Zaključek vojaške vaje, kije te dni potekala na Gorenjskem, so si ogledali tudi mnogi gostje. Za vse opazovalce /e bil še posebno zanimiv helikopterski desant, v akciji so tokrat sodelovali tudi pripadniki milice, na pobočjih nad Poljansko dolino. — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 48
JRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek, 21. 6. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Vsak prebivalec — »vojak«
DOGOVORIMO SE
5. in 6. STRAN
SEJA KRANJSKE IN ŠKOFJELOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Povzetke gradiva za delegate zborov občinske skupščine tokrat objavljamo kar za dve občini. Kranjska in škofjeloška občinska skupščina bosta namreč zasedali hkrati in sicer v sredo, 29. junija. Pri pripravi gradiva sta tudi tokrat sodelovala IN DOK center Škofja Loka oziroma INDOK služba v Kranju. Povzetke gradiva za sejo kranjske občinske skupščine objavljamo na 5. strani, za sejo zborov škofjeloške občinske skupščine pa na 6.
Radialke na pohodu
Sava Kranj »obuta« v svoje gume že na tisoče novih avtomobilov audi, volkswagen, renault in citroen — Ob koncu tega teta že 5000 na dan — Pred velikimi naložbami v nove zmogljivosti
Kranj — Najprej je treba upoštevati, da so solidne avtomobilske tovarne zelo natančne pri izbiri gum. Za prvo montažo na svoje avtomobile in preden se zanje odločijo, jih na vse mogoče načine »trdo« preskušam. Zato lahko bolje razumemo, zakaj so v kranjski Savi zelo ponosni na to, da uporabljajo njihove radialne gume tudi v uglednih zahodno-nemških tovarnah Audi in Volksvva-gen. Pri nas med drugim dobijo radialke Save R 4 v IMV, Diana in GS Cimosu in Golf v Tas. Sava 30 odstotkov izdelanih radialnih gum izvaža, okoli 20 odstotkov jih uporabijo domače avtomobilske tovarne, preostale pa so namenjene prosti prodaji.
Hitra vožnja
Savine radialke ubirajo svojo razvojno pot z največjo hitrostjo. Leta 1971 so izdelali prve — poskusne, leto za tem pa so jih ponudili tržišču poprečno po 86 na dan. Te dni jih za osebne avtomobile izdelajo vsak dan že več kot 4000, ob koncu leta pa jih bodo še za 1000 več. Proizvodnja diagonalnih gum za osebne avtomobile pa vzporedno upada in je trenutno skoraj za polovico manjša od proizvodnje radiaik.
Za tovorne avtomobile pripravijo v Savi vsak dan 350 radialnih gum, diagonalnih pa 650. Na tem področju bodo imele diagonalne gume vselej svoje mesto, saj so na izrazito slabih poteh boljše od radialnih.
Velik oddelek za dojenčke
— dojenčkova oprema
— otroški vozički
— otroške posteljice
— avtomobilski sedeži za otroke
Bogata izbira oblačil za mlade do 18 let
Celovec —
[logenfurt- BahnhofstraB« 18
Sicer pa je predvideno, da se število gum za tovorna vozila v bližnji prihodnosti ne bo bistveno povečevalo, količine potniške pnevmatike pa bodo nenehno rasle.
Za več denarja več muzike
Sava je po zaslugi zavzetega lastnega razvojnega dela in uspešnega sodelovanja z avstrijskim Semperi-tom prva v Jugoslaviji začela proizvajati radialne gume. Danes se mora kosati še z več drugimi domačimi tekmeci. Čeprav se sliši, da je trenutno radialnih gum v naši državi dovolj, Sava ne more zadostiti vsem zahtevam kupcev, ker je popraševa-nje po njenih gumah večje od proizvodnje. Ob tem, ko redno izpolnjuje pogodbe z avtomobilskimi tovarnami, so prikrajšani kupci, ki bi radi z novimi zamenjali stare gume. Predvideno je, da bo Savinih radialnih gum dovolj že proti koncu leta, ko bo dnevna proizvodnja 5000.
Kranjska tovarna si je zagotovila izjemen položaj zato, ker edina izdeluje radialke z jeklenim pasom. So sicer dražje od tistih s tekstilnim pasom, vendar imajo daljšo »življenjsko« dobo, zagotavljajo manjšo porabo goriva, boljšo lego vozila na cestišču in njegovo zanesljivejše vodenje. Tovorno radialno pnevmatiko zlasti veliko uporabljajo na avtobusih.
Od 26 na 40 tisoč ton
V Savi bodo letos izdelali 26 tisoč ton avtomobilskih gum. Prvič letos bo njena vrednost presegla 1 milijardo (!) novih dinarjev. S tem bo predstavljala dve tretjini celotne proizvodnje Savinih tovarn v Kranju ali 55 odstotkov proizvodnje vseh TOZD Save skupaj, torej tudi tistih v Ljubljani, Rumi in Nišu.
Predvideno je, da bo Sava v letu 1980 izdelala že 40 tisoč ton avtomobilskih gum. Povečanje gre izključno na račun večjih količin radialnih avtomobilskih gum, katerih program bo Sava stalno širila z novimi izvedbami, vrstami, vzorci in velikostmi. Leta 1980 naj bi proizvodnja na dan dosegla že 12 tisoč gum, od tega pa naj bi bilo tri četrtine radialnih.
Seveda teh načrtov ne bo mogoče uresničiti brez velikih naložb v nove zmogljivosti. Prav zdaj v Savi končujejo obsežen investicijski program, ki naj bi ga uresničili v sodelovanju s poslovnimi partnerji. Kaj več bo o njem mogoče zapisati jeseni.
Metka Sosič
Škofja Loka — V nedeljo se je na področju Gorenjske končala večja vojaška vaja, v kateri so sodelovali pripadniki teritorialnih enot, narodne zaščite, milice, vodstva družbenopolitičnih organizacij in sploh vse prebivalstvo številnih vasi in zaselkov. Vaja je, to je mogoče reči že takoj po zaključku, odlično uspela in pokazala, da so se naši ljudje v vsakem trenutku sposobni odločno upreti morebitnemu napadalcu in sovražniku.
Vajo, ki je doslej enkratna v Jugoslaviji, so si ogledali tudi predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej. Marine, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik republiške zveze sindikatov Janez Barborič, republiški sekretar za notranje zadeve marjan Orožen, generali Janko Sekirnik, Jože Ožbolt, Rudolf Hri-bernik ter drugi gostje.
Novinarji, ki smo spremljali vajo, smo obiskali tudi številne krajevne skupnosti na področju vaje. In treba je povedati, da smo bili presenečeni v vsakem trenutku in na vsakem koraku. V Trebiji v Poljanski dolini so nam, denimo, povedali, da so med vajo sprejeli več mladih v ZK, da kurirji in ostali v »štabu« odlično izpolnjujejo svoje naloge, da pa je odlično tudi sodelovanje s prebivalstvom na njihovem prostranem področju. Tako so bili vas in okoliški zaselki ob opozorilu takoj zatemnjeni. V Gorenji vasi so na sestanku, ki smo ga obiskali, prav med obiskom, člani štaba ocenjevali svoje delo. Ugotavljali so, da delo poteka v redu, da pa bi bilo mogoče še marsikaj izboljšati. »Štab« krajevne skupnosti v Javorjih, manjši skupnosti v Poljanski dolini, pa je bilo še posebno težko najti. V njegovi bližini še iz kakih sto metrov namreč ni bilo mogoče opaziti nobenega avtomobila. Ti so bili zaradi »maskiranja« namreč skriti v bližnjem kozolcu. Zato pa je bilo v prostorni kmečki hiši še kako živo. Vsakdo je natančno izpolnjeval svoje naloge . . .
Odlično so bile urejene tudi partizanske baze. Prav nihče, še domačin ne, ne bi mogel odkriti krojaške delavnice pod zemljo nekje v Ži-rovskem vrhu, kjer so delavke za kratek čas prekinile delo le med
Nadaljevanje na 3, strani
Krajevne skupnosti so v nedavni vojaški vaji na Gorenjskem odigrale izredno pomembno vlogo. Gorenjevaščane smo novinarji, ki smo obiskovali prizorišče vaje komajda našli. V prostorni kmečki hiši ene od domačij je prav ob našem obisku potekal izredno pomemben sestanek. Gostje, ki so mu prisostvovali so bili izredno zadovoljni z delom Gorenjevaščanov.
OBESTILO
Zavarovance, lastnike motornih vozil obveščamo, da glede na novi zakon o cestnem prometu in v zvezi s tem nov način obravnavanja škodnih primerov udeležencev v cestnem prometu, lahko dvignete »evropsko poročilo o prometni nezgodi«, kupone in dobite ustrezne informacije, in sicer:
1. v Kranju na sedežu Gorenjske območne skupnosti Kranj vsak delovni dan od 6.30 do 18. ure, za družbeni sektor v dopoldanskem času;
2. v Škofji Loki v prostorih Turističnega društva, Mestni trg št. 10 vsak delovni dan od 15. do 18. ure
3. v Tržiču v prostorih AMD, in sicer:
- vsak delovni dan   od 7.30 do 14.30
- ob sredah od 7.30 do 12. ure
od 14. do 16.30
- ob sobotah od 7.30 do 12. ure;
4. v Radovljici na sedežu poslovalnice vsak delovni dan od 15. do 18. ure, za družbeni sektor v dopoldanskem času;
5. poslovna enota na Jesenicah na sedežu poslovne enote vsak dan od 6. do 14. ure
Tak način poslovanja je uveden do 15. julija 1977. V tem času naj bi se vsi zavarovanci, lastniki motornih vozil, oskrbeli s potrebno dokumentacijo.
Zavarovance prosimo, da obvezno prinesete s seboj polico o obveznem AO zavarovanju, ker sicer ne boste mogli dvigniti kuponov.
Takole pa je bilo, ko je šlo »popolnoma zares«. Ob cesti v hribih nad Poljansko dolino so bile postavljene številne zasede branilcev. Zato so bili napadalci že po prvem poku pušk in pu&ktmitraUezov popolnoma zmedeni. Tudi helikopterski desant jim ni pinesel uspeha. Kajti prebivalci .so .se družno uprli okupatorju. In napadalci so bili kmalu odbiti.
Naročnik:
Vsaka TOZD svoj žiro račun
Delavci vsake temeljne organizacije združenega dela morajo imeti svoj žiro račun, da bi tako lahko vedeli, koliko so zaslužili in s čim lahko razpolagajo. Zakon o združenem delu je jasen, saj pravi, da delavci v TOZD prek žiro računa TOZD ustvarjajo skupni prihodek in razpolagajo s sredstvi, ki jih imajo. To stališče je še posebej poudarila komisija skupščine Jugoslavije, ki spremlja izvajanje zakona o združenem delu.
Kredit v Litostroju
Jugoslovanska investicijska banka je iz poslovnih dogovorov s tujimi bankami odobrila mnogim jugoslovanskim podjetjem večje kredite za razširitev in posodobitev proizvodnje. Tako je Ljubljanski Litostoj dobil 110.000 funtov šterlingou kredita za uvoz nu-meričnega obdelovalnega centra.
Spomenik Maršalu Titu
Na Titovem trgu v Velenju bodo v soboto, 25. junija, odkrili veličasten spomenik Tita. Spomenik je visok več kot 6 metrov in stoji na podstavku visokem 4 metre. Je delo kiparja Antuna Augustinčiča. Na slovesnosti ob odkritju spqmemka_ ob slavnostni govornik predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Štefan Nemec. Prireditev se bo začela z veliko parado, v kateri bo sodelovalo več kot 4000 delavcev, mladine in drugih občanov.
Eksplozija v vlaku
V nedeljo zjutraj ob 6,43 je eksplozija podtaknjenega eksploziva v Trbovaljah ustavila mednarodni potniški vlak Dortmund — Skopje, ki je pravkar odpeljal s postaje. Bomba je bila podtaknjena v stranišču tretjega vagona v kompoziciji 11 vagonov. Eksplozija je enega potnika ubila, enega teže, sedem potnikov pa laže ranila. Vagon, v katerem je prišlo do eksplozije ni bil poln, eksplozija pa gaje močno poškodovala.
Prvi snopi pšenice
S prvimi snopi pšenice, ki so padli na vršačkih poljih, se je v Vojvodini začela žetev pšenice. Letos je posejana na več kot 420.000 hektarih. Kot pričakujejo, bo žetev že do konca tega tedna v polnem zamahu. V vojvodinskih vaseh je že zavladala »prava mobilizacija*, saj je treba žetev čimprej končati. Ker imajo vojvodinski kmetovalci več kot 6000 'žitnih kombajnov, lahko pričakujejo, da bo letošnja žetev najkrajša v povojnem času. Ogrozilo bi jo lahko le obilnejše deževje. Do konca žetve bodo delavci na kombinatih delali v dveh izmenah, pomagali pa jim bodo tudi drugi delovni ljudje, študentje in dijaki.
Naš klub 77
V Vrb/ah pri Žalcu se je v soboto sklenilo republiško tekmovanje Naš klub 77, ki sta ga organizirala RK ZSMS in ZKO Slovenije. Nastopilo je 75 mladinskih organizacij in aktivov, ki so tekmovali v štirih skupinah; za najboljše so razglasili OO ZSMS iz Mosta na Soči, Ptuja, Murske Sobote, Vrbja pri Žalcu Stare Vrhnike in Nove gor
PARTIZANI IZ RIVOLIJ A V KRANJU - Včeraj, 20. junija, je odpotovala iz Kranja delegacija italijanskih partizanov in protifašističnih borcev ANPI iz pobratenega mesta Rivoli. Kranjčani so italijanske partizane sprejeli v petek, 17. junija. Gostje, med katerimi je bila tudi partizanska mama, stara 80 let, katere mož in pet sinov je padlo v partizanih, so obiskali najpomembnejše partizanske spomenike in kraje v kranjski občini in na Gorenjskem. Delegacijo italijanskih partizanov je sprejel tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, (jk) - Foto: F. Perdan
KRANJ
Jutri, 22. junija, bo seja predsedstva skupščine gorenjskih občin. Predsednik Marko Vraničar, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red sprejetje stališča do predloga organizacije izobraževanja pedagoških kadrov Gorenjske in oceno pomembnosti reorganizacije zdravstvenih institucij na Gorenjskem. Seja bo ob 8. uri v stavbi občinske skupščine. L. B.
RADOVLJICA
Minuli četrtek, 16. junija, je bila v Radovljici 88. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Obravnavali so pripombe na sporazume o splošni in skupni porabi, poročilo o delu okrožnega sodišča v Kranju, predlog zaključnega računa o davkih občanov in dogovor o izdelavi zazidalnega načrta za Družbeni center Lesce. Na dnevnem redu je bila razen tega še razprava o finančni pomoči podjetju Alpetour »Škofja Loka in o nekaterih zemljiških vprašanjih. A. Z.
TRŽIČ
V sredo, 15. junija, je bila v Tržiču seja predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine. Na seji so razpravljali o pripravah na posvetovanje, ki bo 25. in 26. junija v Domu pod Storžičem. Posvetovanja se bodo udeležili člani predsedstva občinske konference ZSMS in predstavniki osnovnih mladinskih organizacij iz delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti, obravnavali pa bodo naloge mladinske organizacije in probleme pri uresničevanju zakona o združenem delu, kamor se morajo vključevati tudi mladi.
Ta teden se bosta sestali skupščini dveh samoupravnih interesnih skupnosti. Danes bo zasedanje skupščine občinske zdravstvene skupnosti, v četrtek pa zasedanje skupščine izobraževalne skupnosti. Na obeh zasedanjih bo govora o programih teh dejavnosti do leta 1980 in o problematiki izobraževanja in zdravstva v tržiški občini. — jk
J
Uspele prireditve
Radovljica — Predsedstvo občinske konference ZSMS je na nedavnem sestanku ocenilo priprave in potek letošnje zvezne in lokalnih štafet in drugih prireditev v mesecu mladosti. Ugotovili so, da so bile vse prireditve skrbno pripravljene in se jih je udeležilo veliko mladih iz vseh krajev v občini.
Praznovanje dneva borcev na Mlaki
Radovljica — Upravni odbor krajevne organizacije zveze združenj borcev NOV Radovljica je sklenil, da bo tradicionalna proslava ob dnevu borca v nedeljo, 3. julija, ob 14. uri pri domačiji Vinka Berceta na Mlaki pod Radovljico. Srečanja se bodo tudi tokrat udeležili preživeli vezisti in kurirji z Gorenjske, poleg borcev in aktivistov pa pričakujejo tudi druge občane, posebno mladino.
V kulturnem programu bodo nastopile skupine novoustanovljenega KUD Radovljica — komorni zbor A. T. Linhart in zbor upokojencev Lipa ter recitatorji Linhartovega odra mladih. Po končanem kulturnem programu bo veselo tovariško srečanje. JR
Osnove plana sprejete
Kranj — Ker je več kot 75 odstotkov delovnih ljudi v kranjski občini že podpisalo samoupravni sporazum o osnovah plana izobraževalne skupnosti Kranj za obdobje 1976-1980, so na četrtkovi seji obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti sprejeli sklep o sprejetju tega sporazuma. Prav tako so na tej seji sprejeli srednjeročni plan razvoja vzgoje in izobraževanja. Sprejeli so tudi standarde za uresničevanje družbenih izobraževalnih smotrov osnovnega izobraževanja in finančni načrt za letos. L. B.
Reševanje stanovanjskih problemov borcev
itaoovijica — r/b zadnjih podatkih ima stanovanjske težave v radovljiški občini še 11 borcev. Nekateri med njimi bodo dobili stanovanja že letos, ko bodo zgrajeni novi stanovanjski bloki v Radovljici, drugi pa konec prihodnjega leta v novih blokih na Bledu, v Bohinju in v Gorjah. Sicer pa si tako samoupravna stanovanjska skupnost kot občinski odbor ZZB NOV prizadevata, da bi stanovanjska vprašanja borcev čimprej rešili. JR
Jože Kočij an
Žagarjev nagrajenec
Kranj — V petek so v prostorih slovenske skupščine na posebni slovesnosti podelili letošnje Zagarjeve nagrade šestim slovenskim šolnikom, zglednim in tvornim pedagogom in vzgojiteljem. Med dobitniki tega najvišjega priznanja v prosveti je tudi ravnatelj industrijske gumarske šole v Savi Jože Kocijan, ki ima velike zasluge na področju izobraževanja kadrov za potrebe gumarske industrije v Sloveniji. Delal je tudi na terenu kot poklicni usmerjevalec učencev v gumarsko stroko, saj je znano, da se mladi zaradi težkih pogojev le neradi odločajo za ta poklic. Zavzemal se je tudi za organizirano in sistematično izobraževanje zaposlenih delavcev. Na njegovo pobudo je bil že leta 1960 v Savi ustanovljen izobraževalni center, ki je začel načrtno izobraževati gumarske delavce. V okviru tega centra je poleg poklicne začela delovati tehnična šola in kasneje tudi dislociran oddelek fakultete za naravoslovje in tehnologijo. In prav za organizacijo tega, za kranjsko in slovensko gospodarstvo tako pomembnega centra, je Jože Kocijan dobil Zagarjevo nagrado. L. B.
DOKUMENTAREC O TITU
V počastitev letošnjih jubilejev bodo pri Viba filmu realizirali dokumentarni film o Titovih povojnih obiskih V Sloveniji. Na osnovi bogatega arhivskega gradiva pa tudi s posnetki iz zadnjega časa bo nastal film z naslovom Najdražji gost. Prvi povojni obisk Tita v Ljubljani je bil kot vemo 26. maja 1945: takrat je Tito spregovoril zbranim Ljubljančanom in okoličanom z balkona ljubljanske Univerze. Od tedaj pa do zadnjega Titovega obiska konec aprila in prve dni maja letos je bilo posnetega o predsedniku dolga vrsta filmskih dokumentov, na katerih so zabeleženi pomembni državniški dogodki, delovne zmage, partijski kongresi in ne nazadnje tudi trenutki predsednikovega oddiha in razvedrila. Na posnetkih, ki so nastajali zadnjih 32 let so zabeleženi tako srečanja z revolucionarji v mednarodnem delavskem gibanju, sprejem prvih povojnih delegacij iz prijateljskih držav, začetki politike neuvrščenosti, razvoj samoupravljanja, izgradnja pomembnih industrijskih objektov, ne manjkajo pa niti atraktivni smučarski skoki v Planici, ki si jih je ogledal tudi tovariš Tito. Film bo vseboval tudi nekatere filmske posnetke, ki doslej še niso bili prikazani, kot na primer posnetek podelitve Titu naziva častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1948.
Šole na Gorenjskem so letos pripravile več obrambnih dnevov in orientacijskih pohodov. Posnetek je z nedavnega orientacijskega pohoda šole v Šenčurju. — Foto: F. Perdan
30 let Glasbene šole Jesenice
Jesenice — Jeseniška Glasbena šola, ki letos praznuje 30-letnico svojega obstoja, je vzgojila že vrsto glasbenikov. Mnogi nekdanji učenci glasbene šole so danes člani pihalne godbe, pedagogi na osnovnih in glasbenih šolah, člani amaterskih zborov in instrumentalisti po raznih orkestrih. Pogoji za uspešno delo v začetku niso bili rožnati. Primanjkovalo je prostorov, instrumentov in drugih učil pa tudi kadra ni bilo. Z izredno voljo, požrtvovalnostjo in vnemo je kolektiv premagoval težave in vzgojil vrsto glasbenikov, brez katerih danes ne bi bilo glasbenega življenja na Jesenicah in v okolici. Ob še tako kritični oceni lahko brez pridržkov ugotavljamo stalni
Obisk v Prešernovi in v Finžgarjevi rojstni hiši
Vrba — Obisk v obeh kulturnih spomenikih, v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi in v Finžgarjevi domačiji v Doslovčah, je iz leta v leto večji. Posebno v prvih letošnjih mesecih je bilo obiskovalcev v Vrbi rekordno število, saj si je domačijo našega največjega pesnika ogledalo 16.063 ljudi iz vse Slovenije. Za Prešernovo rojstno hišo prizadevno skrbi jeseniška kulturna skupnost, ki se je odločila, da ponudbo popestri še s pristnimi gorenjskmi spominki v miniaturni izvedbi. Le-te bodo prispevale članice sekcije ročnih del pri DPD Svoboda Tone Cufar. Obenem pa je jeseniška kulturna skupnost že naročila tudi razglednice Prešernove hiše. Barvne razglednice v nakladi 5000 izvodov tiska Gorenjski tisk.
Obisk v Finžgarjevi rojstni hiši je znatno manjši v primerjavi z obiskom sosednje Prešernove hiše — 1418 obiskovalcev v petih mesecih — a iz leta v leto narašča. Zdaj so na poti proti Finžgarjevi domačiji postavili ustrezne kažipote, vendar pa dovoz z avtobusi od Vrbe do Doslovč ni mogoč. Kulturna skupnost Jesenice zato sprejema idejo šolskega kulturnega društva iz osnovne šole Žirovnica, ki namerava od Vrbe do Doslovč urediti sprehajalno pot z okrasnimi drevesi. Pri akciji naj bi sodelovale delovne organizacije. Obenem pa bo potrebno razmišljati tudi o obnovi električnega omrežja v Finžgarjevi rojstni hiši in v vseh Doslovčah. Napeljava je dotrajana in nujno potrebna popravila.
D. S.
razvoj, vsebinski ter organizacijski napredek.
Prostorska utesnjenost je resna ovira za nadaljnji uspešni razvoj šole. Če ugotavljamo, da šola vzgaja, skrbi za estetsko in kulturno oblikovanje osebnosti, dobiva priznanja strokovnjakov za glasbeno vzgojna in kulturna dela in ne nazadnje prispeva k reševanju kadrovskih vprašanj, bi jo v njenem prizadevanju morali podpreti.
Koncert ob 30-letnici je prikaz dela, v katerem smo slišali vrsto zanimivih točk. Predvsem so bili zanimivi cicibani, pri solistih pa so se predstavili pianisti, violinisti, kitaristi, pihalci in trobilci. V nadaljevanju programa smo slišali komorne skupine, ki so pokazale solidno znanje. Pohvalo za šolo je, da ima dva orkestra in sicer godalni in harmonikarski. Godalni orkester je lepo pripravil zanimiv program. Dober pa je bil tudi harmonikarski orkester pod vodstvom Janka Pribo-šiča. A A
Zanimanje za delovne akcije
Radovljica — Tudi v radovljiški občini je poraslo zanimanje mladih za delovne akcije. Mladinska briga-da ima ime po narodnem heroju Sta-netu Žagarju. Do 10. junija se je prijavilo vanjo že 60 mladincev in mladink. 40 pa jih je že sodelovalo na večji akciji 11. junija, ko so v krajevni skupnosti Radovljica urejali cesto proti gramoznici.
Do odhoda na zvezno mladinsko delovno akcijo Kožbana 77 (avgusta letos) bodo v občini organizirali več manjših akcij in večjo prihodnji mesec, ko bodo očistili obrežja Save Bohinjke od Bohinja do Radovljice.
JR
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KRANJ, Komenskega 4 tel. št. 064-21116
razpisuje delovno mesto
hišnika
za nedoločen čas (za stalno)
Pogoj: kandidat mora biti sposoben opravljati hišniške posle. Stanovanja ni. Razpis velja, do zasedbe delovnega mesta; zaposlitev je možna takoj.
Pismene prošnje pošljite ali se osebno /glasite na gornji naslov.
Vsak prebivalec — »vojak«
Nadaljevanje s 1. strani
najhujšim streljanjem, (takrat, ko je bil sovražnik v neposredni bližini) in potem takoj nadaljevale s šivanjem oblek, pa vojaške bolnišnice, kamor so iznajdljivi fantje prevažali »ranjence« prek potoka kar z žičnico, čevljarske delavnice, tiskarne . . .
