borbi, pridobivati na u^edu in predvsem
GORENJE METALPLAST Ruše
proizvode s pravico pridobivanja in'prodajanja drugih izdelkov in storitev.
Lastna podjetja Gorenja v tujini so v letošnjem prvem polletju ustvarila prometa v skupni vrednosti 2.644 milijarde din.
Poleg osmi h lastnih ima Gorenje v tujini dvoje mešanih podjetij. GORENJE-HELLA-GRČIJA V SOLUNU.
To podjetje je nastalo v sodelovanju grškega partnerja in podjetja Gorenje—Munchen leta 1977 s poslovnim predmetom: izdelava. montaža, nakup in prodaja, izvoz in uvoz električnih in drugih aparatov.
Pred časom paje v Milanu pričelo z delom mešano podjetje, ki opravlja izvozno-uvozne posle pod nazivom KORTING—ITALIA SRL-ITALIA.
Mešani podjetji sta v prvih 6 mesecih ustvarili prometa v višini 424 milijonov dinarjev, kar skupaj z lastnimi predstavlja v prvem polletju 3.068 milijarde din.
Predstavništvo pa ima Gorenje v Berlinu (Nemška demokratična republika). v Londonu. Bratislavi, Budimpešti in Chicago .. V ustanavljanju paje predstavništvo v ZSSR.
Upravljanje podjetij Gorenja, ki morajo pri sprejemanju poslovnih odločitev upoštevati tudi domicilne zakone in predpise, je v domeni sveta podjetij v tujini. Zaradi racionalnosti, učinkovitosti in strokovnosti dela svet podjetja v tujini pripravlja plane, predlaga spremembe pomembnih aktov in pogodb, način uporabe dobička ali kritja izgub, pripravlja predloge za invensticije in podobno.
Vezi s tujino, z znanimi svetovnimi firmami, predvsem pa s kupci, so po dolgih letih težavnega dela postale nerazdružljive. Prodajati tretjino izdelkov zunaj meja domovine ni lahka naloga. Ta potreba in nujnost sta tudi narekovala ustanavljanje lastnih podjetih v tujini. Gorenje ne more delovati brez uvoza nekaterih vrst materiala. brez sodobne tehnologije in visoke storilnosti, zaradi česar mora imeti tudi veliko tržišče.
Svetovni trg je dovolj velik in odprt za vse, da najdejo svoj prostor v njem sodobni, dobri in učinkoviti proizvajalci, obenem pa je čisto majhen in zaprt za vse tiste, ki ne spoštujejo njegovih zakonitosti in potreb. Nujno je venomer iskati nove prodore in nove prostore, nove oblike sodelovanja, vzdržati tegobe konkurence in premagovati lastne slabosti in težave. Biti trajno prisoten na svetovnem trgu pomeni vtkati sebe v svetovno dimenzijo proizvodnje in razvoja, tehnologije in poslovanja.
Delavci Gorenja zavestno izpostavljajo svoje delo vsem tokovom in preizkusom na svetovnem trgu.
Male, a zgovorne primerjave
V	Gorenju danes dela nad 16 tisoč delavcev, pred sedemindvajsetimi leti jih je pričelo 11.
Prvi proizvod Gorenja so bili enostavni sadni mlini, danes svetovno tržišče ceni diverzificirano paleto proizvodov Gorenja.
Prvi izvoz Gorenja je bil pred 18 le ti 200 kosov štedilnikov, danes gre letno v izvoz nad 2.5 milijona proizvodov.
V	servisu Gorenja sta pričela pred slabimi dvemi desetletji dva delavca, danes jih opravlja storitve okrog 1.500.
In pri lem je resnica, če povemo, da so delavci v Gorenju rasli skupaj s svojo tovarno, kajti tovarna ne raste brez ljudi: tovarna še zdaleč ni le betonska dvorana, niso samo stroji in še manj gospodarska kalkulacija. Tovarne sO"pravzaprav ljudje!
GORENJE GLIN Nazarje
na tehnično-tehnološkem področju slediti dosežkom v svetu ter vstopati v vrste razvitih — to pa so področja vse bolj razvejane elektronike, kjer je danes Gorenje pognalo nove korenine prestrukturiranja, in sicer na področju industrijske in medicinske elektronike ter poslovne informatike.
Tako je razumljivo, da v Gorenju danes razvijamo izdelke, namenjene svtovnemu tržišču ali drugače gledano, pri načrtovanju in razvoju izdelka je domači, jugoslovanski trg del svetovnega trga s posebni rti i Inslmir.tmii——-—•■-
Danes nima Gorenje svojih tovarn le v Jugoslaviji — izdelke z oznako Gorenje (blagovna znamka) srečujemo na vseh petih celinah — kjer imamo lastna podjetja oziroma predstavništva.
Več kot tričetrt izvoženega blaga prodaja Gorenje prek lastnih podjetij.
Največjih delež v izvozu zavzemajo države evropske gospodarske skupnosti (EGS). Podatki za leto 1979 kažejo, daje Gorenje izvozilo okrog 60 % blaga v dežele EGS vključno z Grčijo, blizu 7 % odstotkov v vzhodnoevropske dežele (SEV), nad 30 % pa v druge dežele, pri čemer se vse bolj veča delež izvoza v dežele v razvoju.
Izvoz Gorenje Sozd	v 000
Leto 1970	•	81:099 din
Leto 1975	985.138 din
Leto 1976	1.055.778 din
Leto 1977	1.253.273 din
Leto 1978	1.656.372 din
Leto 1979	2.306.845 din
1-9/1980 ,	.	2.150.000 din
Tabela kaže podatke za zadnjih devet let ter podatke za prvih 9 mesecev letošnjega leta. Tabela jasno izpričuje skokovito rast izvoza, pri čemer pa ie zaradi dolgoletne usmeritve na izvoz razumljivo, da je glavnina le tega zaenkrat v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Izvoz namreč ni stavr »preko noči«. To je dolgoročna usmerjenost podprta z ustreznimi Študijami, strateškimi prijemi in pravilno ocenitvijo ustreznih proizvodnih programov, kijih ponudimo svetovnemu tržišču.
GORENJE PET AR DRAPŠIN Kikinda
GORENJE TIKI Ljubljana
GORENJE VARSTROJ Lendava
GORENJE MURAL Mursko Središče
Proizvodne organizacije Gorenja v tujini poslujejo po nacionalnih pravnih predpisih države,'v kateri so ustanovljena. Pri svojem poslovanju koristijo vse prednosti, kijih imajo v primerjavi s predstavništvi na takem tržišču. Tako opravljajo dejavnost na svoje ime in za svoj račun, medtem ko predstavništva na račun in ime Gorenja. Podjetje je stalno pristono na tržišču in tako lahko še bolj organizirano deluje pri raziskavah tržišča, posreduje problematiko cen. spremlja konkurenco in dosežke na področju tehnologije, sodeluje pri kooperacijah in podobno. Aktivno se vključuje v reševanje uvoznih nalog. — torej kompleksno sodeluje pri zunanjetrgovinski menjavi.	r
V mešanih podjetjih ima glavni delež Gorenje, predstavništva pa delujejo v okviru menjave, ki naj raste in omogoča prehod na vse višje oblike sodelovanja.	%
• Q O C.	® ® ® ® O • • • • •
10i\5
8. oktober - praznik občine Veienje
Številka 39 (551) - 10, oktobra 1980
IO
ljubljanska banka
Rudarska 3 63320 Velenje poštni predal 86
telefon: (063) 850-510 telex: 33610 Ib ve telegram: banka velenje
Temeljna banka Velenje n. sub. o.
Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje
V prostorih nove ekspoziture na Tomšičevi ulici
Nova ekspozitura Temeljne banke Velenje
na Tomšičevi cesti
Namen širjenja ekspozitur na območju velenjske občine je zmanjševati dolge vrste in gneče pred okenci, zlasti ob izplačilnih dneh, to je od 12. do 20. in od 1. do 5. v mesecu.
Temeljna benka Velenje ima svoje enote na Rudarski, Šaleški ter Tomšičevi ulici, ekspozituro Gorenje, Pesje, Šoštanj, Mozirje, Ljubno ob Savinji, Luče, Gornji Grad, še letos pa bo odprta ekspozitura v Nazarjih.
V novi ekspozituri Temeljne banke Velenje na Tomšičevi ulici sta zaposlena dva bančna delavca, odprta pa je od 6. do 12. ure, ob sredah pa do 16. ure. Ob zvišanju števila strank, pa so pripravljeni preiti na dvoizmenski delovni čas.
Temeljna banka Velenje sporoča varčevalcem, da obrestujejo hranilno vlogo, ne glede na to ali so pripisane obresti ali ne po 7,5 % obrestni meri, tako da lahko stranke vpisujejo obresti tudi v času manjše gneče v vseh enotah. S poznejšim vpisom obresti varčevalec ni oškodovan.
Odbor varčevalcev Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje, je na zadnji seji podprl prizadevanje banke, da razširi svojo poslovno mrežo še v Šmartnem ob Paki in, ko bodo dani pogoji, še v Bevčah.
Zadnje mesece tega leta bodo zbori varčevalcev na področju Velenja in Mozirja. Do sedaj so bili ti zbori slabše obiskani, zato bi radi, da se jih varčevalci udeležijo v polnem številu. Le tako bodo lahko vplivali in odločali na poslovno politiko banke, seveda kar zadeva pravice varčevalcev.
»•M
čestitajo občanom občine Velenje.
uporabnikom komunalnih storitev k prazniku
■ Združene komunalne organizacije Velenje
j KOC - TOPLOVOD i-DOM
I i i i i
i
i i
i

Združene komunalne organizacije občine Velenje bodo pričele poslovati v novi organiziranosti v drugem tromesečju 1981 kot delovna organizacija s temeljnimi organizacijami
TOZD TOPLOVOD TOZD KOC TOZD DOM in DS STROKOVNIH SLUŽB
KOMUNALNI CENTER VELENJE ,,«..
S tem bo realizirana dolgoletna zahteva uporabnikov komunalnih storitev in doseženi cilji, ki smo jih zadali ob odločitvi za združevanje — to je:
—	usklajena in kvalitetna komunalna in stanovanjska oskrba,
—	usklajeno programiranje razvoja in gradnja komunalnih oskrbovalnih sistemov,
—	možnost boljšega koriščenja izkušenj pri snovanju in načrtovanju komunalnih in stanovanjskih objektov in
—	zagotavljanje uspešnejšega in racionalnejšega poslovanja delovne organizacije s sredstvi, ki so ji zaupana v upravljanje.
Prizadevali si bomo za čim doslednejše izvajanje postavljenih ciljev, s čimer bomo tudi mi prispevali k realizaciji stabilizacijskih prizadevanj naše družbe.
"DOM"
Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih' hiš Šaleška 19 a 63320 VELENJE
I I I I
I
I
Številka 39 (551) -
10. oktobra 1980
8. oktober - praznik občine Velenje
isSU
r:
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE
neomejena sub. odgovornost JUGOSLAVIJA
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
TOZD ELEKTRO KOVINARSKE ŠOLE
TOZD RUDARSKI TEORETIČNI POUK
TOZD DOM UČENCEV
TOZD RUDARSKI PRAKTIČNI POUK
TOZD PROMET
TOZD INŽENERING
TOZD SERIJSKA PROIZVODNJA
TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA
TOZD INŠTALACIJE
TOZD VZDRŽEVANJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Učenci in delavci kolektiva Rudarski šolski center Velenje čestitajo vsem občanom Velenja za praznik občine.
t
I I
I
I I I I I
I
I l

Temeljne organizacije GIP Vegrad nastopajo na
trgu skupno preko inženiringa uresničujejo proizvodne programe:
—	gradnja objektov visokih gradenj z industrializirano tehnologijo litega betona z uporabo sodobnih kovinskih opažev, v sistemu prostorskih elementov DOM 101 in linijsko pamelnim sistemom Vemont
—	projektiranje vseh vrst gradenj
—	vse vrste inženiring poslov
—	investicijska dela v inozemstvu
—	zaključna dela (predelne stene, podložni in finalni tlaki, polaganje tapet, slikopleskarstvo, fasade, keramičarstvo)
—	proizvodnjo betonske galanterije (montažne teraco stopnice in okenske police, betonski tla-kovci, travne plošče, koritnice, elementi za odlaganje brežin itd.)
►
—	izdelovanje lesenih montažnih objektov, stavbnega pohištva in lesenih ostrešij
—	pridobivanje peščenih agregatov in tufa
Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober!
L-
12l\5
8. oktober - praznik občine Velenje
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
Leta 1975 so Velenjčani, širša družbena skupnost in še posebej rudarji slovesno proslavili 100—letnico začetkov rudarjenja v Šaleški dolini. Od takratnih prvih poizkusov pridobivanja lignita in njegove koristne uporabe, ki je sledilo odkritju prvih najdišč, do danes; v 105. letih razvoja, je po letu 1945. na bogastvu, ki ga skrivajo nadrja Šaleške doline, vzniknilo novo življenje: Velenje, z obeležjem rudarja in voščilom Srečno.
