Leto XVHm št 44 UpravmStvo; Ljubljana, tlnatijeva ulica i. — reieroD 5L s 122, 3123, Laaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul a. — Tel 3492, 2492, Podružnica Maribor: 'Josposka ulica tt. II. — raletOD St 2455. Podružnica Celje: Kocenova obča it 2. — relefon St. L90. Računi pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čisio 78J.80, 3134, 3125, 31266. W1en št lOft 241 Okrog Podunavja Dames prihaja ministrski predsednik bi obenem zunanji minister bratske m zavezniške češkoslovaške dir. Milan Hodža na poset v našo prestolnico. Njegov obisik bd sam po sebi ne bil nič posebnega, saj je njegov prednik dr. Beneš bival že neštetokrat pri nas, ker nac družijo s severno slovansko državo ne le zavezniške vezi, marveč tudi vzporedni politični interesi. Obe državi stremita za istim ciljem očuvanja miru v Evropi in utrditvijo stabillnonsti v Podunavju, gospodarsko pa za ustvaritvijo skupne akcije, ki bi naj na podlagi vzajemnosti odpomogla težki gospodarski stiski Srednje Evrope. Upajmo, da bo iniciativa, ki jo je sedaj prevzel dir. Hodža, imela več uspeha, kaikor so ga imeli poskusi pred njim. Bilo jih je že mnogo na delu z istimi željami in načrti, toda zapleteni problem Podunavja se ni premaknil z mrtve točke. Politične ovire niso dovolile, da bi se to vprašanje rešilo na naraven način. Proti Mali antanti je bil postavljen blok Italije, Avstrije in Madžarske. Iz obeh .skupin pa je ostala izpuščena Nemčija in je zato vsak predlog gledala postrani, češ da ima izključno proti njej ^obrnjeno ost. Podunavski problem bi zato najibrže ostal imobiliziran med obema blokoma. 'Tudi po sklenitvi italijansko-francoske-ga sporazuma ni kazalo, da bi se dala :najti skupna osnova za pogajanja, ker je Italija vztrajala na svojem stališču, >da je Avstrija njeno posebno področje. Priti je moralo šele do abesinske vojne Ln do spora med Itailijo in Anglijo, da je vprašanje Podunavja dobilo nove, za rešitev ugodnejše pogoje. Italija je zaradi svojih kolonialnih, v primeri s podonavskimi mnogo važnejših načrtov iz-premenila svojo dotedanjo politiko, se ■odrekla tradicionalnemu prijateljstvu z Anglijo in začela iskati novih zvez z Nemčijo. Ker je med obema državama edina sporna točka avstrijsko vprašanje, je pač več ko verjetno, da se zbli-žanje na tem področju ni izvršilo le s popuščanjem Nemčije. V Avstriji so seveda spoznali nevarnost in so začeli iskati novih poti. Obrnili so se naravno najprej na državo, za katero mislijo, da ima od ostalih podu-na/vskih držav z njimi največ skupnih interesov, ker-je od velikonemšlke nevarnosti ravno tako ogrožena kakor Avstrija. Saj bi segala Nemčija, če bi absorbirala Avstrijo, kot ogromna roka okrog češkoslovaškega pasu. Zato je naravno, da gledajo v Pragi s posebnimi očmi na vsenemško nevarnost in da so zaradi tega prav zelo zain+^e^pm nu avstrijski neodvisnosti. Nemčija, ki je računala, da ji bo pot v Avstrijo z italijanskimi zapleti ja ji v Afriki močno olajšana, je bila s Schu-schniggovim posetom v Pragi precej neprijetno presenečena, potem, pa, ko je dr. Hodža kot zunanji minister odšel na konferiranja v Pariz, celo močno razočarana. Nacionalno socialistično pojmovanje se je namreč naučilo gledati na Avstrijo že kot na del nemškega ozemlja, ki je le po čudnem naključju okoliščin danes še izven mej rajha; zato smatra vsako politiko, ki gre za tem, da očuva ali celo utrdi avstrijsko neodvisnost, za Nemčiji sovražno. Nemčija pa je danes, zlasti odkar so sankcije zanesle novo zmedo v evropsko gospodarstvo, najmočnejši uvozni/k iz podunav-skih držav. Zavedajoč se tega prednostnega položaja, danes njen tisk že grozi z gospodarskimi represalijami proti morebitni politiki, ki bi hotela škodovati nemškim interesom v Podunavjtu Schuschniggova pot in Hodževo posredovanje sta naletela na razumevanje in pristanek Pariza in Londona, saj je tak načrt o organizaciji Podunavja v skladu s političnimi interesi Francije in Anglije na podlagi sporazumov, sklenjenih v Stresi in Rimu. Bilo bi pa dobro, če bi v Parizu pomislili tudi na gospodarstvo in ne le na politično stran podunavskega vprašanja. Odkrili bi pri tem prav čudne pojave, ki kažejo pred vsem, da politična in gospodarska politika Francije tudi v današnji dobi, ko bi morali iti roko v roki, hodita čisto svoja posebna pota. Kljub najlepši politični harmoniji na primer med Beogradom in Parizom so bili gospodarski odnošaji obeh držav vedno zelo slabotni, če ne celo naravnost neznatni. Francija nam je dovoljevala vedno manjše kontingente, tako da smo lansko leto v enem četrtletju po statistiki neke ugledne beograjske gospodarske revije izvozili v Francijo nič več ko 35 konj in 833 kilogramov kož. Nam je n. pr. Francija dodelila uvozni kontingent 2500 ovc, dočim je Madžarski dovolila za isti čas kontingent 55.000 ovc. Taki pojaivi so zelo težko raasum-ljivi in gotovo bo treba, da se postavijo na dnevni red, ko se bo razpravljalo vprašanje o obnovi Srednje Evrope. še ena točka je, ki zahteva jasne in točne rešitve. Če se želi Avstrija nasloniti na Malo antanto, potem mora enkrat odkrito izjaviti, kaj misli s habsburško restavracijo. Doslej smo bili vedno navajeni čuti z Dunaja, da za .Avstrijce to vprašanje »ni aktualno«. Zato je pa za Malo antanto tem aktualne j-Sb, pred vsem pa tako važno, da si je Ljubljana, sobota 22« februarja 1936 Cena 2 Dir Izhaja vsak Han razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124, 3126. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. relefon SL 2440. Celje, Stros8mayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. SOGLASNA ODOBRITEV PRORAČUNA ZA VOJSKO IN MORNARICO Včerajšnja seja finančnega odbora narodne skupščine — Velike ovacije vojski in ministru živkovicu — Razprava o prosvetnem proračunu Beograd, 21. februarja, p. Danes je finančni odbor narodne skupščine nadaljeval svoje delo pod predsedstvom Mite Dimitri-jeviča. Na dnevnem redu je bil dopoldne najprej proračun ministrstva za vojsko in mornarico. Seje so se udeležili zato tudi minister za vojsko in mornarico general Peter Zivkovič, njegov pomočnik general Peter iMarkovič in načelnik proračunskega oddelka vojnega ministrstva general Ne-nadič. Ko je finančni odbor odobril zapisnik zadnje seje se je oglasil k besedi nar. Posl. Kabalin ter v imenu opozicije podal izjavo, ki med drugim pravi: Pred nami je proračun ministrstva za vojsko in mornarico, da podamo o njem svojo oceno. Čeprav se v tej zbornici razlikujemo v pojmovanju državno politike in se ostro borimo med seboj, se vendar vsi strinjamo, da je treba dati naši vojski vsa potrebna sredstva, ki bodo omogočila naglo in učinkovito obrambo države. V času gospodarske krize, kakršne še nihče ne pomni, in v času zapletenih mednarodnih odnošajev imamo svetlo točko, ki jo predstavlja naša hrabra vojska. S svojimi velikimi deli v zgodovini si je zaslužila vse spoštovanje inozemstva ter polno moralno in gmotno Podporo svoje države. Naša vojska ni samo priborila naše narodno osvo-bojenje in zedinjenje. temveč še intenzivneje neguje edinstvo v miru, nam nudi polno jamstvo za varnost mej in za mir v notranjosti. Zato želimo prav v tem času dvigniti se prav tej zbornici nad V6a naša medsebojna nesoglasja ter izreči zahvalo in priznanje naši najmočnejši nacionalni organizaciji s tem, da bomo trla so vali za ta proračun brez debate. Posl. Bora Gjurič je v svojem govoru pozdravil »izjavo brata Hrvata, poslanca Nikole Kabalina, iz katere je razvidno, da je odborova večina soglasno v tem, da se proračun ministrstva za vojsko in mornarico sprejme per acclamationem.