Tudi prikaz različnih transportnih sredstev je bil izredno zanimiv. V hribovitem področju, kjer se je odvijala vaja namreč v takih primerih še vedno pride v poštev tudi navaden koš, loj trski voz, ki ga vleče vol ali konj, ne nazadnje pa seveda tudi najmodernejša transportna sredstva - helikopterji ali avioni.
»Najprej je treba poudariti izredno resnost vseh, ki so sodelovali na vaji,« je splošna ocena ob koncu vaje. Pokazalo se je namreč, da usposabljanje prebivalstva, da mnogi tečaji, seminarji in druge oblike izobraževanja niso bile zaman. Še posebno pa je treba poudariti, da je prebivalstvo pokazalo izredno zavest; za nikogar prav nobena naloga ni pretežka. In taka trdna povezanost med ljudmi je tudi zagotovilo, da nas ne more presenetiti prav noben sovražnik.
Besedilo:J. Govekar Slike: P. Perdan
Partizanski miting v Javorjih, ki je bil zares odlično pripravljen, so obiskali številni gostje, udeleženci vaje in domačini. Vsi obiskovalci so bili še posebno navdušeni ob točkah, ki ga je pripravilo »frontno gledališče« . ki so ga pripravili člani Prešernovega gledališča iz Kretnja. Nič manj pa niso navdušili mladi reci-tatorji iz Javorij, javorska folklorna skupina, pesnica Pavla ter člani okteta Jelovica.
Na skritem kraju nekje v Selški dolini so možje in fantje, sami izkušeni »kovinarji« in strokovnjaki za popravilo orožja, popravljali puške, puško-mitraljeze in drugo orožje. Take delavnice so ob morebitni okupaciji sovražnika velikega pomena. Kajti spretni prsti »orožarjev« vsako puško ali karkoli drugega takoj »usposobijo« za nadaljnje »delovanje«.
Dekleta v krojaški delavnici, skriti na pobočjih nad Poljansko dolino, so tudi ob našem obisku neutrudno šivale uniforme za »naše borce«. Svoje-delo so prekinile zaradi varnosti le za kratek čas: takrat, ko je bil sovražnik v njihovi neposredni bližini. Potlej so v delavnici pod zemljo takoj nadaljevale z delom.
Branilci so bili postavljeni na vsakem koraku. Iznajdljivi fantje in možje so si prav vsak trenutek znali najti mesto za svojo primerno zaščito in mesto od kjer so lahko vsak trenutek »udarili« po sovražniku in napadalcu.
Stražiškemu zdravstvenemu domu Krajevni
Sredstva vez so v primeru morebitne vojne izredno pomembna. Tudi na zadnji »gorenjski vojaški vaji« so sodelovali izkušeni radiotelegrafisti, telefonisti. . . Med njimi je bilo seveda tudi veliko radioamaterjev.
Stražišče — Le redkokdaj doslej so v Stražišču tako slovesno proslavili krajevni praznik kot letos. V soboto, 18. junija, je predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič vzidal temeljni kamen za nov zdravstveni dom, ki bo grajen v alpskem slogu in bo imel 805 kvadratnih metrov koristne površine. Nov dom bo nudil prebivalcem stražiške krajevne skupnosti in ljudem s širšega območja desnega brega Save celovito zdravstveno oskrbo.
vzidali temelje
Za krajevni praznik so v Stražišču leto pred napovedanim rokom prav tako slovesno odprli asfaltirane ceste, pota in ulice — Izredna solidarnost krajanov
Ob letu nov družbeni dom
V novem domu družbenih organizacij na Beli bodo družbeni prostori, samopostrežna trgovina, skladišče in zbiralnica mleka
izkazali tudi krajani. Zbrali so 40 kubikov lesa in opravili grobi izkop temeljev. Pripravljeni so opraviti tudi nekatera obrtniška dela.
Servisno podjetje iz Kranja, ki je prevzelo gradnjo, obljublja, da bo dom nared do 18. junija 1978. V domu bodo družbeni prostori, samopostrežna trgovina, zbiralnica mleka in skladišče.
J. Košnjek
Bela — Prebivalci krajevne skupnosti Bela so proslavljanje letošnjih jubilejev partije in Tita združili s slovesno vzidavo listine in temeljnega kamna za nov dom družbenih organizacij na Zgornji Beli, ki je bila v soboto, 18. junija. Obenem je bila sobotna prireditev tudi najpomembnejša v praznovanju letošnjega krajevnega praznika Bele. O pomenu jubilejev partije in Tita, krajevnega praznika in novega družbenega doma sta govorila predsednik belske krajevne skupnosti Tone Roblek in sekretar občinske konference SZDL Kranj Franc Thaler, kulturniki pa so pripravili kulturni program.
Gradbena dela za nov dom družbenih organizacij, katerega temeljni kamen je vzidal Janez Janežič s Srednje Bele, bodo veljala poldrug milion dinarjev. Krajani bodo s samoprispevkom zbrali do leta 1981 700.0(X) dinarjev. Vsoto bosta Bela-nom začasno premostila Servisno podjetje Kranj in Ljubljanska banka. Razen tega so za dom prispevali .še Veletrgovina Živila (350.000 dinarjev), Kmetijska zadruga Sloga (200.(X)() dinarjev), kulturna skupnost Slovenije (300.000 dinarjev), samoupravna stanovanjska skupnost. (40.000 dinarjev), Elektro Kranj (6000 dinarjev), Domplan Kranj, PTT in Projektivno podjetje. Razen tega so se z dodatno nabiralno akcijo in s prostovoljnim delom
Predsednik krajevne skupnosti Bela Tone Roblek je na sobotni slovesnosti govoril o pomenu gradnje novega družbenega doma — Foto: J. Košnjek
Predsednik stražiške krajevne skupnosti Franc Verdnik je prerezal trak in s tem simbolično otvori! asfaltirane ceste, pota in ulice v Stražišču — Foto: J. Košnjek
Dom utegne biti zgrajen že prihodnje leto. S tem bo konec stiske, ki je dlje od dveh desetletij vladala v stari zdravstveni postaji pod Šmar-jetno goro. V njej so postajali delovni pogoji iz dneva v dan bolj nemogoči. Dvosobno stanovanje, kjer je bila urejena postaja, je moralo zadnje čase sprejeti tudi po sto bolnikov dnevno. Vrednost nove stražiške zdravstvene postaje bo tudi v tem. sta poudarila dr. Janez Bajželj in predsednik kranjske skupščine Tone Volčič, da bo zgrajena s pomočjo združenih sredstev občanov kranjske občine in regionalne zdravstvene skupnosti za Gorenjsko. To je prva oblika takšnega združevanja sredstev za zboljševanje osnovne zdravstvene mreže na Gorenjskem.
Drugi del sobotne slovesnosti v Stražišču, ki so se je udeležili tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, predsednik izvršnega sveta Drago Stefe, direktor
Kliničnega centra iz Ljubljane Zdravko Krvina, direktor Save Filip Majcen, predstavniki Zdravstvenega doma Kranj in regionalne zdravstvene skupnosti za Gorenjsko, pa je bila otvoritev asfaltiranih ulic, cest in potov v stražiški krajevni skupnosti. Leto po referendumu in leto pred rokom je asfalt prekril skoraj 10 kilometrov cest s površino 27.000 kvadratnih metrov. Predsednik sveta krajevne skupnosti Stražišče Franc Verdnik se je ob tej priložnosti zahvalil krajanom za pomoč in razumevanje, enako zahvalo pa je naslovil na kranjsko skupščino in njen izvršni svet, na Cestno podjetje Kranj in na kranjsko podružnico Ljubljanske banke.
V soboto zvečer je bila v Stražišču slavnostna akademija. Praznovanje krajevnega praznika se bo nadaljevalo s številnimi prireditvami tudi v prihodnjih dneh.
J. Košnjek
praznik Struževega
Krajevna skupnost Struževo praznuje danes, (v torek) 21. junija, svoj krajevni praznik, posvečen spominu krajanov, padlih partizanov in ustreljenih talcev, med njimi je tudi narodni heroj Ivo Slavec-Jokl. Krajevna organizacija ZB se je že pred časom odločila, da bo vsakič ob prazniku posvetila več spomina posameznim borcem, da bi tako lik krajanov, padlih v NOB, še posebej približala mladim kot svetal zgled ljudi, ki so ob pravem času vedeli, kako ravnati tako proti okupatorju kot v borbi za nove odnose, pri tem pa so žrtvovali svoja življenja. Letos se krajevna skupnost od svojih padlih še posebej spominja Draga Krta in Štefana Eržena, dveh mladih padlih skojevcev.
Drago Krt se je rodil v delavski družini v Struževem. Po gimnaziji je obiskoval večerno tekstilno šolo. Včlanjen je bil v smučarski klub Poljana v Kranju, kjer se je zbirala napredno misleča mladina. Vojna ga je dohitela na služenju vojaškega roka v Novem Sadu, kjer je bil tudi ujet, vendar se je lahko vrnil domov. Takoj je obnovil stike s tovariši iz kluba Poljane. Ze leta 1941 je postal član SKOJ, kasneje pa član glavnega odbora SKOJ, nekaj pred aretacijo pa tudi član mestnega komiteta SKOJ Kranj. Določen je bil za delo na terenu, vendar ga je že februarja 1942 aretiral gestapo. Odpeljali so ga v Begunje in od tam še s 50 talci v taborišče Mauthausen, kjer so ga ubili.
Tudi Štefan Eržen je bil eden prvih članov SKOJ v Kranju in prav tako kot Krt je pred vojno že začel zahajati v klub Poljana, kjer se je poleg športa gojila tudi ljubezen do domovine. Tudi njega je okupacija dohitela na služenju vojaškega roka. Po vrnitvi se je takoj povezal s tovariši iz kluba; že v letu 1941 je postal član mestnega komiteta SKOJ Kranj. Tudi njega je kot Krta V februarju 1942. dosegla Kumerda-jeva izdaja, vendar se je še pravočasno umaknil v partizane. Tu pa je bil le malo časa, ujeli so ga Nemci in marca 1942 ustrelili kot talca v Dragi.
Proslava, ki jo v počastitev krajevnega praznika pripravljata krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Struževega, bo pri spomeniku padlim ob 17. uri.
L. M.
Odbor ca medsebojna razmerja Osnovne iole
PreSernove brigade Železniki
objavlja
prosta delovna mesta:
1. šoferja
Pogoj: kvalificiran šofer avtobusa
2. dveh snažilk
za popoldansko delo
s polnim delovnim časom
Tržičani predlagajo
V mestu bi kazalo po sodbi nekaterih delegatov urediti javno kopališče in javne telefonske govorilnice ter predvsem osvetliti predor pri Bistrici, kjer sta bili zapored že dve nesreči s hujšimi
posledicami
Pogoj:
meseca.
poskusno   delo dva
Objava velja do zasedbe delovnih mest. Nastop dela 1. septembra 1977.
ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM JESENICE
razpisuje štipendije za šolsko leto 1977/1978
2 na srednji zobotehnični Soli
— odd; za zobne asistentke za potrebe TOZD Zdravstvene enote Jesenice.
Kandidati naj v 15 dneh vložijo prošnje na Združeni zdravstveni dom Jesenice, Cesta maršala Tita 78 in priložijo:
— potrdilo o vpisu;
— potrdilo o premoženjskem stanju staršev;
— prepis   zadnjega šolskega spričevala.
Po določilih samoupravnega sporazuma se kandidatu lahko odobri štipendija ali kredit, kar bo določeno s posebno pogodbo o medsebojnih obveznostih.
Tržič — Delegacija Bombažne predilnice in tkalnice je delegatskim zborom tržiške občinske skupščine navrgla zanimiv predlog: ureditev javne kopalnice, ki je nekdaj že v mestu bila. Prvi odgovor na predlog predilničarjev pravi, da javna kopalnica sedaj nima velike prihodnosti, saj ima večina prebivalcev doma kopalnice. Kljub temu pa predlog ni neumesten. O njem bi kazalo razmišljati ob načrtovanju športnega objekta na sedanjem nogometnem igrišču. O predlogu za uvedbo javne kopalnice v Tržiču so razmišljali tudi pri Komunalnem podjetju. Menijo, da bi kazalo o njej razmišljati v samoupravni interesni skupnosti za komunalo. Samo Komunalno podjetje pa za to dejavnost ni registrirano.
Pločnik od Tovarne obutve Peko do Deteljice je med najslabše urejenimi v Tržiču. Na to je že nekajkrat opozorila delegacija Peka. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve tržiške občinske skupščine ugotavlja, da so bili načrti za asfaltiranje pločnika, po katerem gre vsak dan veliko ljudi, že narejeni, vendar nikdar ni bilo na voljo dovolj denarja. Po sedanjih izračunih bi bilo za asfaltiranje dovolj 150.000 dinarjev. Oddelek priporoča vsem delovnim kolektivom v tem delu Tržiča, krajevni skupnosti Bistrica in drugim zainteresiranim,
naj združijo sredstva, ker z ugra-ditvijo asfalta res ni mogoče več odlašati.
Gostinsko podjetje Zelenica pa se zavzema za postavitev dežurne javne telefonske govorilnice. Podjetje za PTT promet iz Kranja ugotavlja in odgovarja, da ima v načrtu zgraditev štirih javnih medkrajevnih telefonskih govorilnic. Letos bo podjetje za PTT promet namestilo pri poslopju pošte medkrajevno javno govorilnico, iz katere bo moč poklicati vse avtomatske centrale v Jugoslaviji. Podjetje bo opremo za takšno govorilnico uvozilo, ker jo naše tovarne ne izdelujejo.
Na izredno kočljiv problem je opozorila delegacija iz Jelendo-la. Meni, da kaže čim prej vsaj osvetliti predor v Bistrici pri Tržiču, kjer je bilože več prometnih nesreč. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve tržiške skupščine je o problematiki tega predora obvestil republiško skupnost za ceste, ki financira vsa dela na cesti Kranj-Ljubelj. Poročilo je bilo dopolnjeno tudi s podatki o prometnih nesrečah na tem odseku. Če osvetlitve predora ne bo (zanjo so potrebna precejšnja finančna sredstva), kaže v predoru postaviti bolj učinkovito cestno prometno signalizacijo.
J. Košnjek
Jezerjani in Kokrjani hočejo boljšo cesto
Priznanje Štefanu Špilaku
Nova Gorica — Na letošnjem jubilejnem XV. mednarodnem majskem zboru novinarjev, ki se ukvarjajo s pisanjem o turizmu, so jugoslovanski turistični novinarji podelili posebne plakete za vidne prispevke k razvoju in ugledu naše turistične dejavnosti. Turistični novinarji Slovenije so za priznanje predlagali 15 zaslužnih posameznikov in organizacij. Z Gorenjske pa so izbrali Štefana Špilaka, direktorja Gostinskega podjetja Podvin.
Plakete — bakrene reliefne upodobitve stilizira nega goloba, ki je simbol majskih zborov turističnih novinarjev v Makarski — so nagrajencem izročili na slovesnosti, ki je bila minuli petek v hotelu Argonavti v Novi Gorici.       M. S.
Jezersko, Kokra — Kako velikega pomena je za določen kraj dobra cestna povezava, ni treba posebej poudarjati. Večini je to znano, kljub temu še vedno srečujemo nerazumljiv odnos do urejevanja ceste do obmejnega kraja Jezersko, od koder se številni krajani z avtobusi ali osebnimi vozili vozijo v Kranj in druge kraje. Zaradi slabe ceste pa ni prizadeto le Jezersko temveč tudi sosednja Kokra. Cesta od Kranja do Jezerskega je tudi mednarodnega pomena. Marsikateri tujec se prav zaradi omenjene slabe ceste odpove obisku naše domovine. Marsikdo še ni doumel, da iz nekega kraja ne kaže le jemati, ampak je treba vanj tudi vlagati. Kokrjani in Jezerjani se tudi sprašujejo, če je družba pozabila, koliko sta dala kraja za razvoj naše domovine in za njeno osvoboditev. Kokra je skoraj izkrvavela. Veliko granita je dala. Jezersko pa je bilo neizčrpen vir lehnjaka in gozdnega bogastva. Beseda o izgradnji nove ceste, izrečena na pogovorih med obmejnima obči-
nama Kranj in Železna Kapla leta 1972, je bila hitro pozabljena. Prav tako pa tudi vzpodbudne besede, izrečene kasneje ob najrazličnejših priložnostih. Takšne besede pri ljudeh spodbijajo zaupanje in dobro voljo!
To je bila srž razprave na skupni seji političnih aktivov Kokre in Jezerskega, ki je bila pretekli teden. Udeleženci so poudarili, da zgolj obljube krajema niso pogoj za obstoj, Še manj pa za napredovanje. Politična aktiva sta terjala takojšen začetek modernizacije ceste in to od Jezerskega navzdol! Tudi obljuba, da bo urejenih le 7 kilometrov ceste, za Kokro in Jezersko ni sprejemljiva. Oba kraja sta obmejna. Na seji so izvolili delegacijo, ki bo s problematiko seznanila na prvi seji delegate kranjske občinske skupščine. Problem jezerske ceste tudi slovenski javnosti ne sme ostati tuj!
F. Šenk
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Priliv strokovnih
kadrov
Skupnost za zaposlovanje zbira vsako leto tudi podatke o diplomantih strokovnih šol. Število učencev dvo in triletnih šol ugotavljamo preko vodstev šol in šolskih centrov zaradi pregleda, koliko mladih je pridobilo strokovno izobrazbo v tekočem letu. Ker pa so ti kadri z učno pogodbo vezani na določeno podjetje, kjer bo večina tudi dobila zaposlitev, nam ti podatki zadoščajo.
Drugače je z diplomanti štiriletnih srednjih šol. Ti se ob sprejemu na šole ne vežejo na določeno delovno organizacijo, zato nas zanima ali imajo štipendijo ip od koga, ali se nameravajo zaposliti in želijo pri tem pomoč naše strokovne službe, ali nameravajo šolanje nadaljevati in v kateri usmeritvi, ali želijo pred izbiro študija strokovno pomoč poklicnega usmerjanja.
Odgovore na ta vprašanja dobimo z vprašalnikom »Priliv strokovnih kadrov«, ki ga je v letošnjem letu ob predavanju za diplomante srednjih šol izvedla strokovna služba poklicnega usmerjanja.
V štiriletnih srednjih šolah na Gorenjskem je letos končalo šolanje 336 dijakov z Gorenjske. Največ je
ekonomskih tehnikov — 138, ki so obiskovali šolo v Kranju, na Jesenicah in v Radovljici. Ekonomski tehniki predstavljajo 41 odstotkov vseh diplomantov. Ostalih je manj: strojnih tehnikov je 49 (15 odstotkov), elektrotehnikov 45 (13 odstotkov), tekstilnih tehnikov 34 (10 odstotkov), medicinskih sester 23 (7 odstotkov, upravno administrativnih tehnikov 22 (6 odstotkov), metalurških tehnikov 18 (5 odstotkov) in čevljarskih tehnikov 7 (2 odstotka).
Med vsemi diplomanti je 70 odstotkov štipendistov. Najmanj stipendiranih dijakov je obiskovalo TŠ — elektro smer jaki tok (52 odstotkov) in tekstilno tehnično šolo (56 odstotkov); največ štipendistov je bilo na upravno administrativni šoli (82 odstotkov), ekonomski šoli v Radovljici (78 odstotkov), kranjski ekonomski šoli (76 odstotkov) in tehniški strojni šoli v Kranju (75 odstotkov). Za te profile je največ kadrovskih potreb.
Če pa primerjamo gorenjske občine, ugotovimo, da se je s štipendijo šolalo največ dijakov iz Škofje Loke (95 odstotkov) in Tržiča (90 odstotkov). Med škofjeloškimi diplomanti le dva dijaka TTŠ nista imela štipendije, v Tržiču pa trije; vsi ostali pa so se šolali z družbeno pomočjo. Najmanj štipendistov v srednjih šolah Gorenjske je z Jesenic (59 odstotkov) in Kranja (59 odstotkov), čeprav je tudi tu več kot polovica štipendistov med dijaki.
Kljub tako velikemu številu štipendistov, ki imajo obveznosti do štipenditorja, je interes za študij po srednji šoli izredno velik. V prejšnjih sestavkih smo vas že seznanili, koliko diplomantov s posameznih srednjih šola se je prijavilo ob predvpisu za študij na višjih in visokih šolah. Sedaj pred koncem šolanja v srednji šoli je sicer ta odstotek nižji, še vedno pa je 45 odstotkov vseh diplomantov izjavilo, da bodo šolanje nadaljevali, 28 odstotkov dijakov pa še ni odločenih. Čeprav nekateri med njimi nameravajo študirati ob delu, še vedno lahko trdimo, da bo priliv strokovnih kadrov v gospodarstvo skromen in zato vse potrebe po teh kadrih rre bodo pokrite.
Branka Košič
Slovenske železarne
Tovarna verig Lesce
objavlja več prostih kvalificiranih delovnih mest za:
- KVSTRUGARJA
- KV ORODJARJA
- KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
- KV REZKALCA
Vabimo vas k sodelovanju in bomo veseli vaše odločitve za zaposlitev v naši delovni organizaciji.
Prijave bodo obravnavale komisije za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu pristojnih TOZD. Kandidati naj ponudbo in dokazila o zahtevanih pogojih pošljejo v 15 dneh po objavi, na naslov:
Slovenske železarne, Tovarna verig Lesce, Alpska cesta 43. 64248 Lesce.
Serija tesnilk, ki jih izdeluje Viktor Žan iz Železarne Jesenice —Foto: J. Rabič
Tesnilke jeseniškega novatorja v Beogradu
Viktor Zan, najuspešnejši novator Železarne Jesenice v letu 1976, še naprej izpopolnjuje tehnološki proces izdelave tesnilk. Po velikem uspehu, ki ga je lani dosegel na razstavah tehničnih izumov in inovacij na Reki in v Celju, je Viktor Žan od 8. do 12. junija spet sodeloval na razstavi, tokrat v Beogradu.
Na veliki mednarodni razstavi inovacij v našem glavnem mestu je
prikazal vrsto tesnilk, ki jih sam izdeluje. Med njimi je bilo več takih, ki so že vrsto let uspešno vpeljane v proizvodnjo v jeseniški Železarni, nekatere novejše pa so verjetno doslej edinstvene v svetu. Na razstavi je poleg predstavnikov iz enaintridesetih držav sodeloval še Anton Koblar, prav tako novator jeseniške Železarne.
J.R.
Plačilo
za
previdnost in vztrajnost
Kupec je mimogrede »zaslužil« 410 dinarjev, ker se ni odločil na vrat na nos, ampak se je malo razgledal po trgovinah
Tudi nakup ima svojo teorijo. Ta pravi, da za vsak tak podvig potrebujemo denar, čas in energijo-in da moramo razmisliti, česa imamo več in česa manj, da bomo prav ravnali. Kdor ima veliko časa in moči, a malo denarja, bo gotovo prehodil vse dosegljive prodajalne, da bo iz-taknil kje kaj cenejšega in zadovoljen bo, čeprav bo prihranek malen-. kosten. Kdor z denarjem ni na tesnem, bo lahko štedil čas in moči in plačal ceno, ki jo bo povedal prvi prodajalec; ne da bi se zaradi tega kdaj kesal.
Tu pa tam nas kakšen primer pouči, da je vztrajen raziskovalen pohod po trgovinah lahko prav imenitno plačano opravilo. Pred nekaj dnevi je kupec po Kranju iskal hladilnik s prostorom za zmrzovanje znamke Končar Zanussi. Najprej je zvedel za ceno 6390 din, niti pol ure za tem pa je ugotovil, da ga lahko v Kranju dobi tudi za 5980 din, torej za 410 novih din ceneje.
A komu izmed nas se še ni primerilo kaj podobnega. Zal pa je največkrat tako, da zvemo za nižjo ceno šele, ko smo višjo že plačali in ni več pomoči. Se lahko zaradi tega na koga jezimo? Lahko, predvsem nase, če smo tako nespametni, da se razgledujemo po cenah po opravljenem nakupu. p
Različne cene imajo namreč v naših tržnih razmerah največkrat povsem opravičljive vzroke. Trgovine na drobno imajo določene najvišje možne odstotke zaslužka (marže) in nekatere jih izkoristijo do kraja, druge pa le delno; odločajo pa se tudi različno od predmeta do predmeta. Razen tega trgovske organizacije, ki kupijo pri proizvajalcih več blaga, dobijo večji popust (rabat), kadar so proizvajalci še posebno zavzeti za veliko prodajo, največkrat zaradi prekomernih zalog, odobravajo še dodatne popuste (super rabate). Do različnih cen prihaja včasih tudi zaradi popustov, ki spremljajo izredno hitro plačilo proizvajalčevega blaga z gotovino (scontov) ali zaradi novih podražitev, ki starih zalog niso zajele.
Mislim, da pri vsem tem sploh ni pomembno, zakaj ima omenjeni hladilnik v Kranju dve tako različni ceni. Bolj pomembno je, da smo se ob njem spomnili na to, da je vredno biti previden in vztrajen; kot naš kupec, ki je v manj kot pol ure »zaslužil« 410 din.