Danes je Velenje moderno industrijsko mesto, ki v širšem geografskem prostoru, skupaj z ostalimi kraji v dolini, tvori celoto, in vnaprej daje slutiti, da gre za velik energetski kompleks. Skoraj ves gospodarski razvoj doline ima svoje korenine v rudniku.
Razvojne možnosti rudnika so bile do osvoboditve dokaj skromne, saj je tudi ves interes razvoja gospodarstva do takrat le počasi napredoval. Takoj po končani vojni pa je razrušena Jugoslavija posvetila veliko skrbi razvoju bazne industrije. Potrebno je bilo modernizirati odkopne metode, transport in izvoz ter ostale spremljajoče objekte. Leta 1956 je bila zgrajena Termoelektrarna Šoštanj I. Takoj zatem so bili izdelani načrti za nadaljnjo razširitev izkopnih možnosti in izgradnja večjih blokov TE. Po nekajletnem zastoju, ki je sledil pred in po gospodarski reformi, , je razvoj gospodarstva narekoval povečanje proizvodnje električne energije. V letih 1972, 1976 in 1978 so bile grajene nove termoelektrarne, vse skupaj z močjo 745 MW. S to instalirano močjo proizvajajo in pokrivajo šoštanjske Termoelektrarne skoraj 50 "/« slovenskih potreb po električni energiji.
Za potrebe proizvodnje električne energije porabijo okrog 4 milijone ton lignita letno. Najbrž
ni potrebno posebej poudarjati, da izkop takih količin premoga zahteva izredno požrtvovalnost vseh delavcev Rudnika lignita Velenje in delavcev ostalih delovnih organizacij v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje.
Z združitvijo obeh največjih delovnih organizacij na področju energetike, Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje v SOZD REK Velenje, je podana osnova za nadaljni razvoj.
REK Velenje predstavlja osnovni vir energije v slovenskem in širšem jugoslovanskem prostoru. Pridobljeni premog se na mestu na najcenejši način pretvarja v elektriko in posreduje potrošnikom. V prihodnosti, ko lahko pričakujemo vedno večjo odvisnost od osnovnih energetskih virov, bodo rudarji in elektrikarji REK Velenje vedno bolj odgovorno nosili bremena in skrbi za usodo nadaljnjega vzpona gospodarske rasti in hkrati družbenega standarda v naši socialistični skupnosti. Da bodo lahko zadovoljili takšna pričakovanja, pa morajo delavci REK Velenje poskrbeti tudi za vzporeden razvoj ostalih dejavnosti, ki neposredno in posredno vplivajo na realizacijo zadanih načrtov.
Uresničitev dolgoročnega načrta zahteva poleg tehnološkega in tehničnega izpopolnjevanja tudi ustrezne kadre, tako po kvaliteti kot številu. Novi delavci zahtevajo dodatna vlaganja in skrb za primerno bivanje, prehrano in razvedrilo.
Kljub naštetim težavam, ki spremljajo sleherni razvoj, pa delavci REK Velenje smelo zrejo v bodočnost, saj se dobro zavedajo, da je moč vse težave premostiti. Dokaz za to je naš napredek, na katerega smo vsi ponosni.
Rudnik lignita Velenje
Rudnik lignita Velenje obstaja že 105 let. V svojem dolgoletnem obdobju razvoja je preživel cesarstvo avstroogerske in kraljevino Jugoslavijo. Šele v novi socialistični Jugoslaviji je razvoj dobil zamah.
S povečanjem potreb po električni energiji se je moral razvijati tudi rudnik. Izkop lignita se je od borih 182.000 ton v letu 1945 povečal na 4,6 milijona ton v letu 1979. 90 % celotne količine gre neposredno kot kurivo v kotle termoelektrarn v Šoštanju.
Težki pogoji dela pod zemljo zahtevajo nenehno skrb za varnejšo in lažje fizično delo. V ta namen je bilo in se še redno vlagajo ogromna sredstva za
izboljšanje delovnih razmer in uvedbo mehanizacije na odkopih, vgrajevanje boljše jamske podgrade, sodobnejše opreme za izvoz, klasiranje in drobljenje. Z izčrpavanjem odkopnih polj je potrebno odpirati nova, pri čemer je potrebna izgradnja nadomestnih objektov.
Zaradi izčrpavanja vzhodnega polja in področja Prelog se izgrajujejo nadomestni objekti na področju med Pesjem in TE v Šoštanju.
Dolžnost pokrivanja 50 % potreb po električni energiji v Sloveniji nalaga delavcem delovne organizacije Rudnik lignita Velenje veliko breme, ki so ga doslej uspešno nosili, zavedujoč se, da tako prispevajo svoj delež v borbi za boljši jutri.
Termoelektrarne Šoštanj
Delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti TE Šoštanj se pridružujemo Skupni čestitki delavcev SOZD REK Velenje: vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob občinskem prazniku 8. oktobru in jim želimo mnogo nadaljnjih uspehov!
Termoelektarne Šoštanj bodo s svojimi petimi proizvodnimi enotami s skupno zmogljivostjo 755.000 kW v bodoče glavni proizvajalec električne energije v socialistični republiki Sloveniji. V letih 1981 — 1985 bodo proizvedle 17 milijard 210 milijonov kWh termoelektrične energije, poleg tega pa velenjsko področje oskrbovale z zadostnimi količinami toplotne energije za daljinsko ogrevanje, katere poraba bo v prihodnjih letih stalno naraščala.
Energetsko surovino, premog, si bodo veči del zagotavljale znotraj sozda REK Velenje, nekaj premoga pa bodo dobivale tudi iz drugih slovenskih premogovnikov in iz REIK Kolubara v socialistični republiki Srbiji.
Za racionalnejše uresničevanje svoje vloge v slovenskem gospodarstvu po letu 1985 pa bo delovna organizacija TE Šoštanj v prihodnjih petih letih proučila možnosti in potrebe za izgradnjo enega samega nadomestnega proizvodnega bloka za prve zgrajene enote. V ta namen bodo domači strokovnjaki do konca obdobja 1981—1985 opravili vsa potrebna študijska in pripravljalna dela ter nazadnje izdelali še celoten investicijski program, ki se bi naj začel '..izničevati že v ietu 1986. Vzporedno s temi deli bodo potekale priprave za pove-
čanje toplotnih proizvodnih zmogljivosti TE Šoštanj na raven, ki bo velenjskemu področju za daljše obdobje zagotavljala kritje potreb po toplotni energiji za daljinsko ogrevanje.
V petletnem obdobju, ki je pred nami, si bomo delavci TE Šoštanj nasploh prizadevali za nadaljnje izboljšanje tehnološkega postopka pri proizvodnji električne in toplotne energije. Ze sedaj potekajo študijska dela za obnovo rotorjev in rekonstrukcijo celotnih mlinov za premog, ki ga porabimo v največjih dveh blokih. Poleg teh in podobnih drugih del pa imamo v načrtu še racionalizacije, kot sta modernizacija remontnih delavnic in izgradnja preizkuševalne postaje za visokonapetostne elektromotorje.
Tako kot doslej bomo v bodoče namenjali vso skrb tudi varstvu zdravega bivalnega okolja v Šaleški dolini. Za zmanjšanje slabih vplivov obratovanja naših elektrarn na okolje nameravamo izboljšati sistem za zaščito pred čezmernimi količinami vlage in prahu v ozračju. Prav tako imamo v načrtu ukrepe za zmanjšanje hrupa v bližnji okolici elektrarn. Predvsem pa si bomo prizadevali za uvedbo takega sistema transporta elektrofiltrskega pepela do ugrezninskih jezer in takega odlaganja tega odpadnega materiala naših elektrarn v ugrezninska jezera, ki ne bosta povzročala čezmernega onesnaženja vode v teh jezerih. Skratka, storili bomo vse, da bo naša delovna organizacija v obdobju 1981-1985 čim bolje uresničevala svojo gospodarsko in splošno družbeno vlogo.

Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980	8. oktober - praznik občine Velenje	ISS13
Elektrostrojna oprema Velenje-Preloge  
Tozd Strojni Obrati	Hlektrostrojni obrati smo v celoti usposobljeni za
Tozd Elektro oibrati	izdelavo stojk, stropnikov ter gumijastih in jekle-
Tozd Vodovodno-toplovodni obrati	nih verižnih transporterjev; izdelujemo pretočne
Tozd Krovsko-ključavničarski obrati	drobilce, vitle, konzolne stiskalnice in hidravlično
Delovna skupnost skupnih služb	jamsko podporje. Poleg tega v celoti obvladamo
remont in izdelavo elementov za hidravlična jamska
podporja, pri čemer sodelujemo z angleško firmo ,,DOWTY".
Dejavnost ESO zajema tudi celotno izgradnjo investicijskih objektov, od projektiranja do usposobitve vodstvenih kadrov za njihovo izkoriščanje: se pravi — inženiring.
Elektrostrojna oprema izvaja tudi elektroinstala-cije šibkega in jakega toka z omrežji in daljinskim krmiljenjem, vodovodne, in toplozračne instalacije, krovsko kleparska dela in najzahtevnejše remonte
/ vseh vrst.
Na vseh področjih svoje dejavnosti
—	izdelujemo,
—	projektiramo,
—	montiramo,
—	izvajamo inženiring.
Delovna organizacija Elektrostrojna oprema Velenje — Preloge beleži velike rezultate in napredek v doseganju proizvodnih rezultatov, v dograjevanju samoupravne organiziranosti ter pri širjenju proizvodnih zmogljivosti.
Vam delovnim ljudem in občanom naše občine, članom delovnega kolektiva in poslovnim partnerjem čestitamo k prazniku občine Velenje.
Elektrof litrski elementi
Letos slavijo v delovni organizaciji EFE Šoštanj 20. letnico dela. Ob jubileju je bilo ugotovljeno, da so delavci tega kolektiva uspešno prebrodili več kriznih obdobij v razvoju. V sedanjem stabilizacijskem obdobju uspešno gospodarijo, kar zagotavlja, da bodo v prihodnje prav tako koristno prispevali skupnosti. Zlasti je potrebno poudariti, da je EFE Šoštanj ena od redkih delovnih organizacij, ki za svojo osnovno surovino uporablja odpadni produkt zgorevanja lignita v TEŠ-to je elektrofiltrski pepel.
Z dodatki drugih snovi in z ustrezno tehnologijo
so uspeli organizirati proizvodnjo zidakov in z njimi v 20. letih izdatno pomagali pri izgradnji različnih objektov. Čeprav so razvojne možnosti omejene, razvijajo in poskušajo uveljaviti še druge izdelke za potrebe gradbništva.
Tako so izdelali postopek za proizvodnjo mas za estrihe in pripravljene omete, ki so z dodatkom vode takoj uporabljivi.
Nadaljnji razvoj bodo uskladili s potrebami tržišča in z možnostmi razvoja tehnologije.
30 %. Zaradi uvedbe novih tehnoloških procesov se je stopnja zaposlovanja v letu 1979 zmanjšala na 5 %.
V letu 1974 se je obrat Plastika tudi ustrezno samoupravno organiziral v TOZD, leta 1978 pa v delovno organizacijo REK-Plaštika, ki ima v svoji sestavi dva tozda in DSSS.
Danes je REK-DO Plastika največji proizvajalec plastičnih trakov za pakiranje in edini proizvajalec ročnih, polavtomatskih in avtomatskih strojev za pakiranje s plastičnimi trakovi v Jugoslaviji in na vzhodnoevropskem tržišču.
Plastika Velenje
Leta 1971 je delavski svet delovne organizacije Rudnik lignita Velenje zaradi potrebe po iskanju novih programov z lažjimi delovnimi mesti ustanovil obrat za predelavo plastičnih materialov. Ob ustanavljanju je bil sprejet delovni program proizvodnje polipropilenskih trakov — SUPERTRAK in ustreznega pribora za pakiranje oziroma povezovanje raznih paketov, kartonov, palet . . .
Obrat Plastika od ustanovitve doživlja zelo intenzivni razvoj: tako je vsa leta nazaj celotni prihodek rasel s poprečno letno stopnjo 42 %, zaposlovanje pa do leta 1978 s poprečno stopnjo
Avtopark Velenje
Delovna organizacija Avtopark je nastala iz potreb, ki so se porajale vzporedno z razvojem Rudnika lignita Velenje. Osnovni namen organiziranja delovne enote je bil prevoz delavcev na delo in z dela ter opravljanje transportnih storitev. Z intenzivnim razvojem rudnika so se pokazale potrebe za opravljanje manjših gradbenih del.
Danes razpolagajo v Avtoparku s precejšnjim številom prometnih sredstev in gradbenih strojev.
Nadaljnji razvoj gre v smeri povečanja av-tomahaničnih storitev s servisi za vse uporabnike, izgradnjo avtopralnice, izboljšanje prevoznih storitev delavcev REK in posodobljanje transportnega parka.
