J^lfc    Hochlobl. k. k.Hofbibliothek,

>. lo.
V Gorici, 2. maja 1878
Tecaj Vilt
„SoLa" irnaja vsak cetrtck in velj*
t posto prejemaua ali ˇ Gorici na dom
poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
6etrrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznamlih in prav tako pri „jpo-
slanicah" seplacujezanaradno iristop-
oo mto:
8 kr. te se tiska 1 kr&t
Za t«4e &ke po prostoru.
SOČA
Posarnesme gtevilke se dobirajo po 10 soldov r Gorici v tobakarnid t go-sposki ulici Wizo „treh kron", — t Trstu v tbbakarnici „Via deila r«a-serma 60".
Dopisi naj se blagovoljno poiiliajo uredniitva „Softe" v Gorici Via del Mu-niapio v Kalistrovi hiSi III. nadstr. naroC-nina pa opravniStvu „Sofie" 7 Gorici «Via scuole" h. StvJ 429, II. nadstr.
Rokopisi se ne rraaajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugim neprflmoinim se narofiniaa anifca, akose « *        .....
1 oglage pri uredaifctva,
Glasiio slovenskega politifcncga drustva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Volitve za kup6ijsko zbornico.
lhi\ duitvene vulitvr za kupnjsko iu obrtnijsko zbornico tiorfcko bodo dm- *. t. 111. v me.*tui hisi v Gorici. Izvoliti so imata dva zartopnika iz vrstu fa-brikantov, 4 zattopniki se izbcro iz vrste trgovcev in itirjt* iz vrett' obrtnikov.
To vulitve k> vehko va/uojSo, nego w sploh misli po dtz>H; to nam dnkazuje uz> Zivahna agita-cija, ki *•;» j»» zadnji* dni zarad njih vmda po mestu in po Fitikiniji in ki w» drioma raztoza u/r po sdo-venski strain na$o de/VIr; to nam Pprifrtjc po>i»bno tudi glastui rt'jrtjanje ouih italijanskih svnjati, ki pud krinko patrijouzrna v svojih lilu.*ralu>kih organih vsak dan now ra/dra/b«' kv'yyy imd mime dozY-lane ohoh narodnnsti in nu-it M'ujiiui rojaki z uiijpt'iiidiicj>im obrvkovaiiji'ui s-rd in nnuistvo v/bujajo pmii nam Slovenccm.
Xasi zagrizeni na^pntnikivfdii pravdobro, zakaj da napenjajo vsi s-voje #il»*; ot»i h» jfoiovo tiz« j/.ra-funili, kak<» i/ktiri>tijo svnj'i /im^u ktdar bode kup-tMj^ka zbors.ita post tsjihoxo kumtiidu; ujiiu, knlikor jib po/,ii:itn'*. i» vpnzstah snso jib prav <lobro, od kar m v sv«jib lLstih tako ja^no razodcli svojo iujo-tolj«> zarad idyav vdano?.ii Avntriji zvvsfr^a fmlan-«krga in ifloviM^koca pnbivai-tva na^e <U*^«Jf>, — tijim, pravimo, so pra\i dfzrlrd iu dr/avni intcn'si dcvota briga — njihovi intcrcsi tice vsp drugod.
Z» to |» jc a»l«, da w* stdrtti vw, kar je •'i-stejra avstrij>k(g*ji dementa v di^t-li, v o?i S'ttii tabor in da na^i obrtniki in trgovci s-b'/no volijo tak« kan-didatf*. lutere vsi poznatno kot pravicne, zuafajno, spoMobnc in za jav»;o »t\ar vn».*tt mo/i% 0 kojih so moranio zan,»>ati, da hodo nepriatraiwko iu zvcsto cult nad oitinii \il»3vaznimi iDt«>ro.-i. ki so Slovenoetn in Italijaviom skupni in kot taki izro^cni posebui skrb* nosti kup^ij.ske in obrttiijskc zboruice.
Najvt Ijavspj^i niozje v dcli'li, katerim srce gorko bije za Wagor domo\tn«» so se po rpsnem dogovom zedinili za sledge kandidate, katere prav iiujuo pii-poroC-amo vseci volilcem:
Iz \rste fabrikaatov:
Ritter baron Hrktor. pos^tnik tovomic v Gorici Tosi vitez Gavdcncy* zupaa v Sovodnjab.
USTEK.
dasopisje na trdih. kmetih.
(Spis, Job.) (Koacc.)
— Mladi gospodar nicer ni bil hudoben, Ie pil ga je rad. Tovarsija zavozi sra po npsre?i v Fijavkin brlog. ,.He! boter lk*rd.i%s pod mojo stre-ho! no! Kam bomo to zapisali? takih tifkov malo prifrli skozi moja vrata. Danas moram dati pa jaz za par polickov za slavne goste."* Prime polifiui-co, ter prCs/nih kit zdrdra doli v klet momljaje po poti: rKo bi zamogli tpga tiika vjcti in skubti, zlato perje inia, njiv 100 oralov: na travnikih in po seno-ietih 2000 centov sena, k-po domovanje,—kapljica tau pa di§i,—skusajmo! BTu boter, glejte, kako kipi, prava bozja kapljica, kakor jo je Bog stvaril od GaSperino-vih v Smartnem" Ijubeznjivo kavklja Pijavka, ter po-Btavi polif pred Berdavsa. kojemu je na desno who naslonjcn krajec klobuka spriieval» da ima zraven slad-ke kapljice tudi cast rad. PoUc za policem priroma na mizo: Brdavs ni vmazan, tak kract tudi ne sme biti; §eskarji zaganjajo se van], ko komarji. Ob enaj-stih so ze vsem trSeni po mozganih brcnfali, le Pi-javki ne. Dobro si je bil v spomin zabil, da je Ber-davs memogrede omenil, da ima davka plaiati Le 150 f. pa ravno sedaj ni Se pravega kupca za voli. ccravno jib ima ^ya para na prodaj. Sri naatavijadovekiskopec
Iz vrtfc trgovcev:
Cfl!»Rffraiidi» Karol      trgovcc v Gorici Colin Kduard                       „            ,
Faulftig; vitez Andre)       -            „
Pinrhvrle 8. V.                 „            „
Iz vrete obrtnikov:
Krsi'tif Anton civ. inJEenjcr v Gorici tinsNer Ivan Aoi. odbornik          „
lorcnzittti I. K. miznnki mojster v Gorici Pati'Miolli Ivan trgovcc                           „
Ta imona naj blngovolijo znpisati nnSi volilci vsak na svojo glasovnico, in sicer volilci trgovci naj volijo kandidate iz vrstc trgovcev, volilci-obrtuiki pa naj volijo kandidate iz vrstc obrtnikov — vsi brez fiprt'incmbc, da se vsled kake zmeSnjave ne nagne zmagii na iiasprotno strati. Vse glasovnico lastnorofino podpisanu ali pa podkrizann v nazocnoKti dveb lntatno-idi'iio podpisaiiib prir naj ne neinudoma — zadnji dan je H. t. m. zjulraj •¦- po zancsljivcm potn pri-pravijo na voliSfe, najbolje da se pofiljejo piedsedni-itvu ((Slogo".
Puudarjamo in enkrat, kupfijska zbornica za-Ktojia jako vazue intorese in prepotrebno je, posebno v scdiuijih hiulili canh, ko se trgovcc in in obrtnikom tuko ttda godi, da jib s pravitn razumom in z nnj-vcstnrjs'o sktbnostjo za«* pa; za to pa traba tnoi, kr»*..-:i imajo glavo in srce na pravem mcBtu in ka-101 • i h z vest 0ba in 1 jubeze 11 do skupne d0in 0vin e je 110d v01111 jiva in n e0 mah-1 j i v a. Vcljavni mozje, p rvi v de2 eli, ki Vam pr iporofajo zgorej iiavudenc kandidate, Vam dajejo ob enem najboljSe poroStvo za njihovo sposobnost in za-nesljivost.