M.Sosič
4) KRANJ
35. seja
družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj
sreda, 29. junija 1977, ob 1 5. uri
dvorana kranjske občinske skupšči ne
35. SEJA
/bora združenega dela skupščine občine Kranj
sreda, 29. junija 1977, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske sku pšči ne
31. SEJA
/bora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj
sreda, 29. junija 1977, ob 1."). uri
dvorana kranjske občinske skupšči ne
Dnevni red
35. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika so na dnevnem redu Ae naslednja vprašanja:
— predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Kranj (prečiščeno besedilo)
— predlog zaključnega računa občine Kranj za leto 1976
— predlog odloka o proračunu občine Kranj za leto 1977
— sklepanje o podelitvi nagrad občine Kranj za leto 1977
— program dela zborov občinske skupščine za čas od julija 1977 do konca sedanjega mandatnega obdobja in informacija o programu dela IS za obdobje julij 1977-junij 1978
— kadrovske zadeve: 1. izvolitev dveh rednih sodnikov občinskega sodi-Ača v Kranju in izvolitev sodnikov porotnikov istega sodišča; 2. soglasje k imenovanju sekretarjev izobraževalne skupnosti, SIS za otroško varstvo, kulturne skupnosti in samoupravne komunalne interesne skupnosti; 3. predlog za razrešitev občinskega javnega pravobranilca
— osnutek resolucije o temeljih zakonodajne politike republike
35. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 31. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Dnevni red zasedanj obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora. Le da bo družbenopolitični zbor sam razpravljal o Osnutku resolucije o temeljih zakonodajne politike republike. Sicer pa bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala Ae:
— odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroAkih komunalnega urejanja zemljiAč na območju občine Kranj
— odlok o pooblastitvi podjetja Dom-plan za opravljanje geodetskih storitev v zadevah geodetske službe v občini Kranj
— odlok o prenehanju odloka o ustanovitvi gasilskega sklada in razrešitev upravnega odbora sklada
Zbor krajevnih skupnosti občinske skupAčine pa bo razen tega imel na dnevnem redu Ae razpravo o
— predlogu za razdelitev sredstev krajevnim skupnostim
Vsi zbori bodo v sredo, 29. junija, popoldne zasedali na ločenih sejah.
DOGOVORIMO SE
Predlog odloka o ...
O vseh odlokih bosta razpravljala in sklepala le zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine na ločenih sejah
... poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Kranj. Za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče mora občinska skupščina vsako leto določiti poprečno gradbeno ceno stanovanj in poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč. Tudi odškodnina za stanovanjsko hišo ali stanovanje se določi s pomočjo gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja zemljišč. Poprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine (zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča na območju občine) znaša na območju občine po podatkih podjetja Domplan 5646 dinarjev (lani 5160 dinarjev). Glede na upoštevane zvišane stroške komunalnega urejanja zemljišč pa znaša odškodnina za kvadratni meter stavbnega zemljišča 5928 dinarjev (lani 5418 dinarjev). Razen tega odlok določa prometno vrednost zemljišč v občini, s tem da območje občine razvršča v 4 cone. Razmejitev con je ista kot prejšnja leta.
Posebna sredstva krajevnim skupnostim
O tej nedvomno zanimivi in pomembni točki dnevnega reda sredinega zasedanja bo razpravljal in sklepal le zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Iz gradiva je razvidno, da je na podlagi razpisa vložilo prijave 12 krajevnih skupnosti v občini za 19 del. Če bi hoteli ugoditi vsem prijavam, bi potrebovali 2,133 tisoč 630 dinarjev posebnih sredstev. Vendar je v proračunu občine na voljo le 700.000 dinarjev za te namene.
Odbor za posebna sredstva je zato na podlagi kriterijev vse prijave točkoval in predlaga naslednji prednostni vrstni red krajevnih skupnosti:
- KS BESNICA za asfaltiranje ceste proti Mlinarju v Spodnji Besnici 119.600 dinarjev in za asfaltiranje cest v severnem delu spodnje Besnice 54.900 dinarjev;
- KS KOKRICA za asfaltiranje cest na Mlaki in v Tatincu 235.200 din;
- KS VOKLO za asfaltiranje cest v novem delu Hrastja 156 tisoč 800 dinarjev;
- KS Velesovo za ureditev kanalizacije in asfaltiranje cest v Češnjevku 37.500 dinarjev;
- KS Struževo za položitev »finega« asfalta na grobo asfaltirane ceste v Struževem 99.700 dinarjev.
Skupaj ni naj bi torej predlagane krajevne skupnosti dobile 703.700 dinarjev tako imenovanih posebnih sredstev.
... pooblastitvi podjetja Domplan za opravljanje geodetskih storitev v zadevah geodetske službe v občini Kranj. Zakon o geodetski službi dovoljuje, da nekatere geodetske storitve po posebnem pooblastilu občinske skupščine opravljajo tudi za to usposobljene delovne organizacije. Ker je Geodetska uprava v Kranju preobremenjena in ne more sama opravljati vseh storitev, je že zdaj podjetje Domplan opravljalo nekatere. Predlog odloka je, da se podjetje še naprej pooblasti za opravljanje zakoliči) stavb in objektov, za izdelavo geodetskih načrtov za lokacijsko dokumentacijo in za izdelavo geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb ter za tehnične preglede, in ugotovitvene dokumentacije. Vsa ta dela bi podjetje opravljalo pod strokovnim nadzorom Geodetske uprave, soglasje k cenam za storitve pa bo dajal izvršni svet občinske skupščine.
... prenehanju odloka o ustanovitvi gasilskega sklada. Sklad je ustanovila občinska skupščina, da bi tako zagotovila razvoj varstva pred požari. Stalni vir sklada je bil 6-odstotni prispevek od tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja zavarovanega v občini. Ker pa je bila konec decembra lani v občini ustanovljena samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, je le-ta prevzela to nalogo. S tem v zvezi je prevzela seveda tudi zbiranje sredstev. Zato gasilski sklad v bodoče ni več potreben. Tako je predlagana ukinitev sklada in razrešitev članov upravnega odbora.
Kadrovska vprašanja
Izvolitev dveh rednih sodnikov občinskega sodiAča v Kranju — Ker je treba čimprej dobiti redna sodnika v občinskem sodišču v Kranju, bo komisija za volitve in imenovanja na seji predlagala za izvolitev dva sodnika. Izbrana bosta na podlagi razpisa, ki je potekel 20. junija.
Izvolitev sodnikov-porotnikov občinskega sodiAča v Kranju — Dosedanjim. 8odnikom-porotnikom je potekel dveletni mandat. Zato je treba izvoliti 76 sodnikov-porotnikov. 49 jih je treba izvoliti v kranjski občini, 27 pa v tržiški.
Soglasje k imenovanju sekretarjev SIS — Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini predlagajo svoje sekretarje. Občinska skupščina mora dati soglasje k predlaganim kandidatom. Za sekretarja izobraževalne skupnosti je predlagana Helena Čadež, za sekretarja kulturne skupnosti Francka Marchel, za sekretarja skupnosti otroškega varstva Peter Stare in za sekretarja samoupravne komunalne interesne skupnosti Jože Primožič.
Razrešitev občinskega javnega pravobranilca Kranj — Predlog je, da se Kristina K obal razreši dolžnosti občinskega javnega pravobranilca. Zahtevo za razrešitev je vložila sama.
Večino posebnih sredstev bodo krajevne skupnosti namenile za asfaltiranje
Za 13,9 odstotka več
V četrti točki dnevnega reda bo razprava o predlogu zaključnega računa občine za minulo leto. Dogovorjena višina splošne porabe se je lani v primerjavi z letom 1975 lahko povečala v poprečju za 13,5 odstotka. V občini pa se je povečala za 13,9 odstotka.
Tako so znašali dohodki proračuna 73,231.148 dinarjev. Razporejenih je bilo na različne uporabnike 66,039.326 dinarjev, vplačano v sklad za vzajemnost in solidarnost 5,5 milijona dinarjev, nerazporejenih pa je ostalo 1,691.822 dinarjev. Ker pa znaša
obveznost občine za vzajemnost in solidarnost 4,275.000 dinarjev, bo preveč nakazana razlika vrnjena.
Sicer pa je za razporeditev sredstev po zaključnem računu predlog naslednji: Poravnajo naj se obveznosti pri programu gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih. Pokrile naj bi se izgube Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo in rešile prostorske težave služb samoupravnih interesnih skupnosti.
Spremembe in dopolnitve statuta
Delegatom vseh zborov občinske skupščine bo na seji predloženo prečiščeno besedilo sprememb in dopolnitev statuta, ki je bil v javni razpravi v občini. Komisija za pripravo sprememb zdaj daje predlog v obravnavo in potrditev. Poglejmo nekatere najpomembnejše spremembe in dopolnitve:
Poseben poudarek je v statutu namenjen razvoju hribovitih in obmejnih predelov v občini. Nadalje naj bi občina imela svoj grb ne pa posebne zastave. Opuščene so določbe o pristojnostih posameznih zborov samoupravnih interesnih skupnosti in nekatere opredelitve s področja ljudske obrambe, ker so že zajete v zakonih. Bolj natančno sta opredeljeni civilna zaščita in družbena samozaščita. Določene pa so tudi naloge krajevnih skupnosti na področju planiranja.
Posebna novost je, da v prihodnje ni predvideno, da bi skupina 20 delovnih ljudi ali občanov lahko predlagala ustanovitev ali združitev krajevne skupnosti. Opuščena je tudi zahteva, da je za sklepčnost zborov občanov, kadar odločajo o ustanovitvi oziroma o sprejetju statuta krajevne skupnosti potrebna najmanj 10-odstotna udelež-
ba. Podrobneje pa so opredeljena sredstva za krajevne skupnosti.
Razen tega je razširjen obseg zadev, za katere je za občinsko skupščino obvezna javna razprava. In nazadnje omenimo še dvoje določil. Nove so določbe o sodelovanju občinske skupščine v delu republiške in zvezne skupščine. Dosedanje komisije občinske skupščine pa bodo nadaljevale z delom tudi po uveljavitvi sprememb statuta.
Program izvršnega sveta in občinske skupščine
Lani sprejetemu programu dela republiške skupščine se za prihodnje enoletno obdobje (oziroma do konca mandata) prilagajata tudi program izvršnega sveta Tn občinske skupAčine. Predvideno je, da bo izvršni svet občinske skupAčine v tem obdobju obravnaval Ae 112 posebnih točk dnevnega reda. Gradivo pa bodo pripravili upravni organi, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije. Občinska skupAčina oziroma njeni zbori pa naj bi imeli do konca mandatnega obdobja Ae devet sej in razen tekočih zadev obravnavali Ae 67 točk.
Predlog: Letos podeliti pet nagrad
Za redna dejavnost krajevnih skupnosti so sredstva zagotovljena v proračunu
Tako kot že vrsto let nazaj naj bi tudi letos 1. avgusta za praznik kranjske občine podelili občinske nagrade. Komisija za priznanja in odlikovanja je obravnavala sedem predlogov. Glede na letošnja praznovanja pomembnih jubilejev komisija predlaga, naj bi tokrat podelili najvišje možno število nagrad kot dovoljuje odlok. Predlagani so:
Garnizija JI,A Kranj za vsestransko vključevanje v družbenopolitično in gospodarsko življenje v občini in še posebej za nesebično pomoč občanom, delovnim in drugim organizacijam ter za podružab-ljanje ljudske obrambe, družbene samozaščite ter odprtost do delovnih ljudi in občanov.
Organizacija združenega dela Industrija bombažnih izdelkov Kranj za izredne dosežke v 30-let-nem povojnem obdobju, ko se je razvila v eno največjih podjetij za izde-
Temelji zakonodajne politike
Gre za osnutek resolucije o temeljih zakonodajne politike v republiki, o čemer bo na seji v sredo razpravljal le družbenopolitični zbor občinske skupščine. Resolucijo sprejema republiška skupščina, občinske skupščine pa jo zdaj predhodno obravnavajo kot konferenca delegacij. Zakaj gre? Ustava je opre-
delila odmor med zvezo in republikami na področju zakonodaje. Zato se je te naloge v republiki treba lotiti celovito in usklajeno.
Republiška zakonodaja mora temeljiti na razrednih interesih samoupravno organiziranih delovnih ljudi, urejati mora temeljna vprašanja družbenih od-
nosov in materialna pravna razmerja, ki so splošnega pomena za delovne ljudi.
Za ilustracijo povejmo, da je bilo po sprejetju ustave že sprejetih 218 republiških zakonov. Vendar pa nekaj zakonov do konca usklajevalnega roka (do 30. junija letos) zaradi zamude ne bo moč sprejeti.
lavo jacquardskih tkanin. Prav tako tudi za uspešno izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite in za zgledno sodelovanje s krajevnimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi; posebno kar zadeva šolstvo in otroško varstvo.
Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj za izredne zasluge na področju pedagoško analitičnega dela, za razvoj samoupravnih odnosov v šoli in izven nje, za razvoj interesnih dejavnosti učencev in za sodelovanje ter povezovanje s krajevnimi skupnostmi.
Smilja Gostiša za uspehe v 36 letih aktivnega dela za uresničitev načel našega samoupravnega razvoja in za izredno skrb idejnopoli-tični vzgoji mladine in članov zveze komunistov ter posodabljanje pouka v šolah.
Mile Vozel za uspešno 35-letno delo na vseh področjih naše socialistične družbe; še posebej pa v organih občinske skupščine in na področju amaterskih dejavnosti tehnične kulture.
Nagrada organizacijam združenega dela znaša 20.000 dinarjev, nagrada občanom pa 10.000 dinarjev.
V sodelovanju z INDOK Službo Kranj pripravil Andrej Zalar
Letos 15 odstotkov
Načrtovalci predloga splošne (proračunske) porabe v kranjski občini so za letos izhajali iz re-solucijskih določil in pri tem upoštevali osebno in skupno porabo, ki naj zaostajata 10 odstotkov za rastjo družbenega proizvoda. Upoštevano je bilo tudi določilo zakona o združenem delu, ki predvideva, naj delovni ljudje o splošni porabi odločajo hkrati z ostalimi oblikami porabe.
V predlogu proračuna za letos je predvideno, da bi se s tako zbranimi sredstvi še vedno finan-siral del skupne porabe in sicer komunalna dejavnost. Razen tega naj bi občinski proračun »prevzel« finansiranje nekaterih dosedanjih republiških obveznosti (Pokrajinski štab teritorialne obrambe in sredstva borcev NOV). Republiški proračun pa bo po drugi strani pokrival vzajemnost in solidarnost v občinah po dogovorjenih programih.
Dohodki proračuna naj bi letos v občini narasli za 15 odstotkov, usklajeni pa so tudi izdatki, ki naj bi znašali 84,157.000 dinarjev. V drugem polletju bi odstopili samoupravni interesni skupnosti za komunalno dejavnost 4,406 tisoč dinarjev in krajevnim skupnostim za komunalno dejavnost še dodatnih 750.000 dinarjev. Redna dejavnost krajevnih skupnosti pa je vključena v splošno porabo.
(4)šK0FJA LOKA
22. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka bo v sredo, 29. junija 1977, ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine Škofja Loka, Poljanska cesta 2
Dnevni red
— verifikacija pooblastil delegatov
— potrditev zapisnika 21. skupne sje zborov z dne 18. maja 1977 ter poročila o izvršitvi sklepov
— verifikacija samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini za obdobje 1976 do 1980 in nominalnih vrednosti za leto 1977 ter prispevnih stopenj za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977
— predlog odloka o proračunu občine Škofja Loka za leto 1977
— osnutek resolucije o temeljih zakonodajne politike republike
— predlog odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
— poročilo o starostnem zavarovanju kmetov
— predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Škofja Loka za leto 1976
— predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Škofja Loka za leto 1976
— predlog odloka o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
— predlog odloka o dopolnitvi odloka o obvezni izdelavi zazidalnih načrtov in splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju industrijske cone v Grencu
— predlog odloka o ureditvi prometa v delu mesta Škofja Loka
— volitve in imenovanja
— delegatska vprašanja
DOGOVORIMO SE
Davek za motorna vozila
Dogovor o usklajevanju davčne politike za leto 1977 opredeljuje, da bodo udeleženke dogovora določile poseben občinski davek od prometa z rabljenimi motornimi vozili v višini 4 odstotkov. Delegati naj bi po priporočilu izvršnega sveta sprejeli spremenjeni odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve glede na določila dogovora.
Prometni davek v višini 4 odstotkov od prodaje rabljenih avtomobilov je imelo doslej veliko slovenskih občin. Le na Gorenjskem so bili predhodno mnenja, naj bi bila ta stopnja davka enaka splošni stopnji posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, ki znaša 3 odstotke. Zdaj se bodo torej odločali o 4 odstotkih davka od prodaje osebnih in tovornih avtomobilov in od predprodaje, če
Proračun občine
Delegati bodo razpravljali tudi o predlogu odloka o proračunu občine za leto 1977. Sedanji proračun zagotavlja le sredstva za namene, ki so z ustavo, zakonom in odlokom opredeljeni kot funkcija občine in so potrebni za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb kot za občinsko skupščino, upravne organe, sodišča, za milico, skrbstvo, varstvo itd. Dohodki in izdatki so načrtovani v višini 35 milijonov dinarjev in so za 16 odstotkov večji kot lani, kar je v skladu z osnovo politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine za obdobje 1975 do 1980 v letu 1977. Ta predlog pa neupošteva sredstev za povečanje skupščinskih prostorov, 50 odstotkov sredstev za udeležbo pri nakupu stanovanj miličnikom v občini in sredstva za nove namestitve v upravi ter del sredstev za uresničevanje programa ljudske obrambe. Proračunska splošna poraba v občini je v okviru letnih resolucij Slovenije in letnih planov občine. Zaradi tega letos ne bodo mogli rešiti vrsto perečih vprašanj, ki pa so nujna za izpolnjevanje dela državnih organov v občini.
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Škofje Loke se bodo odločili o predlogu, da bi v samem mestu, kjer je zdaj omejitev prometa na določen čas, z odlokom prepovedali ves promet vozil. . .
Prepovedan promet v mestu
Delegati vseh treh zborov bodo razpravljali tudi o odloku o ureditvi prometa v delu mesta Škofja Loka. Z razvojem turizma in iz varnostnih razlogov so si že dalj časa prizadevali, da se uredi promet na Mestnem trgu tako, da se ukine ves promet z vozili. Odločili so se za popolno ukinitev vsega prevoznega prometa na
Volitve in imenovanja
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Škofja Loka bo predlagala za imenovanje novega ravnatelja osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas in novega ravnatelja Glasbene šole Škofja Loka. Imenovali pa bodo tudi komisijo za ugotavljanje katastrskega dohodka.
Za objavo pripravili: INDOK center Škofja Loka in Darinka Sedej
Mestnem trgu in za ukinitev vsega tranzitnega prometa na Lontergu. Ob tem bodo uredili ustrezna parkirišča za vozila, dostopne poti na Mestni trg in tudi podhod pred avtobusno postajo v Šolsko ulico. Popolna ukinitev prometa je tudi pogoj za izgradnjo nove ceste za povezavo s Poljansko dolino.
Razpravljali so tudi že o dostavi blaga trgovinam in stanovalcem na Mestnem trgu. Sprejeli so stališča, da bodo dostavljali oziroma odvažali od 6. do 10. ure in od 13. do 17. ure.
Zapora velja od konca kapucinskega mostu (Jesharna) do Poljanskih vrat in zajema Mestni trg, Cankarjev trg, Blaževo ulico in Klobov-sovo ulico. Tudi stanovalci ne morejo puščati vozil na teh površinah, prepovedano pa je tudi vodenje živine. Določene so tudi kazni za kršitelje, za prekršek bodo morali odšteti 100 dinarjev.
se lastniki za to odločijo pred potekom treh let od pridobitve lastništva avtomobila.
Davka pa ne bodo plačevali od avtomobilov, ki jih v imenu lastnikov prodaja zavarovalnica ali carinarnica ali če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika.
Zaključna računa davkov in prispevkov
Izvršni svet bo predlagal delegatom vseh treh zborov potrditev zaključnega računa davkov občanov za lani. Po njem so občani škofjeloške občine plačali za 22 milijonov 140.364 dinarjev raznih davkov in prispevkov, konec lanskega leta pa so ostali dolžni še milijon 375.688 dinarjev. Svojo obveznost so izpolnili v 94 odstotkih. Davčna uprava, ki je posredovala zaključni račun, ugotavlja, da so občani lani plačevali davek bolj redno kot prejšnja leta, več pa so odkrili davčnih prekrškov in izrekli več kazni.
Prispevek za starostno zavarovanje kmetov so lani odmerili 1078 zavezancem, plačanega pa je bilo milijon 278.645 dinarjev. Dolg na koncu lanskega leta je bil 207.348 dinarjev ali 14 odstotkov. 459 zavezancev so oprostili plačevanja v višini 363.205 dinarjev. Ta prispevek bi po zakonu morala odmerjati in pobirati zavarovalna skupnost, ki pa se do zdaj še ni ustrezno organizirala.
Samoupravni sporazumi
Maja lani se je začela razprava o samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za naslednje štiriletno obdobje. Javno razpravo so pripravili v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki so na sporazume posredovale več pripomb, tako, da bodo nanje odgovorili deloma na seji, deloma pa na skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Do zdaj šestnajst delovnih organizacij s skupnim številom 3105 zaposlenih ni sprejelo samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja letališke mreže v Sloveniji za naslednja štiri leta.
Opozoriti velja na občutno znižano stopnjo zadnjih pet mesecev za kulturno skupnost in telesno kulturno skupnost, ki ne bosta v začetku leta 1978 dobivali zadosti sredstev za normalno dejavnost. Izobraževalna skupnost Slovenije načrtuje v sporazumu do konca leta prispevno stopnjo 11,5, slovenska raziskovalna skupnost pa za letos 2,96. Za obe skupnosti je osnova dohodek — korigirana davčna osnova. Sedanji stopnji sta 10,20 za republiško izobraževalno skupnost in 2,10 za raziskovalno skupnost. Skupnost pokojninskega invalidskega zavarovanja zbira še sredstva iz poslovnega sklada po stopnji 1,27 in 0,27, za nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,80, za skupnost starostnega zavarovanja kmetov po stopnji 0,73 — korigirana davčna osnova, 0,26 iz bruto osebnega dohodka delovne organizacije, ki ne plačujejo davka iz dohodka.
O samoupravnih sporazumih so temeljito razpravljale družbenopolitične organizacije, izvršni svet, delegati pa naj bi jih dokončno potrdili. Sporazumi so s področij otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesnokulturne skupnosti, zdravstvene skupnosti, socialnega skrbstva, zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starostnega zavarovanja kmetov, letališke mreže, ljudske obrambe, obenem pa naj bi potrdili še nominalno vrednost za posamezne interesne skupnosti za družbene dejavnosti za leto 1977 in prispevne stopnje za čas od 1. avgusta letos do konca letošnjega leta.
Starostno zavarovanje kmetov
Za pokojnine prispevajo kmetje v višini 40 odstotkov ter solidarnostno delavci in drugi delovni ljudje v višini 60 odstotkov — Pomagati lastnikom manjših kmetij
Škofja Loka — Za starostno pokojnino je zavarovan kmet, ki ima lastnost kmeta-zavarovanca, ki torej opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic. Za starostno pokojnino so zavarovani tudi preužitkarji, ki so izročili kmetijo za izgovorjeni preužitek osebi, ki bo s prevzemom kmetije pridobila lastnost kmeta-zavarovanca po zakonu o storostnem zavarovanju kmetov. Zakon o zavarovanju iz leta 1972 je bil dvakrat noveliran, dopolnjen, v eni izmed teh sprememb se je zakoncu zavarovanca — ženi — priznal status osebnega zavarovanca, krog zavarovancev pa se je. razširil tudi na osebe, ki so solastniki kmetije.
Uveden pa je bil tudi prispevek za starostno zavarovanje kmetov, vendar glavno breme financiranja starostnega zavarovanja ni na samih kmetih. Pomemben delež prispevajo delavci in drugi delovni ljudje za razliko od prejšnjih določil, ko so izdatke starostnega zavarovanja pokrivale družbenopolitične skupnosti. Sredstva za solidarnostno udeležbo zdaj prispevajo delavci iz dohodka temeljnih in drugih organizacij. Sprememba ne predstavlja nove obremenitve za združeno delo, kajti doslej je združeno delo zagotavljalo potrebna proračunska sredstva preko davka od dohodka, poslej pa neposredno prek prispevka iz dohodka.
Sredstva za pokojnine prispevajo kmetje v višini 40 odstotkov ter solidarnostno delavci in drugi delovni ljudje v višini 60 odstotkov, iz proračuna republike pa se bodo prispevala sredstva za posebne pravice kmetov borcev iz tega zavarovanja. Višina prispevka se vsako leto določi posebej, leta 1975 je bil enotni znesek 1298 dinarjev in 8,65 odstotka od odmerne osnove. V Škofji Loki je bilo 1972. leta 1248 zavezancev za prispevek za starostno zavarovanje, število se je nižalo in lani jih je bilo le še 1078. Vzrok za to je predvsem v tem, ker se kmetje lahko zavarujejo pokojninsko in invalidsko kot kooperanti pri Kmetijski zadrugi, kar predstavlja večjo socialno varnost.