14i\5
8. oktober - praznik občine Velenje
Številka 39 (551) -
10. oktobra 1980
MERX CELJE
VELETRGOVSKO,
TURISTIČNO,
GROSISTIČNO IN
PROIZVODNO
PODJETJE
Tozd prodaja Šoštanj
Glavna usmeritev tozda Prodaje Šoštanj je gradnja novega trgovsko gostinskega objekta na Gorici. Predvidevajo, da bo s tem porasel celotni prihodek za eno tretjino, rešen pa bo tudi pereč problem preskrbe prebivalcev na tem področju. Tozd Prodaje Šoštanj je v tem letu dosegel zadovoljive rezultate, doseženi so bili planirani prihodek, dohodek in čisti dohodek. Mislijo da bodo uspešno zaključili letošnje poslovno leto.
Tozd pekarne in slaščičarne
Celje
V	industrijski pekarni Velenje in pekarni Pod gradom spečejo dnevno 28 ton kruha in 20.000 komadov pekovskega peciva. Proizvajajo 30 vrst kvalitetnega kruha in pekovskega peciva. S to količino zalagajo velenjsko, mozirsko, žalsko in celjsko področje. Velik problem pa imajo pri preskrbi s kvalitetno osnovno surovino, to je s pšenico oziroma moko. Pomagajo si z aditivi, to je z dodatki za svežino in izboljšanje pecilnih lastnosti. Pekovski poklic je težak zaradi delovnih pogojev in nočnega dela. Zaradi nizke akumulativnosti in družbeno priznanih cen imajo sorazmerno nizke osebne dohodke. Materialni stroški, energija in cene surovin so zelo porasle, zato je kljub stabilizacijskim prizadevanjem rast dohodka minimalna.
V	naslednjem srednjeročnem planskem obdobju želijo pekarno Pod gradom preusmeriti zgolj na proizvodnjo mehkega peciva. Trudijo se izboljšati delovne pogoje in čim bolj zmanjšati delež nočnega dela. Poklic pekovskega in slaščičarskega delavca želijo dvigniti na raven, ki jo- ta dejavnost zasluži. Le tako bodo lahko potrošnike povsem zadovoljili.
MLADINSKA KNJIGA
TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE KNJIGARNA VELENJE
L.
Delovnim ljudem in občanom velenjske občine, posebej pa še poslovnim partnerjem, iskreno čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje!
Združene zdravstvene organizacije Velenje
TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE
TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO MOZIRJE
TOZD BOLNIŠNICA IN ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA
TOZD ZOBOZDRAVSTVO VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB -
čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine!
Združene
lekarne
Velenje
Lekarna Velenje Lekarna Šoštanj Lekarna Mozirje
Lekarniška postaja Šmartno ob Paki
čestitajo delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — občinskem prazniku.
ODOQ
V E L E NJE
z enotami Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Topolšica
Velika želja delavcev Kina Velenje je, da bi v prihodnjem obdobju dobili novo kino-dvorano, saj bi le tako lahko še bolj zadovoljili svoje gledalce.
Delavci Kina Velenje čestitajo za praznik občine Velenje in priporočajo obisk filmskih predstav.
n
nama
VELEBLAGOVNICA
VELENJE
čestita vsem delovnim ljudem in občanom Velenja za praznik občine Velenje.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO
velenje
Tozd
Maloprodaja
Nudi v veleblagovnicah in specializiranih trgovinah pestro izbiro blaga za široko potrošnjo.
Tozd
Veleprodaja
nudi vse vrste gospodinjskih strojev, les, lesne izdelke, gradbeni material ter veliko izbiro keramike in sanitarnih naprav.
Tozd
kmetijstvo Šoštanj
s svojimi združenimi in delovnimi enotami organizira in pospešuje kmetijstvo v občini Velenje.
Tozd
Proizvodnja
nudi obrtne in proizvodne usluge iz kovine, plastike in lesa ter gradbene usluge.
projektivni biro vtltnj* prešernov« 3a - telefon 850051
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje naše iskrene čestitke za 8. oktober — praznik občine Velenje. KOLEKTIV PROJEKTIVNEGA BIROJA VELENJE
Občinska skupnost
za
zaposlovanje
Strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje čestitajo občanom Velenja za 8. oktober — praznik občine Velenje.
dinos
"I
LJUBLJANA
Tozd priprava odpadnih surovin
- Skladišče Velenje
čestita vsem delovnim ljudem iri občanom občine Velenje za praznik občine Velenje — 8. oktober!
Gozdno
gospodarstvo
Nazarje
TOZD
GOZDARSTVO ŠOŠTANJ TOK ŠOŠTANJ
čestita vsem občanom Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje!
toper
tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov cetje
Tozd
Konfekcija Šoštanj
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober!
TOZD ZA PTT PROMET VELENJE
Za praznik občine Velenje — 8. oktober čestitamo vsem občanom občine Velenje!
____I
C H/ID iS
t GIP GRADIŠ LJUBLJANA £ TOZD GRADBENA ENOTA 2 CELJE
J Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline naše iskrene # stitke za praznik občine Velenje — 8. oktober!
vtffim
Stanovanjski objekt BI; Stanovanjski objekt C1 Dom učencev Velenje
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980	8. oktober -praznik občine Velenje	I\515
1
i
Atraktivni novi izdelki
Proizvodnje zaščitnih čelad
na žalost ne. Delno zaradi velikih podražitev že tako drage zgradbe v eksplozijsko zaščiteni izvedbi, ki nam je dodobra postrgala razpoložljiva sredstva, delno pa zato. ker je večji del opreme iz uvoza in so nas pri nakupu zaustavili predpisi.
V	letošnjem letu bi moralo 300 delavcev Veplasa narediti za 230 milijonov dinarjev, izdelkov, od lepilnih trakov, čelad, gumbov in pohištvene galanterije do hidroterapevtske opreme in fasad, kar je za 80 odstotkov več kot lansko leto. Zmogljivosti so. kljub temu pa bomo lahko vendarle uresničili le komaj kakih 80 odstotkov od načrtovanega. Tolikšnih težav nismo pričakovali. Uvoz, na katerega smo bili precej vezani, je onemogočen, domačih surovin ni ali pa jih moramo plačevati delno z devizami. Pa ludi cene našim izdelkom so zamrznjene. Zaradi izpadov v preskrbi ne moremo realizirati niti izvoznih poslov. Raznolikost tehnologij in izdelkov nas dela dovolj prilagodljive, da vozimo med čermi še z zadovoljivimi poslovnimi uspehi.
V	iskanju programov, ki bi z domačimi surovinami omogočili izvoz in večjo akumulacijo, smo se odločili za nov izdelek, to je za jadralno desko — surf. Analiza domačega in predvsem tujega tržišča je pokazala, da bi nam ta izdelek lahko povečal prihodek vsaj za 100 odstotkov, mnogo večja pa bi bila tudi akumulacija. Večino izdelkov bi prodali na tuja tržišča, kjer je zaradi velikega zanimanja za ta šport dokajšnje povpraševanje. Razvojna in pripravljalna dela gredo h koncu. Prostor imamo. Večji del tehnologije in opreme tudi. Sedaj potrebujemo samo še nekaj dopolnilne opreme. Računamo, da bomo prihodnjo
- sezono že krepko prisotni na tržišču ter da nas bodo z izvozom ustvarjene devize rešile ogromnih težav s preskrbo. Boljši dohodek pa naj bi omogočil našim delavcem po dolgoletnih odrekanjih in vlaganjih žeti sadove svoje setve.
t
Poskusna proizvodnja jadralnih desk — surfov
Delovna organizacija Veplas se je organizirala kot organizacija z dvema tozdoma pred dvema letoma, in sicer iz Galipa in Integrala. Obe sta se srečevali, z vrsto težavami pri delu. Galipje posloval v razpadajočih, neprimernih prostorih in z dotrajanimi stroji. Integral je to težavo rešil ravno v tem času z izgradnjo nove tovarne, vendar pa bi moral z nabavo novih strojev posodobiti in razširiti zmogljivosti ter zožiti preveč raznoliki program.
Prva naloga Veplasa. zgraditev novih prostorov za delavce Galipa. je bila dokaj uspešno opravljena. Nakupili smo tudi nekaj najnujnejših strojev za Integral in Galip. Večji del načrtovanih pa
Stroj za izdelovanje samolepilnih etiket
ER3
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
Nov izdelek na našem tržišču
Že v mesecu oktobru bo Tovarna usnja Šoštanj začela proizvajati popolnoma nov izdelek pri nas, .»SLAMNICE,« dekorativno izolacijske ploščice za polaganje na stene ali strop.
SLAMNICE so plod lastnega razvoja v sodelovanju z inštitutom za industrijsko oblikovanje pri FAGG Ljubljana.
" Plošče so velike 300 x 300 mm. debeline cca 4 mm, obdelane pa z lakom, kar omogoča boljše čiščenje. Prodajali jih bodo v različnih barvah in barvnih kombinacijah. Polaganje ie zelo enostavno in ne zahteva prehodne priprave površine sten. Plošče se režejo s škarjami in lepijo z različnimi lepili, in to od lepil zapolaganje'Jceramičnih ploščic (nivedur) pa do gradbeniških lepil (siprokol).
Plošče so že atestirane pri zavodu za raziskovavo materialov in konstrukcij Ljubljana tako. da jih bo mogoče kupiti že v kratkem.
Savinjsko-šaleška gospodarska
zbornica

Trgovsko podjetje „Vino"
Šmartno ob Paki
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje in jim želi tudi vnaprej novih delovnih zmag!
IIMIUI NfKT«
• UMUIM
OKlSUt
Prodajno servisna organizacija
poslovna enota
Velenje
ČESTITA vsem občanom in delovnim ljudem za praznik občine Velenje — 8. oktober!
Na pragu
30-letnega delovanja
Delovna organizacija je bila ustanovljena leta 1951 kot ZDRUŽENJE GOSTINSKIH PODJETIJ za območje takra-	|
tnega okraja Šoštanj, kije zajemal Šaleško in Gornjo Savinjsko	I
dolino.	=
|	Poslovanje delovne organizacije je bilo namenjeno oskr-	=
bovanju gostinskih podjetij ter individualnih gostincev z alko-	|
i	holnimi pijačami in gostinsko opremo. Kasneje so bile na okraju	§
1	ustanovljene zbornice, zato so bila združenja gostinskih podjetij
1	ukinjena. Podjetje je leta 1952 pričelo poslovati kot TRGOVI-
i	NA Z VINOM ŠMARTNO OB PAKI in se kasneje registra-	I
cijsko dopolnilo v TRGOVSKO PODJETJE »VINO«,	§
1	ŠMARTNO OB PAKI.	|
I	Kolektiv je že takrat spoznal prednost v ugodni geografski	|
i	legi na stičišču Gornje Savinjske, Spodnje Savinjske in Šaleške	|
|	doline, kar predstavlja z vidika transportnih stroškov in ekspe-
ditivnosti dostave najugodnejšo lego. Trideset-letna praksa je dokazala pravilnost takratne odločitve o nadaljevanju pričete dejavnosti, saj je tržišče to stalno dokazovalo. Na tem področju	§
|	je bil potreben distributer s široko izbiro alkoholnih in brezal-	|
i	koholnih pijač.	|
I	Ob ustanovitvi je bilo 5 zaposlenih, kletne kapacitete so	I
i	znašale 7.000 litrov, bili so brez lastnih transportnih sredstev. V	|
trideset letnem razvoju je število zaposlenih naraslo na 118, kletne zmogljivosti na 1.000.000 litrov, v lastnem transportnem	|
i	* parku pa imajo sedaj 20 kamionov.	|
Ob prazniku občine Velenje delovni kolektiv Trgovskega podjetja »VINO« Šmartno ob Paki iskreno čestita vsem obča-s	nom. delovnim ljudem ter svojim cenjenim odjemalcem.
iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii................................................................................mi.......iiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiii...................................
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob praznovanju praznika občine Velenje — 8. oktobru!
| SAVINJSKO
| ŠALEŠKA | VETERINARSKA I POSTAJA I MOZIRJE
| DELOVNA ENOTA VELENJE
E .čestita delovnim ljudem in občanom = za praznik občine — 8. oktober!
GOSTINSTVO VELENJE
čestita za praznik občine Velenje in se priporoča za obisk v svojih poslovnih enotah: HOTEL PAKA Velenja, Pod gradom Velenje, KAJUHOV DGSVI Šoštanj, REKREACIJSKI CENTER Velenje.
i *
•lijMi

Delovni kolektivi, ki sodelujejo v prilogi Našega časa, čestitajo za 8. oktober — praznik občine Velenje vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter jim želijo nadaljnjih delovnih zmag!




rdeča dvorana velenje velenje
iskreno čestita vsem občanom Velenja za njihov praznik — 8. oktober!