Da se pa na§i nasprotniki v te kandidate be»no zaganjajo, ter ob enem vsvojih listih na Slovenceves kvoj Ktrnpcn zolfi razlivajo, to Vam mora biti zopet eijajen dokaz, — da prav ravnate in po§teno volite, ako izkazete svoje zaupanje nasvetovanim kandidatom.
rekoL: ,Kh boter! kaj bote volifike pod zgubo proda-jal. tu vam vrjSeia jaz tistih nicevih par soldov.„ „Ne, tega pa ne, Brdavsovi pa §e neso na posodo jemali, pa tudi Bog daj, da bi nikoli ne, jaz no^em prvina-§e hi.se sramotiti" se liudo odreze mladi gospodar. rIipjte ga no, kdo pravi 0 posodi? vam ni treba po-sode, ali kot dober prijate!j vam Skode ne Selim. Kaj bi sedaj voli po mrtvem kupu piodajal, meni denar tako notri left, ali jib imate vi, ali jaz, je 2e vseeno; da bi le bili povsod tako dobro shranjeni, ko pri vasu plete zvito mre^o Pijavka dalje. Brdavs privoli, denar pobere in se vlovl. Odsle se je mladi mot redno vsako nedeljo popoldne, v<!asih celo ob delavnem pri 3mo2-kem* Pijavki kratkocasil in je vsak priliznjeni po-klon itnonitnemu svojemu premolenju z ceio baterijo poliCev odvrafeval, pa se je tudi vsako nedeljo vefor, pozneje v pondeljek zjutiaj s srSeni v glavi doma pri-cingal in za redue in neredne potreb§eine denar od Pijavke prina^al. Pijavka je bil postal njegov bankjer (posojevalec); obraiunila pa nista nikoli. 0 velikiSmar-ji pa ljubeznjivi bankjer prav rahlo mladega gospo-daija na ramc potrka in mu nekaj v uho zaSepeta. Podasta se y stransko sobo. „Sli5ite ljubi moj Mohor, saj veste, da prijatelja sva, ali pod Bogom smo pa vsi; midva nesva dosedaj ge nikoli rafiuna imela, najbolje, da naCisto spravivanajinereci" modro napeljuje bankjer. „Mcni je prav; studencnica je boljSi, ko mla-ka; gladka Strena boljSi, ko zavozlana" zavrne neko-liko razzaljen Brdavs, Pijavka izvlece okajen zapisnik, ki se mu hipoma ravno pri tistih listih odpre, ki si jib je bil zadnjih pet let Brdavs v najem vzel. nTu gem vderaj prerajtaval in naji raCune izCi3til; zdaj tste
Dopisi.
V Gorlcf, 31. aprila. (KmetiJBko druHvo, -Volitve za kup&ijsko zbornico.)
Zadnjifismo poroCali, dajenaSe c. k. kmet. drufit-vo izvolilo za tajnika necega prof. Muzzi-ja z Napo-litanskcga; nnj danes 0 tej volitvi Se nekoliko omo-nimo, posebno da se razjasnijo namere Blovenekih od-bornikov, katere so bile, kakor je znano, temu kan-didatu naBprotno.
liazpis tnjniSko slu^bc jc privabil nad 20 kom-petcntov; kaj bi ne V sluzba jo prile2na, ne prizadeva premnogo te^iv in tudi ne preobilo odgovornosti; plafa letnih 1500 gold, tudi fie precej zalega. Zlasti v blaziMii Italiji ne more biti prav mnogo sluzcb z ona-kimi placami, ker se kompetenti od unstran meje vsa-krat kar na kupo za njo ponujajo. Pa da bi vedoll, kukoSiii kompetenti I 0 ilienjaki prve vrsto, ki so uzo ccla bremena Htrokovnjaskih knjig po tisku objavili; p r 0 f« s 0 r j i in rlok tor j I kmetijstva, ki ro pona* finjo 7. ve^jim Stcvilom spriceval iu Castnih diplomov, nrgo bi j ill mogcl kedo uaSili doinacih kmetijskih a-kademikov na hrbtu nositi. V priineri s teml zvez-ilami na krasnem nebu italijanskem obledujcjo seveda zasltige in zmojinosti vsidi doma^i^ov. Tako somenda sodili oni italijanski odborniki naSega kmet. drustva — in & njimi vrcd tudi znani monsignor slovenske korenine — kateri so vajeni zvesto za dr. Lcvi-jem hoditi, kakor nckdaj Izraelci za svojim Mojzesom, naj no, zna nikdo tako iskreno na srce govoriti in tako prcpricevalno dokazovati, kakor on. Sicer gre njemu Cez vse — blagor deiele; pa katere ? NaSi slovenskl zastopniki pa in §e nekatcri gospodje italijanskfi na-rodnosti se vendar niso dali prepricati 0 potrebi, da bi moral odreSenik na§emu kmetijstvu od unstran I* drije priti, marivec so hotcli, da bi sev dobro slugbo namestil kak sposoben goriSki dezelan ali vsaj Avstrijc. Predlagali so torej vglavnem odboru najprej GoriCana pi. Pcrso, izSolanega kmet. akademika in ko je ta, menda prestrasen po strastnem nasprotnem rovanji, proSnjo nazaj vzel, glasovali so za Tirolca dr. G e* r 0 s a, kateri je bolje nego vsak drugi kompetent, dokazal sposobnost za razpisano sluzbo. In glejte, celo Mojzes nasprotne stranke se je v obenem zboru
mi dolman... vganajte kolikoV" se satansko zare2i Pi* jnvka. BNu, kar je; to povejte" odvrne moiato Brdavi. „§tejte od zadaj ali od spredej, niC menj in nic vec, ko 2561 f. 32 kr.; kaj to vaSemu premolenju, Semuha na konju ne." Vi ate peklenski goljuf, Se satan vas ne povohal" zagromi, ko da bi ga bila strela zadela kmecki dol2nik. Na to Pijavka hladnokrvno: Le po-5asi, te nesem za pcklen§6ekov nos, tern bolje; vas pa bom pri sodniji povohal, fe se mi ne vdaste; pri* sezem pri dveh svefoh in kri^anem Bozjera za vsak sold, ki sem ga vam zapisal. Kaj mislite, nedelj in praznikov je v letu okoli 70, macjih ponedeljkov ravno toliko, potrebine okoli in okoli lete razne in mno-gostevilne. Moj t«. \ icnik pi§e, niC ne zbriSe, Ceravno dol^nikov reSetast spomin marsikaj odcedi. Veste kaj, ob lepem se zmeniva. Jutri greva skrivsi v uradnijo, tam mi vtrdite moje tirjanje, pa bo vse gladko, 2iva duSa ne zve nic 0 tern," Kaj cem s tem hudiCem, si misli vbogi kmet, ali se bom s6 ziodjem pravdal, ki ima vec sorodovine v peklu, ko na zemijil Drugi dan napravita pri notarju pravico, ki je Brdavsovo premo-ienje vpodobilo srednjemu luninemu mrcu, cisto ni bilo vec. On preklinja svojega bankirja doli v na3pod-nejSi pekel po noii in po dnevi, na polji in na po-stelji; pa \s ko nedeljo pri vsem tem laska ob Pijav-kino mizo poluih policih do petelioovega. petja in zatrjuje, se roti in priduguje s klobukora na pravem uhu, da se pri Brdavsovih §e ni pomnllo ubo§tva, da imajo Se sedaj ve6 v smeteh, ko najboljSi kmstje v hievih; prit^m pa se vsakratod Pijavke nekaj desetakov posodbe odnese za tekoce hiSne potrebe. Svincoik piSc, nic ne zbriSe ija nolagoma yee Srdivsove ujive,
1 J U i    .. .    .      '.           .        '
premislil: da bi se sttanki se visene cepili, da bite marivec" mir in sloga povrnili in ohranili v draStvn, predlagal je tudi on, naj se izvoli dr. Gerosa. Obcna pohvala je t zbora pozdravljala ta predlog, ki bi ml skoro „per acclamationem* sprejet, ako bi sc ne bil se o pravem casn oglasi! draavni poslanec dr. Bafael Yicentini ter s* slovesnim protestom zavaroval svobodo glasovanja. Obveljal je predlog, da «e ima x listki giasovati — in Se je marsikdo izmed naSih verjel t poStenost nasprotne stranke, da bode namrec sloloo tako volila, kakor je ravnokar zivahno pohva-lila I*vi-jev predlog; a skrutinji je kmalo razkril ves lisiCji nwnever: Izmed 100 oddanib glasov — biloje wino 33 za dr. Gerosa, — vse drnge je prejel prof. Mnzsi In tako se je pokeial nspeb nwrtnidtiive agi-tacije dr, leri ja, kateri je s posebno okroinico gbobnal ne ferlanake druitvenike k zbora, potemko je poprejvjavnfem littu vse zrooinosti in neznraznoeti posaraesnih koropetentov —• proti vaem pravilom oli-kanosti — na velik zvoa obestt: iUlijanski kan-didat je zreagal proti avstrijskerau. Marsikedo bi vendar ntegnil agovarj&ti: saj je dr. Levi pomir-Jjfvo govoril ter * iborn predlagal dr. Geroso, — kako uwrrte govoriti o ajtgovi agitaciji? — Cudna so pota Mojxesove previdnoati — a zanesljivo drfe do cilja. — Pri isti seji je zbor potrdil racun o driavnih subvencijah za 1. 1877, drnHveni racun za isto in proracun an tekoce leto. D«lje sta bila sedaaji pred-sednik grof Franc Corouini in podpredsednik Wi Ijem vites Bitter soglasno v avojih eastnih slnzbah potrjena.