VIŠINA PRISPEVKA JE TEŽKO BREME
Kmetje morajo plačevati prispevek za zdravstveno varstvo in ostale davščine ter še prispevek za starostno zavarovanje, kar je za mnoge pretežko breme. Zakon dopušča, da se prispevek znižuje, zato delujeta dve komisiji, ki rešujeta prošnje in pritožbe za znižanje. Komisija za znižanje prispevka je lani obravnavala 459 prošenj, kar pomeni, da je za znižanje prosilo 42 odstotkov vseh zavezancev — kar je v primerjavi z letom 1972 skoraj enako število. Zahtevki prihajajo iz nižinskih in višinskih predelov, slednjim so večkrat ugodili tudi zato, ker se s pomočjo kmetov s hribovitih območij ohranja naseljenost celotnega občinskega prostora.
oblike starostnega in invalidskega zavarovanja. Ob zmanjšanju števila zavezancev prispevka za starostno zavarovanje (vključujejo se v kooperantsko zavarovanje) bodo prispevki ostali skromnejši, kajti v kooperantsko zavarovanje vstopajo lastniki.večjih kmetij. To pa ne bi smelo vplivati na ostrejše izterjevanje prispevkov od ostalih. Skupnost starostnega zavarovanja letos tudi še ne bo mogla urediti svojih strokovnih služb, zato bo postopek ostal enak kot lani. Vsekakor pa bodo morali tesneje sodelovati pri urejevanju teh vprašanj kmetijska ■zemljiška skupnost, skupnost socialnega skrbstva in kmetje zato, da bi omogočili obstoj kmetom-lastnikom manjših kmetij, katerim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
Mladost bo ostala na kmetiji, če ji bo zagotovljena socialna varnost. . .
Lani so zavezancem odmerili v skupnem znesku za milijon 816.686 dinarjev prispevka, komisija pa je znižala prispevek za 361.540 dinarjev. Prvi kmetje so pokojnino dobili leta 1973. To so bili kmetje, ki so poleg ostalih pogojev dopolnili 75 let. Leta 1974 so jo dobili tisti, ki so dopolnili 70 let, naslednje leto tisti, ki so dopolnili 65 let. Starostna meja je za moške in ženske enaka, izjema so le borci pred 9. septembrom ali 13. oktobrom 1943, ki izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek in dobijo pokojnino že s 60 leti. Pokojnine prejema največ lastnikov kmetij, precej manj je preužitkarjev, še nekoliko manj kmetov-borcev. Narašča pa število zahtevkov za družinske pokojnine, ki jih vlagajo zakonci po umrlih kmetih-upokojen-cih. V Škofji Loki prejema pokojnino 71 kmetov-borcev, ki imajo poleg pokojnine še varstveni dodatek. Tako ima lahko tak kmet, ki živi v slabših razmerah in v hribovskem predelu mesečne prejemke tudi v višini 1713 dinarjev, kar je mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov.
POMAGATI LASTNIKOM MANJŠIH KMETIJ
Znesek kmečke pokojnine po zakonu znaša vsaj 30 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz minulega leta. Prej je bil 250 dinarjev, se povečal na 300 dinarjev, na 410 dinarjev in s prvim januarjem letos na 515 dinarjev.
O poročilu o starostnem zavarovanju sta razpravljala izvršni svet ter izvršni odbor občinske skupnosti socialnega varstva, sprejeli pa naj bi ga tudi delegati na sejah zborov občine. Sprejeli med drugim z ugotovitvami, da je delo komisij za zniževanje prispevkov in za ostala vprašanja dobro in da kljub nizkim prejemkom ta oblika varstva pomeni pomoč pri preživljanju ter možnost za kasnejše učinkovitejše
Pomoč ob višji stanarini
Sedanja višina stanarin ne omogoča normalnega gospodarjenja s stanovanji, zato se za letos predvideva možnost povišanja stanarin do 30 odstotkov. Samoupravna stanovanjska skupnost v Škofji Loki je predlagala, da se povišane stanarine za 30 odstotkov uveljavijo s 1. julijem letos. Obenem pa naj bi občanom z nižjimi dohodki zagotovili socialno varnost in je zato delna nadomestitev stanarin (zaradi katere predlagajo predlog odloka o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu) namenjena stanovalcem, katerim bi zvišanje stanarin vplivalo na realno rast standarda.
NEKAJ NOVOSTI: nova tabela za ugotovitev znosnih izdatkov za stanarine, s katero bo tako več upravičencev za delno nadomestitev; odstotek delne nadomestitve se zviša od sedanjih 60 na 80 odstotkov; do delne nadomestitve so upravičeni stanovalci ne glede na število točk posameznega stanovanja; ne bodo upravičeni tisti, ki bi prikazovali nizke dohodke, bili pa bi brez dela ali neopravičeni nezaposleni in tisti, ki uporabljajo del stanovanja za poslovne namene; novost je najmanjši mesečni znesek, od katerega se nadomestitev izplačuje in je 50 dinarjev (ne več 10 dinarjev). V občini bi bilo upravičenih do delne nadomestitve stanarine tako 75 do 100 upravičencev ali 5 do 7 odstotkov vseh nosilcev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju. Lani je bil od 3 prosilcev le eden upravičen do delne nadomestitve stanarine.
Spremembo odloka je predlagala samoupravna stanovanjska skupnost, delegatom pa ga daje v razpravo in sprejem izvršni svet skupščine občine.
Lepota izpod otroških rok
Pri likovni vzgoji so že zdavnaj minili časi moje generacije, ki je prepisovala s table, kar so ji nanjo narisali učitelji, obrobljala nežne cvetlice s debelimi črnimi črtami, se mučila z zahtevnimi ornamenti in se skratka nikoli ni mogla sprostiti. Sodobna likovna vzgoja temelji na_
sproščanju otrokove ustvarjalnosti. To pa ne pomeni, da jo prepušča samo sebi, ampak jo usmerja s stalnim vcepljanjem pojmov o lepoti in likovnih zakonitosti.
Kako daleč so ta prizadevanja na Gorenjskem, nam že leto dni redno in načrtno predstavljajo likovne raz-
V okviru rednega predstavljanja likovne dejavnosti na gorenjskih osnovnih šolah so minuli petek v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo del učencev osnovne šole France Prešeren Kranj, ki se predstavljajo predvsem kot dobri ustvarjalci grafik. Razstava bo odprta do 29. junija. — Foto: F. Perdan
Srečanje pesnikov in pisateljev
Lenart — Kulturno prosvetno društvo Ernestek Golob-Peter Gradišče skupaj z DPO Gradišča in občine Lenart, revija Antena in Mladina, RK ZSMS in ZKO Slovenije letos razpisujejo natečaj za 6. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih goricah. Srečanje bo od 4. do 6. februarja prihodnje leto.
Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) še nobenega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v pretekelih letih na srečanju v Gradišču. Stari morajo biti najmanj 15 let. K sodelovanju vabijo literarne začetnike iz Slovenije, Slovence v drugih republikah, vojake iz zamejstva, kakor tudi pesnike n pisatelje začetnike med delavci v tujini, izseljence in pripadnike JLA.
Vsak kandidat lahko sodeluje z enim in največ tremi prispevki, ki ne smejo biti daljši: črtica od treh strani, esej od deset strani, novela od petnajst strani, gledališki tekst
od šestdeset strani in roman od sto strani. V poeziji pa prispevki ne smejo biti daljši od dveh strani. Avtorji morajo prispevke poslati pod šifro v zapečateni ovojnici. V tej ovojnici naj bo manjša zapečatena ovojnica s točnimi podatki o avtorju. Napisani morajo biti s strojem. Prispevke bo organizacijski odbor sprejemal do 1. decembra 1977 na naslov: ZPO Slovenije, Ljubljana Dalmatinova 4/II. Poleg naslova naj bo pripis: za srečanje pisateljev in pesnikov začetnikov.
Vse poslane prispevke bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo imenoval organizacijski odbor. O rezultatih izvora bo organizacijski odbor obvestil le izbrane avtorje. Avtorji desetih izbranih prispevkov bodo sodelovali na 6. srečanju pesnikov in pisateljev v Gradišču. Za sodelovanje in uvrstitev med najboljše bodo prejeli spominsko plaketo. Avtorji 20 izbranih prispevkov pa bodo sodelovali na 3. literarni koloniji pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo oktobra 1978 v Gradišču. L. B.
FILMSKE PRIREDITVE V KRANJU
Sredi septembra letos bo v Kranju VIII. konferenca mednarodnega kratkega filma, ki se ga bo udeležilo okoli 100 delegatov mednarodnih festivalov dokumentarnega in risanega filma z vsega sveta. Ob tej priložnosti bo gostitelj konference kranjski festival športnih in turističnih filmov pripravil revijo kratkih dokumentarnih filmov z vseh petih celin: tako bodo razen programa jugoslovanskih dokumentarnih filmov na sporedu še filmi iz Avstralije, Kanade, Irana, Egipta in SZ. Na svečani otvoritvi ob začetku konference pa bo prvič v Jugoslaviji prikazan tudi celovečerni film a XXI. olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976.
Upravni odbor kranjskega festivala je pred kratkim tudi sklenil, da bo septembrsko filmsko prireditev v Kranju spremljala tudi razstava dokumentarnega gradiva o predsedniku Titu z naslovom Tito na filmu.
L. M.
FILMI O NAŠIH KULTURNIKIH
S sredstvi občinskih kulturnih skupnosti namenjenih za pospeševanje kulturnega programa TV je Viba film te dni začela snemati pet kratkih filmov za ljubljansko televizijo. Vseh pet filmov je posvečenih našim kulturnim delavcem: režiser Rajko Ranfl je posnel film o basistu Ladku Korošcu, Boštjan Hladnik o slikarju Francetu Miheliču, Milan Ljubic snema film o pisatelju Ivanu Potrču, Dušan Mlakar pripravlja film o igralcu Vladimirju Skrbinšku, Matjaž Klopčič pa filmski portret pisatelja Bena Zupančiča.
RAZSTAVE OTROŠKIH IZDELKOV
Vzgojno varstvene ustanove v radovljiški občini so tudi letos pripravile razstave otroških izdelkov in risb. V soboto, 18. junija, sta bili takšni razstavi v Lescah in v Radovljici, v nedeljo pa so bile v Begunjah, Bohinjski Bistrici, Gorjah, Kamni gorici in v Kropi.
JUBILEJNI KONCERT ZUPANOVIH Tržič — V soboto, 18. junija, ob pol osmih zvečer je bil v avli osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču jubilejni koncert pevskega kvinteta Bratje Zupan iz Kovorja. Kvintet, ki ga sestavljajo Miro, Srečko, Drago in Danijel Zupan ter Franci Križaj, je s koncertom proslavil 10. obletnico delovanja. Na prireditvi so razen jubilanta, katerega umetniški vodja je zadnje čase profesor Milko Skoberne, nastopili še komorni zbor Peka in basist Miha Plajbes, ki ga je na klavirju spremljala Sabira Hajdarovič. -jk
stave učencev gorenjskih osnovnih šol, ki jih pripravlja aktiv likovnih pedagogov Gorenjske. Pod streho Mestne hiše v Kranju jih je gostoljubno sprejel Gorenjski muzej, ki s svojo galerijsko politiko že dolgo dokazuje največjo širino v celovitosti umevanja likovnosti. Njegova' vrata so odprta vsem, ki ustvarjajo na tem področju, od otrok, likov-nikov-amaterjev, avtorejv umetniške fotografije do poklicnih slikarjev in kiparjev.
Razstave otroških del naj bi opravile svoje poslanstvo tudi pri širjenju vrst obiskovalcev galerij. Preprosta otroška likovna govorica je lahko razumljiva vsakomur, postopoma pa lahko pripomore tudi do odgovora na marsikatero skrivnost zahtevnega likovnega dela in vzbudi zanimanje za umetnost na splošno.
V Mestni hiši se iev minulem enoletnem obodbju zvrstilo 9 razstav likovne dejavnosti učencev osnovnih šol. Vse po vrsti so opozorile, da je likovna vzgoja na Gorenjskem dosegla izredno visoko raven. Sicer pa so to potrdila tudi številna vidna priznanja na jugoslovanskih in mednarodnih razstavah. Vrsta razstav v Kranju je imela poseben čar zaradi raznolikosti predstavitev posameznih šol. Vsi likovni pedagogi delajo po istem programu, vendar ga izvajajo po zanimivih lastnih poteh, razstave pa so ubrali tudi na različne teme.
Osnovna šola Stanka Mlakarja iz Šenčurja je predstavila reliefne upodobite glav iz lesa in svoj največji uspeh — velike grafike, ki terjajo nadpoprečno zavzetost učencev in učitelja. Posebna osnovna šola Kranj je opozorila na izredno vrednost načrtne likovne vzgoje otrok, ki nimajo običajnih sposobnosti za dobro ustvarjalno delo. Posebnost razstave osnovne šole Heroja Bračiča iz Tržiča so bila uspešna skupinska slikarska dela. Osnovna šola Lucijan Seljak je predstavila otroška dela, ki so nazorno govorila o likovnih zakonitostih pri uporabi barv.
Peto razstavo je skupaj pripravilo 45 vrtcev, ter osnovnih in srednjih šol, ki so sistematično obdelali vse likovne prvine in zakonitosti njihove uporabe. To razstavo so zaradi kakovosti predstavili tudi na Zavodu SRS za šolstvo, diapozitivi o njej služijo za strokovna predavanja, iz nje pa naj bi izhajali tudi članki o likovni vzgoji v mladinskem tisku.
Osnovna šola Kokrškega odreda Križe je uspešno opozorila na povezanost otrokovih opazovalnih sposobnosti in ubčutkov za posredovanje vtisov v likovnem jeziku. Učenci šole prof. dr. J. Plemlja z Bleda so razstavili dela, na katerih so predstavili tonsko slikanje in odnose med živimi pestrimi barvami, njihova posebnost pa so bile tudi zanimive oblike iz papirja. Posebno veliko občudovalcev so imeli učenci šole Heroja Grajzerja iz Tržiča z razstavo narisanih in oblikovanih, tonsko zelo uglašenih ptic. Te dni razstavlja v Mestni hiši osnovna šola France Prešeren Kranj, ki kot svoj poseben dosežek predstavlja grafike.
Deveta razstava likovne dejav* nosti učencev gorenjskih osnovnih šol bo odprta do 29. junija, do konca pa naj bi ji sledilo še najmanj pet takih razstav.
Metka Sosič
Literarne mentorske kolonije
Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga vsako leto pripravijo v Gradišču v občini Lenart daje mladim ustvarjalcem določeno spodbudo, vendar so v glavnem še naprej prepuščeni sami sebi. Zato je odbor za literarno ustvarjalnost pri predsedstvu zveze kulturnih organizacij Slovenije sklenil razpisati natečaj za literarne mentorske kolonije. Organizirajo jih lahko občinske konference mladine, občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, OK SZDL, OK ZKS in drugi. Kolonije lahko organizirajo tudi v okviru regije.
V kolonijah naj bi povezali mlade literarne ustvarjalce, ki bi si ob neposredni strokovni pomoči mentorjev ustvarili merila za svoje prispevke, ohranili medsebojen stik in nastopali kot skupina. Hkrati bi v kolonijah mladi literati stalno bogatili svoje izkušnje in izpopolnjevali svoje delo. Posebej naj bi literarne kolonije spodbudile literarno dejavnost v tistih krajih, kjer je dosedaj ni bilo. L. B.
□rao
Obrtno gradbeno podjetje
Grad Bled
odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. KV ŠOFER B IN C KATEGORIJE
2. STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
3. STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Z IZPITOM BIN C KATEGORIJE
4. KV TESARJA
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Še naslednje pogoje:
pod 1.: opravljeno šolo za voznika motornih vozil in 1 leto delovnih izkušnj
pod 2.: zahtevan izpit za opravljanje s stroji težke gradbene mehanizacije in 1 leto delovnih izkušenj
pod 3.: zahtevan izpit za opravljanje s stroji težke gradbene mehanizacije, 1 leto delovnih izkušenj in izpit B in C kategorije pod 4.: poklicna šola za K V tesarja in dve leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili je treba poslati najkasneje do 5. julija 1977 na naslov Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled — Bled, Grajska 44.
Odbor za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v DO Trgovsko podjetje
Elita Kranj
objavlja delovno mesto
vodje splošno-kadrovske službe
kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višjo strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri in 2 leti delovne prakse
— družbeno-politične in moralno etične vrline v skladu z družbenim   dogovorom   o   uresničevanju   kadrovske politike v občini Kranj.
Kandidati naj pismeni vlogi priložijo dokazila o izobrazbi, o nekoznovanju in kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela na naslov: Elita Kranj, Titov trg 7 - tajništvo. Vloge sprejemamo 15 dni od dneva objave.
KRANJ - V petek, 17. junija, so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo mladega slovenskega grafika Janeza Mateliča. Razstava bo odprta do 5. julija. Razstavo je organiziral Gorenjski muzej iz Kranja, (jk) — Foto: F. Perdan
TRŽIČ — V petek, 17. junija, so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo slik Toneta Tomazina z Jesenic. O slikarjevem delu je govorila vodja galerije profesor Slava Rakovec (na fotografiji skupaj s Tonetom Tomazinom) - Foto: F. Perdan
Kdo je žena s »pisavami« in »trniči«
»Zmerom kaj takega delaš, da ni nič«, so starši Debevčeve Zefe z Vodic nad Stahovico pri Kamniku pogosto negodovali, ko je vse prerada čepela kje v kotu in z nožičkom rezljala lesene predmete. »Na polju in v hlevu pa toliko dela!« Kako neki bi pogledali, ko bi vedeli, da so Kamničani pred kratkim podarili tovarišici Jovanki Broz zbirko njenih čudovitih »pisav« za »trniče« kot najlepših in najbolj pristnih predmetov ljudske umetnosti na svojem področju, in da je Jožefa Humer — Debevčeva Zefa na slovenjegraški razstavi domače in umetne obrti s »pisavami« na mah osvojila srca članov strokovne komisije in si pridobila srebrno odličje.
nato posoljeno temeljito zgnetli z rokami v gladko, voljno snov. Oblikovali so jo v majhne, za otroško peščico Velike hlebčke, podobne pri vrhu odebeljeni sveči in jih nato lepo okrasili tako, da so nanje pritisnili rezlja ne lesene »pisave«. Trniče so nato posušili, da so bili trajni, podarili pa so vselej po dva skupaj.«
*Trničev mi pri Debevčevih niso mogli pokazati, zato pa me je toliko bolj prevzela neokrnjena, samonikla lepota Zefinih »pisav«. Taki so lahko samo izdelki resničnega ljudskega umetnika, vsega prežetega s smislom za lepoto in njeno podajanje.
»Pisave sem začela rezljati, ko sem se pridružila planšarjem in sem si morala skrajšati marsikatero samotno urico. Pomislite, lani sem bila petdesetič na Planini, letos pa so odgnali živino na pašo brez mene, ker sem si zlomila nogo in ne morem nikamor. Kdo bi vedel, koliko pisav sem v tem času naredila! Lahko pa povem, da so včasih delali to vsi planšarji in pisav je bilo po vseh hišah dovolj. Vem, da jih je imel nek sosed celo 50. Zelo jih je cenil in skrbno zaklepal. Med vojno je bilo veliko požganih — skupaj z domačijami, kar jih je ostalo, so se porazgubile, ker jih ljudje niso znali ceniti. Nekdo mi je dejal, ko me je opazoval pri rezljanju: Takihle cvekov je bilo pa tudi pri nas precej, a nič ne vem, kam so prešli. — Še sreča, da so jih precej ohranili zbiralci ljudskega blaga.«
Pisave za trniče
Kolikor je znano, razen Zefe tu pa tam izdela kakšno »pisavo« le še star pastir na Veliki planini in prav nič ne kaže, da bi koga mikalo nadaljevati dragoceno izročilo.
Tako je to z nami. Največkrat se šele takrat zavemo, kaj izgubljamo, ko je prepozno, da bi oživeli.
Metka Sosič
Debevčeva Zefa
Če me ne bi bilo strah očitkov, da pretiravam kot ljudske pesmice, bi dejala, da mi je bilo potrebno kakšnih sedemkrat razložiti, kaj so to trniči, preden se mi je dodobra posvetilo. Nič čudnega, nikoli doslej mi še niso prekrižali poti — niti v besedi ali sliki, še manj »v živo«.
Debevčeva Zefa, 73-letna planša-rica in ljudska umetnica mi je povedala takole, ko je ugotovila, da mora začeti prav od kraja:
»Trniče so delali pastirji na Veliki planini, da so z njimi obdarovali sorodnike in prijatelje, ko so se jeseni vrnili v dolino. Zanje so uporabili kislo mleko, ki so. ga najprej temeljito skuhali, da so dobili nekakšno trdo skuto. Dobro so jo odcedili in
Termika Ljubljana TOZD Proizvodnja Škofja Loka
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja
prosto delovno mesto
snažilke
v delovni enoti na Trati
Pogoj za zasedbo delovnega mesta je dokončana ali nedokončana osemletka. Pismene prijave morajo kandidatke poslati v 15 dneh od dneva objave.
KAM NA IZLET, POČITNICE )
V CRNGROB
Med Kranjem in Škofjo Loko, le dobra dva kilometra vijugaste, zdaj že asfaltirane poti od Dorfarjev (prav z avtobusne postaje), leži na vzpetini vasica Crngrob. Posebnost je velika, lepa gotsko-romanska cerkev, ki je pri naftih ljudeh najbolj poznana po svojem velikem mamutovem rebru, ki je obešen pod enim od obokov cerkve. Legenda sicer pravi, da je to rebro Ajdovske deklice, ki je bila tako velika, da je stala z eno nogo na Smarjetni, z drugo pa na Šmarni gori in z vedrom zajemala vodo iz Save in dajala piti zidarjem, ki so zidali to cerkev.
Radi bi vam povedali, da so prav iz Crngroba speljane silno prijetne pes poti: eno uro imate do Planice, od tu pa se eno do JoSta ali Križne gore. Vse poti so označene. Prav zdaj pa bo ta pot Se najbolj prijetna. Senčna je in gozdovi tam okrog so polni borovničevja. Letos sicer ne bo veliko borovnic, kakšno pest za osvežitev jih boste pa lahko nabrali mimogrede. Lahko pa seveda uberete obratno pot: iz StražiSča pri Kranju se povzpnete na Josta, od tu pa do Planice in Crngroba. Gostišča na JoStu, Cepuljah in v Crngrobu so odprta. Iz Crngroba pa je le se dobre pol ure do avtobusne postaje ali v Škofjo Loko ali v Dorfarje.
NA DOPUST NA ŠOLTO
SOLENTA - Sončni otok so že stari Rimljani imenovali Solto in to čisto po pravici, saj pravijo, da ima Se enkrat več sončnih dni v letu kot bližnji Split. V Nečujmu, lepem, mirnem in turistično razvitem kraju na Solti je pripravila počitnice Turistična agencija AERODROM Ljubljana - Pula. Vsak teden bodo vozili skupine z avionom do Splita, od tu pa z ladjo na Šolto. Sobe so najete v hotelu Rožmarin, ki stoji na terasi nekdanjega plemiškega vrta in je le nekaj deset metrov oddaljen od morja. Čisto morje, čudovite plaže in prijazni otočani, ki radi postrežejo z »bevando«, prSutom, figami, zgodnjimi rožiči in grozdjem - to je Nečujam. Ce si želite tja na
počitnice, Sopraiajte o pogojih letovanja na Brnik, telefon
22-347. Dobite pa prospekt tudi pri vseh ALPETOUROVIH poslovalnicah.
PEŠ OD DRAVE DO JADRANA
Lahko ste že brali, da se v svetu vse bolj uveljavljajo peS poti, kajti peS hoja vrača človeka k naravi, da jo spoznava in uživa njene lepote in darove. Cele družine se odpravljajo na take poti, ki so prijetne in če nismo prezahtevni, brezskrbne in vesele.
Pri nas so naSi in hrvatski gozdarji označili prvo peS pot, ki se začne pri Dravi in konča v morskih valovih. V desetih dneh pridete lepo, lagodno iz Radelj čez hribe in doline, skozi gozdove in čez polja in travnike do Reke. Pot je dobro zaznamovana in ni težavna. Tudi ni treba nositi s seboj težkih nahrbtnikov, saj si lahko preskrbite hrano in prenočišča kar sproti: malo pri kmetih, malo v gostilnah. Sicer pa o tej poti obstaja knjižica, v kateri so vsa navodila. Velja poskusiti. Zagotovo je to najcenejši in najbolj zdrav dopust, kar si jih lahko zamislimo.
Deseto snidenje naših rojakov v Škofji Loki
Škofja Loka - V idiličnem okolju, na vrtu ob škofjeloškem gradu, pod košatimi krošnjami več deset let starih kostanjev in na bližnjih livadah, se bodo letos, 4. julija, že desetič zapored zbrali naši rojaki na tradicionalnem, tokrat že XXII. slovenskem izseljenskem pikniku, ki ga bosta tako kot vsa zadnja leta skupno pripravila prireditveni odbor pri skuščini občine Škofja Loka ter Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane.
Prve skupine naših rojakov in njihovi potomci so že' začeli prihajati v svojo staro domovino ali v domovino svojih prednikov. Prva večja skupina iz Toronta v Kanadi pa bo na letališču Brnik pristala 23. junija, tri dni kasneje prav tako skupina iz Toronta, nato pa se bodo »jeklene ptice« na brniško letališče spuščale praktično vsak dan. Za 30. junija je že napovedan tudi prihod priljubljenega ansambla bratov Vadnal iz ZDA.
Škofjeločani so sklenili na letošnjem pikniku dati še poseben poudarek tudi praznovanju vseh letošnjih jubilejev. Zato se bodo že" v zgodnjih jutranjih urah na prizorišču piknika zbrali številni borci, aktivisti, udeleženci NOV ter praporščaki. Tu bodo kot vsako leto obudili spomine na nekdanje dni. Na grajskem vrtu bo že med sprejemom gostov pred stavbo škofjeloške občinske skupščine priredil koncert partizaneskih in borbenih pesmi pihalni orkester iz Žirov. Istočasno pa bo na nogometnem igrišču v Puštalu nogometna tekma med športnim- klubom »Slovenija« iz Toronta in škofjeloškim LTH. Med svečanim sprejemom gostov bo na Mestnem trgu ves čas igrai pihalni orkester iz Škofje Loke.