TOZD TRGOVINA NA DROBNO CEUE
Petrol Ljubljana, TOZD TRGOVINA NA DROBNO CELJE, ima v občini Velenje tri bencinske servise: Velenje I — Šaleška cesta, Velenje II - Celjska cesta ter bencinski servis Šoštanj.
Na področju Gornje Savinjske doline pa ima servis v Mozirju in na Ljubnem.
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober!

zavarovalna
skupnost
triglav
OBMOČNA SKUPNOST CEUE,
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE
Prešernova 9
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za občinski praznik — 8. oktober!	+
»♦♦♦♦»♦♦♦»»♦♦•♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦i
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
8. oktober - praznik občine Velenje
in517
iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag!
Občinska skupnost otroškega varstva Velenje
Občinska izobraževalna skupnost Velenje
Občinska kulturna skupnost Velenje
Občinska telesnokulturna skupnost Velenje
Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje
Občinska zdravstvena skupnost Velenje Občinska skupnost za zaposlovanje Občinska raziskovalna skupnost Velenje
Občinska skupnost socialnega varstva Velenje
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije
Občinski zbor delegatov Velenje
Samoupravna interesna stanovanjska skupnost Velenje
Samoupravna komunalna interesna skupnost Velenje
Stavbno zemljiška skupnost Velenje
Kmetijsko zemljiška skupnost Velenje
Občinska skupnost za varstvo pred požari Velenje
Območna vodna skupnost Savinja-Sotla, Temeljna vodna skupnost Paka Velenje
Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Celje
Samoupravna interesna skupnost elektroobmočja Celje
Za praznik občine Velenje — 8. oktober
18l\5	—	8. oktober - praznik občine Velenje	Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
vsem delovnim ljudem
občanom!

Delavci Gorenja
■
J
Kuhulni in ogrevalni aparati	6,611.911 Barvni televizorji	325.156 Črnobeli televizorji I	396.377 Pohištveni elementi	950.315 Pralni stroji	3,319.509 Hladilni aparati	3,712.881 Zamrzovalni aparati	1.218.381 Mali gospodinjski aparati	5.753.769 Keramične ploščice (m2)	4.363.311
gorenje
o
Gorenje, tovarna gospodinjske opreme Velenje
Tozd Kuhalni aparati
Tozd Štedilniki
Tozd Pralna tehnika
Tozd Hladilna tehnika
Tozd Zamrzovalni aparati
Tozd Elektronika Velenje
Tozd Elektronika Ptuj
Tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje
Tozd Kondenzatorji Rogatec
Tozd Embalažnica
Tozd Pohištvo
Tozd Gradbeni elementi
Tozd Vzdrževanje
Tozd Orodjarna
Tozd Galvanika
Tozd Plastika
Tozd Avtopark
Tozd Gostinska enota
Delovna skupnost skupnih služb
pomanjkanje reprodukcijskega materiala ustavljati tekoče
trakove, so se novih nalog lotili še z večjim hotenjem, da bi s stabilizacijskimi ukrepi čimveč prispevali tudi k zmanjševanju primanjkljaja zunanje-trgovinske plačilne bilance. Veliko pozornost posvečajo prav nadomeščanju uvoženih komponent z domačimi. Iščejo tudi nove oblike sodelovanja v zunanjetrgovinski menjavi, predvsem vidijo veliko možnost v kooperaciji z lastnim podjetjem v ZRN, Gorenje — Koerting.
Delež proizvodnje v SFRJ
Gorenje je kot pomemben proizvajalec bele tehnike s svojimi proizvodi zastopan v Jugoslaviji takole:
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je od
svoje ustanovitve leta 1953 do danes dosegla izreden razvoj. Od kovaške in mizarske delavnice in prvih stiskalnic v opečnatih barakah v vasici Gorenje se je razvila v eno najsodobnejših tovarn bele tehnike in tudi. elektronike, ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi zunaj njenih meja.
Gorenje včeraj, danes, jutri! Marsikdo komaj dojame, kaj vse predstavljajo velikanski uspehi delovnega kolektiva, ki je pričel z dvanajstimi delavci, danes paje samo v Velenju zaposlenih okrog devet tisoč delavcev Gorenja! Gorenje je povezalo med seboj še več tisoč delavcev iz krajev manj razvitih področih in tudi bratskih republik. V svojih podjetjih v tujini ter predstavništvih in servisnih centrih pa dela še tisoč in več delavcev Gorenja!
Leto 1980 in stabilizacijo so v Gorenju pričakovali pripravljeni! Čeprav so stabilizacijska prizadevanja v Gorenju prisotna že več let nazaj, so posebej poudarjena tudi v letošnjih nalogah tega kolektiva. Kljub temu. da so kolektiv prizadeli ukrepi zmanjševanja uvoza in so morali zaradi
DNEVNA PROIZVODNJA GORENJA
Vrsta izdelka	Dnevna
proizvodnja
Štedilniki	2000
Pralni stroji	1100
Hladilniki	1500
Zamrzovalni aparati	1000
Mali aparati	3000
Barvni televizorji	400
Črno-beli televizorji «	300
Gorenje
Vsak dan tisoči izdelkov iz tovarn Gorenja? In koliko jih je bilo proizvedenih v tovarnah Gorenja od začetka proizvodnje do danes?
Od začetka proizvodnje do konca avgusta 1980 je bilo proizvedenih izdelkov z znakom Gorenje:
Vsak dan tisoči izdelkov iz Gorenja! Na svetovne trge prodaja Gorenje belo tehniko v velikih količinah! Na vse kontinente sveta!
Gorenje odpira nove delovne prostore in tovarne doma in v svetu! Velik prispevek bo pomenila ludi tovarna kompresorjev v Črnomlju, ko bodo v končni fazi proizvajali toliko kompresorjev, kolikor jih bodo v tovarnah Gorenja vgradili v aparate za hladilno in zamrzovalno tehniko.
Pralni stroji Hladilniki Zamrzovalniki Električni štedilniki Kombinirani štedilniki Vgradni aparati Plinski štedilniki Štedilniki na trda goriva Barvni TV Črnobeli TV Kuhinjski elementi Mali gospodinjski aparati
69.7	% 51,1 % 43,5 % 64,4 %
50.8	%
63.9	% 12%
9% 38,1 %
19.7	% 6,2 %
57.8	%
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
Šport, telesna kultura in rekreacija
	-JPB mmm m		
jj[ ^r-jgmmm	SsW2MT V7'. - MB r i«Hi	B* JH	MF1«9I
1 ' ni." * ■■		pi m JI	
Naš pokal OŠ Anton Aškerc
Kar 412 občanov se je udeležilo ponedeljkovega jesenskega krosa. ki gaje organizirala v sodelovanju z atletskim klubom Velenje občinska zveza za telesno kulturo Velenje za pokal uredništva Našega časa. Seveda je bila največja udeležba med mladimi. žal. pa je bilo premalo prijavljenih iz delovnih organizacij. kjer kot kaže še vedno niso spoznali velikega pomena te oblike rekreativne dejavnosti. Najbolj množično gojijo to obliko množičnega teka na osnovni šoli Anton Aškerc Velenje, ki so prejeli lep pokal našega uredništva kot vseekipni zmagovalci.
Rezultati: mlajši pionirji (I. 68 —
100 m: I. Bojan Matjaž. M. P T.. 2. Branko Kitak. A. Aškerc. 3. Marko Zaje. V. Vlahovič; ekipno — I. M. Pintar Toledo Velenje. 2. Biba Ročk Šoštanj. 3. A. Aškerc Velenje; mlajše pionirke (I. 68): 1000 m I. Saša Silov-šek. V. Vlahovič. 2. Nataša Krenker. M. Pintar Toledo. 3. Alenka Oberč. Biba Ročk; ekipno — I. Veljko Vlahovič. 2. Biba Ročk. 3. M. Pintar Toledo; mlajše pionirke (1.68) — 1000 m: 1. Marjana Peterneš. V. Vlahovič. 2. Martina Rednjak. Gustav Šilih, 3. Andreja Šmurnik. A. Aškerc; ekipno: t; G. Šilih. 2. A. Aškerc. 3. M. Pintar Toledo; mlajši pionirji (I. 67) — 1000 ■i: 1. Tine Štajner. G. Šilih. 2. Vrabič. Bratov Letonje. 3. Damjan Glinšek. M. Pinter Toledo; starejši pionirji (I. 66) — 1000 m: I. Tone Založnik. M. Pintar Toledo. 2. Boris Lanbič, A. Aškerc. 3. Zlatko Kompan. V. Vlahovič, ekipno: 1. M. Pinter Toledo. 2. V. Vlahovič. 3. G. Šilih; starejše pionirke (L66) — 1000 m: I. Polona Cesar. V. Vlahovič. 2. Jasmina Majhen. G. Šilih. 3. Diana Verdev, B. Letonje;
Največ udeležencev je bilo z osnovne šole Anton Aškerc in zasluženo so prejeli pokal Našega časa od glavnega urednika Marijana I.ipovška.
ekipno: K. Destovnik Kajuh. 2. V. Vlahovič, 3. G. Šilih; starejši pionirji (I. 65) — 1000 m: I. Mirko Lorger. RŠC. 2. Marjan Murgelj. RŠC. 3. Sergej Sme. gimnazija: ekipno: I. RŠC. 2. Gimnazija. 3. A. Aškerc;
Starejše pionirke (I. 65) — 1000 m: I. Melita Zemljak. G. Šilih. 2. Jožica Keti.š. G. Šilih. 3. Simona Ričko. A. Aškerc; ekipno: 1. G. Šilih. 2. A. Aškerc: mlajši mladinci (I. 63-64) — 2000 m: I. Ivan Videmšek. V. Vlahovič. 2. Miran Hudovnik. Gimnazija. 3. Aldi Pavlič. RŠC; ekipno: 1. Gimnazija. 2. RŠC. 3. A. Aškerc; starejše mladinke (I. 62-63) — 2000 m: 1 A. Verdnik. Gimnazija. 2. P. Lampe. Gimnazija. 3. S. Cesar. Gimnazija; ekipno: 1. Gimnazija: starejši mladinci: (I. 61-62» — wn0 m: I. Marko
Pavunovič. DO RLV. 2. Bogdan Makovšek. Gimnazija. 3. Mehmedija Alič. RŠC: ekipno: 1. Gimnazija; člani (I. 60 in star.) — 5000 m: I Slanko Miklavžina. DO F.SO. 2. Obrad Lazič. DO F.SO. 3. Franc Završnik. Gorenje;
ekipno: I F.SO. 2. Gorenje. 3. A. Aškerc: članice (i 61 in star.) — 2000 m: Marjeta Mori. Zdravstveni dom Velenje. 2. Alenka Jabovnik. A. Aškerc. 3. Irena Škobrne. A. Aškerc; ekipno I. A. Aškerc: veterani: A + B: 1. Vinko Cajič. DO RLV. 2. Anton Juršnik. DO RLV; vseekipno pionirske kategorije: I. G. Šilih. 2. A. Aškerc. 3. V. Vlahovič; ekipno mlad,-mladinke: I. Gimnazija 2. RŠC. 3. A. Aškerc: ekipno člani-ce: I. ESO. 2. Gorenje. 3. A. Aškerc.
Rokom&tašice Velenja igrajo iz kola v kolo bolje. V soboto je bila njihova dobra igra izražena tudi v rezultatu, saj so ekipo D1 Trokut iz Rajičev v Rdeči dvorani premagale kar z osmimi zadetki razlike — izid srečanja je bil 22:12 (8:7).
V prvem polčasu je bilo srečanje še izenačeno, v drugem delu pa so domače igralke zaigrale nadvse odgovorno, dobro v obrambi in s hitrimi akcijami v napadu povsem zmedle gostujoče igralke, ki proti takšni igri domačink niso več našle pravega orožja. Igralke Velenja so vodile že z desetimi zadetki prednosti, vendar je proti koncu srečanja trener dal priložnost tudi mlajšim igralkam.
Velenje: Kmetič, Kotnik, Ter-bulj l.S.Golič, B. Podbregar 1, D. Golič 5: Zeljak, Džordževič. Bovha 4, Špoljar 4, Omerovič 2, Hleb.
Jutri — v soboto igrajo Vele-njčanke spet na domačem igrišču. V Rdeči dvorani se bodo ob 17. uri sestale z ljubljansko Olimpijo. Upajmo, da se bodo rokometašice Velenja tudi jutri potrudile in ob podpori gledalcev dosegle novo zmago.
Derbi domačinom
Približno 350 gledalcev, ki so se zbrali na sobotnem derbiju v Šoštanju je bilo nadvse zadovoljnih z igro. ki sta jo prikazali obe mošivo. Derbi je zasluženo pripadal domačim rokome-tašem (20:12. polčas 12:12). ki so v drugem počasu zaigrali resnično tako kolje od njih pričakoval trener Bojan Levstik. Če bodo Šoštanjčani tudi v nadaljevanju igrali enako poletno in borbeno, jih je že sedaj lahko uvrstimo med najresnejše kandidate za osvojitev jesenskega naslova. Trenutno so z osmimi točkami nU petem mestu, vendar imajo tekmo manj kol rokometaši Prul. ki so z desetimi točkami na prvem mestu.