Slednjft je odbornik inieoir dr. V i c e n t i n i raxloiil sroj ntcrt o kaualizovanji in izmocirenji kor-ainskega, gradiSkega in cervinjanskega okraja.
Pri tej priliki moramo izrasiti najveco grajo slovenskini druitvenikom, kateri zanemarjejo najvaz-nejie drn&tveue shode in sploh nikakega zanimanja ne kaiejo za kmet. druStvo. Ta nemarnost se utegne sad nasim kmetijstvom iezelo* maScevati. Todaotem prihodnjic v posebnem clanku.
Od kar smo goriski Slovenci na shodih v Brdih in v Kobaridn ponosno razvili avstrijsko zastavo, ne vtrudita se organa goriSkih liberaluSnih svojati napadati nas z vso strastjo v svojih organih, ter spod-tikati nam v Tsaki javni zadevi bodi nagajivost, bodi vsilstvo, bodi vladohlepnost in enake malocastne na-mene. Tako sta nas sumnicila, ko je slo za volitev novega tajnika kmet. druStvu, tako nas obrekujeta zdaj, ko gre za volitev kupfiijske zbornice. Da bi brali oni figamozi, ki so se dali nasprotnim rovar-jem zapeljati, kako Ijnbeznjive (?) clanke piSeta o-menjena lista skoro dan za dnem o nas Slovencih, morali bi se do dna srca sraraovati svojega oepre-misljenega ali izdajalskega ravnanja. Sicer se mi za vse te dokaze labonske olikanosti prav malo brigamo,— saj vemo dobro, od kod prihajajo in kaj nameravajo; vemo tudi, koliko zaslombe Imata lista eden in drugi t vftljavnib krogth in pri ljudstvu splob. Dolgo ne bo trajalo to osabno regljanje—ker nie zdaj sape pomanj-koje.
Na GoriSkem 2ivimo Slovenci in Italijani v sta-rodavni zvezi; prebivalstvo obeh narodnosti ima skupne vse javne zastope—v nobenem zastopn ne dajejo po-stave kateri izmed dveh narodnosti kakorSno koii predpravico, mariveczagotavljajoavstrijskepostave vsem narodom popolno ecakopravnost. Je li po tern takem vsilstvo ali vladohlepnost, ako se Slovenci za to potezajo, da sonjihoviinteresipovsodpri-merno zastopani; je-li to svobodomiselno, da nam or-
Beno2eti z hiso vred Pijavki prepiSe. 0 sv. Mihelu knpi Pijavka na draibi vse Brdavsovo premo^enje. Brdavs grebe v svetn pri 2eleznici Adamov hlebec, njegova druzroa se pa okolo sorodovine potika, Pi-javkino premozenje je pa za 15.000 fi. moCnejSe. Na taki, ali enaki nafiin je na§ slovenski jud sCasoma cele vasi pod se spravil in neomejeni denarni glavar daled na okolo postal, ter vlada ves denarni trg; ali ra5unapo«% ali po 700/q, kedo sme.ziniti? On pravi: saj'tiv jih ne ponnjam, fie ti ni prav, idi pa drugam. — Skoda, da nemam ni (asa, ni volje s te-mi original! §e dalje baviti se, naslikal bi jih po vseh bavdah. Sklenem ob kratkem sodbo o teh hijenah Blovenskih. Vse za denar: kriva prisega, lali, zvijaCe, druiinska sreca, obCui blagor, grenke solz6, kervavi 2uljj, domovina/ car, tndi Bog iz tabernakeljua, Ce je ciborij srebern!
Predalek za loterijske Stevilke vrednje Damja-nov Urban, ki 2e trideset let nobene stave ni zamu-dil. Odkar je bil enkrat zadel dve§tevilki in skoraj Se tretjo, polastilo se ga je trdno prepriianje, da mu bode loterija zlati rndnik. Kedarkoli na j: lov mofiuik svojo pipico puba, pa se zamisli iz tuine se-dajnosti v cvetoCo prihodnost. S knpi denarja, ki mu jih ima terna pripehati, prezidnje trebusasto kofiurjo v lep grad, kakorSen je farovL; na drazbi kupuje Brodar-jevo veliko premozenje; raste in raste, vi§e in viSe, nobeden se mu ne upa blizn; pred nov kales zapre-guje rejena vranca; vso druzino po gosposki obla-ei; zanieiijvo pogleduje hndobnege, ki se z njim in sjegovimi firmami sedaj norCuiejo. V te sladke sanje mmn S« opazS mj, dft ft |fl t9b*koY# ztlog* w
gana tako zvanihdemokratiCnibinlibcralnihstrank zabranjujeta katerega svojega zastopnika v knpiijsko zbornico pripraviti? Man smo Slovenci, man so nasi trgovci in obrtniki po deieK VaSihlapci, YaSi suinji, katerim imajo samo VaSi mozje pravico postave dajati in blagor svoje kultnre vjaslivsipati? Povejtevendar, od kod dobiv* vefinoma VaS obrtnik, vaStrgovec svoje 2ivljenje, ie ne od slovenske strani nase deMe? Prasajte prvega svojega kandidata izvrste trgovcev, kam prodaja vecinoma svoje voSCene in steklene iz-delke? in prasajte zopet prvega svojega kandidata iz vrste obrtnikov, na katero stran se izvaia skoro vsa zaloga njegovih magacinov in od kod pribaja vsenje-govo blagostaoje? E, Bog me! da bine bilo naSihgo-ra—bila bi njegova in se marsikaterega soseda kup^ija ientano jalova; a kaj bi se italijanska gospo-da za to brigala? saj slovenski kopec je krotak in ne popnsti tako lahko trgovske bise, tndi ce se mu v njej—verige kujejo. Pocasi gospoda, tudi slovenska potrpeiljivost ima svoje meje I—
Pa prenebajmo za danes, morda se nam ponudi po koncanib volitvah ugodnejsa prilika, da koncamo svoje razmis^evanje.—
IZ Zgonika na Krasu 30. aprila (Izv, dop.); Narava je pri nas nie lepo vzbujena in pticje petje se razlega po okolici; da je veselje; — za to so nam pa orglje vtihnile za velikonoLne praznike v na§i cer-kvi iu cerkveno petje, dasi lepo in vbrano, ni bilo z navadno slovesnostjo spremljevano. — Gospod ufiitelj, o katerem je nedavno „Socatt porocala, da se odteza in tudi druge odteguje naSemu bralnemu druStvu, od-povedal se je tudi orglanju pri sluZbi bozji. A dobro naj si zapomni, da kdor ne gre z Ijudstvom, ostane osamljen—kajti tudi ljudstvo ne pojde za njim,
Nase bralno druStvo je imelo na velikonocni pon-deijek prav prijetno zabavo s tombolo, deklamacijo in petjem; deleinikov je bilo zadosta lepo Steviio in tudi nekoliko gospode iz Trsta in s Proseka nas je po-Laotilo. Posebno smo bili veseli govora gosp. pred-scdnika rojanske Litalnice, v katerem je s tako vneto besedo pozdravljai nase mlado druStvo, ter nam na srce potagal slozco in neumorno delovanje za svetona-rodno stvar. Po besedi je bil pozno v noc* prav zi-vahen pies.              _____________
Iz BOYCa 29. aprila. (Izv. dop.) Ali se bode ke-daj probudila narodna zavest med naSim Ijudstvom, da se bo zopet s ponosom vStevalo med Slovence? Mo-goLe, da; toda ranogo SoLe se izlije poprej v sinje morje; kajti nemSkutarija se je tu tako vdomafrla, da je ne more niL ve5 izruti, nego morda dobra narodna Sola, v kateri marljivi, rodoljubni u5itelji nem<5arsko luliko polagoma iztrebijo in mlademu rodu zasejejo cisto sloven§eino. Eakor se zdaj pri nas slovensko govori, to je uLe tako pokvarjena zmes, kakorsne niso Ijubljanske pesterne v najhujSih fiasib „ferdirbane kranj-ske sprahe" skupaj stlaeile. Posebno, kedar govore nasi mozje o uradnih stvareb, zabelijo ti svoje pogo-vore s toliko nemScnrskimi ocvirki, daje grdo poslu-§ati jib; za uradne osebe in uradna dejanja ne venihce slovenskega izraza.—Sicer pa nasa „intelligencijau naj-raj§i kramlja v „drzavnem jeziku", dasi tudi tega tako neusmiljeno trpinci, da bi si oLe Grimm vse ustnice razgrizil, ako bi moral samo pol ure kako bovSko-nem-§ko konverzacijo poslusati. Pri takih razmerab je bilo silno tezavno ustanoviti v Bovcu narodno Litalnico, tern