Osrednji program piknika se bo kot že običajno začel ob 11. uri in bo trajal približno poldrugo uro. Vse goste bo najprej pozdravil predsednik prireditvenega odbora za izvedbo piknika Ciril Jelovšek, nato pa bodo zbranim spregovorili še predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, predsednik Slovenske izseljenske matice ter predstavnik pokrovitelja - republiške konference SZDL - Drago Seliger ter predstavniki skupin naših rojakov iz posameznih dežel.
V Škofji Loki pa so tako kot vsakič doslej poskrbeli tudi za bogat kulturni program. V njem bodo sodelovali dramska igralka Marjeta Gregorač iz Ljubljane, ljubljanski kvartet »DO«, folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, ansambel bratov Vadnal iz ZDA ter akademski komorni zbor iz Škofje Loke.
Kajpada bodo v Škofji Loki (že po tradiciji) nastopile tudi nekatere glasbene skupine naših rojakov. Svoj prihod so že napovedali stari znanci škofjeloškega piknika: ansambel bratov Vadnal iz Cleve-landa v ZDA ter ansambel Romana Possedija iz Chicaga v ZDA; prvič pa se bosta obiskovalcem predstavila ansambla Jimija Horzna (Fontana, ZDA) ter Rona Luznarja iz Floride v ZDA. Najbrž pa spisek nastopajočih še ni dokončen. Program bo (kot že vsa leta doslej) povezoval Janez Ziherl.
Posebna »poslastica« za vse obiskovalce in seveda še posebno rojake pa bo nedvomno nastop taric iz Davče v Selški dolini. Le-te bodo prikazale nekdanje delo pri trtju lanu in njegovi predelavi v platno ter nekdanje običaje v zgornjem delu Selške doline.
V poznem popldnevu, ko se bo sonce skrilo za Lubnik, bo sledil ples. Za zabavo bo letos skrbel ansambel »Štirje kovači« iz Slovenj gradca; fantje so bili pred nedavnim na izredno uspešni večtedenski turneji med našimi rojaki v ZDA in Kanadi.
Kot vedno bodo za dobro počutje gostov tudi tokrat poskrbeli gostinci. j. Govekar
(F
Hotel
CREIDfi
Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU.
Igra bolgarski ansambel ORFEJUS
Pohištvo vseh večjih proizvajalcev v Sloveniji in Jugoslaviji dobite pri
prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik)
Konkurenčne cene — polog 10 % — kredit do 50.000 din brez porokov
d/
Pri Slovencih
ČrtomirZorec:       Ob Rabi
(4. zapis)
Preden kaj več povem o narodnih in jezikovnih problemih naših najsevernejših rojakov onstran meja, bo prav, če najprej opišem nekaj največjih vasi in pa seve tudi mestece Monošter. Pot bo kratka, pripoved pa tudi — saj je deželica, ki ji pravimo »slovensko Porabje« tudi tako majcena... A vendar: prav zato vredna naše največje ljubezni! Vsaj to!
SKRAJ MURE SAM HODO, SKRAJ RABE PAJ NE ...
Kar brž povem: nisem nasport-nik uporabe narečnega jezika, četudi se nekaterim zdi, da nas narečja razdvajajo in da nas lahko druži le enoten knjižni jezik. Pa vendar: pojoča narečna govorica — pa naj bo to naša dolenjščina ali pa daljna rezijanščina — hrani v sebi toliko žlahtnih odtenkov, toliko izvirnosti in barvitosti. Naj le cvete več cvetov — ne le ena sama velika roža mogota ... Ta si bo že sama utrla pot k soncu!
Monošter (Szentgotthard) je uradno sicer vas, v resnici pa je to že pravo mestece z blizu 6500 prebivalci. Skoro toliko (okrog 4700) pa jih prihaja sleherni dan na delo iz okoliških vasi. Cez dan je torej Monošter bolj slovenski... Sicer pa je bil Monošter prej, pred stoletji, nemški, imenoval se je St. Gothard. Ustanovili so ga cistercianski menihi že 1. 1183.
Danes je Monošter pokrajinsko industrijsko središče: tu je tekstilna, kovinska in opekarniška industrija. Le-ta pa daje kar dovolj kruha okoličanom — ni jim treba hoditi na delo v tuje kraje!
Monošter je po železnici zvezan z notranjostjo Madžarske in z bližnjo Avstijo. Ves čas pa vodi železnica ob Rabi in se dotakne tudi Mo-noštra. Starinsko jedro mesteca je okoli in okoli obdano s tovarniškimi poslopji in tudi že s stanovanjskimi bloki.
Za naše Porabce je Monošter tudi kulturno središče, saj tu deluje popolna gimnazija, na kateri obstoja »slovenski krožek«. Tu se vzgajajo bodoče slovenske učiteljice, ki pa
morajo potem še na pedagoško akademijo v Szombathelv, kjer je sedež Železne županije. Na tej šoli je nekaj ur v posebnih oddelkih posvečenih pouku slovenščine pa tudi pouku zemljepisja in glasbe v slovenskem jeziku.
Gornji Senik (Felsoszolnok) je največja slovenska vas v Porabju. Šteje kar poldrug tisoč prebivalcev; je pa tudi najdaljša vas v tej deželici, saj je razpotegnjena kar na 6 km! Domačije so v glavnem razporejene le na obeh robeh široke panonske ceste.
V vasi deluje mešani pevski zbor »Pavel Avgust«, ki ga že več let vodi učitelj Scabai Andras. Zbor je že nastopil na pevskem taboru v dolenjskem Šentvidu. Imajo pa Seničani tudi svojo godbo na pihala. Pravijo ji »goslarija«, kajti tu med Porabci je goslar sleherni, ki igra na katerikoli instrument. Saj tudi harmonikarju pravijo, da je »goslar«.
Mimogrede velja omeniti, da naši Porabci pojo dvo- in troglasno, medtem ko poznajo Madžari le enoglasno petje.
V Gornjem Seniku takoj opazimo dvojezične napise, tudi v šoli slišimo naš jezik. Sicer res le po štiri ure na teden. A bolje to, kot nič. Z otroci se trudi slovenska učiteljica Magdalena Pavlics.
Hiš je v Gornjem Seniku več kot 300. Jedro vasi tvori cerkev s šolo.
Precej je bilo nekoč razširjeno lončarstvo in tkalstvo. Sadjereja in živinoreja sta dobro razviti. Velja omeniti, da živi tu kar več gospodarjev s precej velikimi kmetijami (nad 20 oralov).
Ledinska imena v vasi in v bližnji okolici govore, da so si pradedje današnjih Seničanov morali svojo zemljo šele izkrčiti, iztrgati iz gozdov. Odtod imena: Krčevje, Poseka, Pogorišče, Lipje, Breznog breg ipd. — Orne zemlje je danes približno četrtina.
»Borovega gostovanja« menda že 150 let ni bilo v Gornjem Seniku. To
pa kaže na to, da seje vsako leto kdo od vaščanov poročil in — borovega gostilvanja (šege, ki se norčuje iz samcev in samic) ni bilo treba! Bilo je vselej pravih gostiivanj (svatb) zadosti!
Popravek
V prejšnji zapis o Slovencih v Porabju sta zašli dve smiselni tiskarski napaki: v 3. stolpcu je pravilno obrska (ne obirska) oblast, v 5. stolpcu je prav, da se je Veliko-marvska država zrušila (ne združila).
Osrednji trg v starem delu Monoštra
Mlinar »spod« klanca
Kot neutrudna, zvesta senca je starega mlinarja spremljala otožna melanholija, dotikajoč se iz-Črpanih, obrabljenih naprav starega mlina, katerega mirujoče kolo se je obraslo z mahom in ki se ga je voda usmilila le z občasnimi pljuski...
Tam nad osamljeno grapo me je tedaj znova in znova prevevalo še kako znano, menda slovenstvu kar svojsko, podedovano lirično navdušenje nad samoniklo gorenjsko pokrajino. Slabo vest zaradi brezbrižnosti ob životar-jenju zapuščene pokrajine je pregnal nagib po plemenitenju njene prvobitnosti ter hlastajoče vznemirjeno vsrkaval njeno podobo: skladnost barv, opojni vonj pokošene trave, trdno pokončnost oreha, slikovitost lesenega mlina in njegovega mirujočega kolesa. Folkloristično navdušenje kot da se je iztrgalo iz vajeti in nezadržno poletelo nad vegasto streho mlina, ne meneč se za utrujajoče nadležno poletno lenobnost misli in udov. Vznesenost nad pokrajino je bila kot osvežujoča sapa v dušljivi sopari, poigravala
se je z domišljijo, z lahkotno brezbrižnostjo, s spevno domačo »Oj ti mlinar, ti mlinar spod klanca . . .«
Ko pa je kopasti oblak z zlovešče temno nasršenostjo pregnal igro senc in ko so mimo mlina v grapi nestrpno bežeče zaropotala kolesa kmečkega voza, je plahnel idilike čar. Po prvih toplih, debelih deževnih kapljah je bila grapa nujno in edino pribežališče, mlin pa zatočišče pred nevihto, ki so jo vztrajno napovedovali bliski in oglušujoči gromi.
• V zavetju starega mlina, v velikem, s starimi kamni in mlinskimi lesenimi napravami zatrpanem prostoru je bilo mračno, turobno, za-dušljivo,  čeprav  bi  skozi odprta
Mlinsko kolo je obstalo ..
Gorenjski mlini so najbolj
ogroženi
Mlini so bili nekdaj na Gorenjskem pomembni živilski obrati, tako so v srednjem veku imele vse graščine svoje mline. V Kranju je bil mlin graščine na Brdu eden največjih s šestimi pari kamnov, kasneje pa je imela brdska graščina lasten mlin (zdaj Dolharjev mlin). Blejsko gospostvo ga je imelo na Rečici, bili pa so tudi ob Šobčevem bajerju, ob reki Pšati in drugod. Starost mlinov ugotavljajo po urbarjih in po njihovih podatkih so bili najstarejši mlini tudi ob Selški Sori. Poznali so hišne in obrtniške mline, kmečki mlini so bili včasih prav visoko postavljeni, celo nad 850 metrov nadmorske višine: na Srednjem vrhu, v Davči, v Sorici. V Kranju so bili na Kokri štirje mlini, mlinarstvo pa, ki se je razvilo v srednjem veku, se je obdržalo vse do industrializacije. Na Gorenjskem je bilo leta 1825 okoli 400 mlinov, stanje pa se je spremenilo v obdobju med obema vojnama, ko so zaradi vremenskih ne-prilik in nestalne vode mline opuščali. Velika razširjenost mlinov se kaže tudi v imenih: Malnar, Mlinar, Mlino ...
Z industrializacijo so namesto mlinov na kamne začeli postavljati valjčne mline z večjimi zmogljivostmi. V Kranju ga je postavil Leopold Jugovic. Bilo je to prvo večje industrijsko podjetje v Kranju. Po letu 1900 se je število valjčnih mlinov večalo. Mnogi so bili med vojno požgani, opuščeni, mlinarji pa so dali precejšen prispevek v NOB (tragedija v Sorlijevem mlinu na Rupi pri Kranju in drugod).
Povsod so uredili jez, ga speljali v korito, lesene rake ali mlinščico, ki je bila nato speljana v naravno vodno strugo. Tok je bil tako enakomeren in dovolj močan. Mlinščice so bile tako velike, da so ob njih postavljali še več mlinov ali žag; na Gorenjskem je bila najdaljša ob kamniški Bistrici. Večina mlinov je imela vodna kolesa in lopate, pod katerimi je voda tekla spodaj, in vodna kolesa na korce, kjer je voda dotekala od zgoraj. Gorenjska posebnost so martuljška kolesa v gor-njesavski dolini, ki imajo pokončno vratilo, ki je segalo do kamnov. Značilni so tudi mlini na vago ali vitlovci. Večinoma so bili mlini zidani in le deloma leseni, zunanja arhitektura se razlikuje po posameznih predelih Gorenjske. Največji mlini so imeli od šest do osem parov kamnov. Moka se je vsipala v tresilnico, ki so jo imenovali pajkelj ali truga. V njej je bilo v obliki vreče napeto sito, ki je moko presejalo. Obrt izdelovanja mlinskih kamnov se je okoli tristo let ohranila pri Puharjevih na Polici pri Naklem, kjer je bila v bližini primerna kon-glomeratna kamenina. Bele kamne so delali tudi pri Novakovih na Jami pri Bregu in drugod. Včasih so veljala stroga načela pri mletju, mlinarji niso smeli goljufati. Na Gorenjskem ljudje niso bili navzoči kot na Dolenjskem ..kjer su-se ohranili običaji in navade ob mletju.
Po teh podatkih Gorenjskega muzeja, ki je lani pripravil obširno gradivo Mlini na Gorenjskem, so mlini, ki so predstavljali v preteklosti pomembno gospodarsko dejavnost in so bili hkrati nepogrešljivo dopolnilo gorenjske pokrajine, danes med najbolj ogroženimi objekti kmečke arhitekture. Večinoma so opuščeni ali predelani, nekje jih sploh ni več. Od nekdanjih 440 mlinov se jih je do danes ohranilo le 50. To število pa je iz dneva v dan manjše. Nekateri so preurejeni v valjčne mline, klasični mlini na kamna in na vodni pogon pa so le še redke izjeme...
okna s pobitimi šipami lahko prihajalo vsaj nekaj osvežujoče sape nevihtnega hladu. V prostoru se je ble-dikasto svetlikalo, noga je obotav-Ijaje iskala oporo po zaprašenih tleh in se spotikala ob oguljen les nedoločenih oblik. Neubranljivo se je tihotapila želja skrajšati si čas s pomenkom, z izmenjavo besed s starim mlinarjem, ki je z dobrodušno samoumevnostjo ponudil streho.
Brž, ko sije tudi mlinar sam v temačni zadušljivosti poiskal trdno oporo, se je zdel še bolj zgrbljen, suh in neznaten. Neprijetno okolje celo ni dopuščalo, da bi vsaj za hip oživela predstava o njem kot o mlinarju nekdanjih dni, žilavem in močnem, s trdno pestjo, s hrbtom, ki se ubogljivo upira pod vrečami moke; predstava o redkobesednem mlinarju, vsem prašnem in belem. Sentimentalna vznesenost se je razpočila, solzavo navdušenje nad idilo kmečkega mlina sta strla za zmeraj osamljena, a težka, kljubujoča mlinska kamna v kotu. Notranjost opuščenega in zanemarjenega mlina je ob starem, zgrbljenem mlinarju ovrgla vso lažno poprejšnje idealiziranje. Neustavljivo so se spreminjali občutki, lahkotni beg v idilo z vrha klanca se je ob starem mlinarju sprevrgel v obtožujoča stvarnost...
• Morda se je le zdelo, morda pa je bilo tudi res, da je mlinar s skritim zanosom begal v minule dni, kajti včasih se je presenetljivo živo odzval. Bila pa mu je lastna tista resnobna, počasna, a prepričevalna zgovornost, značilna za ljudi, ki so se težaško prebijali. Kot neutrudna, zvesta senca pa ga je spremljala otožna melanholija, dotikajoč se teh izčrpanih, obrabljenih naprav starega mlina, katerega mirujoče kolo zunaj se je obraslo z mahom in ki se ga je voda usmilila le z občasnimi, milostnimi pljuski.
»Kaj bi mlel zdaj,' v teh časih! Nihče ne melje več, pa kaj naj bi sploh mlel? Dela za nas ni več, mlin pa tudi razpada ... Ostajajo mi le težki kamni in vse tole, tu noter, ki zdaj ni nič več vredno. Po mlinskih kamnih pa poprašujejo, mize delajo iz njih, fnilijon mi za enega samega ponujajo. Pa ne dam! Naj tu leže! Naj potlej prodajo otroci, če že hočejo ...l
Včasih sem mlel za vse vasi okoli, mleli so že moj oča. V tistem prostoru tam zraven, kjer je ena sama lina, sem spal; tu pa mlel. Pa sem šel na šiht, v tovarno, in zdaj sem kar vesel, da sem šel. Pokojnino imam, prav nič mi ni hudega, včas' smo morali mleti od jutra do večera. Kajpak, bi bilo dobro, da mlini ne bi propadali. Ja, zaradi vojne pa nesreč. Pa vsi propadajo. Nobenega ni več. Meni streha pušča. To bom popravil. Ostalo pa naj bo tako, kakor že je. Ne zmorem sam. Ne morem. Pa kaj bi sploh uredil, ko pa nič ne nuca ... Pridejo, pridejo izletniki, pa rečejo , kako lepo da je tu, na samoti, ob mlinu, da je res velika škoda, da se naš mlin, star kaj jaz vem koliko let, podira. Kaj bi ga prodajal, saj mi ni hudega. Saj jih peljem notri, če hočejo. Pokažem in povem, kako težki so mlinski kamni in kako smo mleli.
Med vojno smo še mleli. oja. Potlej pa je voda usahnila pa splačalo se ni več pa jaz sem šel na šiht. In je obstalo ... Pa sem mlel od jutra do večera, včasih je bila huda sila. Meni moke ja ni manjkalo, tudi partizanom v goši ne. Če je bil pred vrati žakel', so ga iz goše na klancu koj videli; zvečer pa vzeli. Nemci so parkrat vse pretaknili. Prav nič se jih nisem bal. Na živce so mi šli le »ta beli«. Potikali so se okoli, sam sem se pa kar neumnega naredil. . . Ja, vsi so tu okoli mline pustili; več jih je že voda odnesla . .. Stari umiramo, mladi pa ne primejo. Pa zakaj naj bi, bolje se imajo.
Drugačni cajti so. mlini so minulost ...«
• Počasi se je stari mlinar vzdignil, skrbno zaklenil vrata in mežika joč v svetlobi razjasnjenega neba obsedel na klopi pred mlinom. Vsaj za nekaj časa se bo še skril pred neizogibnostjo tegobnega odmira nja in prisluhnil oddaljenemu zvoku ropotajočega mlinskega kolesa.
Pot navkreber je p<tlzela. umira joče travne bilke ho se lepile na pod plat. bilo je sitno in mučno. Na vrhu je noga klecnila v blato, zato se je mora/o oko za hip ozreti na mlin s povešeno streho, na mlinarja z upognjenim hrbtom; zamaknjenega predse. Oba. mlin in mlinar sta bila nepremična. BetcŽna starost ju je silila k počitku, nezavedno prisluš kujoč monotoni pesmi deroče rečice. Pela jo je osamljenemu mlinarju spod klanca, odmirajočemu mlin skemu kolesu, ki ga morda jutri ne bo potolažila niti z enim samim pljuskom več ... I). Sode j
ECREinfl
KRANJ
prireja
ples v restavraciji vsako soboto,
od 20. do 24. ure Igra ansambel DAR iz Šenčurja.
Kipar Joža Volarič ob kipu Matije Gubca. ki bo postavljen v Monnmogu - Foto: F. Perdan
Spomenik junakom
Kipar samouk Joža Volarič s Kokrice izdelal spomenik kmečkim upornikom in Matiji Gubcu, ki bo postavljen v Mokronogu v čast Gubčevi
brigadi
Kokrica — Okrog 100 kilogramov betonskega Železa s premerom od b' do 12 milimetrov. 30 kilogramov varilne Žice in 150 kilogramov pločevine, debele 2 milimetra in še nekaj drugega materiala je porabil kipar samouk Joža Volarič s Kokrice. Galetova 23. za 370 centimetrov visok spomenik kmečkim uporom in voditelju Matiji Gubcu. ki bo postavljen v Mokronogu v počastitev Gubčeve brigade. Mogočen spomenik je kiparjeva največja stvaritev doslej.
»Spomenik kmečkim uporom, ki jih simbolizira Matija Gubec, skriva v sebi veliko realnosti in simbolike,« pojasnjuje kipar, rojen v Banovi Jarugi pri Kutini, ki je moral kmalu zapustiti rojstni kraj in se preseliti v Prekmurjo. Ze kot otrok je kazal veliko nagnjenost do umetnosti, saj je skrivaj, da ga ne bi kdo opazil, oblikoval leseno vojake. Izučil so jo za strojnega ključavničarja in opravil mojstrski izpit. Delal jo in so zraven še strokovno izpopolnjeval. Ob dolu jo končal prvo stopnjo strojno fakulteto in drugo stopnjo industrijsko pedagogi« ko. Lota 11H>5 so jo presolil v Kranj in začel v šolskem centru Iskra in na
Gimnaziji poučevati strokovne predmete. »Spomenik Gubcu in kmečkim uporom ima v podnožju 6 rok, ki simbolizirajo šest republik. Roke so zvezane i verigo. Vendar iz njih že plamtijo ognjeni zublji upora, iz njih pa vstaja Gubec. Njegove roke so strgale okove in še trdneje stisnile vile ter pozvale na boj ...«
Spomenik upornikom bo s podstavkom iz živo skalo vrtni visok o metrov.
Joža Volarič. rojen lota MM3. se je le predstavil na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, bodisi M Gorenjskem ali v drugih slovenskih in jugoslovanskih krajih. Čeprav rad tudi slika, mu je kiparstvo največji konjiček. Tudi tona Zlata rada poprime /a čopič. Sicer pa JoJa Volarič >eli. da bi se kdaj lahko predstavil tudi na samostojni r«u-stavi v Kranju. Po Sloveniji namreč stoje le številni njegovi izdelki To jo Kanj, ki mota skrajno umno usklajevati obveznosti v šoli s svojimi umetniškimi nagnjenji, veliko pri/nanje . , .
J. Košnjek
uspešnega dela. Pripravili so veliko gasilsko parado, nato pa so imeli pri obnovljenem gasilskem domu proslavo. Sodelovali so tudi gasilci iz Kranjske gore, z Dovjega, s Hrušice, iz Planine pod golico, z Jesenic, iz Zabreznice, iz Smokuča in iz Begunj. V slavnostnem govoru je predsednik Franc Vidic orisal kroniko delovanja društva. Društvo je po vojni zelo napredovalo, ko so nabavili nove moderno brizgalno, nov gasilski avtomobil, uredili dom in nabavili ostalo ustrezno opremo. Pri tem so jim pomagali prebivalci, krajevna skupnost, občinska gasilska zveza in delovne organizacije. Napredovali so tudi na kadrovskem področju, saj je v njihovih vrstah vedno več usposoblje nih mladih.
Društvo je prejelo gasilsko odlikovanje 1. stopnje, gasilsko odlikovanje druge stopnje pa so prejeli člani: Janez Razinger, Alojz Kosmač in Stanko Jauh. Gasilsko odlikovanje III. stopnje pa so prejeli: Janez Šebat, Janez Zupan in Jože Smolej, gasilsko plamenico pa Ivko Blenkuš, Franc Klinar in Jože Potočnik.
B. B.
Žirovnica — Telesno vzgojno drufttvo Partizan iz Žirovnice je v nedeljo, 19. junija, v sodelovanju z občinsko Zvezo telesno-kulturnih organizacij Jesenice pripravilo množično trim akcijo Vsi na kolo za zdravo telo. Udeležilo se je je 48 kolesarjev različnih starosti, pebivalci Žirovnice in okolice ter Jesenic. Najmlajši kolesar je bil osemletni Samo Mekina, najstarejši pa 71-letni Peter Jelovčan. Trim kolesarjenje so letos pripravili drugič in sicer v okviru številnih prireditev ob krajevnem prazniku. — B. B.
ZA NAGRADO V PULO
CERKLJE - Letališče Brnik, ki ima pokroviteljstvo nad osnovno šolo Davorin Jenko iz Cerkelj, je dalo ob zaključku šolskega leta petnajst brezplačnih avionskih kart za polet z avionom DC-9 z letališča Brnik v Pulo in v večernih urah, po končanem kopanju in ogledu mesta, povratek na letališče Brnik. V Pulo je odšlo štirinajst najbolj prizadevnih učencev, ki jim je to tudi nagrada; z njimi pa je šel mentor Gustav Perne.
J. Puhar
PODELJENE MAJICE ŠOLE
CERKLJE - V sredo, 15. junija, so bile podeljene »Majice »ole«, ki jih je prejelo 70 učencev od tretjega do osmega razreda. Podeljene so bile po pravilniku sveta staršev osnovne šole Davorin Jenko, ki je dal pobudo za podelitev majice te v začetku šolskega leta. Prejeli so jih najboljši učenci v razredu iz matematike, slovenščine in tujega jezika ter slabil učenci, če so bistveno popravili svoj uspeh v šoli, oziroma pripomogli k uspehu sošolca. Te prikupne majice je po dostopnih cenah dobavila Pletenina iz Ljubljane. J Kuhar
Jesenice — Rezervni vojaški starešine jeseniške občine so v okviru letnega programa vzgoje in dopolnjevanja imeli več seminarjev, na katerih so se seznanili z novostmi v vojaških veSčinah ter z uporabo novega orožja. Razen tega vsako soboto junija preverjajo znanje iz taktike, topografije, orientacije in streljanja. Dosedanji udeleženci so pokazali zelo dobro znanje. — B. B.
rPraaPA^rA^,	m	£7			
M *					
Jesenice - Toplo vreme k minulo soboto in nedeljo zvabilo številne kopalce k vodam, jezerom in v kopališča. Verjetno pa je bilo največ kopalcev v kopališču na Ukovi na Jesenicah, kjer imajo odprto kopališče z ogrevano vodo. - B. B.
BELŠKI GASILCI SO PRAZNOVALI
KOROŠKA BELA - Prostovoljno gasilsko društvo Koroška Bela je v nedeljo, 19. junija, praznovalo 80-letnico obstoja in
Koroška Bela — Gasilci so ob prisotnosti številnih krajanov, predstavnikov krajevne skupnosti in gostov praznovali svojo 80-letnico ... B. B.