Šoštanj: Vajdl. Skornšek 6. Jambro-vič. Guček 5. Mjahen. Polušek 2. Blagolišek. Javornik 4. Robi Lesjak 1. Stvarnik 6. Rudi Lesjak I.Slatinšek.
Visok poraz
Z gostovanja v Ptuju so se rokometašice Šmartnega vrnile brez točk. V srečanju z vodilno ekipo PP Drava so doževele visok poraz. Izgubile so z rezultatom 18:9. polčas 7:3. Šmarčan-ke so prikazale sicer dobro igro. vendar so bile pri izvajanju enajstmetrovk premalo natančne, saj so od devetih zadele le dve. V prihodnjem kolu bodo rokometašice Šmartnega nastopile doma proli ekipi Slovana.
Za Šmartno so igrale: D. Tanjšek. Resnik. I. Tanjšek. Meh. Ostojič. Krevzelj I. Omladič 1. Šmerc 5. brankar I. Bole. Tajnik 1. Tevžar.
Dva poraza zapored
Začetni alpinistični tečaj
Letna alpinistična sezona se bliža koncu, vendar je letošnja jesen alpinistom zelo naklonjena. Šaleški alpinisti so v zadnjem času preplezali vrsto težkih in zelo ležkih smeri.
Avgusta so naveze Vovk-Avberšek in Cerjak-Lihtineker ponovile Skala-ško smer z Ladjo v severni sleni Triglava. Cerjak in Lihlineker sta ponovila še Triko! (VI) v Dolgem hrblu. 21. septembra so naveze Pre-log-Kotnik in Vovk-Avberšek ponovile F.lčevo smer v Planjavi (V), naveza Cerjak-Sevčnikar-Kavčnik pa Herle-tovo (IV) v Ojstrici. 28. seplembra je Cerjak s Kavčnikom in Lipnikom ponovil Steber Štajerske Rinke (IV).
Pretekli teden je naveza Avberšek-l.ihtineker ponovila smer Šimenc-Škarja (VI A2. F.) v Dolgem hrblu.' Naslednji dan so Šalečani plezali v Štajerski Rinki. in sicer Lihtincker-Sevčnikar Direktno (VI). Svatina in Lekš pa Steber (IV).
Tudi letošnje lelo bodo člani Šle-škega alpinističnega odseka organizirali začetni alpinistični tečaj. Vsi. kr imajo gore radi. se lahko vpišejo v tečaj v četrtek. 16. oktobra ob 19. uri v prostorih Projektivnega biroja Velenje (2. nadstropje).	A. I.
Nogometaši Rudarja-so v sredo. 1. oktobra odigrali zaostalo prvenstveno srečanje z Mariborom na igrišču v Ljudskem vrtu. Velenjčani so srečanje izgubili z rezultatom 4:2 (2:0). Veliko zaslug za zmago gostov je imel sodnik Zivanovič iz Vinkovcev. saj je bil trinajsti igralec Mariborčanov.
Velenjčani so srečanje pričeli zelo dobro, saj so si že v deseti minuti ustvarili lepo priliko za zadetek. Rusi-mir je podal žogo Trniniču. ki je bil sam približno pet metrov od gola z leve strani, vendar te žoge ni dobro ustavil in priložnost je splavala po vodi.	'
Sodnik je imel od vsega začetka zelo čuden kriterij pri sojenju. Proti gostom je poiskal vsaki najmanjši prekršek, ko pa je bilo treba poiskati prekršek za njih. je največkrat zatisnil oči. Njegov dosleden način sojenja za Maribor in nedosleden za Rudarja, je dal slutiti, da samo čaka. če bo kdo izmed igralcev Maribora padel v kazenskem prostoru Rudarja. To ugibanje se je kmalu potrdilo, pred
tem pa je napravil sodnik prvo veliko napako. V trinajsti minuti je Kolenc (pri rezultatu 0:0) lepo ušel v kazenski prostor Maribora in enemu izmed domačih obrambnih igralcev ni preostalo drugega kot da gaje nepravilno zaustavil. Kolenc je padel, sodnikova piščalka pa je ostala nema. čeprav je bila to šolska enajstmetrovka. V 18. minuti je žoga spel pri Kolencu. Eden izmed mariborskih nogometašev je skočil tako visoko, da ga je s kopačko poškodoval po ustnicah Kolenc je obležal, sodnik pa niti piskal ni prekrška, čeprav si je mariborski igralec zaslužil rumeni karlon. Igro je ustavil'šele čez kakšne pol minute in takrat je lahko dobil Kolenc prvo pomoč s klopi.
Kar ni sodil sodnik za Rudarja, je sodil proti njemu. Ko je v 21. minuti padel v kazenskem prostoru gostov Simič. je sodnik lakoj pokazal na belo točko. Imeli smo občutek, daje komaj čakal na la trenutek. Kmalu na lo je dosodil enajstmetrovko v.korist Mari-
bora. ki je tako povedel z 2:0. Strelec je bil obakrat Turčik.
Takšna sodnikova naklonjenost Mariborčanom je velenjske nogometaše povsem spravila s tira. kar se je poznalo tudi v njihovi igri. Saj ni bilo pravih akcij, obramba pa je igrala precej pod svojimi možnostmi. Turčik je v drugem delu dosegel še tretji zadetek, četrtega pa Simič. Šele po v isokem vodstvu domačinov je sodnik dovolil igro tudi Velenjčanom. ki z golom Džuriča v 80. minuti in Rusmi-ra tri minute pred koncem tekme s strelom iz enajstmetrovke nekoliko ublažile poraz.
V 8. kolu so nogometaši Rudarja gostovali v Bihaču in srečanje z domačini Jedinslvom izgubili z rezultatom 1:0. Gol so prejeli po napaki obrambnih igralcev. Gostje so izvajali prosti strel, žoga pa se je odbila od Raukoviča in prevarala vrataija Pura-ča.
Po osmem kolu imajo Velenjčani le sedem točk in so trenulno na enajstem mestu.
V -v- 31
... - ■;. ^>.... . - .
Mariborski igralec je v trinajsti minuti nepravilno zaustavil prodor Kolenca v bližini bele točke, vendar je sodnik zatisnil oči. (S. V.)
Težave z nediscipliniranimi igralci
Nogometaši Rudarja so v Bihaču naslopili v precej spremenjeni postavi. V moštvu ni bilo kar štirih standardnih igralcev, in sicer Hohnjeca. Milj-koviča. Kikiča. Antonijeviča. Ti štirje igralci so skupaj s Trniničem po srečanju z Mariborom kršili klubsko disciplino. Razen Trniničajih tudi ni bilo na treningu v petek tako. da imajo v leh dneh člani disciplinske komisije Rudarja spel polne roke dela.
Še vedno neporaženi
Npgometaši Šmartnega so tudi po 5 kolu v slovenski nogometni ligi še vedno neporaženo moštvo. .Preteklo
V nedeljo gostuje v'Velenju enajsterica Spartaka. Pred tem srečanjem s pričetkom ob 1330 bo zanimiva predtekma PRANJE NOGOMETNEGA PERILA. Nastopil bo tudi Jaka Šraufciger—Vinko Ši-mek.
zadovoljila gledalcev. Igra je bila v sestavi enakovredna, lepih priložnosti, za zadetek pa strelci obeh ekip niso znali izkoristili.
Enajsterica Šmartnega je do sedaj zbrala 8 točk in je na lestvici druga. V prihodnjem kolu bodo Šmarčani zaigrali na domačem igrišču, njihov nasprotnik bo moštvo Slovana.
Za Šmartno so igrali: P. Podgoršek, Kregar. Kralj. A. Podgoršek. Omladič. Podvartnik. Hren. Zalik. Kodre, Prašnikar. Frangeš (Kopušar).
Zopet uspešni
m
Mladi velenjski atleti tudi tokrat niso mirovali. Udeležili so se številnih atletskih prireditev doma. pa ludi v Avstriji.
V	začetku meseca so se Miklavžina. Anič in Šamu udeležili tretjega oktobrskega mini maratona v Vrginem-mostu in bili zopel uspešni. Miklavžina je le za las zaostal za zmagovalcem Ušičem iz Celja. Šamu je bil četrti. Anič pa šesti. Pripadal pa jim je ludi prehodni pokal skupščine občine Vrginmosl. saj so bili ekipno pravi.
V	Kosovski Mitrovici so bile finale atletskega pokala Jugoslavije. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sta se jih udeležili le dve mladinski, in sicer Jana Pečovnik in Klavdija Jug. Pečov-nikova je nastopila v skoku v višino in bila s 160 čm pela. v leku na 100 m z ovirami pa s časom 15.9 tretja. Jugova pa je bila najboljša v leku na 100 m z ovirami s. časom 14.8 Skupno sta zbrali 30 točk. in zasedli sedmo mesto.
V	začetku meseca oktobra so pomerili svoje moči v Subotici najboljši mladinci Jugoslavije. Zaradi neurejenih zdravniških opravičil, je delegat allelske zveze Jugoslavije izločil iz tekmovanja kar 30 mladincev. Med njimi sta bila ludi Velenjčana Makovšek in Aleš Jug. Opravila sta le del svojega nastopa. Makovšek je zmagal v hoji na 10 km. Jug pa je v troskoku z enim skokom dosegel tretji najboljši rezullal.	§ b.
nedeljo so nastopili proti enajsterici Ilirije v Ljubljani in z gostovanja prinesli točko. Rezultat srečanja je bil 0:0.
Tekma, kije bila dokaj raztrgana in na trenutke napeta, k temu je prispeval svoj delež še sodnik Damiš. ni
Kladivaija
Pretekli teden so se mladinci velenjskega Rudarja na domačem igrišču sestali z ekipo celjskega Kladivarja. ki igra v republiški nogometni ligi. Na tem srečanju se je uprava Rudarja poslovila od dveh svojih mladih nogometašev Matjaža Klajiča in Mirka Ja-lušiča. ki bosta te dni oblekla vojaški suknji Mladi nogometaši Rudarja so bili boljši in zmagaii z rezultatom 2:1.

Kolesarji bodo
odprti Šaleško magistrata
Ob prazniku občine Velenje bodojulri odprli Šaleško magistralo, cesto, ki bo še bolj zbližala vasi Gorenje. Paškovas. Šmartnoob Paki s središčem velenjske občine, obenem skrajšala razdaljo z mozirsko. hkrati pa tudi pot do Ljubljane. S lo cesto je velenjska občina resnično dobila novo okno v
svet.
Slovesnost ob otvoritvi te nadvse pomembne pridobitve za občane in delovne ljudi Šaleške doline kol ludi drugih krajev se bo pričela dopoldne ob deseti uri. Združena bo z množičnim trim kolesarjenjem, saj se bodo kolesarji prv i popeljali po njej. Zalo vabijo organizatorji kolesarjenja — občinska zveza za telesno kulturo občine Velenje, služba za rekreativno in kulturno dejavnost ter osnovna organizacija ZSMS delovne skupnosti skupnih služb v TGO Gorenje vse. ki imate doma kolo. da se zberete jutri nekaj pred deseto uro na začetku Šaleške magislrale nasproti delovne organizacije ESO. Po kulturnem progra'mu bodo nato kolesarji simbolično izročili objekt svojemu namenu in se nato popeljali po ceIo'": ..iagistrali do vasi Gorenje, od lam naprej skozi Paško vas. mirne Letuša do Polzele in nazaj skozi Ložnico. Staro Velenje na cilj pred Rdečodvorano, kjer bodo morali opravili še spretnostno vožnjo. Proga je dolga približno 35 km. Krajani pa se lahko vključijo v to množično kolesarjenje še na startih pri tovarni Keramike v vasi Gorenje in na Polzeli pri gostišču Mirostan.
Vsak udeleženec kolesarjenja bo prejel značko, nalepko in priznanje, nagradili pa bodo tudi najstarejšega in najmlajšega kolesarja oziroma kolesarko, najštevilnejšo družino, pa ludi tistega, ki bo prišel z najbolj izvirnim kolesom.
Vse udeležence jutrišnjega trim-kolesarjenja pa moramo opozoriti, da morajo voziti zelo previdno in upoštevali med vožnjo vse cestno-prometne predpise.
Trgovsko podjetje
„VIN0"
Šmartno ob Paki
sporoča vsem interesentom, da bo prodajalo v času trgatve kvaliteten
VINSKI MOST
Mošt boste lahko kupili vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. oktobra 1979 do 11. novembra 1979 od 6. do 14. ure v kleti trgovskega podjetja „VIN0" v Šmartnem ob Paki.