lega polza ze zdavnaj izkadila, kakor se bo brzkone tudi njegova terna. Za vsako stavo zbira marijivo s pomocjo sanjskih bukvic in drugih lekov stevilke. Po no5i se mu je sanjalo, da so bili pri sosedu pogoreli, brz" sklene: pogorisCe, Stevilka 48. Drugo noc je vi-del ranjkega Blovza, ki mu je s palico zugal. Brz tece v farovz, pozvedovat, koliko let je BIovz imel, ko se je s svetom posiovil; ,tam zve, da je §tel ranj-ki- takrat 92 spomladi. Ta pa ze ni priti ven, ker jih imajo v vrfiu le 90; pa — cakajie, ranjki je bil zadnje dve ieti ves zmesan, ve^ kot pol na unem svetn, dve leti mu odStejem ter stavim starko devet-desetiko. Tretjo noc se mu sanja, da mu je vse njive povodenj nesla; povodenj — 53. Tekoma zdirja v T.... in stavi 48, 90, 53. Urban je za tri fare nekaka loterijska poddruznica; k njemu listke z Stevilkami znaSajo, on firme deli, podaja izvestja o novovzdig-njenib §tevilkah, tolmaci sanje, daja jedrnate navode veL ali raanj strastnim starcem, kako prave Stevilke vdobiti, kako jih vrediti; samo oa redi in opazuje krizastega pajka v Skatljici, kteremu pred vsako stavo Stevilke nastilja, tiste, ki jih krotka zivalica za-prede, imajo gotovo vzdignjene biti. Pa vsa natorna in nadnatorna sredstva ne zamorejo Urbanu zazeljene terne izsukati. Vsako stavo je 40 kr. vbo2ui§i in pri-merno tudi Damjanka vedno ve6 peLenega jecmena in figove cikorije med kavo vmesuje, Urban pa doma-iega kontrabandskega zelenca med tobak; otroci pa vedno ocitnej§i medle ude kazejo, kakor streha rebra, po polji pa trnje in koprive tglasao pridigujejo bla-ienost, ki jo loterija prinafia,'
WB3=sBBesasssaBmttammesmmeBaBs^msss....\i\   '¦"^'...il v
veS ker so se uplivne osebe na vse kriplje upirale ro-doljubnemu pocetju, kakor bi se imela ponjemkuga zanesti v na§e nemfiursko gnjezdo. — Zdaj je druStvo ustanovljeno in slozno delovanje vsehclanov je zamore tudi zivo in zdravo ohranititer scasom takookre-piti, da bo moglo uspesno podpirati razvoj narodne omike v Bovcu. A vrlim zapocetnikom treba vsega po-guma, da premagajo prve tezave, treba tudi velike mar-ljivosti, da ostane druStvo /ivo in Cvrsto, kerle tako si zamore ime in veljavo pridobiti. Eakor zdaj stoje stvari, nadejati se je dobrega uspeba. DruStvo Steje ze precej udov, kiseradizbirajo vprijazai, lepooprav-Ijeni bralnici; tudi pevski zbor se marijivo vadi in na tern je mnogo, da se uaSi mladini prikupi vbrano narodno petje. Na binkoStni pondeljek bode Citalnica z besedo slovesno odprta.
Obrnimo se zdaj k materjalnim stvarem. — U4e dve leti ste pretekli, od kar je ease stareSinstvo v principu sprejelo predlog, da se imajo v last razdeliti nasa obtinska zem)jiSLa ter je naloiilo posebnemu od-seku, naj pretreaa in po tern porofo, po kakcm uaCinu bi se razdelitev najuspeSnejSe izvfila. Zalibog, je men-da odsek pri svojem delu zaspal, ker ni do zdaj Se nicesar dognal, ali pa poLiva njegov referat pri ztipan-stvu. Ali bi ne bil fas, da bi se vaino vpraSanjo /o-zopet obudilo? BovSka obcina poseduje nad 2000 oralov golih paSnikov, od katerih nema vetina obfii-narjev skoro nobenega uiitka in ki se tudi vsled skupne ovcje paSe od leta do leta huje gole. Nekaterim bogatinom, sevtda, ugaja ta skupna paSa, ker jim do-naSa Iepe koristi in za to se tudi nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi se zemljiS6a razdelila. ()-gromoa veCina sosedov pa kornaj fiaka razdelitve, ker /••li svoje dezelew: dievjem zasaditi in sploh v boljSo kulturo pripraviti, ter si tako kolikor toliko opomocl Zdaj dobivamo vsako leto na tisoce drevesc iz erarskih drevesnic in zasajamo jih na svoja privatna zemljiSca— kdor ima kaj svojega; kdor nema nie, gleda otozno, kako si sosed pomaga. Po razdelitvi bo pa vsak de-2elnik skrbel, da obgozdi one svoje dc^ule, ki bodo za to sposobni.—Zato bi bila razdelitev v vsakem ozi-ru jako koristna: zemljifo bi se zboljSala, vbogo ljudstvo bi si pa izdatno opomoglo. Ker je tedaj uaS ob-^inski zastop tako straSno kesan in malomaren, ali bi ne bilo moida prav, ako bi se stver od viSe strani podrezala in spodbudila? — Do jesuni, ko pride vis. dezejni zbor skupaj, bi bil naCrt postave zastran razdelitve nalib zemljiiL vondar uze lahko gotov.
Politifini pregledL
VSeraj sta zopet zafiela zborovati driavni in ogerski zbor. Qba sta naSla politiden pololaj nespremenjen, kakor sta ga pred prazniki pu-stila, samo da se je mej torn v ogerskem zbord osnovala nova stranka zdru^ene opozicije. Po-slanec Sennyey je poloMl svoj mandat, menda ravno za to, ker ni bil po ysem zadovoljea s^ spremembo svoje stranke.
V torek je cesar predsedoval jako vaini seji ministerskega sveta. Slo je zopet za na-godbo z Ogersko; za to so bili tudi oni ogerski ministri navzocni, kateri vodijo dotifine dogovore. Andrassy je posebno poudarjal silno potrebo, da se nagodba hitro sklene, ker je pri sedan jih zvunanjih, zelo zmedenih razmerah neobhodno potrebno, da je doma vse vrejeno in da ima mo-narhija na znotraj proste roke, ker le tedaj zamore vso svojo pozornost obrniti na zvunajno situvacijo. VCeraj je nekda ministersko posveto-vanje nadaljevalo — pa se Se ne ve za trdno, s kakim uspehom.
Orijentalno, vprasanje se po kon^ani(?) ru-sko-turski vojski 6e dalje huje zapleta in vse kaze, da je bo moral zopet mt'6 resevati. Ali se bode Avstrija tudi vojne dele^ila, ni Se mo-go6e nganiti, a po novejSih porodilih je skoro gotovo, da zasede Avstrija prav v kratkem Bosno. Dunajski nFremdenblattB naglasa nujno potrebo, da se skoro resi vprasanje zarad pribeglih Bos-njakov in Hercegovcev. Avstrija, pravi ta list, mora zahtevati od Turcije garancijo za varnost teh nesrecnezev, sicer naj si jo pa sama pre-skrbi s tern, da vzame sosedne dezele pod svoje varstvo ter wede v njih potreben red. „ Deutsche Zeitnng* pa govori o zasedanji Bosne, kakor o gotovi stvari ter imenuje kot voditelja tega po-cetja namestnika dalmatinskega, generala Bodicha. — Tudi berlinski list! porofiajo, da se je Av-atrija z ftusijo pogodila, da si prisvoji Bosno in Hereegovino, sicer pa da ostane neutralna. Vsi av8triJBki Slovani bi tako ravnanje z yeliko r^
dostjo odobravali, a te§ko je vanje verjeti, do-kler je Madjar na vladnem krmilu ter madjarski in judovski nplivi Avstrijo na vse kripljekpro-tiruaki in protislovanski politiki priganjajo.