RAZISKOVALNI TABOR NA KRVAVCU
Biološki krožek pri osnovni šoli Davorin Jenko Cerklje bo organiziral od 28. junija do 2. julija na Krvavcu »Raziskovalni tabor«, na katerem bo sodelovalo 18 učencev. Sovpadal bo v čas, ko bo v Cerkljah odprta razstava cvetja in lovstva, katere pokrovitelj je KŽK, na njem pa bodo opravljali opazovalne naloge, lažja preučevanja in značilnosti življenja v gorskem svetu. Pri nastaritvi in preskrbi s hrano bodo pomagali tudi nekateri člani sveta staršev. Omenimo naj tudi, da biološki krožek zelo vestno skrbi za skalnjak, da je lepo urejen, pri tem pa ima veliko zaslug tudi prizadevna mentorica Tatjana Kordiš.
J. Kuhar
Aljažev dom popravljajo
Boljša cesta do Vrat pod Triglavom bi v Mojstra- planincev. Čudoviti svet pod triglavsko steno ponuja planincem in alpinistom številne ture in vzpone.
no privabila še več turistov, v Vrata pa več pla
nincev
Mojstrana   -   Aljažev   dom v /ratih je planince iz Mojstrane že ta silil k popravilu. Predvsem dom, >   župniku   iz   Dovjega Jakobu
ijažu imenovan, ni mogel več sprejeti vseh obiskovalcev, razen tega pa ga je močno načel zob časa. Člani Planinskega društva Mojstrana, ki združuje okrog 550 članov, kar je za kraj, kakršna je Mojstrana, veliko, so se lotili popravila Aljaževega doma. Polepšan dom bo najlepši prispevek k praznovanju 50. obletnice delovanja Planinskega društva Mojstrana (7. januar leta 1978) in 50. obletnice smrti Jakoba
Pop-rock fest Šenčur 77
DPD Svoboda in 00 ZSMS Šenčur bosta avgusta letos na nogometnem igrišču v Šenčurju pripravili srečanje najboljših slovenskih ustvarjalnih ansamblov, duetov in kantavtorjev, ki bo potekalo pod naslovom Pop-rock fest Šenčur 77. Festival ne bo tekmovalnega značaja. Organizatorji želijo predvsem, da bi se na Gorenjskem povečalo zanimanje za pop in ročk glasbo, obenem pa naj bi bila to spodbuda gorenjskim ansamblom za delo na ustvarjalnem glasbenem področju.
Na festivalu lahko sodeluje vsak ansambel, duet ali kantavtor, ki ima v svojem sporedu od dve do pet lastnih skladb oziroma je sposoben pripraviti od deset do dvajset minut izvirnega programa. Skladbe morajo imeti slovenska besedila. Izvajalci, ki v slovenskem glasbenem prostoru še niso priznani, morajo s prijavo poslati tudi posnetek programa, ki bi ga želeli na festivalu predstaviti. Prijavijo se lahko tudi avtorji, ki svojih skladb ne izvajajo sami.
Prijave za sodelovanje na festivalu sprejema do 16. julija organizacijski odbor Pop-rock fest Šenčur 77, 64208 Šenčur, Pipanova 26.
F. Erzin
Aljaža, dovškega župnika, staroste slovenskega planinstva, domoljuba in glasbenika. Jakob Aljaža, rojen leta 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, je na Dovjem služboval od leta 1889 do leta 1927, ko je umrl. Triglav, ki ga je imel vsak dan pred očmi, ga je privabljal. Pred 90 leti je bil prvič na Triglavu. Župnika pa je še posebno bolelo, ker so bile naše gore izpostavljene tako močnemu ponemče-vanju. Za vsako ceno je hotel Aljaž zaustaviti tudi ta val ponemčevanja. Leta 1904 je v Vratih, pod mogočno Triglavsko steno, zrastel prvi Aljažev dom. Od dovške občine pa je domoljub, pesnik in župnik na vrhu Triglava kupil za goldinar svet, na katerem je zgradil vsem poznani Aljažev stolp. Za goldinar je bilo v tistih letih mogoče dobiti 6 žemelj!
Planinci iz Mojstrane in Dovjega so prepričani, da bo dom, zgrajen v čast Jakobu Aljažu, do jubileja popravljen. Zal pa bo ostala največji problem cesta od Mojstrane do Vrat. V Mojstrani pravijo, da bi boljša cesta do Vrat privabila v Mojstrano več turistov in v Vrata še več
Sejem rabljenih učbenikov v Cerkljah
Cerklje — Letos bodo prvič organizirali na osnovni šoli Davorin Jenko sejem rabljenih učbenikov. Učenci pa jih bodo med seboj tudi lahko zamenjali ali pa kupili. Vse šolske potrebščine in učbenike pa bo na sejmu prodajala tudi Državna založba Slovenije. Sejem se bo pričel v četrtek, 23. junija, ob 12. uri, vodstvo šole pa bo pripravilo za prihodnje šolsko leto za vse razrede osnovne šole spisek učbenikov in ostalih potrebščin.
V petek, 24. junija, pa bodo na šoli prikazali slovenski film Sreča na vrvici. J. Kuhar
Zal v Mojstrani radi potarnajo, da v jeseniški občini za planinstvo ni pričakovanega razumevanja. Kritika leti predvsem na telesnokulturno skupnost, ki planinstva ne ceni tako kot ta panoga zasluži. Zato se morajo planinci večkrat obračati za pomoč drugam, kjer pa ponavadi najprej vprašajo, koliko vam bodo pa doma dali...
J. Košnjek
Šolani psi na ocenjevanju
Tržiško društvo za vzgojo športnih in službenih psov se je med prvimi odločilo, da se morajo njegovi člani in šolani psi vključevati v najrazličnejše družbene akcije na poziv družbenopolitičnih organizacij in drugih organov
Tržič — Društvo za vzrejo športnih in službenih psov Tržič, ki mu je uspelo v pičlih dveh letih obstoja združiti že 70 članov iz tržiške občine in od drugod, je v nedeljo, 19. junija, pripravilo v Križah obvezno ocenjevanje zunanjosti športnih in službenih psov. Strokovna komisija, ko je vodil Valter Šeherle, je bila pozorna predvsem na višino, dolžino, izgled in zobovje štirinožnih prijateljev. Prevladovali so nemški, kraški in škotski ovčarji, dobermani in bernardinci.
Po pripovedovanju Antona Majc-na in Antona Štefeta, ki sta med najaktivnejšimi člani tržiškega društva, dosega le-to zavidljive uspehe. Predvsem se člani zavedajo družbenega pomena svoje dejavnosti, saj imajo šolani psi in njihovi vodniki vsestranski pomen. Zaradi tega so Tržičani med prvimi v republiki v statut zapisali, da so se vodniki s psi dolžni vključevati na poziv družbenopolitičnih organizacij in organov
v pomembne družbene akcije. Solani psi namreč znajo iskati, varovati, preprečevati, reševati in braniti. V društvu delujejo tudi trije vodniki-instruktorji, ki na rednih letnih 60-urnih tečajih prenašajo svoje znanje na druge člane društva. Tečaju sledi obvezen izpit, nato pa individualno izpopolnjevanje vsakega vodnika in psa doma. To je pomembno dopolnilo vzgoje na tečaju.
Velikega pomena za širitev vzgoje šolanih psov so tudi manifestacije, za katere se odloča tržiško društvo, ki je med najmlajšimi na Gorenjskem. Tako so lani pripravili na nogometnem igrišču v Tržiču nastop šolanih psov Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Enajstega septembra letos pa bo v Tržiču meddruštveno tekmovanje šolanih službenih in športnih psov. Udeležili se ga bodo vodniki in psi iz vse Slovenije. Dopoldanskemu tekmovanju bo sledil popoldanski nastop najboljših. J. Košnjek
ODGOVOR NA ČLANEK ČRTOMIRA ZORCA
V vašem časopisu, z dne 20. maja 1977, ste na 9. strani objavili dopis tov. Črtomira Zorca; to je 20. zapis z naslovom »Pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine« s sliko mojega gostišča, ki je na sliki bolj sivo, kot je v resnici.
Će bi se tov. Zoreč osebno zgla-sil pri meni, bi mu povedal, da so v delu načrti za popolno obnovo moje hiše v gorenjskem stavbnem slogu, po katerem bom hišo-go-stišče obnovil.
Med tem časom sem že obnovil vse gostinske prostore v pritličju hiše, to je točilnico, posebni sobi, vežo, kuhinjo, shrambe in stranišča za ženske in moške. To me je veljalo okoli milijon starih din. Pri vsej tej obnovi pa se sprašujem ali se to sploh izplača? Izprijeni huligani so mi v preteklem času poškodovali vhodna vrata oziroma nosilce iz zelenega kamna, razbili stekla v oknih, odnesli pred vohodom ugrajeno železno mrežo za čiščenje čevljev, v stranišču polomili oziroma razbili   školjke,   zvili   ali odnesli
odtočne cevi iz školjk, odnesli ogledalo in žarnice. Nasilno so mi razbili na desni strani vhodnih vrat stekleno lino za objavo jedilnikov in cen in okvir samega okenca iztrgali; to se pravi, da so napravo popolnoma uničili.
Povedal bi tudi tov. Črtomiru Zorcu, da so moja stranišča javna stranišča za desettisoče izletnikov, ki pridejo v Begunje. Ko izstopajo iz avtobusov, iščejo javno stranišče, ki ga na žalost ni. Vsi ti desettisoči bi onesnažili vso okolico avtobusne postaje, če ne bi jaz dal na razpolago stranišč.
Za čiščenje mojih stranišč je dajal takrat upravni odbor Tu-stističnega društva Begunje snažilki primerno nagrado. Te nagrade snažilka že več let ni prejemala. Jaz imam za čiščenje stranišč večje stroške, ker moram kupovati več čistil in plačati či-stilko, ki pa se težko dobi za tako delo. V času sezone (od maja do konca septembra) je treba stranišče tudi dvakrat in tudi trikrat na dan očistiti, da ni smradu.
Tov. Zoreč bi se moral vprašati, kje so javna stranišča, ki so tako velikemu izletniškemu kraju nujno potrebna.
Tudi na ostale pripombe tov. Zorca bi lahko njemu osebno odgovoril; a če bi vse napisal, bi bil odgovor predolg.
Prosim za objavo mojega odgovora ter vas pozdravljam!
Ivan in Mara A vsenik
Ćctrthovc poletne prireoitve « botclu „OR£i
te. 6.1977
23.6.1977
ČUEORCiE*
PrnlsUvilrv hm lp N€W SWINC OUARTFT B«. 11 Rodotak
I«, SincM.i Ans ..ORMUS"
Ćctrtclt
VIKtf »lovanskaga  humoru m talil*
Ton» Fornam TOf
Barbara Jakopič
Volocija Par
Jaran Hocavar rifli
Ćctrtcli 30.0.1977
> Kohont i GabrMr
Cetrteh
N..<jr..(lno ples
IM.o F .Ith
APK   t RANCI   MAHOIT"
Cetrteh
VVcer i t ><)• le i.< koirmtih«
21.7.1977
takmovanja otntkovakav i na »topom
28.7.1977
Mar|a.na Dftrtaj
Četrte« 18.8.1977
**''"'i' »—t amatar,av.,Pf vci AMATERJI MIKROFON j| vaJ"
i«''.....I'l| ANT1NA m lira
Cetrteh
23.8.1977
I »koit tm i oto pcstnerjem
Četrtek 23.61977 ob 20& smeh ni greh
Večer slov. humorja in satire
za vas se bodo trudi// ~ Tone Fornezzi-TOF   ~ Janez Hočevar-RIFLE
''barbara Jakopič -Volodja Per
~Fery Smola Za ples in razvedrilo bo igral ansambel oftfE(j$*
Četrtek 30.6.1977ob2j£
_____zapojmo vsit vsa ŠTAJERSKA se veseli..
VESELE VIZE MARIBORSKE JESENI
-Edvin Fliser    -Irena Kohont -Braco Koren    -Sonja 6abršček ....neka/ smeha po štajerske... Za ples igra ansambel
H O T E L
C R E I
N A
v.
Vrtova,
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Mlade VOLČJAKE, izredno lepe, Prodam. Rotar, Srednja vas 6, pri Goricah 4392 , Prodam 10 tednov stare JAR-CKE. Cegelnica 1, Naklo 4393 .Prodam električni ŠTEDILNIK. Kranjska 9, Šenčur 4394
Po znižani ceni prodam 3000 kosov nove STREŠNE OPEKE VINKOVCI, isti format kot kikinda in 30 krovov. Lajovic, Sp. Gorje 44 4395
Prodam mlado KRAVO s teličkom. Peternel Valentin, Hrušica 33, Jesenice 4396
Prodam   MLATILNICO GRUBER srednje velikosti s trošnim či-^enjem. Jeraj Anton, Vodice 67 .Prodam dva meseca stare JAR-CKE. Pivka 13, Naklo 4398
Ugodno prodam nov barvni televizor MONTREAL. Mujčinovič Stale, Kamna gorica 29 4399 . Prodam globok otroški VOZIČEK 'n KOŠEK. Potočnik Milan, Drago-čajna 23, Smlednik 4400 x Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in otroški SEDEŽ za v avto. Cemas Ivan, Kidričeva  18, Kranj
Prodam KRAVO s teletom, ki je tretjič telila. Rozman, Podreča 61
Prodam KOSILNICO IROS. Je-senko, Žirovnica 4403
Prodam nov MOTOR MZTS 250 |e nevozen (zadetek na tomboli). Stern Franc, Mlaka 7 a, Komenda
Prodam TELEVIZOR črno-beli. Inforamcije po telefonu 26-558 v popoldanskem Času. 4405
Prodam KRAVO, dobro mlekari-co. Voklo 42 4299
Dva VOZIČKA, športni in za avto, ugodno prodam. Kranj, Tavčarjeva 18 4427
vozila
Prodam osebni avto WART-BURG, letnik 1973. Ogled med 16. in J8. uro. MartinoviČ, Kranj, C. na ^upo 26, Kokrica 4429
Prodam ŠKODO 1000 MB za 8-000 din. Kamna gorica 20 4406
Ugodno prodam KATRCO, letnik }975. Rupar Franc, Kidričeva 21, Šk. Loka 4407
Prodam celo ali po delih ŠKODO,
letnik 1965. Ni v voznem stanju. Stroj ima 60.000 km. Sitar Marjan, Križe 50, Tržič 4408
Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1973, prevoženih 36.000 km. Vopovlje 7, Cerklje 4409
Ugodno prodam MOTOR za škodo 1000 MB. Naklo 224 4410
Kupim po delih ali karamboliran avto FIAT 850. Bohinjec Franc, Pa-loviče 1, Tržič 4411
Prodam l4SU 1000 po delih. Ogled možen od 15. do 17. ure. Istenič Janez, Kranj, Gubčeva 1 4412
Prodam OPEL COMODOR, karamboliran, letnik 1968. Dam tudi na potrošniško posojilo. Cena 20.000 din. Tel. 064-74-210 " 4413
Prodam VW 1200, letnik 1964/65. Novak Jernej, Pipanova 58 a, Šenčur 4414
ŠKODO, letnik 1968, vozno, neregistrirano, zelo poceni prodam. Informacije tel. 21-554 ali 25-389 4415
Prodam avto ŠKODA 100 S, letnik 1973. Rozman, Ješetova 36, Kranj, tel. 22-116 4416
Prodam NSU celega ali po delih. Leše 52, Tržič 4417
kupim
Kupim dve travniški BRANI. Finžgar Janez, Radovljica, Prešernova 5 (Kobla) 4418
Kupim malo rabljen PUHALNIK TAJFUN. Gabrijel, Zg. Dobrava 33 pri Kropi 4419
Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
posesti
Prodam takoj vseljive pol HIŠE z vrtom z možnostjo dozidave pri avto cesti nad Tržičem. Elektrika, nov vodovod v hiši. 800 m nadmorske višine. Vse po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. 4372
Prodam staro stanovanjsko HIŠO v središču Radovljice z garažo. Primerna je tudi za obrt. Notranjost obnovljena — brez vrta. Ogled vsako soboto in nedeljo. Cena 250.000 din. Božič Franc, Radovljica, Gubčeva 4
PARCELO - travnik in gozd, primerno za gradnjo hiše, nad pobočjem. Jesenic, v bližini cesta, prodam. Telefon 82-612 Jesenice - popoldan.
STAVBNO PARCELO pri Cerkljah na Gorenjskem prodam. Je zazidljiva z gradbenim dovoljenjem in načrtom z zgrajenimi temelji. Telefon 061-341-757 4422
KRANJ
Med drugimi že na zalogi nova kuhinja »Saša« — Svea Zagorje
POPOLNEJŠA IZBIRA kuhinj
20 že znanih + 3 nove
+ še in še:TV aparati, bela tehnika
v prodajalni Dekor, Kranj Koroška cesta 35
prireditve
zaposlitve
Sprejmem dva VAJENCA za avtoličarsko stroko. Avtoličarstvo, Ahčin Ludvik, Voklo 88 4423
Iščem 4-urno dopoldansko VARSTVO za 5 mesečnega otroka v okolici Kranja. Vozim na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 4424
Sprejmem STAVBNEGA KLEPARJA in DELAVCA za priučitev. Kličite na tel. 41-011 4425
8. b (končal 1966/67) osnovne šole Stanko Mlakar Šenčur, vabi 24. 6. 1977, ob 18. uri k BLAŽUNU na Primskovem na svojo deseto obletnico osnovne šole. 4428
obvestila
Zaradi nenadne in tragične smrti mojega moža Nikolič Jovana - ura-rja iz Visokega št. 38, prosim cenjene stranke, da dvignejo svoje ure vsak dan od 21. 6. do 25. 6. 1977 od 15. do 19. ure. Po tem datumu se selim. Brez potrdila ur ne izdajam. Nikolič Milinka, Visoko 38 4430
ostalo
Pirih Franc preklicujem besede, ki sem jih izrekel proti Potočnik Francu, 3. 4. 1977 na letni konferenci ZB. Pirih Franc, Gorenja vas 4426
Marmor Hotavlje
Industija naravnega kamna 64224 Gorenja vas
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje prosto delovno mesto
fakturista
Pogoji: dokončana srednja ekonomska šola, 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Razpis velja 15 dni od dneva objave, kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Marmor Hotavlje Industrija naravnega kamna 64224 Gorenja vas.
TOVARNA OBUTVE TRŽIČ
Model RAHELA
barva: rdeča modra
cena: 302,95 din
GIP Gradiš Ljubljana
TOZD Lesno industrijski obrat
Škofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
analitika — planerja
Kandidati    morajo    imeti   dokončano    visoko   šolo ekonomsko komercialne smeri z najmanj 4 leti delovnih izkušenj. Prošnje za razpisano delovno mesto naj pošljejo kandidati do 30. junija 1977 na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56.
^INEXladrla aviopromet Ljubljana
Odbor za medsebojna razmerja
Inex Adria Aviopromet
objavlja prosto delovno mesto
sistem tehnika
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. višja ali srednja izobrazba letalske ali elektro — šibki tok — smeri
2. tri oziroma pet let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu
3. znanje angleškega jezika
4. vestnost in natančnost
Delovno mesto je na Brniku; predpisano je 3-mesečno poskusno delo.
Svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Inex Adria Aviopromet, Ljubljana, Titova 48, v 8 dneh od objave.
Vsa pojasnila lahko kandidati dobijo po telefonu štev. 064-23-647.
Sezona v gorah se začenja z nesrečami
nesreče
AVTO ZANESLO NA PLOČNIK
Jesenice — V sredo, 15. junija, nekaj po 20. uri se je na Tomšičevi cesti na Jesenicah pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Peternelj (roj 1954) z Jesenic je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno na pločnik in trčil v drog javne razsvetljave, od tu je avtomobil odneslo še naprej in ga zasukalo, tako da je trčil v Ano Zorman (roj. 1909) in Ano Alič (roj. 1908) z Jesenic, ki sta hodili po pločniku. Obe so ranjeni prepeljali v bolnišnico, kjer je Aličeva čez nekaj ur zaradi hudih poškodb umrla. Voznika so preskusili na alkotest, ki je pozelenel čez polovico.
NESREČA V PREDORU
Podljubelj — V četrtek, 16. junija, ob 17.45 se je na magistralni cesti v Podljubelju v drugem predoru nad Tržičem pripetila huda nesreča, v kateri je umrl voznik Janez Kovač (roj. 1940) s Suhe pri Preddvoru. Kovač je peljal proti Kranju; zaradi prehitre vožnje je njegov avtomobil že pred predorom začelo nesti proti levi in preko polne bele črte. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal voznik tovornjaka s prikolico Peter Koprivec (roj. 1940) iz Slap. Tovornjak se je umikal v desno, tako da je celo zavozil z desnimi kolesi na hodnik za pešce in podrsal po stenj predora, vendar je do silovitega trčenja kljub temu prišlo. Voznik Kovač je na kraju nesreče umrl. Škoda na vozilih pa je za 120.000 din.
VOZNIK POBEGNIL
Kranj — V četrtek, 16. junija, ob 6.30 se je na novi obvoznici v Kranju pripetila prometna nezgoda: neznani voznik osebnega avtomobila svetle barve (verjetno drap) je zadel Marijo Kenda (roj. 1920) iz Naklega, ki je prečkala cesto. Kendovo je odbilo v železno ograjo na nadvozu in je obležala huje ranjena. Voznik je odpeljal naprej ne da bi ustavil in pogledal, kaj se je zgodilo.
PREHITRO V OVINEK
Radovljica — Na Cesti svobode v Radovljici se je v četrtek, 16. junija, nekaj pred 6. ur.o zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Cilka Mihelič (roj. 1936) iz Radovljice je pejala po Lancovem klancu navzdol: zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti jo je v desnem preglednem ovinku pred mostom čez Savo pričelo zanašati. Avtomobil se je prevrnil po pobočju ih obstal na strehi. Sopotnica Dušanka Petkovič si je v nesreči zlomila hrbtenico. Voznica in sopotnica nista bili privezani z varnostnim pasom. Škode na avtomobilu je za 40.000 din.
ODLETELO KOLO
Vrba — Med Vrbo in Lescami se je v petek, 17. junija, ob 10. uri pripetila prometna nezgoda zaradi nenadne okvare na avtomobilu. Voznik osebnega avtomobila Andrej Smolej (roj. 1933) iz Radovljice je peljal proti Lescam: pri Vrbi je prehitel nek osebni avtomobil, pri tem pa je z avtomobila odletelo prednje desno kolo. Smolejev avtomobil je zaradi tega zaneslo v levo s ceste v drevo. Hudo ranjenega voznika Smoleja so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 23.000 din.
TRČENJE NA LEVI
Bled — Na Partizanski cesti na Bledu se je v petek, 17. junija, ob 17.20 pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila Djordje Kostič (roj. 1942) iz Kranja je peljal proti Bledu. Pri hiši št. 46 je vozil bolj po tevi, tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal po svoji desni voznik osebnega avtomobila Zoltan Šinkec (roj. 1950) z Bleda. Voznik Šinkec je hotel nesrečo preprečiti in je zavil v levo, vendar sta avtomobila kljub temu trčila. Voznika Šinkca so ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Voznika Kostiča so preskusili na alkotest, ki je pozelenel čez polovico. Škode na vozilih je za 29.000 din.
VALILNICA NAKLO
prodaja 10 tednov stare jarčke
v sredo, 22. junija, od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure v Vzrejališču Podbrezje.
Cena 50 din za kos.
GKZ - TZE Naklo
NEPAZLJIV VOZNIK
Tržič - Na Cesti Ste Marie aux Mineš se je v soboto, 18. junija, nekaj minut po 6. uri pripetila prometna nezgoda v bližini gostišča Apolo. Voznik osebnega avtomobila Adolf Boncelj (roj. 1942) iz Bistrice se je med vožnjo sklonil nad desni sedež, da bi poiskal blok, pri tem pa je zavozil na levo stran ceste in trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Vlado Tepeš (roj. 1953) iz Tržiča. V nesreči sta bila voznik Tepeš in sopotnik le lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 40.000 din.
NEPREVIDNO PREHITEVAL
Meja — Na magistralni cesti na Meji se je v petek, 17. junija, ob 4. ur zjutraj pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Tsaoussidis Charala-bos (roj. 1938) je na Meji dohitel voznika osebnega avtomobila s prikolico avstrijske registracije, vozil ga je Boško Saveski. Ko je voznik Tsaoussidis že prehiteval, je iz nasprotne smeri pripeljal nek avtomobil, zato je prehitro zavil pred avtomobil Saveskega, tako da ga je zadel v levi blatnik. Saveski je zaradi tega zapeljal s ceste, prikolica se je odpela in vsebina razsula po travniku, voznik Tsaoussidis pa je trčil v hišo št. 5 na Meji. Na srečo ni bil nihče ranjen, oba voznika sta bila pripeta z varnostnim pasom. Škode na vozilih pa je za 75.000 din.
PREHITRA VOŽNJA
Podljubelj — Na magistralni cesti v Podljubelju se je v nedeljo, 19. junija, ob 11. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti voznika. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Vlado Ponjevič je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste, tako da se je avtomobil 45 metrov prevračal po skalnem pobočju in nato obstal na kolesih. Voznika in sopotnika so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je bilo za 5000 din.
L. M.
Novosti v zvezi s postopkom pri prometnih nezgodah, ki so začele veljati 1. julija in zadevajo 400.000 zavarovancev motornih vozil in še več voznikov v Sloveniji, so povsod vzbudile veliko zanimanja. Čeprav smo o njih že obširno pisali, najbrž ni napak, da v strnjeni obliki ponovimo nekaj konkretnih nasvetov o tem, kako naj voznik ravna pri prometni nezgodi. Predvsem to velja za lažjo prometno nezgodo, v kateri ni bil nihče ranjen.