« Mednarodni položaj nam nalaga odobritev celokupnega Predloženega proračuna za vojsko in mornarico. Razen tega imamo popolno zaupanje v ministra generala Živkoviča, ki je bil najbližji in največji sodelavec največjega kralja v zgodovini našega naroda. Posl. Ivan Mohorič, se je kot poslanec radovljiškega sreza, ki meji na eni strani Italijo, na drugi strani pa Avstrijo, pridružil izjavam predgovornikov. »Živimo v času družabnega razsula in gospodarskega obupa, je posl. Mohorič med drugim izvajal, v času, ko se pojavlja v našem družabnem življenju mnogo negativnih elementov, ki računajo s tem, da bodo v takih razmerah, našli izredno konjunkturo za dosego svojih ciljev. Živimo, v dobi blaznega oboroževalnega, tekmovanja, v dobi, ko se bogate industrijske države na debelo oborožujejo. Toda mi, ki si ne moremo privoščiti takega luksuza, moramo realno gledati. Naša dolžnost Pa je, da kljub vsem gospodarskim težavam upoštevamo to, kar nam imperativno nalaga mednarodna situacija in kar zahtevata naša lastna varnost in naša narodna obramba. Bila bi huda samoprevara, ako bi smatrali, da nam mednarodne pogodbe, ki jih mi vedno spoštujemo, dajejo že zadostno jamstvo za našo varnost. Ne smemo pustiti države brez one obrambe, ki nam je v teh časih neobhodno potrebna. V teku sodelovanja, ki sem ga kot gospodarski člankov tolikokrat imel s predstavniki naše vojske, smo vselej z zadovoljstvom ugotovili, da se vojska v pogledu vseh važnih gospodarskih problemov docela sklada z onimi osnovnimi načeli, ki jih zastopajo vsi resni predstavniki našega gospodarstva. Zlasti mi gospodarski krogi smo našli v naši vojski vedno najmočnejšo oporo. Prav posebno pa je še naglasiti, da je bila baš vojska ona, ki je prva čutila potrebo enotne stiukture našega gospodarstva. Podčrtava-joč ta dejstva, prosim finančni odbor, da sprejme predlog posl. Kabalina«. Posl. Vojislav Djordjevič je v svojem govoru naglasil, da je vojska ona državna ustanova, v kateri vladata resnična enakopravnost in pravičnost v vsakem pogledu. Vojska je priskočila tudi kmetom na pomoč na ta način, da kupuje neposredno od kmeta in mu plačuje višje cene, kakor pa bi jih dosegel drugače. Tudi danes, ko je kmečki človek po tolikih bridkih razoča- težko zamisliti kakršnokoli tesnejšo ko-laboracijo, dokler ne bo definitivno odstranjeno z dnevnega reda. Podunavski problem je torej še vedno bolj zamotan, kakor se zdi na prvi pogled. Nadejati pa se je, da bo pcsct dr. Hodže prinese/! vanj nove svetloba in ga premaknil za korak naprej. Predsednik Hodža pozna v podrobnostih nazore odločilnih avstrijskih državnikov; ob svojem obisku v Parizu je doznal za mnenje Francije. Že tam je konferiral tudi s Titulescom, zdaj v Brcg^d t na bo lahko podrobsio proučil še stališče Jugoslavije. večanje učiteljskega kadra je zaradi povečanega števila šolske mladine in zaradi povečanja števila šol neobhodno potrebno. Po vojni je bilo otvorjenih že okrog 3.000 novih osnovnih šol in se je moralo tudi Število učiteljev temu primerno povečati. Kar se tiče zaposlitve absolventov srednjh in visokih šol proučuje to vprašanje poseben ministrski odbor. Letos bo mogoče zaposliti precejšnji del absolventov učiteljišč. Da bi se zajezil dotok, so bili na mnogih zavodčh ukinjeni prvi letniki. Vsekakor pa smatra minister, da bi bilo miimo potrebno, da bi mladina v večji meri po- Pariz, 21. februarja, d. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je v debati o ratifikaciji francosko-ruskega pakta izprego-voril tudi Herriot, ki je odločno grajal, da se tako važna zunanje-polit:čna zadeva obravnava skoraj izključno z notranjih političnih vidikov in da so se o vrednosti in pomenu ruske vojske navajali povsem svojevoljni podatki. Herriot je poudarjal, da šteje aktivna moč ruske vojske 1.300.000 mož, v rezervi je 3.500.000 mož, s črno vojsko pa predstavlja 13 milijonov vojakov. Francoski general Loiseau je o-značil rusko vojsko na podlagi točnega proučevanja v Rusiji sami kot eno najsposobnejših v Evropi Glede na ugovore, da je Rusija ločena od ozemelj, kjer bi prihajala njena vojska v poštev, je Herriot opozoril, da so po 51. 16 pakta Društva narodov dolžine njene članice olajšati vojnim silam prehod za zašSito napadenega. Glede na očitke o ruski nezanesljivosti pri plačevanju dolgov je izjavil Herriot, da so že 1. 1905 ne samo ruski socialisti, temveč tudi liberalci izvajali, da ne morejo prevzeti odgovornosti za obveznosti carskega režima. Ce so ostale te izjave francoskim varčevalcem neznane, je krivda onih, ki so imeli interes prikriti francoski javnosti resnico, ruski podpis pa uživa se- ranjih izgubil že sleherno vero v vse vrednote in v avtoriteto, je zanj vojska s svojimi odličnimi predstavniki z generalom Zivkovičem na čelu še vedno nekaj vzvišenega, nekaj, kar je iznad vsega in kar je vsem enako dragoceno. Ekspoze vojnega ministra Viharno pozdravljen je nato povzel besedo minister vojske in mornarice armij-ski general Petar Živkovič. Podal je o proračunu svojega resora obširen ekspoze. ki so ga poslanci večkrat prekinjali z odobravanjem ter z ovac'jami vojski in ministru Živkoviču. V svojem ekspoze ju je g. minister najprej primerjal sedanji proračun s prejšnjimi vojnimi proračuni in ugotovil, da je predlog proračunskih izdatkov za leto 1936/37 za okroglo 10 mi.ijonov dinarjev manjši. Pri določevanju proračunskih številk so se vpoštevale potrebe vojaške službe in težki finančni položaj države, ki je še zmerom takšen, da zahteva redukcijo izdatkov na skrajno mero. Zato je tudi ministrstvo vojske in mornarice mo ralo iti v kompromis med upravičenima zahtevami vojaške »le in potrebnih ozir.yv do finančnfflh težkoč. Predloženi proračun je popolnoma realen in smemo kljub izvedeni skrajni štednji pričakovati, da bodo predvideni krediti v glavnem zadostni za življenjske potrebe vojaške organizacij«. Le če bi se zgodHo. da se cene potrebščinam im materialu znatno povečajo, kar se je ponekod že zgodilo, ne bi bili nameravani krediti zadostni in bi bilo treba zabti vati njihovo naknadno povišanje. Minister vojske in mornarice je nato p> dal podroben pregleu 'proračunskih kreditov m njihovo razdelitev na vojsko, mornarico im obmejne čete ter utemeljeval posamezne kredite s potrebo varnosti rn učinkovite pripravljenosti vojaške sile. Velikost vojaške sile vsake države, s tem pa tudi izdatki za oboroževanje in opremo te vojaške sile, je odvisna od več dejstev, od katerih je glavno politično-strategični ■položaj dotične države. Naš položaj je v •tem pogledal na kratko nale: M.' smo še mlada država v konsolidacij« in razvoju. Imamo posebno do'go kopno mejo (skupaj 2.570 km), ki jo je treba varovati. Močna vojaška si-horič obširno razpravljal o vprašanju .unifi-kaclje in monopol izac i je šotekih knjig in o vseh pojavih, ki so v zvezi s to stvarjo. Prosvetni minister Stošovič je takoj od- divjajo tudi snežni viharji. Promet je na govoril na izvajanja posl. Mohoriča. Po- i mnogih krajih prekinjen. Močni odd«fls j »očaki šole, ker je pomanjkanje strokovnjakov še vedno zelo občutno. KaT se tiče vprašanja šoLskih poslopij »videva tudi vlada, da 90 občine pri tem preobremenjene. Zato se že razmišlja o tem, da bi se vzdrže\'anje šolskih poslopij preneslo na banovine. O zadevi šolskih knjig je minister naglasil da ni niti govora o tem, da bi kdo hotel demontirati slovenski jez:k. Učne knjige bodo sestavljene popolnoma ločeno v srbo-hrvatskem ki za slovenske šole izključno v slovenskem jeziku. Šolske knH-ge se bodo izdajale v državni upravi, toda za vsafco knjigo posebej bo razpisana licitacija in jih bo tiskala ona tiskarna, ki bo stavila najbolj ugodno ponudbo. Nar. posl. Nikola Kabalin je nato obširno govoril o strokovnem šolstvu in eo izjavil proti ustanovitvi nove veterinarske fakultete v Beogradu, ker sedanja veterinarska fakulteta v Zagrebu popolnoma zadostuje. Pač pa smatra, da je nujno potrebno, da se iz temeljev preuredi veterinarska služba, ki je sedaj vse preveč birokratska. Nato sta govorila nar. post dr. Pintero-vič, ki se je obširno bavil s prosvetno personalno politiko in posl. Dušan Ivančeviozvala, naj se razidejo. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo ranjenih 12 mani-feslantov. Mir je zopet vzpostavljen. Izpustitev političnih obsojencev Madrid, 21, februarja. AA. Na podlagi vladnih odredb je več civilnih guvernerjev včeraj izpustilo na začasno svobodo veliko število političnih zločincev. V Gijonu so izpustili politične kaznence iz dveh ječ. Ob tej priliki se je posrečilo pobegniti navadnim zločincem. Isto se je zgodilo tudi v Oviedu. kjer so ječe ostale skoro prazne. V ječah je bilo 895 jetnikov. Vlada je danes sporočila po radiu, da je bil predsedniku republike Predložen odlok j za amenstijo političnih deliktov in izpustitev članov bssfciških občinskih odborov iz zaporov. Število političnih jetnikov, ki so jih civilni guvernerji izpustili cenijo na 1500. Obnova občinskih uprav Madrid, 21. februaija. AA. Na podlagi sklepa vlade, da se zopet vzpostavijo vse občinske uprave, ki so bile razrešene brez sodnih sklepov, bo zopet postal žuPan Madrida Pedro Rico. ki je bil odstavljen zaradi sodelovanja pri uporu v mesecu oktobru 1. 1984. Madridski občinski odbor je sklenil, da se sprejmejo zopet v službo vsi mestni uradniki, ki so bili odpuščeni zaradi upora 1. 1934. Obenem so razveljavljena vsa imenovanja in premestitve mestnih uradnikov. ki so bile izvršene po njihovem odpustu. Priprave za sestanek parlamenta Madrid, 21. februarja. AA. Prvi seji novega parlamenta bo predsedoval socialistični voditelj Largo (Jabalero. Na podlagi ustave bo parlament najprej sklepal o njegovem mandatu. Vodja republikanske unije Martinez Ba-rio, o katerem menijo, da bo izvoljen za predsednika novega parlamenta, je imel Razdor med klerikalnim delavstvom Spor, ki je nastal med krščanskimi socialisti radi ustanovitve od oficielnih voditeljev klerikalnega dela JRZ privilegirane »Zveze združenih delavcev«, sega že tudi v široke vrste pristašev Jugoslovanske strokovne zveze. Tako se je vršil v Radomljah 16. t. m. sestanek delegatov JSZ za kamniški srez. Na sestanku je bila soglasna sprejeta zaupnica vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze. Delegati »o ugotovili, Jcakor poroča »Delavska pravica«, da nastop »združenih« delavstvu ne bo koristil, ampak Škodoval, kajti če se bodo »združeni« kje uveljavili, se bodo v tem, da bo »delavstvo še bolj razbito, kakor je že. To bi bilo v korist le kapitalizmu. Odločno izjavljamo, da tega ne bomo nikoli dopustili, ker se zavedamo, kaj je JSZ že storila za nas. Dalje se zavedamo, da smo Jugoslovanska strokovna zveza mi. Zato so vsi očitki in naPadi, naperjeni proti JSZ, naperjeni proti nam in proti vsakemu članu te organizacije. Zato sPre-jemamo borbo proti JSZ kot borbo proti nam. Hočemo jo dobojevati v korist katoliške in delavske skupnosti. Vodstvu JSZ pa naročamo, da nas vodi" po začrtani poti dalje in da se ne sme od dosedanje linije niti za las umakniti.« Da jemljejo člani Jugoslovanske strokovne zveze to borbo kaj resno, dokazuje tudi izjava Franca Velkoverha, ki v isti številki »Delavske pravice« sporoča, da je nastopil v Zadružni kleti v Ljubljani proti temu. da bi »Delavska pravica« in »Kres v katerem je izšel znani ostri napad na JSZ. bila skupaj na istem držalniku speta. Jugoslovenska borbenost Kakor smo že poročali, je izšla v četrtek prva številka službenega glasila JRZ »Samouprava«. List objavlja uvodnik, ki so ga podpisali dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho in ki med drugim pravi: »Poslednjih sedem let so se politične razmere zelo spremenile, tako da je duh novega časa diktiral ustanovitev nove stranke iz treh bivših strank: NRS, SLS in JMO. Svetle tradicije in zaslužni napori Narodne radikalne stranke, etična Bila in jugosiovenska borbenost SLS ter življenjska energija in moralna višina dajejo novi stranki izredno povoljen okvir in jedrnato vsebino. Program stranke je znan. V njem bo postavljene kot glavne točke monarhija, dinastija Karadjordjevičev, državno in narodno edinstvo, politične svoboščine, obnova narodnega gospodarstva ter socialna skrb za siromašne in pomoči potrebne.« Članek se zaključuje s pozivom vBem organizacijam in pristašem JRZ, naj »Samoupravo« širijo in povsod priporočajo. Muslimansko glasilo JRZ Danes je izšla v Sarajevu prva številka političnega tednika »Pravda«, ki bo službeno glasilo JRZ za drinsko banovino obenem pa vsega muslimanskega krila nove stranke. List izdaja sarajevski odvetnik dr. Maša Behmen, brat ministra brez Portfelja dr. šefkije Behmena. Uvodoma objavlja list daljšo izjavo ministra dr. Spa-ha o politiki in programu JRZ. »Pravda« je izhajala vse do razpusta političnih strank v začetku 1. 1929 kot glavno glasilo takratne muslimanske stranke. Klic koroških Slovencev »Koroški Slovenec« objavlja o priliki napovedanega prihoda kancelarja Schusch-nigga na Koroško daljši uvodnik, v katerem pravi tudi sledeče: »Prišlo je tako daleč, da so slovenski mladini v šoli odrekli sleherni pouk v ma-ternem jeziku, slovenski besedi vzeli vso pravico v javnosti. Da ni naš rod tedaj segel po samoizobrazbi, danes bi bil anal-fabetski otok v osrčju Evrope. Tako silna je bila kratkovidna zloba, da je bila naši mladini v šolah odvzeta celo še možnost priučitve latinice in se je mladina morala zadovoljevati izključno le z gotico. Slovenska Koroška je že dolgih sto let zavita v črnino. Na njenih tleh se odigrava žaloigra, vredna svetovnega pisatelja. Pravijo, da pride v tednu dni kancelar v našo deželo in si ogleda razmere Pri nas. Morda bo voditelj države, ki nosi naslov »krščanska« in jo zato podpiramo v dobri veri od njenega prvega trenutka z ljubeznijo, uzrl bolest koroške duše, razbiča-ne in raztepeuc po temni strasti nacionalne sebičnosti.« Tudi mi želimo iz srca, da bi se želje »Koroškega Slovenca« izpolnile in da bi hodil preko slovenske Koroške g. kancelar z odprtimi očmi in ušesi. Morda bo le utegnil kaj videti in slišati. Bojimo pa se, da bo ostalo vse le pri željah in da se Koroškim Slovencem tudi sedaj vremena še ne bodo zjasnila. rušili tudi prostore populistične akcije^ in j včeraj dolg razgovor s Santiago Albo, ki jviThili tor linimli tiskarno in uredništvo • _________-,x________l____a- razbili ter uničili tiskarno in uredništvo katoliškega lista »Mas«. Zažgali so tudi več drugih hiš. V bližini vasi San Nicolas so manifestanti poskušali zažgati katoliško žu-prišče. vendar pa jih je policija pravočasno razgnala V La Columbni so zažgali tri cerkve, gasilci pa so lahko pravočasno pogasili požar. škoda je neznatna. V Sevili je prišlo do spopada med levičarji in skupino omladincev, ki niso hoteli pozdraviti rdeče zastave. V Santiago di Composteli je skupina levičarskih mladeni-čev razbila pohištvo v lokalih desničarskih strank. V Granadi je skupina ekstremistov skušala napasti uredništvo katoliškega dnevnika >IdealUnion Mercantik. En manifestant je bil ranjen. V Barceloni je prišlo snoči do velikih manifestacij za amnestijo političnih kaznjen- je bil predsednik razpuščenega parlamenta. Baje sta govorila o sklicanju novega parlamenta. Končni izid volitev v Kataloniji Barcelona, 21. februarja. AA. Uradno je bil objavljen volilni izid v Kataloniji. Levičarji so dobili 41 mandatov, katalonski rcgionalisti 12 in