NemSija si mnogo prizadeva, da bi ohranila prijateljsko zvezo mej Rusijo in Avstrijo in zdi se tndi, da ne brez uspeha. Eusija je priprav-Ijena vdati se avstrijskim tirjatvam glede pre-naredbe nekaterih tock sanstefanske pogodbe ter zadostiti avstrijskim interesom, in ved menda vendar ne more Avstrija zaktevati. — Z An-glesko pa ni mogoce dosecl nobene poravnave; govoreca v eno sapo, da jej gre za evropske in-terese, kateri sopo sanStefanski pogodbi zaljeni, brani se trdovratno vsacega dogovora, ako se Rusija tako daleS ne poniza, da predlozi celo mirovno pogodbo kongresu v razsodbo. Zmago-valec naj bi se po tako neizmeraih Lrtvah, ka-tere je naredil za osrobojenje tlacenih Jugoslo-vanov, podvrgel milosti drugih velevlasti ter vdano sprejel take mirovne pogoje, ki bi mujib one nankavale. Taki nezaslisani yahtevi osabne kramarske Anglije se ruski ponos nigdar ne v-kloni in za to se Rusija resno pripravlja za kr-vavo obrambo svojih pridobitev in svoje zaijcne dasti. Veliki knez Nikolaj je zarad boleha-vosti poklican z bojisca; glavno poveljniStvo je izroCcno slavnemu generalu Tottleben-u, na Lelo njegovega generalnega staba je pa postav-Ijen general Imeretinski. Delajo senaglovse priprave za obscdanje Dosfora, — ruska vojska se je pomaknila blize Carigrada. — Itusi so zadnjc dni vse teske kanonc za oblcgovanje iz Bijanice pri Gjurgjevem v ItuSLuk prcpcljali; ta trdnjava je prav moeno utrjena. Ilusko vojno poveljnistvo na Rumuuskem je prejelo ukaz, da mora biti most, ki ga uze vc?6 easa delajo pri Skulencm, v desetih dncvili gotov. — Ruski car je poslal nekda sultanu ultimatum, v katerem otllonio zahteva, da morajo biti tvrdujavc Sumla, Varna in liatum v k dneh izpraznjcne, drugace se bo to su silo dognalo.
Ustaja Mohamedancev v Bolgariji in Traciji, ki jo AngleSko neti i:i z novci podpira, ni se zatrta, pa menda vendar ne bo delale ruski vojski velike pri-glavice.
Rumunija se nece udati ruski zahtevi, da bi Besarabijo zamenjala za Dobruco. Tudi se nekda brani knez, narediti zvezo z Rusijo za-stran kake okupacije. Rumuuska vlada se name-rava iz Bukaresta v Krajovo preseliti. Vojni minister dela priprave, dase pomnozi rumunska vojska do 80.000 moz. Sploh so zdaj strune med Rusijo in Rumunijo silno napete.
Iz Belgrada se porofia: General Lesja-nin vrnivsi se iz Peterburga je prinesel knezu jako prijazno carjevo pismo, v katerem se za-hvaljuje za pomofc srbske vojske. Okraja Trn in Vranja, ki sta biia namenjena Bolgariji, pri-druzita se Srbiji. Srbski ministerski svet je na poroi-ilo Lesjaninovo sklenil zvezo z Rusijo za prihodnjo vojno in mobilizacijo cele srbske vojske. Milice so sklicane za 12. maja.
V Carigradu vlada obcno vznemirjenje, sultan je na pol blazen, vlado imata v roki se-rail in uradnistvo. — Na pritozbo vel. kneza Nikolaja, da so mej bulgarskimi ustasi tudi ob-orozeni turski vojaki, je morala porta dovoliti, da preiskuje to stvar mesana rusko-turska ko-misija. —
Anglesko isce si zaveznikov, kodcrmore: ker jib do zdaj ni moglo drugod dobiti, prikle-nilo si je perfidno Grecijo na svojo stran, ter podpihuje krvavo ustajo v Bulgariji, Traciji in Macedoniji. Ni dvomiti, da se tudi rumunska trmoglavost naslanja na angleske intrige. Turk! so tudi uze zopet v angleske mreze zapleteni in vse kaze, da ne zapuste svojega zvestega(?) pri-jatelja v bodoci rusko-angleski vojni, — katera je zdaj uze skoro neizogibna.
Jz Manehestra se telegrafuje „Corresp. Bureau": Ycerajsnji sbod, katerega se je dele-zilo 1500 zastopnikov seve. o-angle§kih liberalnih drustev, je grajal vojevito vladno politiko in za-znamoval Beaconsfielda, kot edino zaviro, ki se ustavlja dosegi miru,   John Bright Je rekel, da
*  angleska vlada ne namerava ni6 drnzega,   nego I zopet na noge spraviti tursko oblast v Evropi.
Italijanska politika v orijeutalnem v-praSanji ni prav jasna, vendar je videti, da dela Italija v nekaki zvezi z Nemcljo. Glede angleSke zahteve, da se predlozi sanstefanska pogodba kongresu v potrjenje, izrekla je ital. vlada, da jo bode podpirala, kedar prej Anglija raz-lozi svoje misli ob onih evropskih interesih, na katere naj bi se ozir jcmai pri vredbi Turcye.
V  Marinu je bil 14, p. m. italijansk tab or, na katerem je predsedoval Garibaldijev sin Menotti. Govorilo se je mnogo ob osvobo-jenji onih dezel, ki zdihujejo pod tujim jar-mom. Advokat Meffa je govoril o juznem T i-rolskem in o Primorskem in je, seveila, ubogo Avstrijo poSteno cesal. Kako je vendar to,
| da „L'Isonzoa in „II Goriziano", katera imata
•  svoje porocevalce v vsakem kotu blazene Italijc, 1 o tern taboru tteto nift ne vesta? Saj je to vendar najboljsa roba za njuno mavho!
V  I* a r i z u se je vfieraj z veliko sloves-nostjo odprla svetovna razstava.
Knez Bis in ark, kateri je bil dalje «5asa bolan, je uze precej okreval; vendar pa fie ne more prevzeti svojih posiov.
Razne vesti.
O volitvah za kupdijsko zbomico smo projcli do zdaj od nekaterih Htrani prav ugodna po-ioLila; tako iz Mir no, Pod gore, iz Brd, tudi \i. iiirlanske ravnine dohajajo od veLih krajev prav povoljne veati. Upamo, da se nam na Krasu, na Vi-pavskem in Tulminskem tudi uoben volilec ne izue-veri in da vsi svoje r e d n o \i o d n i» a u e g 1 a-sovnice o proveni tasu dopoSljejo; kajti U» tedaj se Hincmo nadojati /mag<*; ako vsi nasi vo-lilci i/polnijo svojo dol^.iiost. ^alibog se je uze dala cna obeina v goriski okolici lahonskim aguntou za-peljati; kako je to prislo, priobtMiuo po konCanih volitvah, takrat boiuo hroz prizunafianja in po zaslugi bi^ali vse tistc, kateri patrijotifni stvari hrbet obrnejo v n:ijva2n<>jscm trciiutkii, ali pa v svoji zatelebanosti ne x! '.jo cuvati nad najsvutejsimi drzavljan^kimi pra-vica:ui.
Kvisdanska ditalnica bo imela v nedeljo 5. maja avoj lettii obeni zbor toino ob 4. uri popoludne. Na dnevuem rcdu bode: l.PoroCilo tajnika. 2. KaLun blagajnika. 3. Nagovor predsednika. 4. Citanje pravil. 5. Volitev predseduika novega odbora. 6. Odlofiitev veselic za prihodnje leto. Prav uljudno so povabljeni vsi p. n. udi k obenemu zboru, da se izberd v novi odbor takoSni mo^je, ki so vneti za nar. sveto Btvar.
Vinsko razstavo napravi prihodnjo nedeljo 5. t. ni. vinot ejsko drustvo v Dornbcrgu v prostorih faro-kajsnje titalnice. Pokusnja vin se zaCne ob 2 urah popoludne. Po koncani razstavi bo beseda s pctjem in dekiamacijami; tudi bo govoril gotsp. profesor P o v § e o umni vinoreji. Zato se je nadejati, da privabite razstava in beseda mnogo posestnikov in kmetovalcev, saj se redko kedaj ponuja prilika, da Slovenci vtako zanimivi zvezi uzivajo poduk in zabavo—kakor se tu obeta. Zatetek besede ob 7urizvecer; neudje plaeajo 20 novcev vstopnine.