Će se zapletete v lažjo prometno nezgodo, ostanite mirni in ne bežite. Takoj odstranite karambolirana vozila s ceste in omogočite drugim varno nadaljevati vožnjo. (Za oviranje prometa so zagrožene kazni.) Legitimirajte se, pokažite zavarovalno polico s kuponi in če ste povzročitelj, izročite oškodovancu kupon. Potem izpolnite poročilo o nesreči in ga podpište. Če imate fotografski aparat, ni odveč, če prizorišče nezgode posnamete. Za ugotavljanje poteka nezgode večkrat pride prav tudi kreda in zato je drobo, če jo imate vedno v vozilu.
Če je povzročitelj zbežal in ni dal priimka in naslova, sporočite registrsko številko njegovega avtomobila najbližji postaji ljudske milice. Miličnika imate pravico poklicati tudi. v primeru, če ste izčrpali vse možnosti, ki jih nudi novi način obravnave prometnih nezgod.
Ob vsem tem ne pozabite, da se je treba tako vesti v vseh avtomobilsko razvitih državah, kjer te novosti veljajo že nekaj let.
Ker je potrebno ob obravnavanju nezgode glede na nove predpise, imeti tudi »evropsko poročilo o prometni nezgodi« in zavarovalne kupone ni odveč, če napišemo še, kje jih zavarovanci oziroma lastniki motornih vozil lahko dobijo.
V Kranju lahko poročilo in kupone dvignejo lastniki vozil vsak dan od 6.30 do 18. ure na sedežu gorenjske območne skupnosti zavarovalnice Triglav. V Škofji Loki v pro-prostorih Turističnega društva,Mestni trg 10, vsak delovni dan od 15. do 18. ure, v Tržiču na AMD vsak delovni dan od 7.30 do 14.30 in ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 14. ure do 16.30, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure; v Radovljici na sedežu poslovalnice zavarovalnice Triglav vsak delovni dan od 15. do 18. ure, za družbeni sektor pa tudi v dopoldanskem času. Poslovna enota zavarovalnice Triglav Jesenice pa izdaja poročila in kupone vsak dan od 6. do 14. ure. Na omenjenih mestih zavarovanci dobijo tudi vse potrebne
GASILSKO DRUŠTVO BITNJE PRI KRANJU
priredi
vftfvl^vl^tenf«1977' °b U- UH
VELIKO TOMBOLO
Glavni dobitki:
1. Zastava 750 lux
2. Zastava 759
3. Bik ca 500 kg
4. Motorno kolo
5. Pony expres
6. Pralni stoj
7. Hladilna skrinja
8. Televizor
9. Štedilnik
10. Tranzistor
11. Športno kolo
12. Radio aparat
Več sto drugih dobitkov
Dobiček je namenjen za nabavo novega gasilskega orodja in opreme. Pridite v Bitnje — sreča vas čaka!
dežurni veterinarji
Od 24. do 31. junija 1977:
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj;
HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 140, telefon 69-280 za občino Škofja Loka;
BENULIČ Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice
Dežurstvo se prične od 14. ure popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
informacije. Kupone in »evropske poročila o prometni nezgodi« morajc zavarovanci dvigniti najkasneje d( 15. julija. S seboj morajo prinest polico o obveznem AO zavarovanju
L. Bogataj
Minulo soboto in nedeljo je lepo vreme zvabilo v gore veliko število ljubiteljev gora, vendar se izlet za vse ni končal srečno. Gorski reševalci so morali pomagati kar v štirih primerih; v zadnjem primeru akcija še ni končana, saj se kranjski reševalci še niso vrnili z Grintavca, niti še ni znano, kaj se je zgodilo s planincem, za katerega domnevajo, da se je ponesrečil.
V nedeljo, 19. junija, nekaj pred 13. uro, se je pod Mlinarskim sedlom Grintavca pripetila huda gorska nesreča. Jože Rajh (roj. 1940) iz Ljubljane je skupaj s 13-letnim sinom Janezom sestopal proti Češki koči. Na zasneženem terenu pa je obema spodrsnilo; Jože Rajh je zdrsel prek previsa in se ubil, medtem ko se je sinu uspelo ustaviti in je dobil le lažje praske. Kranjski reševalci in reševalci z Jezerskega so Janeza Rajha pospremili v dolino, medtem ko njegovega očeta še iščejo. Reševalcem je helikopter dvakrat prenesel opremo. Zaradi neurja in noči so akcijo prekinili in so se podali spet v steno v ponedeljek zjutraj. Preiskali pa bodo v severnem ostenju še področje, kjer naj bi bil še en ponesrečenec. Našli so namreč nahrbtnik, uro in zlomljen cepin, kar je po vsej verjetnosti pri padcu odletelo kake-
mu planincu. V nahrbtniku so našli krvodajalsko izkaznico na ime Ja-kob Kulovec (roj. 1952) iz Gornje Straže pri Novem mestu. V nedeljo ga je brat čakal na Jezerskem, vendar do tja ni prišel.
V nedeljo se je pripetila tudi gorska nesreča pod Prešernovo kočo na Stolu. Janez Plestenjak (roj. 1956) iz Ljubljane je krenil z markirane poti, na snegu mu je spodrsnilo, padel je kakih 15 metrov niže, od tu pa se je valil po kamenju. S prsnim košem je priletel v večjo skalo in se ustavil-Huje ranjenega, ima notranje krvavitve, so ga gorski reševalci in vojaki prenesli do Valvazorjevega doma, od tu pa ga je v jeseniško bolnišnico prepeljal reševalni avtomobil.
Reševalci pa so bili zaposleni že v soboto, 18. junija. V kamnih Male Mojstrovke je plezal Bojan Mam (roj. 1950) iz Kopra skupaj s Tine-tom Černetom iz Breznice. Marnu je pri plezanju spodrsnilo, tako da je zdrsel kakih 40 metrov niže, nato pa ga je ustavila skala. Pri reševanju je reševalcem pomagal tudi helikopter. Okoli pol osme ure zvečer je helikopter ranjenca že lahko prepeljal v jeseniško bolnišnico. Na srečo — kot so ugotovili zdravniki — ima Mam le odrgnine in udarce.
D. M.
Kuponi do 15. julija
i
i
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete
Katarine Žerovc
Sandrove mame iz Radovljice
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja, vsem znancem za spremstvo, pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala dr. Černetu za dolgoletno zdravljenje.
Žalujoči: sinova in hčerki z družinami.
Radovljica, 17. junija 1977
Sporočamo žalostno vest, da se je med opravljanjem službene dolžnosti smrtno ponesrečil
Janez Kovač
vodja tehnične službe protokolarnega objekta Brdo in sekretar OO ZK Brdo
Od vestnega sodelavca smo se poslovili v soboto, 18. junija 1977, ob 16. uri.
Ohranili ga bomo v lepem spominu
KOLEKTIV IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA GRAD BRDO, OO ZK BRDO
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL
Jože Teran
pismonoša
Pogreb pokojnika bo v torek, 21.6. 1977, ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Dupljah. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in družbenopolitične organizacije TOZD za PTT PROMET KRANJ
Za pionirske teniške naslove SR Slovenije
Alenka Tratnik prvakinja
KRANJ - Domači teniški klub Triglav je bil na igriščih stadiona Stanka Mlakarja organizator letošnjega pionirskega prvenstva SR Sloveniji. V konkurenci pionirjev in pionirk do 12 in do 14 let se je za republiške naslove potegovalo 42 mladih teniskih mušketirjev.
Največ prvih mest, tri od štirih, so pobrali mladi igralci mariborskega Branika, saj imajo prvake med pionirji do 12 in 14 let ter med pionirkami do 14 let. Med pionirkami do 12 let pa je republiški naslov po zaslugi Alenke Tratnik ostal v Kranju. Sicer so se naraščajniki Triglava odlično držali, saj so se v vseh Štirih kategorijah enakovredno kosali z ostalimi.
Izidi pionirji do 12 let: osmina finala: Ravnik (Branik) : KreSovič (ŽTK) 6:2,6:0, Stare (Triglav) : Vovk (Olimpija) w.o, Skrlet (Olimpija) : Majhen (Branik) 2:6,5:6, Asenovič (Branik) : Filipčič (Triglav) 6:0,1:6,5:6, Pivk (Triglav) : Rukavina (Branik) 6:4,6:3, Ker-mavnar (Triglav) w.o, I. Braghini (Bernardin) w.o, P. Berghini (Bernardin) : Pisk (Triglav) 0:6, 0:6, Cetrtfinale: Ravnik : Stare 6:1,6:1, Majhen : Filipčič 2:6,1:6, Pivk : Kermavner 6:4,6:4, Pisk : I. Braghini 6:0,6:0, polfinale: Ravnik : Filipčič 6:1,4:6,6:3, Pisk : Pivk 6:5,6:1, finale: Ravnik : Pisk 6:5,6:4, za tretje mesto: Filipčič : Pivk 6:3,6:1;
pionirji do 14 let: osmina finala: Male (Branik) : Pisk (Triglav) 6:5, 6:5, Večaj (2TK): Horvat (Branik) 4:6, 5:7, Ravnik (Branik): Bo-rovac (Triglav) 4:6, 0:1, w.o. Goltes (Trbovlje) : Aleš (Triglav) 1:6, 1:6, Logar : SeSko (oba Branik) 2:6, 2:6, Arh (Triglav) : Okoren (Olimpija) 4:6, 3:6, Ketis (ŽTK) : Breskvar (Olimpija) 0:6, 1:6, cetrtfinale: Male : Horvat 5:6, 6:2.
Petrič pod 2 minuti na 200 m kravi
DUNAJ — V glavnem mestu avstrijske metropole je bil dokaj močan mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo tudi močno zastopstvo Jugoslavije poleg ekip NDR, ZRN, ČSSR, Danske, Anglije, Turčije, Poljske, Švice, SZ, Madžarske in Avstrije.
Tu so se dobro držali tudi naši plavalci in plavalke, saj je Kranjčanu Borutu Petriču na 200 m kravi uspelo, da je zaplaval pod 2 minuti in s časom 1:58,88 postavil tudi nov državni mladinski rekord. Blažičeva je na 200 m hrbtno z 2:30,07 dosegla nov absolutni rekord SFRJ. Na 400 m kravi, to je bil tudi obenem največji spopad plavalcev prostega sloga in Petrič je na cilj priplaval 3. s časom 4:04,69 in tako le 65 stotink zaostal za svojim državnim rekordom. Petrič je bil nato se 5. na 200 m delfin, 6. na 400 m mešano ter 10. na 200 m mešano, -dh
KRANJ - Do razigralnih turnirjev v Rovinju in gorenjski metropoli za prvo in drugo šesterico v drugi zvezni vaterpolski ligi nas loči komaj petnajst dni. Vsa moštva so v zaključnem delu priprav zato sta se ekipi rovinjskoga Delfina in Triglava v petek in soboto v treh srečanjih uigravali. V vseh prijateljskih tekmah so bili Kranjčani veliko boljši, saj so brez težav zmagovali. Pri tem pa so pokazali dobro fizično pripravljenost in hitro plavanje, v sami igri pa se jim pozna, da nimajo resnega tekmeca za trening.
Izidi: Triglav : Delfin 22:9, Triglav : Delfin 18:4, Triglav : Delfin 28:6.
Vaterpolske vratnice
Tako kot člansko moštvo so tudi mladinci, ki jih uspešno trenira Borut Farčnik, imeli v go-■teh sovrstnike reškega Primorja. Za začetek sezone so mladi triglavani pokazali solidno vaterpolsko znanje, le nasprotnik je bil premočan tekmec.
Izidi: Triglav : Primorje 5:14, Triglav : Primorje 6:14, Triglav: Primorje 7:10.
Kot smo te omenili, v Sloveniji, razen Kopra, člansko vaterpolsko moštvo Triglava nima dovolj močnega nasprotnika za trening tekme. Prav zato morajo svoje nasprotnike iskati izven slovenskih meja. V okviru priprav bodo jutri in v četrtek gostovali na Reki, kjer bodo merili svoje moči z domačim prvoligašem Primorjem.
-dh
6:3, Aleš : Borovac 6:1, 6:0, Okoren : Seško 6:2, 6:0, Pretnar : Breskvar 3:6, 0:6, polfinale: Male : Aleš 6:1, 6:3, Okoren : Breskvar 6:1, 6:1, finale: Male : Okoren 1:6, 6:4, 6:1, za tretje mesto: Breskvar: Aleš 6:3,6:2;
pionirke do 14 let: polfinale: Zibrat : Kovač (obe Branik) 6:0, 6:0, Breznik (Olimpija) : Klanšek (Branik) 5:6, 2:6, finale: Žibrat : Klanšek6:0,6:l;
pionirke do 12 let: polfinale: Tratnik : Perne (obe Triglav) 6:1, 6:2, Baje (Branik) . Globočnik (Triglav) 6:0, 6:3, finale: Tratnik : Bajc6:l,5:6,6:2. -dh
Dirka v Stražišču
Kranj - V nedeljo, 19. junija, je bila v Stražišču krožna kolesarska dirka za pionirje, mladince C, člane C ter veterane. Pod pokroviteljstvom KS Stražišče sta dirko v počastitev krajevnega praznika Stražišče organizirala ZSMS Stražišče in K K Sava.
Uvrstitve — pionirji 1. in 2. razreda (650 m): 1. Rok Likozar, 2. Metod Kurent, 3. Damjana Bitenc; 3. in 4. razredi (1300 m): 1. Igor Bitenc, 2. Boris Borišek, 3. Ivo Peternel: 5. in 6. razred (2600 m): 1. Darko Tunič, 2. Tomi Sreš, 3. Marko Polanc; 7. in 8. razred (3900 m): 1. Bogo Zun, 2. Vlado Marn. 3. Matjaž Zevnik; mladi Stražišani (3250 m): 1. Darko Robida. Franc Ravnik, 3. Lado Marn; člani C (13.000 m): 1 M. Oblak, 2 L. Oblak, 3. Kamin (vsi Astra); veterani A (9750 m): 1. B. Dežman. 2. L. Dežman (oba Kokrica), 3. Do-bovšek (Grosuplje); veterani B (9750 m): 1. Hrovat Grosuplje), 2. Kotlušek (Rog— Franek), 3. Sircelj (Grosuplje); veterani C (6600 m): 1. Perne (Grosuplje), 2. Ropret (Kokrica), 3. Horvat (Rog-Franek); veterani D (6500m): 1. Murgele (Rog—Franek), 2. Bratun, 3. Kačič (oba Kokrica); kategorizirani kolesarji (3250m): 1. Frelih (Rog), 2. Zaubi (Rog), 3. Kušar (Astra). H. J.
Lokainvest v republiški ligi
KRANJ - Končna odločitev, da bodo člani občinske reprezentance v košarki iz Škofje Loke, katerih nosilec je košarkarski klub Lokainvest, nastopali v letu 1977/78 v republiški članski ligi, ni prišla na igrišče, temveč so se vse tri nastopajoče reprezentance sporazumele, da tretjega turnirja ni potrebno organizirati. Takega sporazuma vsekakor ni moč pozdraviti, vendar če se za to odločajo tisti, ki neposredno sodelujejo v tekmovanju, se mora le-ta podpreti tudi z vodstvom tekmovanja.
Tako je Škofja Loka dobila po letu dni premora spet predstavnika, ki ne bo zastopal samo omenjeno občino, temveč tudi vso Gorenjsko. Cilj reprezentance naj ne bi bil samo boj za obstanek, temveč čim višja uvrstitev. Le-to pa lahko dosežejo le z rednimi treningi in predvsem s povezovanjem in vključevanjem kvalitetnih košarkarjev iz cele Gorenjske, tistih, ki imajo vso bodočnost, da se vključijo v prvo člansko re-
frezentanco, katere nosilec je kranjski riglav. -čm-
70 skakalcev na prvi tekmi
Smučarski klub Triglav je odprl letošnjo sezono tekmovanj na skakalnicah s plastiko z mednarodnim tekmovanjem pionirjev in cicibanov na 15-metrski skakalnici v Stražišču. Tokrat je nastopilo za pokal krajevne skupnosti Stražišče 70 mladih skakalcev iz osmih slovenskih in avstrijskih klubov. V ekipni konkurenci so zanesljivo zmagali člani kranjskega Triglava, na zelo dobro 2. mesto pa se je uvrstila ekipa Partizana iz K rižev.
Rezultati — cicibani: 1. Jagodic (Triglav) 167,3 (11,5, 12), 2. Kešnar (Triglav) 165,8 (12, 11,5) in Pogačnik (Križe) 165,8 (11,5, 12), 4. Debelak (Braslovče) 160,9 (11, 11), 5. Meta Piber-nik (Kamnik) 157,1 (10,5, 11), 6. Semenič (Triglav) 156,4 (11,5, 11,5); mlajši pionirji: 1. Cim-žar (Triglav) 188,7 (12, 13), 2. Kaiser (Zahomec) 186,2 (12,5, 12,5), 3. Silar (Triglav) 186,0 (12,5, 13), 4. Pegam (Triglav) 182,7 (12,5, 12,5), 5. I. Mandeljc (Križe) 167.4 (11,5, 10,5), 6. Šuštar (Križe) 165,2 (11,5, 11); starejši pionirji: 1. Kaštrun 202,1 (13, 13,5), 2. J. Mandeljc 201,7 (13,5, 14), 3. Skrjanc (vsi Križe) 191,2 (12,5, 13), 4. Godec (Zahomec). 5. Jošt (Križe), 6. Ropret (Triglav); ekipno: 1. Triglav I, 2. Križe, 3. Triglav II, 4. Zahomec, 5. Kamnik, 6. Triglav III itd. J. J.
Pozdrav lokostrelcev
KRANJ — Jugoslovanska lokostrelska reprezentanca — Oblak, Fock, Po-struinik, Legiša, Kuder ter Marinško-va, M. Kadija in Topolova - je te dni gostovala na mednarodnem tekmovanju u Nyerges4jfalu na Madžarkem.
Po uspelem nastopu — Postružnik in moška reprezentanca sta bila prva — so se spomnili tudi bralcev Glasa.
-dh
Z lokom za nagrado Gorice
KRANJ — V stari Gorici je bilo v nedeljo in soboto veliko mednarodno lokostrelsko tekmovanje. 60 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije se je prvič letos pomerilo v dvojni FITA star. Premočno je zmagal nosilec bronaste kolajne z olimpijskih iger Italijan G. Ferrari. Vsi trije slovenski reprezentanti (Kuder, Legiša in Fock) so se dobro odrezali in osvojili 3., 7. in 9. mesto, medtem ko je ekipa Slovenije izven konkurence premagala vse klubske ekipe Italije in Avstrije. Zal na tekmovanju ni bilo Postružnika, ki je nastopal na turnirju v Miln-chnu.
Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani Field in Hunter turnir, ki bo zanimiv predvsem za lokostrelce Exoterma, ki so organizatorji letošnjega državnega prvenstva v septembru.
Novice iz TKS
Izvršni odbor Telesnokulturne skupnosti Kranj je na svoji redni seji obravnaval razdelitev finačnih sredstev za leto 1977, ki so jo pripravili odbori skupaj s strokovnimi komisijami. Z manjšimi spremembami so člani predlog sprejeli in ga bodo poslali na skupščino TKS Kranj, delegati se bodo zbrali 23. junija 1977 v Kranju.
Odbor za ŠŠD bo tudi letos organizator tečajev za vodnike. Vsi tečaji za posamezne panoge bodo v Kranju avgusta. Mentorji SSD lahko prijavijo kandidate do 22. junija. V prijavi pa je potrebno navesti priimek m ime, rojstne podatke, razred ki ga obiskuje, točen naslov in panogo, za katero se posamezni kandidat prijavlja, -čm-
Rokometaši loške Jelovice so s porazom z zagrebško Industromontažo (izid Industromontaža : Jelovica .13:30, (14:15) zaključili rokometno sezono 1976/77 v H. zvezni republiški ligi-zahod. Po zaključku lige so Ločani na 11. mestu s 14. točkami. O njihovi usodi glede obstanka v tej druščini bo odločal ljubljanski Slovan. Le-ta si je s prvim mestom zagotovil nastop na kvalifikacijah, ki bodo dale nove prvoligaše. Če bo Slovanu uspelo, da se uvrsti v I. ligo, bodo tako igralci Jelovice ostali v H. ligi. (—dh) — Foto: F. Perdan
Bojan Udovič je na sobotni dirki za nagrado veteranov po izredno naporni samostojni vožnji zasedel odlično 3. mesto.
Bobovčan in Udovič junaka dirke
VRHNIKA - Tu je bil v soboto, 18. junija, start in cilj XII. kolesarske dirke »Nagrada veteranov«, ki so se je udeležili najboljši jugoslovanski kolesarji.
Vsekakor je bila najzanimivejša dirka članov, kjer je tekmovalo okoli 50 kolesarjev na 167 kilometrov dolgi progi. Pot je vodila z Vrhnike v Logatec, Kake, Hotedršico, prek Godoviča v Idrijo, Most na Soči, Tolmin in nazaj na Vrhniko.
Dirka je bila dokaj raztrgana in bi vsaj za nekatere tekmovalce lahko dejali, da so bili premalo borbeni. Nekje med Idrijo in Mostom na Soči se je od glavne skupine odcepila peterica tekmovalcev, med katerimi je bil tudi savčan Mirko Rakuš. V Zelinu - okoli 50 kilometrov pred ciljem — se cesta začne precej strmo dvigati. Kot da bi šele začel dirko, je Zagrebčan Bobovčan »poletel« v strmine. Vse do cilja ga nihče ni bil več sposoben dohiteti.
Od Kranjčanov poleg Rakuša zasluži vso pohvalo Bojan Udovič, ki mu strokovnjaki napovedujejo še lepo prihodnost v tem športu. Nekje na pol poti se je odlepil od skupine in nato vseskozi vozil sam, kar zahteva od tekmovalca izredne napore in voljo. V gorskem cilju na Godo-viču je bil že drugi, žal pa tempa ni mogel do kraja zdržati, tako da ga je do Vrhnike prehitel še Bedekovid. Vseeno pa za 19-letnega Bojana, ki se je šele spomladi vrnil iz JLA, pomeni 3. mesto na tako zahtevni dirki izreden uspeh.
Rezultati — člani (167 km, poprečna hitrost 38,800km/h): 1. Bobovčan 4.18,29. 2. Bedeko-vid (oba M. C. Zagreb) 4.22.55, 3. Udovič (Sava) 4.23,52, 4. Velikonja (Rog) 4.25,32, 5. Rakuš (Sava) 4.25,32, 12. Ropret, 18. Pečnik, 20. Valenčič, 22. Kraker, 25. Jerkovič (vsi Sava);
starejši mladinci (100 km, poprečna hitrost 36,600km/h): 1. Turk (Novoteks), 2. Rozman (Astra), 3. Zaubi (Rog), H. Cuderman, 11. Koz-jek, 13. Sosič(vsi Sava);
mlajši mladinci (68 km, poprečna hitrost 34,100 km/h): 1. Govekar (Rog), 2. Udovč (Astra), 3. Paurič (Zadar), 11. Bobnar, 13.-20. Kurent, Baje, Jene, 21. Svetelj, 27. Kalan, 29. Zun (vsi Sava).
Po končani dirki so bili že znani tekmovalci, ki bodo nastopili na dirki Po Jugoslaviji od 26. junija do 2. julija A reprezentanco bodo sestav ljali: Ropret, Frelih, Bobovčan, Arsovski, Hu-kič in Marinkovič, medtem ko bodo v slovenski reprezentanci: Jože Valenčič, Udovič, Zakot-nik, Velikonja, Horvat in Mijajlovič. Od Savča-nov so v obeh reprezentancah torej kar trije predstavniki. Rakuš in Kraker zaradi utrujenosti ne bosta tekmovala, saj sta se letos udeležila že treh zahtevnih mednarodnih etapnih dirk.
H. Jelovčan
Enajsterica, ki je šele s streli z bele točke postala gorenjski prvak, kranjski Triglav je skozi vso tekmo imela obilo dela z ostro obrambo Tržiča. Leti so igrali izredno korektno, tako da sodnik Grošelj (Škofja Loka) ni imel težkega dela z igralci obeh moštev, (—h), F. Perdan
Nogometaši za gorenjskega prvaka
Triglav šele po enajstmetrovkah
KRANJ - Na stadionu Stanka Mlakarja je bil finale letošnjega gorenjskega nogometnega prvenstva. Za najvišji nogometni naslov na Gorenjskem so se tu potegovala moštva, ki so v občinskih ligah osvojila prvo mesto. Tako so se v razigravanju pomerili Triglav in LTH ter Tržič in Podbrez-je. Triglav je premagal LTH z 1:0 (1:0), Tržič pa Podbrezje 5:1 (2:0). V borbi za 3. mesto so nato Podbrežani brez borbe dobili srečanje z LTH in tako osvojili 3. mesto, kar je doslej njihov največji uspeh.
TRIGLAV : TRZlC 6:4 (2:2, 1:2) Kranj - Stadion Stanka Mlakarja, srečanje za 1. mesto, gledalcev 300, sodnik Grošelj (Škofja Loka).
Strelci: 1:0 Bucalo (16), 1:1 Ranko (21), 1:2 Dobrin (33), 2:2 Radoslavljevič (67), enajstmetrovke: za Triglav so bili uspešni Krnic, Rado-savljevič, Sprajčar, Bucalo, za Tržič pa Dobrin in Mehič.
Triglav: Hace (Eljon), Amidžič. Valant, Brezar, Krnic, Ocepek, Stular, Šprajcar, Bucalo, Radosavljevič. Dulič (Mrak).