tradicionalisti 1 mandat. Bivši minister Cambo. vodja katalonskih regionalistov, ni bil izvoljen. Velike poplave v Španiji Madrid, 21 februarja. AA. Poplave v Andaluziji in drugih pokrajinah se č&m-dalje bolj širijo. Pri Servilli je Guadalquivir tako narasel, da sega 10 m nad normalno višino. V Andaluziji ie več tisoč družin moralo zapustiti svoje domove Iz vojaške službe Beograd, 21. februarja, o. poveljnik II. armije divizijski general Radislav Krstičje imenovan za armijskega generala. Iz državne službe Beograd, 21. februarja, p. Upokojen je profesor III. realne gimnazije v Ljubljani Viktor Peterlin. Svetnik finančnega ministrstva Stanko Brunšek je premeščen za finančnega svetnika h katastrski upravi v Mariboru. Uradniški pripravnik dr. Ivan Kanoni je imenovan sa sekundarnega zdravnika državne bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Iz carinske Službe Beograd, 21. februarja. AA Premeščeni so: v Zemunik carinik Maks Simulačar in uradniški pripravnik Pavle Radoševič, oba doslej v Mariboru,v Zamet carinik Mamir Rušid, doslej v Osijeku, k carinarnici v Osijeku pa pomožni carinik Anton Morel, | doslej v Zemuniku. Banovinski svet Včeraj je bila končana razprava o banovinskih hdalfctt Zasedanje bo najbrž že danes končano Ljubljana, 21. februarja. Današnja seja banovinskega sveta se je začela ob 9.14 dopoldne. Na dnevnem redu je bik) najprej nadaljevanje debate o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Od včeraj Je bilo prijavljenih še 30 govornikov, ki pa so se danes na željo g. bana, naj se razprava pospeši, sporazumeli tako, da se je dobra polovica prijavljenih govornikov odrekla besedi in je govorilo le 14 članov banovin-skega sveta. Prvi govornik Je bil ljubljanski župan dr. Adlešič, ki se je bavil z Bednostnim fondom in s problemom brezposelnosti. Poudarjal je socialno delo raznih karitativnih organizacij, zlasti Vlncencijevih konferenc, ter priporočal, da se naj podpirajo v prvi vrsti ona društva, ki s čim manjšimi sredstvi dosegajo čim večje uspehe. Bed-nostni fond je treba reorganizirati in energično je treba izločiti vsako možnost zlorabe. Priporočal je uvedbo delavskih taborišč in delavskih bataljonov, ki so se po mnogih državah že dobro obnesli. Obvez- ( nost prispevanja v bednostni fond je tre- • ba razširiti, ker ne gre, da so obvezani k plačevanju le delodajalci in delojemalci, vsi ostali sloji pa so prosti. Fond naj se imenuje sklad javnih del, prispevki vanj pa naj dobijo značaj splošno obvezne banovinske socialne davščine. Ukinejo naj se vse individualne podpore iz fonda, ki naj služi le za izvajanje javnih del. B. s. dr. Ravnihar je zagovarjal misel, da si ljubljanska občina zgradi lastno mest- J no bolnico. Predložil je resolucijo, ki opo- ! zarja na neznosne razmere v splošni dr- , žavni bolnici v Ljubljani ter zahteva takojšnjo korenito remeduro. V Ljubljani naj se zgradi nova moderna državna bolnica, ki bo lahko v polni meri vršila tudi klinične ! posle. B. a dr. Ravnik je govoril o socialnih in zdravstvenih razmerah v Mariboru. Otčina mora nadaljevati z zgradnjo delavskih kolonij. Posebno pažnjo je treba posvetiti vprašanju vračajočih se izseljencev, ki se po prihodu v Jugoslavijo najprej zbirajo v Mariboru- Utemeljeval je končno potrebo povečanja mariborske bolnice. B. s. Rozman je med drugim govoril o nizkih mezdah delavstva in o vlničarskem problemu, b. 8. Križnik o krizi rudarjev, b. s. Zorenč pa je zahteval pojasnila o razdeljevanju tednostnega fonda. češ. da se v javnosti o tem govore vse mogoče stvari Ban dr. Natlačen mu je odgovoril, da se že vrši pregled upravljanja c bednostnim fondom. Ko bo se razvrstili vsi govorniki, se je ob po četrturnem odmoru pričela razprava o proračunu oddelka za trgovino, obrt in Industrijo. Uvedel jo je načelnik oddelka dr. Mara. ki je najprej podal 6plošen pregled našega gospodarskega stanja ter pri tem opozarjal na kvarne Posledice, ki izvirajo iz pomanjkanja gotovine, iz za-mrznjenosti hranilnih vlog ter iz zunanjih krizi lesne industrije. Lani js ljenih 1969 novih obratov, odjavijeaih pa 2747. Konkurzov je bilo 48, prisilnih poravnav 73. Dotaknil »e je vprašanja registriranih pomožnih blagajn, omenil, da trn se znižale dajatve za avtobusna podjetja, orisal delo banske oprave za dvig obrti, podal Pregled strokovnega šolstva In podčrtal važnost tehniške srednje Bole ▼ Ljubi jan L Banovina je podpirala in bo tudi v bodoče podpirala i vsemi nočni tujski promet Lani smo imeli v slovenskih tujsko-prometnih postojankah 205.000 gostov z nad 1 milijon prenočnmami, kar po-menja zopet lep napredek. Patč Pa Js denarni uspeh lanske sezone zaostal sa predlansko sezono, predvsem zaradi tega, ker je nazadoval pritok gostov k inozemstva, Nato je g. načelnik še podrobno orisal načrte za bodoče proračunsko teto, referent Božič pa je prečita! posamezne Postavke proračuna, nakar je bila dopoldanska seja ob 13.30 zaključena. Na popoldanski mefi, kl m Je Ob 16.30, se je vršila podrobna ranpeama, v katero je poseglo sedem govamfloov. Ko je načelnik finančnega oddelka dr. Oni podal še pojasnila o proračunu oddelka tn o reaervnfti kraHtth, Jo razprava o banovinskih tsdattkfh na. težkoč za izvoz. Posebej 8e je pomudil pri i ključeno. Banovinski svet Je prešel nc banovinsk;h dohodkov, Id lzfeaamje 97.8 milijona Din, doklade na neposredne dzftavna davke so proračunane na 41 J& mOgona, banovinske trošarine na 27A, bacovtoskS davki in banovinske takse na 16 mflijotktrv Din. V proračunu je predvidena tmfl Sv. Juraj« pa je plul z brzino 25 milj. Finančni stražniki so začeli streljati, nekajkrat so zadeli, tihotapska ladja pa je s svojim dragocenim tovorom vendarle brez znatne škode ušla propasti. »Lenny« ni ničesar vedel o svojem konkurentu in, ko je v Lošinju dobro prodal utihotapljeni sladkor, se je zadovoljno vrnil v Zadar. Tam pa nepričakovano kruto presenečenje! Italijanska pristaniška oblast je ladjo zaplenila, lastnika ladje, Tomo Go-vorčlno, doma iz Iži Malega, pa zaprla. Zakaj? — To se ni zgodilo po iniciativi Italijanske oblasti, temveč po ovadbi lastnika »Sv. Jurija«. Metoda Kolege, ki je doma iz Kala blizu Preka. Mož je navedel italijanski pristaniški oblasti, da je »Lenny« njegovo ladjo zasledoval na odprtem morju in nekajkrat streljal na njegove mornarje zaradi konkurence. Italijanske oblasti so vzele zadevo zelo resno ter Govorčino Izročile sodišču na Reki. Minilo je leto in GovorMna je Ml Se vedno r zaporu. Sodišče Je pozvalo k zaslišanju tudi našo finančno stražo, Id je bila usodnega dne v službi s svojim motornim brodom pri Diklu. Naša straža je šele pojasnila, kako se ie vse zgodilo in da ni govora o tem, da bi Ml »LeoajK gtctilalna »ar. Juzitaa. Govorčina je bil šele tedaj izpuščen iz zapora. Sedaj pa je mož pri okrožnem sodišču v šibeniku vložil proti lastniku »Sv. Jurija« tožbo za povrnitev škode, ker je pretrpel leto dni zapora in imel razne druge neprilike. Mož zahteva 97.000 Din. Ne ve se, kako bo s to tožbo, najbolj gotovo pa je, da bosta imela še enkrat »Lenny« in »Sv. Juraj« hude preglavice zaradi svoje tihotapske tekme. Licitacija brez interesentov Ljubljana, 21. februarja. Množici neuspelih licitacij za oddajo dej na c^sti Ljubljana - Kranj se je danes pridružila še ponovna licitacija za oddajo del na progi od Ljubljane do Št Vida. ki je prav tako ostala brez uspeha, ker ni bilo nobenega ponudnika. Vse te licitacije, ki ostajajo druga za drugo brez rezultata, taiko da se pričetdk gradnje na tej oesti, ki ga pričakujejo stotine delavcev z upanjem in stkrbjo, napravljajo že vtis nekakšne dobro premisli j ene namere, da se rekonstrukcija nase gorenjske