Uboj. Z Ravni nad Livkoro se povofa: FohiSni kupCevalec Anton MateliC se je na veter 26. t. m. hudo sped se svojo soprogo in je hotel vso svojo raz-drazenost nad njo in nad otroci razpasti. Upitje in klici na pomot so privabili soseda Simena Matelid-a, kateri si je prizadeval Antona z lepa pomiriti ter ga pregovoriti, naj odneha od neusmiljenega pretepanja. To jp pa nekoliko vinjenega moza Se huje razka^ilo: nenadoma hlasti na soseda in ga z no2em tako silno v sree zabode, da je pri tej pricl mrtev obleial.
Vsled nenavadnega ropota sta prihitela §e Jolef Matelifi in njegova hCi Marija. A tudi njiraa se je slabo godilo; zbesnjen Anton je hudo ranil oba in se potem spustil v divji dir proti italijauski meji.—Ven-dar so ga u^e vjeli in prignali k tohuinski c. k.okraj-ni sodniji.
Uoi ima §e le 27 let; poprejsaja leta si je s kuptijo §e dobro pomagal in itneli so ga za premo2-nega; a v zadojem fasu se je vdal zapravljivosti in pijancevanju in je zelo zanem8rjal svojo druzino.
Vabilo k vcselici, katero napravi DruStvo Edi-nost v Ajdovsni dne 5. maja v svojih prostorih. Program. 1. Igra: nZakonske nadloge." 2. Deklamacija. 3. Petje. ZaLetek tofino ob S uri zvefier, Vatopninak igri 20 kr.; sedez 10 kr.
OdvetniSka zbornioa v Gorici naznanjs, da ja vsled nje dekreta 15. aprila t, I fit. M vpigan v
imenik advokatov odvetniSJd kandidat g.  Marka dr. Morpurgo se sedezem v Gorici. '
Tatvine. Neznani tatovi so v nofii od 23. do 24. p. m. po lestvici splezali v prvo nadstropje stano-vanja Josipa Hvalice, kremarja v Kozani in od tam vdrli v Wet, kder so pobrali 4 svinjske gnjati, 25 sa-lamov, 1 glavo in nekoliko tobaka v skupni vrednosti 47 gold.
V gteverjami so v noSi od 19. do 20, aprila ne-znani grabe^i J»a raznih kmetijah ppkrali 24 glav kn-retine.
L. F-u. iz Podgore je neznana oseba odqeslaza okoli 13 gld. obleke; policijski agenti so staknili nekoliko ukradenega blaga pri nekem cunjarju in zaslc-dujejo zdaj.tam.
Zganjarju B. M, v Gorici je neznan tat ukrad,el sreberno uro, vredno 9 gld.
Preteklo nedeljo popoldne so vkradli gospej 0. S, v Gorici v nje hiii nekoliko obleke in en daljoo-gled v skupni vrednosti 50 gld.—Policijski agenti so kmulo na to v zapor gnali neko M. B. iz Podkb&lra na Koroskem, na katero leti sum, da je pogribila ukradene stvari, ki io se nagle v nekem str&nlMi,
Pridevek Gorice. Znano je, da imajo iraenlt-neja mesta opisujote piidevke, ki pojasnujejo zunanjo podobo kakega mesta ali pa duSevne laatnostf njego-vib prebivalcev. Tako imenujemo nzlato Prago, belo Ljubljano, Cerni Kranj, pisano Loko" ltd. Ta navada je zlasti na Ttalijanskem doma in vsakd veCe mesto ima ondi svoj pridevek, n. pr. Benetke Ja dominante" (gospodujofia), Milan „la grando" (velika), GenovaJa superba" (ponoina), Bolonja n\g dotta (ufiena), fi-rence Ja bella" (lepa) itd. - Isonzo in iznasol tudi za naso Gorico pridevek in sicer ne le enega, nego dva, t.j. Ja bella e gentile". All nlj tudi to„troppo Iuebo" za Gorico, zlasti ce se pomisli, da „gentllert pometii: plemenita, uljudna, prijazna, miCna, omikaua, dobro odgojena itd.?
Ethnographija Rusije. Petermannove MGeo-graphiscbe Mttthuilungentt (Erganzungsheft Nr. OS, btr. IV.) piflejo jako pohvalno o napredku zeraljeplsne vednosti na Hiihkcin, robot da je Rusija za gcographe „obljubljena dc2ela,K ob kateri bi se lanko marslka-tera evropska in zunajevropska kultuina diiava zgle-dovala. nKdor torej o Iliisih ssmcrom lo kot obarbarih govorf, nnsel bi lahko pred svoji mi lastnimi vrati veliko pometanja." Na Uuskem je fiest zemljepisnih drufituv, ki imajo vkup 1121 pravih udov, 63.273 fl. let-nih dohodkov, 30.828 fl. drzavne podpore in 186.786 gl. glavuice. Vsch devet nemSkih zemljepisnih drustev pa ima le 23.545 fl. letnih dohodkov, 1000 fl. driavoe podpore in 31.682 fl. glavnice. Tako aodi posten Ncmec o Rusijil
Ruski kartographiski zavodi, kakor n. pr. Iljinov v Petrogradu, se lahko merijo z najvettmi na svetu. V omenjenem zavodu so izdeiali v 2l/2 letih velikan-sko ethnographisko karto cele Rusije na Sestih listih v raeri 1.2,520.000. Voditelj tega pofietja je gene-ralstabni obrist A. F. Rittich in pomagala mu je posebna komisija zemljepisnega diuStva. S tern delom se ne more nobena druga ethnographiSka karta me-riti (Petermann, Mittbeilungen, Ergftnzh. Nr. 54 str.
mo.
Iz te karte se r&zvidi, da obsega velikansko ruako cesarstvo Aestinstirideset razlitinih tiaro-dov, ki stejejo skupaj 84,424.000 glav in prebivajo na 217,342 682Q tnirijametrih (Avstrija obsega sarao 6240*450 mirijametrom). Med temi prebivalci je 76Q/o Rusov, t. j. 56.366.400 (v Evropi: 34.390.000 Veli-korusov, 14.201.300 Malorusov in 3.592.000 Beloruaov; v Aziji *) vseh Rusov vkup i. 183.180). Izmed drugih 43 Ijudstev spada na Poljake 60/0 (v Evropi: 4.765.000, v Aziji: 24.454); na turanska ljudstva 4% (med temi je 2.299.3G6 Kirgizov v Aziji in 158.600 v Evropi); na Cude ali Fince 3%, ravno teliko na Jude (v Evropi; 2.252.150, v Aziji: 30017). O&talih 90/0 spada na razlicna ljudstva kavkaska in tartarska. Nemcevje v evropski Rusiji 963500 in v azijatski 15172; Ro-muaov 648500, Bulgarov 93700 itd.
Petermannove „Mittheilangen, Ergansungshelt Nr. 54K imajo dva krasna ethnographiska zemljevida Rusije, katera sta no Ritticbovi karti izdelana. Iz teh se jasno razvidi, kako razljfino so ruska ljudstva po neizmemem prustoru razdftljena. Zlasti Poljsko, Kav-kaz in Ural so seizreSeno pisani in.pravemu mozaiku podobni glede na njih ethnographiSko razdelitev.
Kako jeprdstvarjen balkanski polttotok. Glasoviti nemSki geograf Peterman v svojih MMitthei-lungen" piSo, da po sau-§tefenskem dogovoru bode ostalo Turskej, katera je imela do zdaj v Evropi 9467 kvadratuih milj s 15.540000 prebivalci, le 5918 kv. m. in 8.463.000 Ijudij. Kar je po vojni posestva, in prebivalcev izgubila, razdelilo se bode sledeie. 1. Na-stane samostalna dr2ava bolgarska, obBega-joca 3081 kvadf. mi^j s 4,118.000 prebivalcev. 2. Srbska, neodvisna, narastla se bode,na 937 ky. m. s 1,593.000 prebivalcev; imela je do zdaj 783 Ify.