20i\5
Roman, zanimivosti
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980
Množica je zahrumela. Siloviti kriki done do nebes, se trgajo in kosajo med seboj in ustvarjajo divje valovanje glasov. Je li množico minila potrpežljivost, je li nova nesreča?
Starejšine so prebledeli, poskočili na noge in se preplašeno spogledovali. Župan se ni ganil.
' Hrumenje se je jačalo, se pretvarjalo v urnebesno kričanje; jezno pozojevo renčanje mu je odgovarjalo. Jezerska pošast se je nocoj oglašala čisto blizu skalskega gradišča. In spet... kakor bi tulil velikanski bik, razdražen z rdečim suknom.
Starejšine so vnovič pobledeli in z negotovimi obrazi čakali novih nesrečnih vesti. Ali kaj je to? Množica seje bučeč navalila na vhod v gradišče in drla navzgor. Posamezne zadruge so klicale imena svoiih poglavarjev.
Pobuna razsrjenega ljudstva?
Med prepadle starejšine je planil lep, postaven mladenič, čez in čez oblit s krvjo, z raztrganim kožuhom na plečih, z divje raz-mršenimi lasmi.
Velmožje so ga zavzeto pogledali.
»Kaj prihajaš nepoklican v starejšinski zbor, Kragulj?« je vprašal najmirnejši med njimi, Svemisel, in ga ošinil z očitajočim pogledom.
Mladi Kragulj, sin nesrečnega Ljutomira, seje pri teh hladnih besedah šele prav zavedal, obstal kakor vkopan in v globokem spoštovanju sklonil okrvavljeno glavo. Šele sedaj seje spomnil, da stoji pred samimi starejšinami.
»Prosim oproščenja, spoštovani velmožje, ali srce me je naravnalo k vam, voditeljem naroda!«
»Kaj pa seje spet zgodilo?« je pozvedoval častitljivi Branislav.
Kragulj je dvignil ovoj, ki ga je nosil v desni roki in ga možje doslej niso bili zapazili. Okrogel predmet, v belo platno zavit, se je pokazal pred njimi.
»Kaj je to?« je vprašal Branislav.
»Glava mojega očeta...«je rekel Ljutomirov sin s stisnjenim glasom in suhimi očmi.
Starejšine so zadrhteli in s široko odprtimi očmi strmeli v premočeni ovoj, od kateregaje zdaj in zdaj kanila kaplja krvave vode na tla
»Kako je to mogoče? Odkod? Kje si jo dobil?« so silili v mladeniča po prvem zavzetju vsi skrižem. Od tržišča so pritisnili radovedni Zaleščani, se gnetli in prerivali po izbi.
»Govoriti hočem!« je povedal Kragulj.
Nastala je tišina. Mladeničev glas je bil rezek in trd, toda tih; le tedaj, ko je govoril o pozoju, je zagrmel v divjem maščevalnem gnevu.
»Očetovo smrt mi ni dala pokoja. Noč in dan sem se plazil po obrežju, da bi kjerkoli videl besno pošast, ki gaje bila pokončala. V divjem srdu sem meril in pretehtaval svoje moči . . . Razmišljal in preudarjal... Hotel sem se bojevati s pozojem... In dasi sem vedel, da sem preslab, sem ga vendar hotel poiskati, maščevati očeta. Ali nikjer nisem uzrl jezerske pošasti... Bilo je, kakor bi se baš pred menoj skrivala. Često je zadonelo njeno rjovenje čisto blizu mene, nje same pa nisem mogel uzreti... Slednji dan, v vsaki uri sem rotil in klical bogove na pomoč, slednji trenutek se oproščeval pri ubogi očetovi duši, ker je nisem še odrešil. Čutil sem jo večkrat . . . očetovo dušo .. . Kadarkoli sem šel mimo kake lipe ali smreke, je vselej otožno završelo med vejami in vrhovi... Očetova duša me je klicala in prosila, naj jo rešim. Plašna in trudna je begala med drevjem in se v neizpolnjenem večnem hrepenenju spenjala proti nebeškim oblakom... Njegovo ubogo truplo je ugrabil stvor besov, jezerski pozoj; in kjer ni pokopano, ne more v nav, ne more uživati največjih in nailepših sladkosti, danih le umrlim... Zato meje klicala očetova duša. .. In jaz nesrečnež ji nisem mogel pomagati .. .Ves moj trud je bil zaman: niti koščka ljubljenega telesa nisem našel, pošasti nisem videl. Ubiti sem jo hotel, najti smrt v neenakem boju, potem bi očetova duša ne samevala, moja bi ji delala družbo. . . Zaman, zaman. . . Smrtno izmučen in zbit sem se danes plazil po obrežju. Proti skalskemu gradbišču me je vodilo, od tam se je oglašala jezerska pošast. Bil sem obupan, uničen; tri dni nisem jedel ničesar. Ničesar nisem več pričakoval. S trudnimi rokami razgrnem gosto jelševo grmovje tik ob jezeru. O bogovi, kaj je to? Ostrmim buljim oči... Očetova glava ležinatravi... Kakor snop sem padel vznak. Dolgo časa sem ležal kraj vode nezaveden. Ko sem se prebudil, sem čutil v rokah nekaj mrzlega: krčevito so držale in objemale mrtvo očetovo glavo.. Stisnil sem jo k sebi še tesneje in bežal z njo domov, kjer sem jo umil in očistil... Zdaj sem tukaj... PbkoDljite jo, starejšine! Naj zadostuje glava... Naj pohiti izmučena duše v blaženi nav, da ji ne bo treba begati med drevjem in zaman
G«stav Šilh
(Dolinska Mka)
čakati odrešenja...«
Z razprtimi rokami in razpalienimi očmi je klical zadnje besede. Presunjeni so poslušali zaleščanski možje goreči govor zvestega sina. Med množico so se trgali zadušeni vzdihi, marsikatere moške prsi so drhtele v zatajevanem ihtenju.
Dobrogoj je zahropel. Težko in bolestno. Tako se oglasi košuta, če najde mrtvega mladiča na tleh, pa ga zaman liže, zaman kliče in zbuja v življenje.
»Vzdignite me! Vzdignite me!«
Možje so planili k ležišču in dvignili izsušeno brezkrvno telo. Kragulj je padel na kolena^ objemal starčeve noge in prosil: »Po-koplji ga, župan, pokoplji! Čeprav je glava ...«
S težavo je položil župan svojo velo roko na njegove bujne kodre in zašepetal: »Pokopljemo ga! Naj dobi trudna duša mir!«
Mladenič je padelna tla, zaplakal z dolgo zadrževanim jokom in jecljal; »Hvala ti, brezmejna hvala, župan!« •
Dobrogoj paje s slabotnim glasom ponavljal: »Pokopljemo ga! Jutri ga pokopljemo! V Gorico, vsi v Gorico!«
Noč je potekla mirno. Zjutraj je zavalovilo na prostoru pod gradiščem, množica seje razvrstila v dolg žaloben izprevod, ki seje pomikal ob obrežju proti vzhodu. Pot se je vila v hribove. Morali so v Gorico nad Hudo luknjo, plezati čez skale, prehoditi velike daljave. To jih ni strašilo. Mirno so speli dalje. Pred starejšinami je stopal z bledimi lici in plamenečimi očmi junaški Kraguli. noseč mrtvo glavo nesrečnega očeta, za njim so nosili krepki mladeniči župana Dobrogoja na hitro spleteni nosilnici. Preko temnozelenegajezera so poletavale pesmi žalostinke, se dvigale k belemu Velesovemu hramu, roteč ga, naj maščuje prelito kri; izzivale so srditega pozoja, ki je plul sredi jezera in od daleč odgovarjal z jezno pretečim renčanjem.	<
Ko je dospela nepregledno dolga procesija v Gorico, se je z valujočimi koraki zgrnila okolo Ljutomirovega domovanja, kjer je stala potrta zadruga, kar jih je bilo še ostalo doma. Starejšina Svemisel je položil glavo v globoko jamo, ki so jo bili izkopali pod hišnim pragom. Pod hišnim pragom je bilo mesto mrtvih ostankov slovenskih velmož. Tukaj, pri svojcih, naj je počivala tudi glava goriškega starejšine. Njegovi zadružani, Jaroslaviči, so prinesli junakov silni lok, sulico in kopje, mrežo in sak in vse položili na dno jame.
S pretrganim glasom je molil Dobrogoj, naslonjen na svoje nosače, običajne mrtvaške molitve in rotitve. Ko pa so jamo za-grebali, ko so sipali na osteklenele oči črno prst, se je oglasila iz vseh grl mogočna žalostna pesem. Velika toga in še večja vdanost v voljo bogov, ki so tako hoteli in odločili, je donela iz nje. Ali nazadnje, ko se je nagibala h koncu, je izzvenela v upanju skorajšnjega srečanja v blaženem navu, kjer brez skrbi in brez želja dornujejo srečni pradedje slovenski...
Izprevod seje vračal po isti poti in dospel v gradišče šele na večer, ko je sonce že zlatilo strme, valovite robove daljnih planin. Na jezerski gladini so trepetali rožnati odsevi; beli, v škrlataste tenčice odeti oblački so jih metali vanje.
Narod se ni razšel. Zgrnil se je okolo gradišča in pričakoval rešilnega sklepa starejšin, ki so odšli na ponovno posvetovanje s tiho bojaznijo v srcu, da morali spet zaman čakati ob molčečem županu. Ali to pot je bil strah odveč. Komaj so bili Dobrogoja prinesli domov in ga položili na ležišče, je zahteval, da so mu podprli glavo. S težkim gibom se je obrnil proti pričakujočim obrazom in z
razsekanim glasom začel govoriti:
• »Starejšine! Bratje! Bogovi so dopustili strašno nesrečo . . . Besi so vrgli pozoja v naše jezero ... Groze polni časi se vračajo. . .Starejšina Ljutomir je prva žrtev nenasitnega žrela... Ko sem videl, da je padel on, ki je bil ljubljenec bogov in nas vseh, se mije zapičila, zari la v srce grozna misel: bogovi nas zapuščajo, besi bodo nadvladali. Tedaj, bratje moji, sem onemel . . . Povedati vam moram,« je dejal s tišjim glasom, »da napoveduje staro poročilo pozojev prihod. Tedaj izgine Zalesje, pravi, ko pride pozoj zadnjikrat v jezero. Lice se mu izpremeni in rod, nesreča za nesrečo bo uničevala Zaleščane. Le peščica jih ostane.. Tako pravi poročilo. In zato, starejšine, ni hotela in ni mogla beseda iz mojih ust; zato sem molčal v topi bolesti in zato ste vi zaman čakali... Potem je prišel Kragulj. In videl sem, da nas bogovi vendar niso povsem zapustili. Smilila se jim je uboga Ljutomirova duša, ki bi morala brez pokoja begati naokrog in se skrivati v drevesnih vrhovih, smilili smo se jim mi... In dali so nam znamenje, bratovo glavo ... Pokopali smo jo. Duša našega ljubljenega Ljutomira je zadobila pokoj. Tudi moje srce se je pomirilo, pomirila se moja duša, ki že komaj čaka, da odide. ..«
Dobrogoj je nekoliko pomolčal in se s težavo odkašljal, možje pa so neverno zmajali z glavami in njih obrazi so navzeli tolažeč izraz.
»Odide, kmalu odide... Čutim dobro, da ne bom več dolgo . . .Zadružuje me le še strah pred temno, nerazjasnjeno usodo našega rodu vZalesju. Pozoj je jezerski gospodar; kdor ima jezero, imaZalesje. Kaj naj storimo? Moja stara glava je prazna, nobenega nasveta ne ve; nobena pametna misel se noče roditi v njej. Zato... govorite, vi starejšine. . .«
Umolknil je in trudno. omahnil na ležišče; s tem je dal znamenje za razgovor.
Izpregovoril je sivolasi Branislav:
»Starejšine! Bratje! Čuli ste Dobrogojeve besede. Malo je poguma v naših srcih in, pri jasnih bogovih, one ga nam niso povečale. Kar je nam vsem znano, znano je njemu še bolje. Starejši od nas vseh je, on ve najnatančneje, kako grozna je resnica. Če ne obvladamo jezera, nimamo Zalesja! Če ga ima v oblasti pozoj, so obrežja v neprestani nevarnosti: brodovi morajo segniti, naše najlepše njive preraste bohoten plevel. Med zadrugami se bo prelivala nevarna voda, živele bodo ločene, obubožane ... In Veles? Veles noče pomagati ... Ali nemara ne more? Pomagajmo si sami! Poizkušajmo si sami pomagati! Zgradimo brod, velik in močan brod, orjaški brod . . . kakršnega še nismo imeli doslej ... Vsi moramo delati, vsi žrtvovati! Poiščimo z njim pošast! Napadimo jo! Morda jo premagamo
Možje so molčali, le Stranimir je živahno prikimal.