Tržič: Humar, Pehare, Anko, Nikolič, Dobrin, Šuštar, (Halar), Štrukelj (Kostič), Jazbec, Ranko, Dacar. Mehič.
Že vse je kazalo na zmago Kranjčanov, saj so povedli že v 13. minuti. Toda Tržičani se niso predali, izid izenačili in nato pred koncem prvega dela povedli. V nadaljevanju so Triglavani goste potisnili v obrambo in plod napadalne igre je bil izenačenje. V regularnem času se je tako srečanje končalo z neodločenim izidom in enajsterici sta prišli na izvajanje enajstmetrovk. Tu so bili uspešnejši igralci Triglava, saj so kar štirikrat zatresli mrežo vratarja Humra, le-ta pa je nato ubranil strel Ocepka. Se bolje pa je pri strelih z bele točke sodeloval vratar Eljon. Bil je uspešen pri strelih Ranka in Nikoliča, medtem ko je Pehare zadel prečko.
-dh
Občinski naslov nogometašem Elana
RADOVLJICA - V okviru športno rekreacijskih iger radovljiških sindikatov je bilo na igriščih v Radovljici, Lescah, Vrbnjah, Begunjah in na Bledu drugo občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta in TKS Radovljica sta tekmovanje dobro izvedla komisija za mali nogomet pri ZTKO in odbor nogometnih sodnikov občin Radovljica in Jesenice. Na tekmovanju je nastopilo 28 ekip iz 40OOS.
V pred tekmovanj u so bile ekipe razdeljene v osem skupin. Zmagovalci skupin pa so bih: Iskra Otoče, LIP Bled I, Plamen Kropa II, GG Bled, Elmont Bled II., Žito Lesce, Plamen Kropa L, in Elan Begunje. V četrtfinalu so zmagali: Elan, Žito, Plamen I. in Gozdno gospodarstvo Bled.
V polfinalnem in finalnem delu je najboljšo igro pokazala ekipa KOOS Elan Begunje ter zasluženo osvojila prvo mesto.
Izidi finala: za 1. mesto Elan : Plamen 3:1 za 3. mesto GG : Žito 4:3.
Končni vrstni red: 1. Elan Begunje, 2. Plamen Kropa L, 3. Gozdno gospodarstvo Bled, 4. Žito Triglav Lesce, 5. Elmont Bled II., 6. Plamen Kropa II., 7. LIP Bled L, 8. Iskra Otoče I. itd.
Veliko število nastopajočih ekip, borbenost igralcev, lepe in zanimive igre ter dober obisk gledalcev kažejo, da je med zaposlenimi v občini Radovljica tudi za tovrstno rekreacijo vedno večje zanimanje.
V. Matjašič
Bled, Plamen in Podnart
RADOVLJICA - Pred dnevi je bilo na stadionu na Bledu že 14. tradicionalno prvenstvo radovljiške občine v atletiki. Na prvenstvu, ki ga je organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica, je sodelovalo 113 tekmovalcev iz štirinajstih telesnokulturnih organizacij. Največ uspeha so imeli tekmovalci Odbojkarskega kluba Bled, ki so premočno osvojili tudi prvo mesto v ekipni konkurenci s 25.929 točkami pred ŠD Plamen Kropa s 12.494 in Partizanom Podnart s 12.154 točkami.
Rezultati ? mladinke: 60 m: 1. Petrač (Plamen) 8,5, 2. Toplišek (Plamen) 8,7, 3. Zoreč (OK BLED) 8,8; 600 m: 1. Razinger 2:06,4, 2. Ambrožič 2:19,4 (OK Bled); daljava: 1. Toplišek 4,30, 2. Petrač 4,16 (oba Plamen), 3. Zoreč (OK Bled) 4,12; višina: 1. Benedik (OK Bled) 129, 2. Petrač (Plamen) 126, 3. Beravs (OK Bled) 123; krogla: 1. Petrač (Plamen) 8,83, 2. Papler 8,39, 3. Paul (Plamen) 7,86; 4 X 100 m: 1. Plamen-Podnart 61,00, 2. OK Bled 1.66,1, 3. OK Bled II 70,9;
mladinci: 100 m: 1. Majer (Rad.) 12,1, 2. Gabrovec (OK Bled) 12,4, 3. Andoljšek (OK Bled) 12,6; 1000 m: 1. Kopač (Mošnje) 2:50,0, 2. Podlogar (Gorje) 2:55,8, 3. Piber (Gorje) 2:56,3; višina: 1. Kordež (Plamen) 168, 2. Ri-mahazi (OK Bled) 155, 3. Faganel (Podn.) 155; daljina: 1. Kavčič 5,86, 2. Simnic 563, 3. Kordež 5,49 (vsi Plamen); krogle: 1. Kordež (Plamen) 11,80, 2. Andoljšek 11,28, 3. Vidic A. 11,24 (oSa OK Bled); disk: 1. Kordež (Plamen) 30,45, 2. Faganel (Podnart) 27,21, 3. Andoljšek (OK Bled) 25,56; kopje: 1. Ažman (Podnart) 35,47, 2. Rimahazi (OK Bled) 34,35, 3. Mavric (OK Bled) 28,22; 4 X 100 m: 1. OK Bled I 50,1, 2. Plamen 51,1 3. Radovljica 56,0;
članice: 60 m: 1. Benedik (OK Bled) 8,8, 2. Ješe (Podnart) 9,2, 3. Beravs (OK Bled) 9,4, 600 m: 1. Podobnik 2:02,7, 2. Ferjan 2:04,2 (oba OK Bled), višina: 1. Pogačnik (Kam. gor.) 132, 2. Papler (Dobrava) 126, 3. Fon (Bled) 126, daljava: 1. Benedik 4,34, 2. Beravs 3,83, 3. Kunč 3,78 (vse OK Bled); krogla: 1. Kladnik (Pamen) 10,72, 2. Papler (Dobrava) 8,18, 3. Fon (Bled) 8,12; 4 X 100 m: 1. OK Bled I 59,4, 2. OK Bled II 63,1; člani: 100 m: 1. E. Ferjan 11,9, 2. Udrih 12,2 (Oba OK Bled), 3.-4. Ješe
Žirovnica v republiški ligi
Na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v republiško odbojkarsko ligo, ki je bilo v Ljubljani in kjer so se potegovale štiri ekipe, je zmagala ekipa Žirovnice, ki si je tako pridobila prvico do nastopanja v novi sezoni v SOL. Žirovnica je premagala Ingrad s 3:2, Žerjav 3:0 in Branik s 3:1 J. J.
(Dobrava) in Faganel (Podnart) 12,6; 1600m: 1. Veskovič (OK Bled), 4:27,0, 2. Janša (VK Bled) 4:28,7, 3. Sinkovič (Ribno) 4:55,8; višina:
1. Torkar 180, 2. Udrih 175 (oba OK Bled) 3. Pretnar (Gorje) 165; daljava: 1. S. Ferjan 6,29,
2. F. Ferjan 6,11, 3. Torkar 5,90 (vsi OK Bled); krogla: { 5 Ferjan (OK Bled) 14,19, 2. Vidic (HDK Bi* ! 13,26, 3. Mužan (Ribno) 12,58; kopje: . Ferjan (OK Bled) 53,80, 2. Šolar (Kamna gorica) 50,52, 3. Ferjan F. (OK Bled) 46,41; disk: 1. Šolar (Kam., gor.) 36,44, 2. Kržišnik 36,37, 3. M. Šolar 35,56 (oba Kam. gor.); 4 x 100 m: 1. OK Bled I 48,1, 2. Podnart 50,7,3. Ribno 51,1. M. Faganel
Dvakrat OŠ F. Prešeren
Kranj — V organizaciji SSD F. Prešeren je bilo v četrtek prvo občinsko prvenstvo v atletiki za učence in učenke 3. in 4. razredov osnovnih šol. V teku na 60 m. skoku v daljavo in metu žogice je v izredno lepem vremenu nastopilo okoli 110 mladih tekmovalcev, ki bodo, sodeč po zagrizenih bojih in doseženih rezultatih, v naslednjih letih uspešno zamenjali starejše sošolce. Ti so v letošnjem republiškem finalu atletskega šolskega pokala s prvim (pionirji) in četrtim mestom (pionirke) dosegli velik uspeh. Vsa pohvala gre pobudnikom in organizatorjem tega tekmovanja z upanjem, da bo postalo tradicionalno.
REZULTATI: dečki - 60 m: 1. Draksler (LS) 9.2, 2. Selic (MV) 9,3, 3. Skrlep (SŽ) 9,4, 4. Ropret (FP) 9,8, 5. Podobnik (MV) 10,1; daljava: 1. Kranjčan (FP) 430, 2. Udir (FP) 403, 3. Muravec (SJ) 401, 4. Potočnik (SŽ) 400, 5. Sajo-vic (FP) 398, 6. Božnar (MV) 397; žogica: 1. Kalan (SŽ) 41,88, 2. Žukevič (FP) 39,20, 3. Bur-gar 38.92, 4. Petkovšek 38,75, 5. Sifrer (vsi LS) 38,40, 6. Krasnik (SJ) 37,90; ekipni vrstni red:
1. F. Prešeren 54, 2. L. Seljak 49, 3. M. Valjavec 39, 4. S. Žagar 35, 5. S. Jenko 29, 6. J. B. Tito 27 točk.
deklice - 60 m: 1. Kimovec (SJ) 9,6, 2 Ili<K 9,6, 3. Tomažič 9,9, 4. Beravs (vse FP) 10,0, 6. Mihelič (LS) 10,0; daljava: 1. Lušina (FP) 360,
2. Fajfar (SZ) 360, 3. Kržišnik 341, 4. Kolman (obe LS) 338, 5. Peternel (JBT) 337. 6 Knez (FP) 335;žogica: t. Dragan (MV) 31,33, 2. V0n-čina (FP) 29,07. 3. Jazbinšek 28,65, 4 Cicmil (obe LS) 28,23, 5. Sušteršič (SŽ) 26,65, 6. Horvat (LS) 25,33; ekipni vrstni red: 1. F Prešeren 58, 2. L. Seljak 52, 3. M. Valjavec 38, 4. S. Jenko 33, 5. J. H. Tito 25,6. S. Žagar 24 točk.
I. Kavčič
Na prireditvi v počastitev 35. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda v Preddvoru je govoril prvi komandant 9. korpusa, narodni heroj in general-major Lado Ambroiič-N ovijan — Foto: F. Perdan
Kokrški odred slavil
Na prireditvi v Preddvoru so nosilci imena Kokrškega odreda obljubili, da bodo varovali revolucionarno izročilo odreda in mu čestitali ob 35. obletnici ustanovitve —  V nedeljo na Kolišču
3000 ljudi
Ime Kokrškega odreda so si nadele številne organizacije in društva. Na svojega predhodnika so ponosni tudi pripadniki partizanske enote teritorialne obrambe, ki je sodelovala na odredovi proslavi v Preddvoru in na pohodu na Kolišče, (jk) — Foto: F. Perdan
Kališče, Preddvor - Kokrški odred je v soboto, 18. junija, in v nedeljo, 19. junija, na Kališču, kjer je njegov »rojstni kraj«, in v Preddvoru, proslavil 35. obletnico ustanovitve. V slavje enote, ki je v najtežjih časih NOB delovala na Karavankah, na meji rajha, so se vključili tudi borci Gorenjskega odreda in drugih enot, mladina, pripadniki organizacij, ki nosijo odredovo ime, planinci in številni občani. Ena naj množičnejših prireditev v kranjski občini in na Gornjskem sploh je sodila tudi k praznovanju jubilejev partije in Tita.
Ze v soboto zvečer so kresovi na področju Storžiča naznanili praznovanje. Ta čas so bili na Kališču v taboru že predstavniki organizacij, enot in društev, ki nosijo odredovo ime. Ob obeležju ustanovitve odreda so pripravili proslavo, nato pa preživeli večer ob tabornem ognju. V nedeljo so začele prihajati na Kališče kolone iz kranjske in tržiške strani. Soraj 3000 ljudi se je zbralo na 1540 metrov visokem vrhu. Po proslavi so se pohodniki vračali v dolino in se ob pol treh popoldne zbrali ob jezeru Crnava v Preddvoru, kjer je bila osrednja proslava ob 35. obletnici ustanovitve Kokrškega odreda. Bor-
cem, aktivistom, mladini in številnim prebivalcem vasi pod Storžičem, kjer je odred pogosto deloval, so se pridružili tudi predstavniki kranjske in tržiške občine, kjer ima odred domicil, član sveta federacije Miha Marinko in predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Pohod na Kališče in sama proslava sta imela namreč izreden pomen za razvoj planinstva.
Slavnostni govornik na proslavi v Preddvoru je bil prvi komandant 9. korpusa, narodni heroj in general-major Lado Ambrožič-Novljan. Orisal je zgodovinski pomen odreda in pozval sedanje generacije k ohranjanju tradicij NOB in varovanju pridobitev revolucije. Po govoru so kulturna skupina z Bele, učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja in pihalni orkester iz Tržiča izvedli recital Ivana Jana-Srečka, posvečen odredu in partizanstvu pod Storžičem in na Koroškem, kamor je odred pogosto posegal in 8. maja leta 1945 v Celovcu izobesil našo trobojnico. Razen tega je nastopila tudi folklorna skupina iz Preddvora.
V zaprisegi so nosilci odredovega imena obljubili, da bodo varovali tradicije te enote in ji čestitali za praznik! J. Košnjek
Tekmovanje .mladih kemikov
Kranj — V okviru gibanja »Znanost mladini« je Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za kemijo, pripravila 4. junija prvič tekmovanje iz kemije tudi za učence osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo po regijah, in sicer v Celju, Novem mestu, Novi Gorici, Velenju, Idriji, Ljubljani, Mariboru, Postojni, Kopru, Murski Soboti, Radečah in v Kranju.
Za gorenjsko regijo je organizacijo tekmovanja prevzela kranjska gimnazija. Finančno pa sta tekmovanje podprli Kemična tovarna Exoterm, ki je bila tudi pokrovitelj tekmovanja, in Kemična tovarna Podnart. Tekmovanja se je udeležilo 4U sed-mošolcev in 41 osmošolcev iz desetih šol.
Mladi kemiki so v 60 minutah morali rešiti 10 nalog. Odgovori niso bili le odraz znanja, temveč tudi logičnega sklepanja, ki ga sodobni pouk kemije uvaja kot metodo dela. Med sedmošolci so se najbolje odrezali: prvi je bil Tone Begelj iz OŠ Matija Valjavec iz Preddvora, druei Vaško
Udir iz OS Lucijan Seljak iz Straži-šča, tretja Vanda Dolenc prav tako iz OS Lucijan Seljak in četrti Roman Pavlin iz OŠ Dr. Franceta Prešerna iz Kranja.
Med osmošolci je bil najboljši Janez Mavri iz OŠ Peter Kavčič iz Škofje Loke, druga Mojca Istenič iz OS Simon Jenko iz Kranja, tretja Polona Oblak in četrti Tomaž Košir, oba iz Oš Simon Jenko.
Vsi ti učenci so se udeležili tudi republiškega tekmovanja, kjer so se dobro odrezali. Roman Pavlin iz OŠ France Prešeren je zasedel drugo mesto med sedmošolci, Polonca Oman iz OŠ Simon Jenko pa je bila druga med osmošolci.
Doseženi uspehi so priznanje mladim učencem in njihovim učiteljem — mentorjem. Prav gotovo pa je glavni namen takšnih tekmovanj vzbuditi že med najmlajšimi zanimanje za znanost ter gojiti ustvarjalne sposobnosti namenjene poklicu in boljšemui življenju v prihodnje. E. Teran
Zbor gorenjskih aktivistov
V nedeljo, 26, junija, ob 10. uri bo na Horau nad Zasipom pri Bledu deveti zbor gorenjskih aktivistov in srečanje borcev gorenjskega odreda.
Promet z avtobusom bo mogoč le do vasi Zasip, naprej pa bodo morali udeleženci peš po cesti Reber. Z osebnimi avtomobili pa bo moč priti do Homa po enosmerni cesti do parkirnega prostora. Promet za osebna vozila bo dovoljen proti Homu do 11.30, nato pa bo potekal v obratni smeri.
Pripravljalni odbor obvešča vse udeležence srečanja, naj upoštevajo navodila miličnikov in članov narodne zaščite.
Pozdrav iz Andov
Člani Slovenske alpinistične odprave Andi 1977, večinoma člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana so s svoje poti na Jiri-shanco v Andih poslali bralcem Glasa , pozdrave. Člani odprave Janez Dovžan, Janko Ažman, Marjan Manfreda, Miha Smolej, Jože Rožič, Kristelj Langus, Dorči Kofler, Peter Soklič, Rado Riedl, Mato Podrekar, Dušan Polajnar in Ljubo Nemeček so se oglasili iz Peruja. Izkušeni alpi-listi se bodo po jugovzhodnem grebenu, po še nepreplezani smeri / teh dneh poskušali povzpeti na Firishanco. D. S.
Zmagovalca slovenskega tekmovanja tesarjev Vinko Se k ne in Janko MarkU
— Foto: F. Perdan
Najboljša med tesarji
Vinko Sekne iz Vogelj in Janko MarkU iz Nakla, zaposlena pri Splošnem gradbenem podjetju Gradbinec, postala republiška prvaka med tesar' ji Prvaki tudi loški zidarji — Izreden pomen proizvodnih tekmovanj za napredek tehnologije
podjetji Gradbinec in Tehnika iz Škofje Loke sta s po štirimi ekipami sodelovali v Mariboru. Pa ne brez uspeha. Dve prvi mesti so odnesli naši predstavniki. Na zmagovalni oder so stopili zidarji Tehnike in, tesarji Gradbinca.
Kranj — Gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora je letos slavilo 30. obletnico obstoja in ob tej priložnosti pripravilo republiško proizvodno tekmovanje zidarjev, tesarjev, in železokrivcev, ki jih po novem gradbeniki imenujejo armi-rarji. Takšna tekmovanja so bila nekdaj izredno popularna in priljubljena, potem pa so za nekaj let zamrla. Ponovno so jih oživili pred dvema letoma. Gorenjsko zastopstvo v Mariboru, kjer je bilo III. proizvodno tekmovanje gradbincev, je bilo precej skromno, čeprav imamo na našem področju precej gradbene operative. Le splošni gradbeni
Poginile ribe v Kokri
Za zdaj ena največjih zastrupitev rib od Oljarice do Očana — Škoda še ni ocenjena, bo pa velika
Kranj — Postaja milice Kranj je v soboto, 18. junija, popoldne obvestila čuvaja Ribiške družine Kranj Petra Komovca, da v reki Kokri od Oljarice v Britofu navzdol masovno poginjajo ribe. Posebna komisija je v spremstvu milice takoj odšla na delo. Ugotovitve so bile milo rečeno žalostne. V kratkem času so namreč našli prek 2000 komadov merskih potočnih postrvi in lipanov.
Komisija je takoj vzela vzorce rib in vode za analizo, Ribiška družina Kranj pa bo takoj vložila tudi odškodninski zahtevek. Sedanji pogin rib od oljarice navzdol ni prvi. Razen tega zadnja tri leta opažajo, da v tem delu reke Kokre praktično ni ribjega prirastka. Sobotna zastrupitev pa je nedvomno enaj največjih za zdaj, saj še vedno poginjajo ribe vse do Očana. Škoda torej ne bo majhna.
Vendar sedanje zastrupitve ne moremo ocenjevati samo po materialni plati. Žive ribe so najboljši in lahko bi rekli odločilni pokazatelj, da je voda zdrava. Po sobotnem poginu bi zato lahko ugotovili, da je
Kokra močno »okužena«. In prav zato je sedanji pojav ob vsestranskih prizadevanjih za zdravo in čisto okolje, za varstvo narave in zraka vreden vsestranske ostre obsodbe in odločnega in hitrega ukrepanja. V takih primerih se namreč velja, tako kot že večkrat, spomniti ugotovitve: Danes ribe, jutri človek. In prav zato bi najbrž morali tudi tisti, ki pravno ugotavljajo težo takšnih prekrškov in jih sankcionirajo, ukrepati oziroma delati hitreje. Za primer povejmo, da pogin rib v Savi pred leti zaradi izpraznitve akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste na sodišču še vedno ni končan. Prav pojutrišnjem, 23. junija, bo v Ljubljani spet ena od razprav glede tega.
In nazadnje naj ne bo odveč še tole opozorilo. Ko so vo soboto pogi-njale ribe v Kokri, je bilo ob bregovih te nekdaj čiste reke tudi precej kopalcev. Brezskrbno so se hladili v Kokri. Vprašanje pa je, če je Kokra za kopalce po sedanjem množičnem poginu rib dovolj zdrava oziroma nenevarna! A. Zalar
Uspešne priprave na razstavo cvetja in lovstva v Cerkljah
Letošnja 11. razstava cvetja in 8. razstava lovstva bo v Cerkljah od 1. do 5. julija — Večji razstavni prostori — Blizu 250 razstavljavcev — Bogat kulturni program
Cerklje — Te dni so se pričele zaključne priprave za letošnjo 11 razstavo cvetja in osmo razstavo lovstva, ki jo ob 4. juliju, dnevu borca organizira Turistično društvo Cerklje. Letošnja razstava bo odprta od prvega do petega julija pod skupnim naslovom »Dnevi kulture v Cerkljah«, na njej pa bo sodelovalo kar 250 razstavljavcev iz vse Slovenije. Letošnja razstava bo še pestrejša, bogatejša zanimivejša in ena najlepših do sedaj. Razstavni prostor bodo še razširili, tako, da bo zajemal vse prostore osnovne šole Davorin Jenko, prostor med šolo in vzgojno varstvenim zavodom Kurirček Robi in novo otroško igrišče. Tako bodo obiskovalci razstave lahko uživali tudi v lepo urejeni okolici pred šolo in ob šoli. Tudi letos bodo imele svoj prostor na razstavi domače gospodinje, saj imajo velik posluh za cvetje in urejenost domov. Razstav-
ljale bodo posamezne vrste rož in rezano cvetje. Težnja organizatorjev je že nekaj let, da bi razstavljeno cvetje, ki ne prenese prezaprtosti, prenesli na zunanji prostor ob šoli. Tudi letos bodo lahko obiskovalci razstave kupili številne rastline in cvetlice.
Prispevek k razstavi pa bo dala med drugimi tudi lovska družina Cerklje, ki bo med drugim razstavljala trofeje iz revirja. Ob tem naj omenimo, da si je lansko jubilejno razstavo cvetja in lovstva ogledalo 15.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, drugih republik in celo iz zamejstva. Že danes pa vlada veliko zanimanje za letošnjo razstavo širom Slovenije, za katero so prizadevni organizatorji vložili precej truda, vodi pa jih Janez Per, idejni vodja celotne razstave.
J. Kuhar
Po vrnitvi s tekmovanja smo se pogovarjali z zmagovalcem med tesarji Vinkom Seknetom iz Vogelj in Jankom Markičem iz Naklega. Zaposlena   sta pri Splošneni
gradbenem podjetju Gradbinec, prvi na delovnem mestu tesarskega skupinovodje, drugi pa na delovnem mestu gradbenega delovodje. Oba sta dolgoletna izkušena tesarja in skupno 38 let zvesta Gradbincu. Lani sta na enakem tekmovanju v Kranju zasedla drugo mesto, letos pa sta (precej močno) osvojila prvo mesto.
»Mogoče sva bila v Mariboru uspešna tudi zaradi tega, ker je eden od naju levičar, eden pa desničar in nisva bila drug drugemu v napoto,« sta na pol v šali     in napol za-
res pripovedovala zmagovalca Vinko in Janko. »Pri delu sva uporabljala kladivo, kotnik* sekiro, meter, svinčnik, grezilo, libelo in ročno žago ter seveda obilo ročne spretnosti. Tekmovala sva v popolni delovni opremi s čelado vred. To je sicer povečevalo vročino, vendar so pravila takšna in veljajo sa vse. V predpisanem času sva morala postaviti vogal dvostranskega opaža, dolgega 2,5 metra in visokega 2 metra. Prva stena je bila široka 60 in druga 30 centimetrov. Opaži, izdelani v blejskem Lipu, so bili že pripravljeni. Le deske in količke sva morala žagati in opaže vezati z žabicami. Dobro nama je slo od rok in prva sva dvignila kladivi ter s tem povedala, da sva s nalogo pri koncu. Komisija nama pri hitrosti, točnosti dimenzij, višini, presekih, končnem videzu izdelka in pospravljanju delovnega okolja ni imela kaj očitati.«
»Meniva,« sta nadaljevala najboljša slovenska tesarja Vinko Sekne in Janko Markič, »da so takšna proizvodnja tekmovanja izredno koristna. S tem uresničujemo kvalitetno geslo v gradbeništvu, razen tega pa na tekmovanjih uveljavljamo novo tehnologijo, jo izpopolnjujemo in izmenjujemo izkušnje. Taksnemu tekmovanju bi lahko rekli ,tekma veščih rok*. Žal pri vseh gradbenih kolektivih odziv sa taka tekmovanja ni najboljši. Le deset kolektivov je bilo zastopanih v Mariboru.«
Vinko Sekne in Janko Markič odhajata septembra na državno prvenstvo tesarjev v Zrenjanin. Obilo uspeha jima želimo!
J. Košnjek
91 vlog
Radovljica - Na predsedstvu občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Radovljica se je po sprejetju novih določil zakona o arizananju posebne dobe zbralo tar 91 vlog. Za obravnavo le-teh je bila imenovana posebna komisija. Komisija je ugotovila, da ie 30 vlog takšnih, kjer ie zahtevek za priznanje posebne dobe upravičen. O tem je na včerajšnji leji razpravljalo tudi predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica. JR