») K Aziji ae iteje vsa Kavk*«ya b 4476.445[1 miriatn.. io 4087044 pMbiviUcii Sibi^j» a J249,5i;0?Xf"      ' * .......~
preb,in. Sandra ^*8|WlH7«tji
t\%,
m in 1,366.953 prebivalcev. Crnagora obsegala bode 248 kv. m. (prej 78) in 313.000 preb. (dozdaj le 170.000). Bumunska, katera bode Besarabijo z Dobruio zamenjala, merila bode 2287 kv. m. in imela 5111.300 prebivalcev. V Armeniji dobode Euska 710 g. m zemlje s 1,224.000 prebivalcev. Turfija meri v Asrji po san-Stefanskem dogovora 34.200 g. m. in 16,056.000 du3.
Preseljevanje v Ameriko leni popolnempo-nehalo; tako sliaimo, da se posebno pri naSib sosedin na Pivki mnogo druiin napravlja na daljoo, nevarno pot, vse seveda, s6 segreto glavo, da jihcaka unstran morja, Bog ve, kolika areia. Pa tndi nekatenm Bn-cem se Se ni ugssilo brepenenje po zlatih araenkan-skih jabelkih. Tako smo zvedeli, da je nekdo prodal vse avoje premoienje in kapil za !epo svoto vozai list na nekem parobrodu, ki odjadra v kratkem iz Ger.ove v obUnbljeno deielo. Seboj vzame mnogobrojno draitno, obstojeto deloina tndi iz prav majhnih otrok. - Taki to le ti zaslepljeni trmoglavci. da jim ne pomaga m-kakorien poduk. NaSa vlada aama je razglasila ob-Siren popis onih dezel v juzoi Aineriki, karaor se v wdnjih ietib najveC einigrantov seli; iupanstva sota popis v svojih obdinah objavila in duhovniki so ga s priinic podpirali — a vse zastonj. Velikansko klasje, krasno sadje, iudovito grozdje in enaki pridelki bla-*ene dezele, ki so jih zapeljivi agenti naSiia evrope-sitim kmetom lepo naslikane na papirju razkazali in 8 priliznjeno besedo Se lepSe popisali, vneli so jim alabe mozgane tako, da jih ne more noben pametea prigovor vefi odvrniti od storjcnega sklepa. (Jremo, pa gremo, naj bo kar hoce, pravijo, saj slabSe ue more biti, kakor je tukaj!—1 nu! pa naj gredo in Bog daj, da bi jib prenapete nade ne prevarile. A kdor le ni prav nad vsem obnpal in tndi Se ne prodal svo-jega premoienja, team refierao Se enkrat prav resno, naj praSa v Genovi ali v Hamburgu, kako se je go-dilo onim, kateri so Sli z veselim upanjem Lez morje, pa so se straSno ogoljufani v svojem pricakovanji uie po malih mesecih nazaj vrnili — v najvefiji mizeriji. Za Boga! Se je Las; marljivcmu, skrbnemu delavcu Se ni Bila obapati na domaci zemlji: trdna volja, poSteno delo in trezna varcnost premagajo vse.
General 6ernjajev je bil oni teden od ruske-ga carja jako milostno sprejet. Pravi se, da bode do-bil poveljniStvo vojnega oddeljenja, ki ima namen mar-Sirati mimo Perzije v Inilijo.
Umrl je v Parizu slovefii Mki slikar Jaroslav Cermak. Naredil je veL po vseh razstavah odlikova-nih slik, najveC iz slovanskega iivljenja in slovanske povestnice. NemSki in francoski kritiki so ga hvali-li, kar nij njih navada—Slovanu nasproti. Pogrebnje-gov je bil sijajen.
Prvi dan maja ni bil posebno prijazen, ker je skoro celi dan dezevaio. Vendar je tudi letos, kakor po navadi, raestna godba na vse zgodaj po mcstu glasno naznaojala pomladanski praznik, ki ga tukaj, kakor dragod, posebno mladioa veselju posvecuje.
NaSa mlade2 iz srednjih Sol se je kljubu slabe-mn vremenu v raznih krdelih razkropila po dezeli,— vetinoina, se razume, pod nadzorstvom svojih ucl-teljev. Malo dezja ne Skoduje gorkokrvni mladini in menda jej tndi ni posebno kalilo nedolznega veselja.
Livljenje in djanje svetnikov bo^jih ali zmaga prave verevvsih stoletjih, spisal in izdal Lu-dovik Donin, tretji popravljeni natis, je naslov novi knjigi, ki je izSla v nemSkem jeziku v druStveni tiskarni v Gradcu. Do sedaj so priSli na svitlo trije zvezki po 80 strani, vsak velja samo 20 kr. Kolikor se da ze zdaj soditi, ima knjiga to posebno prednost, da je vse izpuL&eno, kar je v enakih poprejsnih bolj podobno.bilo pravlicam, kakor pa resni&iim dogodbam. Poglavitni vir pisatelja so bili bolandisti in druge cerkveno-zgodovinske knjige, ktere povsod natanko na-vaja. Tisk je prav licen in vse delo bo doverSeno v ireh do Stirih letih, ker vsak zvezek izide po preteku treh tednov. Na ta nacra je mogoce knjigo omisliti Bi tndi manj premoznim Ijadem. Se zadnjim zvezkom dobodo narofriiki posebno lepo podobo „Marijno var-stvo" popolnoma brezplatno.
Ta knjiga je prav pritnerna posebno za pridi-garje, ker nahajajo v nji prav lepe ivarine zaeerkvene govore se zgledi.— Narotuje se v. Gorici pri Ferd. Wokulatuin tudi opravniStvo sprejema naroCila.
Jarna zahvala.
Vsettl onim blagim> ki so rajnkemu najinemu bratu Josipu Kdcjjangi&u za (asa njegove bolezni ali pri njegovem pogrebu izkazali svoje prijateljstvo in soSntje, izrekava podphana najtoplejSo zahvalo.
Imenoma pa se nama je prav iakreno zabvaliti telecast, gospodn dr. Lisjaku, ki je bil rajnkemu ves cas njegove dolge bolezni ljubeznjiv tolaznik in podpiratelj, verlim briskim godcem, ki so se od dale(
potradili k pogrebni slovesnosti, gosp. Fr. Fe>-fili in pevcem kanalske citalnice, kisovsi veliko pripomogli, da je bil pogreb eden najlepSih, kar jih je do zdaj bilo v Kanalu. V dnu svojega srca ostaneta hvalelna za!ujoLa brat in sestra
Karol in Katarina Koeijaneif.
Dunajska borza.
Enotni dri. ilolg v baisko?cih Knotui dti. dolg t srebra    .
ZlaU renta......
18fi«) dri. posojilo    .   .   .   ¦ Akeije narotine banke     .   .
Kreditna akeije.....
London ........
Srebro    ........
Napol.........
C. kr. cekini  ......
Driavne roarke.....
25 aprila
"BO gl. 35	kr.
&i „ 95	:,
"I si —	
no „  75	„
7U4 ., —	„
aoi „ s«i	n
123 „ ST.	„
l»r» „ 85	n
» „ *»7	„
5 „ HI	„
Oznanilo.
V tukajsni gluhonemnici so na prodaj:
1.    Domaci zajci v 0 najboljaih plemenih 2—8 mesecev stari po 1—10 gold. par.
2.   Plemenite posterviee («almoni) 2—,'J nie-seca stare po 10 gold. sto.
3.  Zlate ribice 1—3 leta stare po 20—50 soldov ena.
4.  Od 1. maja do konca avgnsta oplojcna jajfika omenjenih zlatih ribie po 5 gld, kroftiik, na kojem se ddi okoli 200 jajfiic.
Podpisani si vstova v rast, naznaniti slavnim cerkvonim oskcrlmistvoin, da je odsihdob obiluo mhwn ad svpcami in baklami, ki se imt'nuj«'jo voseeue (zincs) in so prav cnakc* onim iz fabrike Iteali Gavazzi v Bcnetkah, kojih zalogo ima gospod Jakob Palla v Korminu. Te svece in bakie so po 2 gh\. kilo. — Tista slavna oskrbniStva, katera zele zaradi varc-nosti take svece imeti, naj se blagovoljno obr-nejo se Svojimi narocili do firmc
n
»
„PR1LICM UKITOVILA."
NOVO!  NOVO!  NOVO!
Hozi,  Tilies in illce iz pravega „SiiEDBOJEIkLA>*.   osit*r.fjo  vedno bele (naj sa r.o zamenju z nc/iiravim titku zvanim rf.!l;uia*robron;-,   kn> tero pontanr rumeiio uie po oai-milnorni ral»i).  Im je nuitr hlaga stanO' Titno, oziroma da obt-LO Oolu, Uajemo 1ULET5U PuIiuJrVO: 1['J tuccta ilic   .   .   gl. 1.50 1[2       „      TiliC.    .     „   1.50.