»Morda jo premagamo,« je povzel čez dolgo časa Svemisel, »morda jo premagamo, morda pa tudi ne! Bržkone je ne premagamo ... Skoro gotovo ne premagamo silovitega velikana. Njegove sile so neizmerne .. . Koliko naših najboljših mož bi moralo zaman poginiti . . .'Kdo pokoplje njih trupla, kdo jih poišče izjezera, kdo odreši nesrečne duše? Kdo, starejšine, vprašam vas! Vdove in sirote bi kazale na nas in naš nasvet! Zato sem take misli, da Branislavove besede niso prave. Preveč zahtevajo . . . Kar zahtevajo, ne moremo in ne smemo dati. Narod bi nas proklinjal, na nas bi padle neodrešene duše, naše življenje bi bilo brez miru, brez pokoja
Te premišljene, s poudarkom govorjene besede so naredile globok vtisk. Možje so jim pritrjevali in napenjali možgane. Pametne misli ni hotelo biti. Glave so klonile, nebroi misli in sklepovje butalo v njih, ali nobeden ni bil dovolj okreten, da bi rešil okrutno uganko, ki jo je nalagal jezerčanom silni jezerski pozoj.
Starejšina Stranimir seje končno naveličal premišljanja, udaril z nogo ob tla in jezno zaklical: »Kaj si belimo glave? Rešitve ni! Branislavove besede so za zdaj najboljše in najpametnejše. Vsem skupaj nam je treba nekaj več poguma Poizkusimo! Sam od sebe pozoj ne izgine in Veles nam tudi ne bo pomagal, če mu ne pokažemo, da smo njegove pomoči vredni. Zgradimo močen brod! Dvakrat, trikrat naj bo večji, nego je pozoj. Premagali ga bomo! Da bi ga besi!«
Starejšine so se v zadregi spogledovali.
»Pametno govoriš, Stranimire,« je pohvalil razjarjenega tovariša trebušnati Trebibor, čigar rdeča lica so ob skrbi in strahu upadla in obledela, »pametno govoriš, ampak vsega nisi premislil. Preden iztešemotako velikansko vozilo, mine pol leta ali patudi vse leto .. . Kaj pa med tem? Pozoj nam zagospodari po svoji pošastni
volji
(Se nadaljuje)
Dr. Ivan Stopar
.......
.-'	'„»'	J	■ TUBuui	"•	'' >1	t ""	.
Grajske stavbe v Šaleški dolini
mm H 11 Zahodno od gradu naj bi v
prejšnjih časih baje držal podzemni hodnik proti gradu. Grad ima 24 sob, viteško dvorano (na zunanji strani balkon), sprejemno dvorano, malo in veliko jedilnico ter knjižnico. V spodnjih prostorih gradu so samo kleti z železnimi vrati. V kletnih prostorih pod viteško dvorano je najti tudi gladovalni jašek, ki je precej globok in v katerem je svojčas pač tičal prenekateri ubogi obsojenec. Dovozna vrata, stavljena v obzidje, držijo na prvo dvorišče in na prosto okoli gradu. Do vhodnih vrat v prvem nadstropju gradu držijo na zahodni strani stavbe narejene stopnice. Da bi velikih železnih vhodnih vrat ne bilo treba zmeraj odpirati,.imajo na sredi 1 m visoko odprtino, skozi katero lahko ljudje vstopajo in izstopajo. Grad je znotraj imenitno opremljen. Tu je veliko umetelnega, starodavnega in dragocenega pohištva iz 14. in 15. stoletja. V dveh sobah je videti tudi starinske peči. V viteški dvorani visi na stenah vse polno starega orožja, mečev, opreme in oklepov iz omenjenega časovnega razdobja. Na južni strani, zunaj gradu, je 55 m globok vodnjak, iz katerega je mogoče
Velenje, risba velikega renesančnega obrambnega stolpa iz leta 1910
s pomočjo velikega železnega
vztrajnika črpati vodo. Obstaja tudi 26,5 m globoka cisterna. Še pred nekaj leti se je prišlo v grad prek vzdižnega mostu, ki so ga sedaj zamenjale stopnice. Za vrtom na južni strani gradu se razprostirajo lepi parki, vzhodno od njih pa je v gozdu skrita ledenica s stožčasto streho."
Janischev opis je mogoče dopolniti z nekaterimi nadrob-nostmi. Letnica 1558, vklesana na prekladi portala v vhodnem stolpiču, datira modernizacijo obzidja in njegovo utrditev z jugovzhodno rondelo ter obema okroglima stolpičima — vhodnim in severozahodnim. Ob injiciranju obzidja 1979 je bilo ugotovljeno, da je obzidje na mestu severozahodnega stolpiča prvotno potekalo v mehkem loku, ne da bi bilo posebej utrjeno z dodatnim obrambnim objektom, medtem ko sta šalasta polstolpa na zahodni in severni strani z njim sočasna. Mogočni renesančni vzhodni rondel ima v podstrešni etaži, odprti s konzolnim vencem, še vedno v neokrnjeni obliki ohranjen obrambni sistem, ki ga opredeljuje sosledje strelnic in izlivnic za smolo. Portal nad stopniščem, ki na severozahodni strani drži v no-
tranji grad, je kamniten, pol-
krožno sklenjen, s starimi kovanimi vratnicami. Pripelje nas v vežo, v kateri so pred nekaj leti odstranili lažni obok, tako da je zdaj spet stropana z značilnimi zmozničenimi tramiči, medtem ko so ključasto stre-Inico nasproti vrat, ki je nekdaj varovala dostop, pred nekaj leti samovoljno zazidali. Na dvorišču so vhodi v pritlični kleti severnega in zahodnega trakta delno še opremljeni s poznogotsko-renesančnimi portali s starimi kovanimi vra-
........1 ' $
tnicami in tudi nekaj svetlobnih lin je tu še iz tega časa, medtem ko vsi drugi arhitekturni elementi — z izjemo renesančnih arkad — datirajo že v mlajši čas. Zanimiva je še heraldična plošča, vzidana v južni, edini nearkadirani steni dvorišča, ki datira zadnje pomembnejše prezidave gradu v leto 1858. v zadnjih letih so žal zazidali tudi gladovalni jašek v kletnih prostorih severnega stanovanjskega trakta.
(se nadaljuje)
Pogled na urejeni del južnega obrambnega zidu.
Številka 39 (551) - 10. oktobra 1980	Vaš obveščevalec	IN* 23
		
VELEBLAGOVNICA
m
Velenje
Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom.
Vse blago v eni hi$il
Delovna skupnost strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje VELENJE
razpisuje na podlagi 22. člena zakona o delovnih razmerjih dela in naloge
VODJA ANALITIKE *
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
—	da ima končano ekonomsko fakulteto ali FSPN — analitično raziskovalne ali kadrovsko-organizacijske usmeritve,
—	da ima 2 leti delovnih izkušenj pri izdelavi planov in analiz,
—	da je moralno politično neoporočen.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi. O izidu razpisa pa jih bomo obvestili v 15 dneh po končani izbiri.
Komisija za delovna razmerja upravnih organov
SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo končano srednjo tehnično šolo gradbene smeri, in
—	2 leti delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba skupščine občine Velenje, 15 dni po razpisu.
T	'
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
Na podlagi določil 22. čl. TZDR (Ur. I. SRS št. 24/77), sklepa delavskega sveta TOZD Instalacije z dne 1. avgusta 1980, razpisne komisije TOZD Instalacije z dne 30. septembra 1980, komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD Inženering z dne 30. septembra ter sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb z dne 3. oktobra 1980
1.	razpisujemo:
potrebo za opravljanje del oziroma nalog:
VODENJE DELOVNE ENOTE PEN V TOZD Instalacije
Pogoji: — elektro ali strojni inženir,	>
—	5 let delovnih izkušenj,
—	opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov,
2.	oglašamo:
potrebi za opravljanje naslednjih del oziroma nalog:
KONTROLORJA V TOZD INŽENIRING (ponovitev objave)
Pogoj: strojni tehnik,
—	2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del;
PRAVNIKA V
SPLOŠNO-PRAVNEM
SEKTORJU
Pogoj: — uspešno končana II. ali I. stopnja pravne smeri Delovno razmerje se sklepa za vsa objavljena dela za nedoločen čas, vendar je pod točko 1. mandatna doba in sicer 4 leta.
Osebni dohodek je v skladu s Pravilnikom o delitvi sredstev za OD TOZD Instalacije, TOZD Inženering in Delovno skupnost skupnih služb. Kandidati, ki izpolnjujete pogoje, oddajte pisne vloge z dokazili o izobrazbi v roku 15 dni od objave na naslov: RŠC Velenje, Prežihova 3. Vsi kandidati, ki se boste prijavili na razpisano delo, morate obvezno označiti na kuverti ,,za razpis TOZD Instalacije".
Srečno!
CROATIA KONCERT
vas vabi, da obiščete mednarodni
zabavni park
ob Šaleški cesti v Velenju.
Obenem iskreno čestita prebivalcem občine Velenje za praznik. Izrezek oglasa velja kot vstopnica za enkratno brezplačno vožnjo v lunaparku.
Koledar
Petek, 10. oktobra — Zlatko Sobota, 11. oktobra — Emilijan Nedelja, 12. oktobra — Maksi-miljan
Ponedeljek, 13. oktobra — Edvard
Torek, 14. oktobra — Nedeljko Sreda, 15. oktobra — Terezija Četrtek, 16. oktobra — Hedvika
Dežurstva
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
11. 10,— 12. 10. 1980 —dr. Stane Grasselli. Splitska 1. Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
10. 10. — 16. 10. 1980 — Franc Blatnik, dipl. vet..Velenje. Prešernova 22/e — telefon 852-253
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
10.	10. 1980 dr. Lešnik (dnevni ).dr. Natek (nočni)
11.	10. — 12. 10. 1980 dr. Zupančič (dežurni), dr. Seher (pom. dežurni)
13. 10. 1980 dr. Kopitar (dnevni), dr. Žuber (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
10. 10. - 12. 10. 1980 dr. Stupar
Mali oglasi
UGODNO PRODAM 135 litrski hladilnik ,,Gorenje." Informacije po telefonu 852-877. JABOLKA IN HRUŠKE za ozimnico dobite pri A. Jelenu, sadjarju v Šentilju, Arnače 23. PO ZELO UGODNI CENI prodam zemljišče v izmeri 2 ha z gospodarskim poslopjem v Belih vodah. Jože Germadnik, Ljubija 78, Mozirje.
PRODAM mozaik parket. Informacije po telefonu 851-978. MANJŠO KMETIJO v bližini Mozirja prodam. Marija Reberšek, Ljubija 57, p. Mozirje.
UGODNO PRODAM rabljeno sedežno garnituro — trošed in dva fotelja. Informacije po telefonu 951-354 od 15. ure dalje. ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero najame mlad intelektualec iz Celja v Velenju, oziroma v okolici Velenja, za dobo treh let. Naslov v uredništvu pod šifro,.Navedite ceno!"
NAJAMEM GARAŽO v Velenju. Naslov v uredništvu. PRODAM GARAŽO na Tomšičevi 35, Velenje. Informacije dopoldne po telefonu 850-900, ali popoldne na naslov Simon Jakovljevič, cesta 7/5 Velenje. PRODAM KATRCO letnik 1977, Naslov v uredništvu. ZA DOGRADITEV HlSE potrebujem večjo vsoto denarja. Plačam obresti in za garancijo zastavim hišo. Naslov v uredništvu. PRODAM, več klafter suhih bukovih drv. Cena 3.000,00 din za klaftro. Drva. so pri kamionski cesti pri Konradu Potočniku, šmarške Cirkovce 14 pri Velenju. UGODNO PRODAM sušilce za oder pri izdelavi fasade. Primerne so za razrez za podpornike pri opažu za betonske plošče. — Naslov v uredništvu.
PRODAM RF.NAULT 10. letnik 1970. v voznem stanju. Šiker. Cejjska 9 (pri železniški postaji) Velenje.
Kino
11.	10. — sobota ob 18. in 20. uri OTOK DOKTORJA MOROA
—	ameriška znanstvena fantastična grozljivka; režija: Jean TayIor; igrata: Bert Lancaster, Michel Jork.
12.	10. — nedelja ob 18. in 20. uri OTOK DOKTORJA MOROA
—	ameriška znanstveno fantastična grozljivka.
13.	10. — ponedeljek ob 18. in 20. uri VINETU V DOLINI SMRTI — nemško jugoslovanski vestem; režija: Harald Reizl; igrata: Pier Bitz, Laks Barcker.
14.	10. — torek ob 18. in 20. uri VINETU V DOLINI SMRTI — nemško jugoslovanski vestem.
15.	10. — sreda ob 18. in 20. uri PRVA LJUBEZEN — italijanska komedija; režija: Dino Risi; igrata: Ugo Tognazzi, Ornela Muti.
16.	10. — četrtek ob 18. in 20. uri PRVA LJUBEZEN — italijanska komedija.
KINO DOM KULTURE VELENJE
13. 10. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE ISKANJA — domača drama; režija: Matjaž Klopčič; igrata: Boris Juh, Boris Cavazza.