ceste do kraja izigra in da bo vse pripravljalno delo, ki ga z vnemo in trudom vrši terenska sekcija, ostalo brezplodno. Vsekakor je čudno, da se dandanes, ko je že za vtsako, še tako borno ponudbo dela množica interesentov, v Ljubljani in v vsej državi ne najde podjetje, ki bi seglo po razpdsu javnega dela, proračunanega na 4 in pol milijona Din, ko je v prejšnjih letilh vendar vsak razpis naletel na tako številno in živahno konkurenco. Kakor določa načrt, naj bi Mla cesta od Ljrtibljane do §t Vida tlakovana s kooka-mj pohorskega granita Kamnolomi na Pohorju, ki slovijo po kvaliteti svojega materiala, izvršujejo zadnji čas velika naročila za razna gradbena dela v okolici Zagreba Iz svoje redne produkcije ti kamnolomi ne morejo ob pravem času dobaviti granata tudS za našo gorenjsko cesto, razširitev njihovega obratovanja pa bd bila združena s toBflkšntmi stroški, da se jim spričo izredno mzSeSi postavk, ki so v proračunu naše terenske sekcije določene za nabavo granata, ne izplača. Dejstvo, da se po tako ck/gotrajmih pripravah še zmerom ni na nobenem odseku ceste Ljubljana -Kranj začek> z dedom, navdaja našo javnost z upravičeno bojaznijo, da nove gorenjske oeete sploh ne bomo doživeli. Z. K. D. DANES Ob uri VIHAR rusko-sovjetski velefilm Vstopnina samo 3.50 Din. Oomace vesti • Obisk predstavnika Rockefellerjeve fundacije iz Indije. V Zagreb je prispel dr. William Jacocks, direktor internacionalnega higijenskega oddelka Rockefellerje-ve ustanove v Indiji. Pred prihodom v našo državo je obiskal Poljsko in Madžarsko, Jas Jugoslavije pa bo odpotoval v Grčijo. V vseh državah, ki jih obišče, študira ustanove socialne medicine. Pri nas kaže posebno zanimanje za šolo narodnega zdravja v Zagrebu in za njeno delovanje po vaseb. Obiskal je tudi Higijenskd zavod razne zdravstvene postaje in dispanzerje, močno pa ga zanimajo tudi predavanja kmečkega vseučilišča in razni drugi tečaji za kmečko mladino. Delovanje teh tečajev proučuje v srezih Zlatar, Marija Bistrica, Varaždin in Ludbreg. • Poljski strokovnjaki monopolske uprave v Hercegovini. V spremstvu monopol-skega inšpektorja iz Mostarja je prišla v Ljubuški delegacija poljske monopolske uprave, ki kupuje hercegovski tobak. Ti odposlanci so naročili že velike količine hercegovskega tobaka ter so sklenili tudi v Ljubuškem naročila za preko 90.000 kg finejšega tobaka, pridelka iz leta 1933—34. Drevi Maskarada — Ples v Savoju Sokolski dom — Vič • Idrijske rojake, prijatelje, profesorje in učence idrijske realke obveščamo, da se je csnoval v Ljubljani, za proslavo 35 letnice ustanovitve in 10 letnice ukinitve idrijske realke, širši odbor idrijskih rojakov in prijateljev, pod predsedstvom g. inž. Janka Mačkovška magistralnega nadsvetnika in prvomestnika Družbe sv. Cirila in Metoda. Odbor bo organiziral tekom letošnjega leta več spominskih prireditev, na katere že danes opozarjamo in prosimo, da bi dneve, določane za prireditve, že v naprej namenili samo njim. Prireditve bodo 7. junija, 5. julija in 3. oktobra. Radi sestave popolnega seznama vseh rojakov in prijateljev, vabimo vse brez izjeme, da nam prijavijo svoje točne naslove. Vse dopise pošiljajte na naslov tajnika: Božič Lado, Lepi pot 10, Ljubljana. Stave na nogometne tekme za »Everymans« v podružnici »FOSTOK« v Ljubljani, Kongresni trg 4 (lokal Kolb in Predalič). Stave po Din 5.-. Vsa pojasnila, tudi po pošti brezplačno. • Smrt carigrajskega veleindustrijca-bo-sanskega rojaka, v Derventi so bili brzojavno obveščeni iz Carigrada, da je tam umrl po daljši bolezni Ibrahimbeg Adem-begovič. Doma iz Odžaka pri Derventi se je Adembegovič že v otroški dobi s svojimi starši preselil v Turčijo. S svojo pridnostjo in nadarjenostjo se je uvrstil med največje carigrajske podjetnike. Udeležen je bij pri najvažnejših graditvah cest in železnic v Turčiji. Do svoje smrti je ostal zvest svoji stari domovini, dopisoval je z mnogimi rojaki, mnogo uslug pa je storil rojakom, ki so prišli v Carigrad • Poplavne nevarnosti pri Kostajniei. zaradi nagle vremenske izpremembe, ki je povzročila toplenje snega v planinah in močno deževje, je reka Una v svojem toku tako narasla, da je vsa okolica Hrvatske Kostajnice v veliki nevarnosti poplav. Preko noči se je Una zvišala od 260 na 350 cm. Ponekod se je že razlila preko bregov, valovi pa nosijo tudi mnogo dračja m izruvanega drevja. V Kostajnici vlada zaradi naglega naraščanja vode velika skrb. Reka Una preti vsako pomlad s poplavami, ker je njena struga neizčiščena, Samo temeljita regulacija bi mogla preprečiti poplavne nevarnosti. • Posebni vlaki k tekmam v Planici. Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča, da bodo za tekme v Planici 8. marca uvedeni sledeči posebni vlaki: po eden iz Beograda, Zagreba in Maribora, 4 iz Ljub. Ijane, eden iz Kranja, 2 iz Avstrije in morda eden tudi iz Italije. Cene za vožnjo s temi vlaki še niso določene. Ugotovile se bodo pa še ta teden po odloku generalne direkcije državnih železnic. Izletnike opozarjamo, da bodo ti posebni vlaki imeli na vagonih obešene tablice v različnih barvah. Vlak iz Beograda bo označen z belo barvo, iz Zagreba z rdečo, iz Maribora z zeleno, iz Ljubljane s črno, rumeno, modro ie vijoličasto in iz Kranja z rjavo. Vlaki iz Avstrije in Italije ne bodo imeli nikake označbe. Tehnično organizacijo teh vlakov bo za beograjski vlak prevzel Putnik v Beogradu, za zagrebški Putnik v Zagrebu, za mariborski Putnik v Mariboru, za ljubljanski in kranjski Putnik v Ljubljani. Prospekti in plakati za to prireditev se bodo dobili pri Zvezi za tujski promet (Putnik), Ljubljana, Ga-jeva ulica 3, za nebotičnikom • Ugotovitev. Zveza za tujski promet v Sloveniji ni napisala zadnjega odstavka v včeraj objavljenem članku. »Nedeljske povratne karte«, ki ga je dala listom na razpolago. Pristavek je bil dodan brez njene vednosti. * Že teden dni ni novih poročil o usodi svetovnega potnika Jovanče Miciča. Poslad-njič se je oglasil iz Teherana, kjer je iskal sopotnico Julko, ki je izginila na misterio-zen način iz Pekinga. Zamorsko dete. ki ga je kupila Juika na Mahamskem otočju, je oddal Jovanče začasno v rejo k togati Per-zijki, vendar ga namerava poleg drugih trofej, slona in noja pripeljati v Evropo m od tam v Jagodino. Vsa Jagodlna pričakuje napeto potek potovanja svojega rojaka. * »Ustmene novine« v Beogradu. Za svoj podporni sklad bo beograjska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja »izdajala« od danes dalje enkrat tedensko svoje >Ustmene novine«. Beograjski novinarji bodo na Kolarčevi narodni univerzi prirejali redno svoje večere »ustmenih no-vin«. Najuglednejši predstavniki javne besede bodo aktivno sodelovali pri teh novi-nah našega javnega življenja V kratkih, nenapisanih člankih bodo obravnavali rse, kar zanima našo javnost. Danes bodo nastopili kot sotrudniki »Ustmenih novin« gg. Jovan Jovanovič, Branislav Nušič, Velim ir Bajkič in Dušan Timotijevič (urednik »Politike«, ki je bil v Abesiniji), v imenu beograjske sekcije JNU pa bo izpregovo-ril uvodne besede glavni urednik »Vremena« g. Grgur Kostič. Popularne kakor bodo prireditve same, bodo tudi cene. Samo prvih pet vrst sedežeiv bo po 10, vsa ostala mesta pa po 5 do 2 Din. * Mezdni spori v rudniku SiSeveu. 