1[2       „     noier    .     „   2. - f    Tell U7 ko«or *o dobi   taT:k« v<*V pone-ll2      „     4H6io    .    „-.7i)    bej,   a!i   pa v.ti  skupaj   k»t   ki.mphitai 1 zajemaTcc   .   .   .    ,. —.T.'»k     aorvioe Ti>tei;antni »aiuii m niocro ter.i> 1 zajemavee ra juho  ,,   1.-   1    a gld. (» Mimlum vre.1) 1 zliea za prikuliu .   „ — 75/
& podkladnikoT t» noio gid.' 1 50 — I JAKO ELEOAN TEN" u»rjd*{ etui z ettim ducetom iiitinito sreber"'-' pu^ailc; 1! I«t. pu»ku». »reb. ((i tR.ieT in 6 riliey nameato 22 gld. Za SUtllO U gl.
— Kesnicno SUEBEuiE ZEl'^'E L'KEt   O o   k. kovneija urada   po-»kttltjn«r natani'no ruffuliraue •" tocno idm'e * Jictmm (lurostvum. 1 »rob. eilinderca z rerigo   nam. n1- >- samo gl. G.3i> 1   „   aukorc-a s krijt. steklom „   gl. IjoO   „   gl. s».jO ' 1   „   remontoir-ura s krist. stukWm   (navija  se  pri
rincici brez kljuC-a) nam. gl- -¦' miiij k\. ti.'n>\ 1 zlata urazadame z etuijem nam. gl- -i Minio>;l. IT T-". I Sreberne urne veriiice od gld. '.'.-'.> — di> gld. '.—.
Najnovejsa specyaliteta! Plinove lampe, ki se prenasajo, (!,Cez tCvu t>r#« duie (tah-
U) in brez cilindra; zaparatom vred (rank aparat nar»>J* saai sti>j pji-j).
Te lamp* se postavljajo Uhko na mizc, ali obeiajo na" zid, ali na cud-
•trupje. Dobrota za v»akega ia za Tuaki kraj!
Lampe z* na ateno po gl. 4.—\
„       _   ,,  mizp    ,   .   5 - I    l I'ter Pl'n*  30 kr-   Poduk,  kako  »e »      n   pod»lrop „   .  4.75/   im» IamP* rai>lti' »« ˇ*»*• pridene
LepM plaiuen kakor pri premogovem pliun, 50% ceneji od petrolija.
Obiirae cenike poSiljamo zaaionj, blagii pa le proti placilu alt poicnem porzatju.   Oobira »e SAMO pri
I^xpoi'tliaus I^ettellieiin,
Wien, Margarethenstrasse 13.
K vuikL uri  do-fin zarai>:ni ceai,
--"¦    inkyua.
Oznanilo.
Vodstvo drustva za vedno fie§6enje iteje si V 6ast objaviti castiti dnhovsfiini in draMvenim ndom, da bode navadna razstava cerkvene oprave v hi§i §tev. 19 ? Rabatiscl dne 22. 23. 25 in 26. tekocega meseca maja.
Pozor trtorejci!
Podpisani je tudi letos dobro zalozen z naj-boljsim in najmocnejim siciljanskim in rimskim zreplom, katero se po dosedanjih skuinjah z iz-wstnim uspehom rabi v obrambo zoper trtno bolezen.
Dobiva se po prav spodobni ceni pri pod-pisanem in pa v drogeriji gmp. G a^ s p. &ki t-ter-ja v Gorici.
Anclrej Kocjaadid ? Podgori
Narodna krojacnica
kojo odpre podpisani. ter naznanja po najuizji ceni obhfkc izdelavati; ob enpm si naroi'itjc blago po nizH ceni iz Grader a, kakorsnega si naro-rcvalec v poslanih mu novojsih izgledih (Muster) izben*   za vsaki stadium leta.
T'riponica s:e toraj p. n. obcinst\u, naj ga / obilnimi narocili porasti, prizadevajc se, vstrc-zati vsem njili zahtovam.
Sv. Kriz pri Ajdov.sini 2f». aprila 1H78 Hu spostovanjem Josip Ponil, narodni krojii.
Veleposestnikom
so pripr»roca kot knictij>ki oskrbnik ali kastablo prav tnurljiv in dobro i/Sotan bivsi licence nasc kuictijske Sole.    Vet- povc iz   prijaznosti   prof.
PovSe.
mi eieiijemo mum
najpotrolmpjAc domace orodjt*, kakor: zliee za kavo in jedi, iw/.v in vilico itd. ttd.
0;1 k(mktir/»cf» ««krhntitva proti krntkim nu ns6 pri-Ic vi>t«k«» aj^lpikf tovnrr.o ?L» l!rtt.»»^a>.4r>.liro amo doLi'i |>o/:v, raj vse :~-.]Y<!kt' iz hrUn'.<'i'v<i*srvhra, ki jth \tf. mis v -,-:ilr-.n-i i>n.-»n!>, ratnajhony odskodnino {urevoza in !/5 deliivHke \>l*(-u darnjemo.
Aki> hc vji,v".Ij(» rr.f"»«?k »!i tiitii j'rr-ts povrttju con^, ki jp pri vnart ra u<Mku i-^na'-fna, .-jiiw za pavrnsti'T fn<-kov i>r<sn>7.*. i;r Xn^-iik^xa na I>utiL> in mrtjk«.-n dtl delavskc place, di.t-.'.|p v«ak«iu Io-t:>
gtT zastonj: -*0
8 k,n.  J.rie»a:ia-»re5J*rr.i»:   ?.Hc ZU jt'di,  -; kom. hai !*•
kovin ilie za kavo. tv.;.o la.^i v. »tas.-.;* rr.-i c:i c. a *.•:.»; .:aa» VM?h 12 konuidov vknpp............gl. 2.35
r, k.jnj. b.-.a. i ^p r u  nami/nili imiev < A -e>'k^i
<V.r.Mr.i, '-:  5.--^:. ''*¦  (*'.. %,:!-. t"<j:-<  1J k. w , k;i-
•«-i -.v.--- *-.*.. ¦„¦'. ... *t..-..!»j >soli 12 vknpe til. 3.40 t zajemalka za ntlrko, :,;„.- v.-*:,-. yr?-«:. ;. 22* «1. 1.30 1           „            w juho, e»>;-> wt«. ^u^'.y..,*
br.Jaaiia-iM'L.ra. ;«j s!l. 4. 7,daj.....gl. 1.S0
Poifj tr,;* olt.'jaisti:: svo'mkt. par jh» gdd. I.—, 2.—. 2.30,'"'.:."": ta-«'"pi> kr. 50, 75. .-••. x*A. i.4<>: m'-j^lke ra ksro ait i;;i} p-,> sfM. '2.—, '2.o<K 3 —. 4.--: ,«Y«?<"niki ?. roi'i, par po ^\. s.5',!, 10.50, It.--, 2!>.- «; f»!aik«rnc pa-sice po gld. 2.--. ~>.»\ 4.—, i.?o, 7.--: ;>!adk(>rnn !>ip« aw po kr. to. 7:>. 9i». gM. I. : skit-niro za kit in oljft po gltl. 2.30. :JX.». 42.">, «.; pasioo za surovo ntatli* po kr. ',»:>, gl, 1.70. l'.N». 4--»). 4. t',r st.« mnug vbrojui izridki.
3B^" Posebnepa pozora vredno: *^fl|
6 koniadov namiznijfi nozev, z najttncjsimi r*>ca,p it bittamja-srebra. r. an^t'-skiait ioklenimi ostrinawi, G ko-mailov bas takuvih Vilic, 6 komadov to?.kih izrntnih ilic za jedi, 6 kotnaiiav bai takovih ilic za kavo, t elegantnej kasptt od barsuna, vkupe 24 komador. ki ro pro] stali brez kaseto gald, 13.—, stano zdaj s kaseto gold. 6.40.
Te stvari *o izdelane iz najfinejiega brit,5nija-srebra in se od pravega IS lotnoga srenra celo po Bletnej rabi ne dajo razlikovati, ter garantiramo, da njih barva 0* 5tane bela.
Tudi damo rsakemn denar nazaj, ako ma n&3 noi ali zlica ocrnita ali orumenita*
M^ Naslov: *VK|
Wien, Babenbergerstrasse 1.
Axaavatelj in odgovorni nredrnk: AJMXUiN FABUMI. — Tiskar: ILULING r Gorki.