16. 10. — četrtek ob 20. uri TAJNA DRUŠČINA — ameriška kriminalka; režija: Daryl Luke; igrata: Elliot Gould, Christopher Plummer. KINO ŠOŠTANJ
11.	10. — sobota ob 19.30 uri INŠPEKTOR V AKCIJI — italijanska kriminalka.
12.	10. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri VINETU V DOLINI SMRTI — nemško jugoslovanski vestem
FILMSKI SPORED KINO VELENJE
13.	10. — ponedeljek ob 19.30 uri OTOK DOKTORJA MOROA
—	ameriška znanstveno fantastična grozljivka
15. 10. — sreda ob 19.30 uri ROC 'M ROLL — italijanski glasbeni
KINO ŠMARTNO OB PAKI
10. 10. — petek ob 20. uri VINETU V DOLINI SMRTI — nemško jugoslovanski vestem
14.	10. — torek ob 20. uri TAJNA DRUŠČINA — ameriška kriminalka
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE ROJSTVA:
Rodilo seje 21 dečkov in 27 deklic.
POROKE:
Tomislav LIPNIK. roj. 1956. elektrotehnik iz Škal in Zdenka C F.VZAR. roj. 1959. ekonomist iz Hrastovca: Alojz SOVIČ. roj. 1957. absolvent rudarstva iz Velenja in Alenka 'HOJAN. roj. 1958. študentka i/ Velenja: Mirko NOVAK, roj. 1953. ključavničar iz Velenja in Zvonka MATJAČIČ. roj. 1960. delavka iz Velenja: Anion PAULOVIČ. roj. 1959. rudar iz Velenja in Ana MI-ŠKOV1Č. roj. 1959. pletilja iz Dolenje vasi: Stanislav OŠTIR. roj. 1955. šofer iz Velenju in Cvetka ČAS. roj. 1949. nabavni referent iz Mislinje.
OBVESTILO KIT
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
obvešča, da bo po ugodni ceni
RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI
od 11. do 15. oktobra 1980 pri kooperantih:
1.	KOTNIK Ivan, Ljubija 6, Mozirje
2.	Franc NATLAČEN, Gornji grad 3, Gornji grad.
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali na-.daljnjo rejo.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku.
Bitka modernega človeka, je bitka za energijo. V času energetske krize imamo v Velenju* še dovolj zalog premoga. Z našo dosedanjo proizvodnjo, ki je zaradi sodobne mehanizacije na evropski ravni, smo uspeli zadovoljiti potrebe šoStanj-skih termoelektrarn in drugih porabnikov, vendar potrebe po našem črnem zlatu naraščajo iz dneva v dan. Razširjanje proizvodnje pa zahteva novih moči, saj je vsaka kalorija dragocena. Da bi premestili trenutne težave s pomanjkanjem delovne sile
Rudnik lignita yelenje H
vabi k sodelovanju delavce delovnih organizacij občine Velenje za delo ob prostih sobotah. Javijo se lahko vsi, ki so stari najmanj 18 let in so zdravstveno sposobni za delo pod zemljo. DO RLV pa vam daje organiziran brezplačen prevoz na delo in nazaj ter stimulativno nagrajevanje vašega dela. Če ste se odločili, da nam priskočite na pomoč, se javite v kadrovsko službo rudnika Velenje, Prešernova 5 (nad pošto).
ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in tatija
Iva Andročeca
se najlepše zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Velenje, bolnišnice
Slovenj Gradec in Kliničnega centra v Ljubljani. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Gorenje, tehnološkemu oddelku TGO. SOP TGO. GPS. OK ZKS Velenje. DPO KS Desni breg. družinama Korun. atletskemu klubu Velenje. ŠSD na PSC Celje. Metkinim bivšim sošolcem in razredničarki, upravi in mladincem NK Rudar. Zahvalo smo dolžni tudi govornikom, godbi in pevskemu zboru, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, kakor tudi vsem. ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje in darovali cvetje.
Žena in otroci
REDNI KINO VELENJE 10. 10. — petek ob 18. in 20. uri ROC 'N ROLL — italijanski glasbeni; režija: Victorio De Sisti; igrata: Rodolfo Banchelli, Sara Bi-crica.
ZAHVALA Ob prerani izgubi drage hčerke, mame in sestre
Štefke Ledinek
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu
TF. Šoštanj. REK Velenje. Vegrad Velenje za tolažilne besede in darovano cvetje. Iskreno se zahvaljujemo tudi godbenikom TEŠ. govornikoma tov. Puglu in Melanšku ter
duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mama Fanika, sin Marijan, hči Erna z družino, mož Lojze, sestra.Fanika z družino
in brat Franc z družino.
Predstavljamo vam občino Pucarjevo
JUGOSLAVIJA V MALEM
KS Rečica
Izredno pozornost namenjajo vsestranskemu razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in danes so bolj kot kdajkoli doslej pripravljeni, da branijo svobodo in neodvisnost ter. vse pridobitve naše revolucije.
Delovno ob prazniku
Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji slavijo svoj' praznik 6. oktobra. S tem se spominjajo dne, ko je leta 1943 Šlandrova brigada uničila okupatorsko postojanko na Rečici. Tudi letos so slavili svečano, predvsem pa delovno. V soboto so pripravili slovesnost in z njo počastili praznik, nedeljo in pone-
deljek pa so namenili delu. Opravili so namreč prostovoljni delovni akciji na gradbišču nove mrliške vežice. Oba dneva je precej krajanov opravilo veliko dela in tako dalo svojstven prispevek k skupnemu prazniku.
Tudi sicer prebivalcem Rečice in ostalih naselij ne manjka dela in nalog, tudi načrtov ne. Med dru-
gim kaže omeniti gradnjo novega in prepotrebnega gasilskega doma. ki ga postavljajo rečiČki gasilci. Večina njihovih delovnih naporov temelji na prostovoljnem delu in bodo tako izdatno zmanjšali predračunsko vrednost. Krajevna skupnost je vključena v širšo akcijo napeljavanja telefonskih priključkov in še bi lahko
je 7 specialistov), 4 stomatologi in 4 farmacevti.
Pomemben razvoj so dosegli tudi na drugih področjih v občini, zlasti na področju telesne kulture, saj je kar tisoč mladih vključenih v razna športna društva, kulture, socialnega skrbstva, otroškega varstva, na področju skrbi za borce itd.
Med zadnjimi volitvami so izvolili 194 delegacij z 2.077 delegati.
Ze leta 1971, ko so končali elektrifikacijo celotnega območja, so rešili tudi vprašanje oskrbe, s pitno vodo v vseh vaseh, enako v mestu. Do vsake vasi je danes mogoče priti z avtomobilom, katerih je na območju občine več kot 1.000. Na leto zgradijo približno 100 družbenih stanovanj in prav toliko zasebnih. Nova urbanistična zasnova izgradnje druge faze mesta predvideva 10.000 novih stanovalcev, ta projekt pa naj bi bil uresničen do leta 2000.
Da bi v občini dosegli na posameznih področjih še hitrejši razvoj, so se občani in delovni ljudje pred dvema letoma izrekli že za tretji samoprispevek, in sicer plačujejo 4 °7o od osebnih dohodkov za obdobje 5 let. Po svojem razvoju se uvrščajo v srednje razvite občine na območju njihove republike.
Na območju občine Pucarjevo je 2.329 članov zveze komunistov, ki delujejo v 63 osnovnih organizacijah ZK, 6.300. članov sindikata (43 osnovnih organizacij zveze sindikatov), 14.000 članov SZDL,ki delujejo v 13 krajevnih konferencah in 55 odborih, 7.000 članov zveze socialistične mladine s 50 osnovnimi organizacijami in 301 član zveze združenj borcev.
Pucarjevo — središče mesta
Ponosni so na vse dosežene rezultate, ki označujejo njihovo družbenopolitično skupnost in so — kot poudarjajo — sad predvsem intenzivne idejnopolitične aktivnosti ter enotnosti vseh delovnih ljudi in občanov.
bodo tudi cesto od Reneka do Rečice, velika želja pa je okrepljen lokalni promet, predvsem do Nazarij in Mozirja.
Ena najpomembnejših nalog, ki so si jo zadali, pa še ni usklajena in zanjo še ni znan nosilec, je dokončna razrešitev vprašanja popolne osemletke in večjega vrtca. Med ostale manjše naloge sodijo še ureditev strelišča in športnih t igrišč, želijo pa razširiti še dvorano v kulturnem domu in s tem še bolj spodbuditi kulturno in društveno dejavnost v kraju in krajevni skupnosti kot celoti.	J. P.
organizacija združenega dela in 9 delovnih skupnosti, na področju negospodarstva pa so 4 organizacije združenega in 5 delovnih organizacij.
Osnovni nosilec gospodarskega družbenoekonomskega razvoja je kombinat Bratstvo, ki sodeluje v družbenem proizvodu občine s 45
V lanskem letu je znašal skupni prihodek gospodarstva te občine 2 milijarde 991 dinarjev in je pora-stel v primerjavi z letom poprej za 32 dohodka so ustvarili za milijardo 55 milijonov dinarjev (in-
Z delom so počastili svoj praznik.
Kdaj popolna osemletka in večji vrt
naštevali vrsto manjših akcij in nalog.
Seveda v rečički krajevni skupnosti srednjeročnega načrtovanja niso prepustili slučaju. Veliko je še potreb in vrsto pomembnih nalog bodo morali uresničiti v naslednjem obdobju, čeprav velja poudariti, da so nekatera pomembna dela. kijih nameravajo dokončati v naslednjem srednjeročnem obdobju že pričeli opravljati. Sem sodigradnja gasilskega doma. tudi širjenje telefonskega omrežja je že v teku. pričeli so z izgradnjo mrliške vežice in bodo
kasneje razširili ter še bolj uredili pokopališče, pa tudi urejevanje taborniškega prostora v Šentjanžu je v polnem teku.
Drugih nalog prav tako ne manjka. Še naprej bi radi pospeševali razvoj kmečkega turizma, dvignili bi radi raven gostinske ponudbe in izboljšali preskrbo v krajevni skupnosti. Pospešiti bo treba razvoj uslužnostne obrti, pa družbeno in zasebno stanovanjsko izgradnjo ter urediti obrežje Savinje s čimer bi pridobili znatne površine za stanovanjsko in industrijsko izgradnjo. Razširili
Z listino, ki jo je podpisal tudi tovariš Tito, so zabeli 14. junija, leta 1949 graditi v takrat zelo nerazvitem kraju kombinat Bratstvo in z njim tudi mesto Novi Travnik, današnje Pucarjevo.
V 31 letih so v tej občini dosegli izredne rezultate na samouprav nem in družbenem ekonomskem področju. Občina Pucarjevo obsega 232 kvad. metrov, v njej pa živi približno 26.000 prebivalcev od tega kar 9.000 v mestu, ostalih 17.000 pa v 48 vaseh in zaselkih. V Pucarjevem s ponosom povedo, da so Jugoslavija v malem, saj v nji-
hovi občini živijo pripadniki 17 narodov in narodnosti.
Povprečna starost prebivalcev je v mestu 22,5 let. 7.000 ali 27 % vseh prebivalcev je zaposlenih, od tega jih ima 45 % vseh zaposlenih kvalifikacijo, visoko kvalifikacijo, srednjo, višjo ali visoko izobrazbo.
Dve tretjini občine je pokritih z gozdom. Na območju Pucarjevega je približno 5.000 gospodinjstev, od tega 2.000 v mestu. Občino sestavlja 13 krajevnih skupnosti.
V Pucarjevem deluje 23 temeljnih organizacij združenega dela, 8 delovnih organizacij, 1 sestavljena
deks 132), čistega dohodka za 744 milijonov dinarjev (indeks 135), povprečno izplačani osebni dohodki so znašali 5.943 dinarjev, narodni dohodek na prebivalca pa je dosegel 2.000 dolarjev.
V letošnjem letu naj bi dohodek povečali za 22 dohodek za 23 %, čisti dohodek za 23 osebe dohodke za 13 zaposlenost za 11 naložbe naj bi dosegle vrednost 870 milijonov dinarjev in to v glavnem v kombinatu Bratstvo.
Pred vojno je bila na območju Pucarjevega le 4 razredna osnovna
šola z 90 učenci, danes pa je območje celotne občine pokrito z mrežo šol, ki jih obiskuje približno 5.000 učencev. V srednjih, pokli-cnih-kovinarske stroke, strojno tehničnih in administrativno upravnih šolah, pa se izobražuje okrog 1.400 dijakov.
Veliko pozornost namenjamo tudi zdravstvenemu varstvu. Poleg zdravstvenega doma, imajo sodobni dispanzer medicine v Bratstvu, in zdravstvene postaje v krajevnih skupnostih. V zdravstvenem domu je zaposlenih 67 delavcev, od tega 14 zdravnikov (med njimi