2e 24. januarja je prišlo do mezdnega spora in ta. koj nato do ustavitve dela v rudniku Si-sevcu pri Ravni Reki ki je last francosko-srbske industrije cementa in premoga d d. iz Beograda. Do spora je prišlo zaradi napornega dela v rovu, ki mu pravijo Vo-deničište, kjer morajo delati rudarji ves dan v vodi. Pri napornem in nevarnem delu so zaslužili na šibt od 24 do največ 32 Din. V zadnjem času je znašal največji zaslužek v tem rovu komaj 26 Din, dočim jc temeljni ali režijski dnevni zaslužek v rudniku določen na 31 Din. Rudarji so zahtevali to temeljno mezdo za vse rudarje v rovu Vodeničište. Pogajanja, pri katerih so posredovala tudi oblastva, so privedla tako daleč, da je b'la uprava rudnika pripravljena plačati kot temeljno dnevno mezdo v tem rovu 30 Din, nikakor pa noče pristati na zahtevanih 31 Din. Zaradi enega samega dinarja je sedaj že 28 dni popolna stavka okrog 750 rudarjev. Posledica stavke je ustavitev prometa na privatni železnici, ki veže rudnik s postajo Vavilo na progi Dolnja Cuprija-Ravna Reka. * »Upravni postopek« je važna knjiga, ki jo je spisal upravni sodnik dr. H. Ste-ska. Ta knjiga je potrebna vsakemu upravnemu juristu, uradnikom finančne uprave, advokatom, notarjem, zlasti pa tudi slušateljem juridične fakultete v Ljubljani za izpit. Velja samo 30.- Din in se naroči pri tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani Breg 10 ANA STEN NANA * Shakespeare in slovenski človek. Ta nekoliko drzna zveza vam postane očitna, kakor hitro se zaveste, da imamo Slovenci glavna Shakespearjeva dela v mojstrskem prevodu pesnika Župančiča. Njegovi prevodi so nenadkriljivo lepi, mladostno sočni, vrhu tega pa podajajo Shakespearjevo bogastvo rekov, vso njegovo nedosežno življenjsko modrost v siovenskih verzih, ki vas že po svoji prekrasni zvočnosti iztrgajo iz to vsakdanjosti in zanesejo v svet poezije in lepote. Župančičeve prevode Shakespear-ja bi moral imeti vsak slovenski razumnik! Obrnite se na založnico Tiskovno zadrugo v Ljubljani. Vsi stari in novi naročniki »Ljubljanskega Zvona« dote pri založnici na Tavčarjeve spise in vse njene druge publikacije 30 odst. popusta. * Slovenske klasike bi morala imeti vsaka naša hiša. Ali so pa v Vaši knjižnici tudi spisi Jvana Tavčarja, ki v svojem pripo-vedniškem delu slika življenje ln nastroje-nje polpretekle dobe, v kateri so živeli naši predniki in očetje? V Tavčarju najdete odraženo vso našo polpreteklost, dobo, ki pomeni popolno nasprotje naše sodobnosti-Tavčarjeve spise dobite v vseh knjigarnah ali pa pri založnici Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3, Vsi stari in novi naročniki rLjubljamskega Zvona« dobe pri založnici Tavčarjeve spise ln vse njene druge publikacije 30 odst. popusta. * Vozne olajšave za dunajski pomladanski sejem. Od 9. do 15. marca bo na Dunaju običajni mednarodni sejem. Obiskovalci dobijo razne ugodnosti, če si pred odhodom nabavijo sejmske legitimacije za 50 Din. S temi legitimacijami se dobi brezplačni avstrijski vizum, ki stane 80 Din. Madžarski tranzitni vizum pa dobijo potniki, ki obiskujejo dunajski velesejem, med vožnjo za ceno 1 penga. Na jugoslovenskih železnicah imajo obiskovalci pravico na 50 odstotni popust pri Povratku, na madžarskih železnicah pa velja karta nižjega razreda za višji razred. Avstrijske železnice dajejo 33 in pol odstotni popust. Popusti veljajo nekaj dni pred začetkom sejma in nekaj dni po njegovem zaključku. Sejmske legitimacije se dobe v vseh »Put- butni kino matica telefon 21-84 Danes ob 4* 1% in 0% ®ri velika premiera! GRANDIJOZNI VELEFILM ki je žel ogromne uspehe V ZLATIH OKOVIH Clark Gable ln Joan Crawford LJUBEZEN, 8PORT, NARAVA, LJUBIMKANJE IN ZMAGA I Predprodaja vstopnic od 11. do pol 18. ure. Film v nemškem jeziku. nikovih« biletarnicah, kakor tndi v avstrijskih turističnih uradih. Opozarjamo na avstrijski turistični urad v Zagrebu, Praška ulica 9., kjer se dobe vse informacije o teh in drugih ugodnostih za obiskovalce dunajskega velesejma. * Tovarna JOS REKU sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Jugoslovensko-bolgerska liga bo priredila naslednje predavanje v okvirju bolgarskih dni v ponedeljek 24. t m. ob 20. Predaval bo predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin o temi: Moji vtisi s potovanja naših gospodarstvenikov po Bolgariji leta 1934. Predavanje se bo vršilo v dvorani Trgovskega doma in ne v dvorani zbornice za TOI, kakor je bilo prvotno pomotoma javljeno v časopisju. Na to izredno zanimivo predavanje opozarjamo poleg prijateljev bratskega bolgarskega naroda predvsem naše gospodarske kroge. u— Pevski zbor Ljubljanskega Zvona koncertira v ponedeljek 2. marca v FiUhat-moničnd dvorani ter ima na sporedu izključno le narodno pesem iz vseh predelov slovenske zemlje. V L dolu zapoje zbor štajerske in primorske, drugi del je posvečen BelS Krajini io Koroški, v III. delu pa imata besedo Gorenjska m dolenjska stran. Vse pristno narodno blago v priredbi naših najboljših glasbenikov. Zbor vodi izredno nadarjeni m marljivi Zvonov dirigent Dore Matul Vstopnice bodo prihodnji teden v knjigami Glasbene Matice. Streli med bi^tL V Ljubljanski ulici v Mostah sta se v četrtek precej pozno zvečer srečala brata Ivan ln Anton S., ki zaradi družinskih razmer že delj časa živita v prepiru. Štiridesetletni Ivan, ki je zaposlen v tovarni za klej in družinski oče, je janpnaria potegnil samokres, sprožil na mlajšega Antona in ga zadel v levo roko nad komolcem. Kakor je pokazala preiskava, je Ivan meril Antonu v prša, a izstrelek se Je odbil na usmjatem suknjiču in preskočil v roko. Ivana je policija aretirala, Anton pa je moral na kirurški oddelek. u— Povratek tatinskega hlapca. »voj čas smo poročali o veliki tatvini, ki jo Je zagrešil 25 letni hlapec Filip Repnik na škodo svoje nekdanje delodajalke, posestni, ce Ivanke Sitarjeve v Zgornji Sižkl Repnik je takrat odnesel 40.000 Din in se z njimi odpravil na Jug, kjer je preživel z ukradenim bogastvom nekaj razposajenih uric, pozneje pa je bH aretiran tn obsojen na 3 tn pol leta robije. Sredi februarja so Repnika, ki se je v kaznilnici v Mariboru prav spodobno vedel, izpustili na pogojni dopust, tako da bi v smislu novih predpisov prestal svojo kazen na svobodi. V četrtek popoldne pa je Sitar jeva v veži yn«nAiin nekega moškega, skritega za omaro. Ko je Okušal pobegniti pred njo, je gospodinja spoznala v njem svojega bivšega hlapca, ki je bil vlomil v hišo z očitnim namenom, da bi nabral še nekaj plena za vesele dneve na svobodi Fanta bo Restavracija Grand hotela „UNION" priredi DANES in na PUSTNI TOREK zvečer za svoje cenj. goste KONCERT brez vstopnine, na pepelnično sredo zvečer SLANIKOVA POJEDINA. — Igra salonski orkester od saveza muzičara. — Za obilen obisk se priporočata PERO in KATI 6TERK. u— N« H. javni produkciji gojencev drž. konservatorija dma prav za prav glavno besedo godalni orkester, ki je sestavljen iz gojencev drž. konservertorija m Orkestralnega društva Glasbene Matice ter stoji pod umetniškim vodstvom skladatelja L M. Skerjanca. Prinesel nam bo, kakor ves večer, angleška dela, ki so pri nas p®*v malo znana. Poleg orkestra nastopijo ie Pratnikova, Korenčanova in GeHataa. bpo-redii, ki so obenem vstopnice, se dobe v knjigami Glasbene Matice po 2 Um. javna produkcija bo v pon^^jek H tm. ot> % na . m» zvečer v Filhairnonsčm dvo- raSL v Filozofskem društva bo predaval danes ob 18- v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi v Ljubljani vseuč. pro! dr. Oivald Karol • pedagogiki in filozofiji. Vabljeni vsi, Id se zanimajo. Vstop prost. u_ ,a propoa. kaj dela Andula?« Drevi bo v opernem gledališče premi«« te zam-mrve češke revijatee operete, ta jo tarejo z velikim uspehom po vseh čeških odnh in v Zagrebu. Pestro dejanje (trinajst slak) ie prepleteno z učinkovitimi plesi m čeSki-mi narodnimi spevi Posebno opozarjamo na prekrasno »Teče voda«, ki1 jo P" ?1™1 predstavah zapoje doma« »Slovenski vokalni kvintet«. u— Šentjakobčani ponovijo v nedeljo 23. t. m. ob 20.15. »Moralo gospe Dulske«. Ta duhovita komedija je polna humorja in jc vsem, ki so jo videti, izredno ugajala. Poleg Bučarjeve,. ki režira ™ J£f vodilno vlogo, sodelujejo Moser, Klavoro-va, Grumova, Škerlj, Grgurevičeva. Klm: čeva, Cafutova in Gorjupova. Mladrni vstop ni dovoljen. u— Dar. G. Sunara Ivo hi soproga Ana, restavraterja v Ljubljani, sta podarila 100 Din za mestne uboge v Ljubljani v spomin na pokojnega g. Zoniča Mateja, gostilničarja v Zagrebu. u_ Sočani udeležite se današnjega družabnega večera bratskega druitva »Tabor«, ki se bo vršil v prostorih hotela Miklič ob 20 uri. Odbor. ___ . . n- Razstava pomladi 193«. V nedeljo in ponedeljek 23. in 24 t- m. bodo razstavljene modne novosti in posebnosti pomladi 1936 v prostorih naše trgovine. Razstavo Vam priredimo zato, da si lahko ogledate novo pomladno modo in olajšate svojo izbiro. Manufaktura F. Ks. Souvan. Mestni trg Gospodarsko kulturno in narodno društvo za trnovski okraj ima 0. marca ob 90 v prostorih gostilne Breskvarja Franca, Cesta na loko št. 28. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Članstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi, u_ Tamburaško in kulturno društvo »Celo« Ljubljana, priredi na pustno nedeljo predpustno zabavo s plesom v salonu pri »Keršiču« Sp. Šiška od 20. ure do 2. zjutraj. K obilni udeležbi vabi odbor. u— StarokatoltSka cerkev. V nedefljo 23. t m. bo sipet redna služba božja ob po"l 9. v kapeli na Goepoevetakd cesti št 9. Sv. mašo bo opravil staroflcatolo&i duhovnik ie Celja. o— Redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže se bo vršil 2. marca oib 3). v prostorih restavracije Zvezde z običajnim dnevnim redom. Vljudno vabljeni vsi člani Jadransfke straže. u— Pripravite se na otroško ringarnjo TKD Atene, ki bo na pustno nedeljo popoldne ob pol 16. v Zvezdi. Obete se krasen program s sodelovanjem malih harmonikarjev in gospa Delak, Golia in Vakselj. ujeli in izročili policiji. Zdaj bo moral brez usmiljenja odsedeti vso kazen, ki mu poteče šele 4. marca 1937, pripisali pa nra bodo tudi vso mero obresti, ki »i jifa Je prislužil s sumljivim obiskom v Zgornji ŠfcSki. u— Priprave so končane — izvolit« — predstava prične. Ste že vajeni takih pozivov, kaj ne? Za večerno taborsko mavrično* maškarado so tudi ie končane ogromne priprave o katerih poročamo na drugem mestu. V opozorilo vsem, ki pridejo drevi na maškarado na Tabor tole: Za lože ali prostore, ki si jih specielno žele rezervirati cenj. posetniki, se morajo pravočasno pobrigati sami, lože rezervirajte pri društvu od 17. dalje, prostore osebno predpri-četkom, ki je ob 20. Za sprevod mask je javljenih že več originalnih mavričnih skupin. Prireditev bo v vseh prostorih Tabora ob običajni, nizki vstopnini, odličnim buf-fetu in razpoloženju, ki je za vse taborske prireditve kakor vedno neprisiljeno in domačno u— Lastnike bieiklov in fijafcerskih voz iz LJubljane, ki svojih vozil doslej iz kateregakoli vzroka Se niso prijavili tn plačali prijavne takse za leto 1936, opozarjamo, da poteče rok za prijavo dne 29. t. m. Od 1. marca 1936 dalje bo treba plačati po predpisu pripombe 8/c tarifne postavke 100 zakona o taksah za vsak bicikelj 37.50 Din namesto 5 Din. za vsak fijaker-ski voz pa 67.50 Din namesto 25 Din kot prijavno takso. Prijaviti je treba vozila pri upravi policije v LJubljani, šiibičeva ulica 5/L soba štev. 2. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ" J OSEFO VE grenčice OgL rog. & b*. 80474/36. M^nMHMMHMHtflHIMMItl u— Namesto v Planici bodo smuške skakalne tekme v Ljubljani in sicer na novo zgrajeni mamutski 120 metrski skakalnici drevi v Kazini pri Sokolu IL Tekmujejo najboljši skakalci vseh narodov z olimpijskim zmagovalcem na čelu. V Kazino pripelje občudovalce lepega športa 7 Posebnih vlakov, med njimi tudi en vlak iz Abesinije in eden pa vse čarovnice s Kle-ka. Ne zamudite te izredne prilike. u— Za veliki karneval Ljubljanskega Sokola, ki bo na pustni torek, bo vstopnice (po 10.— Din.) v prodaji v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami. n_ Avtobusni izlet na dunajski velesejem od 12. do 16. marca. Informacije in prijave v izletni pisarni M. Okorn, hotel »Sion«. u— Največja dvorana Ljubljane — taborska glavna dvorana je pripravljena za večerno maškarado nad vse razkošno. Pestre mavrične barve se prelivajo v najlepših kombinacijah preko ogromnega svoda, ki se boči nad vso osrednjo dvorano. Čez ozadje se razprostira krasna mavrica, »štimun-ga« je tako posrečena, da bodo posetniki večerne maškarade očarani strmeli. Prične se ob 20., sprevod mask bo atrakcija zase-Da ste se odločili za Tabor, vemo, samo ne zamudite preveč, se lahko zgodi, da vsled navala ne boste mogli noter. Torej na svidenje — za dobro voljo je preskrbljeno. »Tabon. hI m bo vrfia v apodnj4h dvoranah hotela Vfofercpola« (MkHč). Petje, kupdeti, prosta zaberva ki pfes do fo-fcra. Buffot Vstopnica 5 Dfca — za osebo. Iz Cetfa e— Občni zbor Soče. V nedeljo je imela ' celjska »Soča« svoj redni občni zbor, na katerem je bila izročena krasna diploma častnemu članu vladnemu svetniku g. Li-leku. Diplomo je izdelal Profesor g. Ščuka. Po poročilih funkcionarjev in načelnikov raznih odsekov se je razvila živahna debata, iz katere se je izluščilo marsikatero dobro zrno. Za predsednika je bfl soglasno izvoljen g. Saksida. Z novim odborom stopa »Soča« k novemu delu s posebnim poudarkom poglobitve propagande. ZNIŽANI CENE; Zavojček: mah Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. e— Prodaja vojašnice kralja Aleksandra in avgmentacijskega skladišča. Mestni svet je na tajni seji sklenil, da proda, vojaškemu erarju vojašnico kralja Aleksandra za okroglo pol milijona Din, vojaško skladišče pri Glaziji pa za blizu 34.009 Din. Proti temu sklepu so dopustne pritožbe na bansko upravo, ki jih je treba vložiti pri mestnem poglavarstvu v roku 15 dni od 24. t m. dalje. e— Opozorilo delodajalcem. Davčna uprava v Celju opozarja delodajalce sa-mudnike, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah in še niso predložili uslužbenskih knjižic v pregled davčni upravi, naj to store takoj. V nasprotnem primeru je določena kazen po Senu 137. zakona o neposrednih davkih. e— Savinjska podružnica T.; K- Skala, Celje, sklicuje izredni občni zbor za 7. marca v klutovi sobi hotela »Evrope« ob 3 četrt na 8. uro zvečer. e— Sleparski trik. V četrtek se je pojavil v Celju 42-letni brezposelni čevljar Dragotin iz Karlovca in obiskal razne trgovine in gostilne. Plačeval je samo s kovanci po 20 Din ali pa bankovci po 100 Din. Ko so mu odštevali drobiž, je večkrat neopaženo izvlekel iz rokava kovanec za 25 par in dejal, da so mu namesto 10 Din pomotno dali 25 par. Ta trik se mu je v več primerih posrečil in je z njim zaslužil v enem dnevu okrog 100 Din. Na podlagi prijav ga je policija že zvečer izsledila in aretirala. e— Sod vina je ukradel z voza. Celjska policija je v četrtek aretirala 22 letnega delavca Antona iz Šmarja pri Jelšah, ker je 10. januarja ukradel izpred nekega hleva v Celju posestniku Gobcu iz Zibike sod s 54 litri vina. V škodo mestne občine je ukradel tudi varnostno svetilko v Gledališki ulici. Nadalje je osumljen, da je ukradel tri varnostne svetilke ob Savinji, ker je take svetilke prodajal nekim Hrvatom. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.90 velefilm »Ljubimec žene« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Na vdanostno brzojavko, ki jo Je poslal tukajšnji Avtomobilski khib o priliki občnega zbora Nj Vis. knezu namestniku Pavlu, je prejel predsednik kluba g. Ferdo Pinter naslednjo pismo: Po nalogu NJ. Vis. kneza namestnika čast mi je izjaviti zahvalnost za izraženo vdanost Nj. kr. Via. knezu namestniku z letošnje skupščine Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. sekcija Maribor. — Minister dvora Antič. a— Lepi uspehi vztrajnega sokolskega dela. Te dni je imelo Sokolsko društvo Limbuš v svojem novem domu redni občni zbor. ki ga je otvoril in vodil starosta br. Turnšek. V svojem poročilu je br. Turnšek orisal trnjevo pot zidave sokolskega doma, ki ga je zgradil s trudom članstva in požrtvovalnostjo celokupnega prebivalstva. Po poročilih ostalih funkcionarjev so bili izvoljeni: br. Adolf Turnšek starosta, br. Anton Godec podstarosta. br. Alfonz Zeil-hofer načelnik, br. Jožef Godec podnačelnik, s. Klotilda Trošt načelnica br. Jože Vornik tajnik, br. Karel Babič blagajnik. a— Jezdni odsek sokolske iupe je imel v Narodnem domu svoj redni letni zbor, ki ga je otvoril in vodil br. Zmago Hren. Odsek ima preko 45 jezdecev, od katerih je 28 dobro izvežbanih. Po Poročilih načelnika ter ostalih funkcionarjev bo soglasno izvolili naslednje načelstvo: br. Zmago Hren načelnik, br. inž. Josip Gruden, L podnačelnik, br Ivan Živic II. podnačelnik br. Vladimir Kralj tajnik, br. Ivan Zivie blagajnik, br. Valentin Vari gosPodar, br. Leo Erhatič m br. Ivan Vrisk preglednika računov, br. Anton" Groos odbornik. 22. DRAŽBA KOŽ DIVJADI NA VELESEJMU 9. MARCA 193* Pošljite nemudoma blago na naslov: - Veteaejem ] GoipodarstTo Ali ste ic ahoulraul BEOGRADER če ne - potem storite to še danes! četrtletna naročnina znaša samo 12.- Din »BEOGRADER SONNTACBLATT" Uprava: Beograd Kr. Aleksandra 10, telefon 25-280 ln 80-965, poštni ček. konto 57.346 a— KoBko davka bodo plačali Maribor- J čaat mariborski mestni občini v prora- I čtmakem letu 1936/37 je razvidno iz ravno- • kar tiskanega detajlnega mestnega proračuna za 1936/37, iz katerega povzemamo: Mestne doklade na neposredne davke bodo vrgle 2.717.960, mestne takse 50.000, komisijske pristojbine 60.000, tržnina 450.000, sejmiščna pristojbina 80.000, plovnina 20 000, tehtarina 90.000, davščina na prenos nepremičnin iiz pogodb med živimi bo vrgla 120.000, trošarina na vino in vinski mošt 2.000i000, trošarina na žgane alkoholne pijače, likerje, špirit, rum, konjak 100.000, trošarina na pivo 275.000, trošarina na šampanjec 5.000, gostaščma bo vrgla 4.060.000, kanalščina 1.900 000, voda-rina 1.250.000, vodarina okoliških občin 180.000, večja uporabe vode 750.000, vodo-melščina 135.000, uvoznina 1-500.000, dav-SSina na vozila 250.000, pasji davek bo vrgel 90.000, prirastkarina 150.000, vese-Mčni davetk 180.000, zamudne obresti 120.000, opominjarina in rubež 40.000 Din. a— Na Mariborskem otoku so pričeli te dni z betoniranjem drugega stebra mostu, ki je kakor znano bil samo provizoričen. Če Drava ne bo narasla, bodo dela v 14 dneh končana. a— Sreča v nesreči. Včeraj zjutraj ge je odigral na železniškem prehodu na Ptujski cesti razburljiv dogodek. Okoli 2. ure je drvel po Ptujski cesti proti Mariboru neki osebni avto, ki ga je šofiral Stanislav Petauer. Pri tem pa ni opazil, da so bile zapornice spuščene. Avto je z vso silo prelomil obe zapornici in komaj se je avto znašel na drugi strani, je drvel mimo brzovlak in švignil za komaj nekaj cm mimo avtomobila. Razen pre^mljene zapornice je tudi avto precej poškodovan. Dogodek, ki bi lahko postal usodepolen, to imel svoj epilog pred sodniki. a— Hotel »Orel« 26. t m. kuharska in slaščičarska razstava. Od 27. naprej vinska razstava. Iz Kranja r— Na ljudski univerzi bo predavaj v soboto 22. t. m. ob 20. g. dr. Lučovnik o problemu nezakonskega otroka. r— Ne pozabite, prosimo, da. bo drevi ob 8. uri maskaraida v Narodnem domu. Prostora bo dovolj, tudd za ples in godba 1. planinskega polka iz Škofje Loke bo izvrstna. Cene zmerna zadovoljni boste z vsem. Vhod s severne strani. Vljudno vabimo. Zdravo! Z - Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 3. pop. velefilm »Pavliha v Ameriki«. Dodatki običajni. — Sledi »Pastir Kostja«. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo krasen velefilm »Barkarola« z ostalim dopolnilom. V ponedeljek in torek ob 14 na 9. pa velik dvojni pustni spored!: »Ce-lljuskinci« in reprizo senzacionalnega filma »Kralj džungle«. Iz Zagorja z— Občni zbor podružnice NSZ na Lokah se je vršil v nedeljo. Vodil ga je tajnik g. Fink zaradi obolelosti predsednika g. Babica. Poročila so pokazala, da je bila podružnica zelo delavna. Živahno pozdravljen je govoril tudi osrednji tajnik g. Bučar Vekoslav iz Ljubljane. Podal je poročilo o strokovnem gibanju NSZ in o perečem vprašanju zmanjšanih dobav Premoga državnim železnicam, kar je hudo prizadelo premogovnike v Sloveniji. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Milan Babič, za podpredsednika Miha Drnovšek, za tajnika Lojze Fink. za blagajnika Ivan Fink, v odbor Robert Knez, Slavoj Knez, Leopold Jerin. Štefan Gošte in Karel Drnovšek, za računska preglednika pa Ivan Prosenc in Ivan Potokar. z— Položaj v našem premogovniku. Za mesec marc je določenih le 13 delovnih dni. z— Važno za posestnike. Banska uprava bo dajala plemenske mriaščke svinje-rejcem od junija do septembra v teži do (50 kg po 4 Din za kg. Prošnje in varščine po 100 Din je vložiti do 15. marca pri sreskem nečelstvu v Litiji. — Banoviinska gozdna drevesnica v Šmartnem pri Litiji bo oddajala sadike smrek, mecesnov in črnih borov po znižani ceni. Interesenti naj se zglese na občini, ker je sadike plačati takoj. z— Nesreča ne počiva. Roko si je zlomil izvozni paznik Zupan Franc iz Kisov-oa, ko je premikal jamski voziček. Enaka usoda je zadela oženjenega brezposelnega Zupana Josipa iz Zagorja. Pri spravljanju ledu v ledenico je pedel taiko nesrečno, da si je dvakrat zlomil roko. iz Ptoi? Velika aktivnost Angležev pri eksploataeiji našega rodnega bogastva Pred dnevi smo obširno poročali o finančnih transakcijah v Loodoou v vrezi z ustanovitvijo družbe Trošnik Mones Ltd, ki bo pričela efcsploaitirati zlati rudnik v bližini Fojnice. Sedaj poročajo iz Londona da so delničarji družbe Kopaomik Mineš (jki spada prav tako kakor družba Trepča Mineš v koncem Selectnon Trust) na občnem zboru dne 14. t- m. sklenili povišati glavnico te družbe od 275.000 na 400.000 funtov šterlimgov, to je od 69 na 100 milijonov Din. Izdali bodo 500.000 novih delnic po 5 Šilingov, ki bodo emitirane po nominalni vrednosti in jih bodo vpisali le stari delničarji v razmerju 1 nove deklice na 2 stari. Sredstva iz povišane glavnice bodo uporabili za ureditev ek»-ploatacije rudnika ciinkove in svinčene rude »Bojetin« na Kopaoniku. Vrhu tega nameravajo zgraditi tudd žično železnico od rudnika do železniške postaje Lesak med Raško in MAtrovico. Med družbama Trepča Mineš in Kopaonik Mnnes, ki spadata, kakor rečeno, v isti koncem, je dosežen sporazum, po katerem bodo rudo h rudnika Bojetin na Kopaoniku transportitmH s postaje Lesak do postaje Zvečan, kjer »o topiilnnšike naprave družbe Trepča. V Zvečan« bodo iz svinčene in oinkove rode proizvajali koncentrate, ki jih bodo potem izvozili preko Soluna v inozemstvo. Značilno za emisijo novih delnic je to, da se prodajajo samo starim delničarjem, iz česar se da slkepati, da računajo glede na predvideno uspešno delovanje novega rudnika z docela sigurnim plasmanom novih delnic. Kakor zatrjujejo v londonskih finančnih krogih, bo družba Trepča Mineš tudd letos izkazala zelo povolijtne poslovne rezultate, kar je razvidno tudi iz teč ar ja delnic družbe Trepča. Te delnice no-tirajo sedaj na londonski borzi že 17 šilingov, čeprav znaša nominalna vrednost le 5 š?wigov im se torej trgujejo po 340% nominalne vrednosti. Zaposlenost v januarju Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja snmarne podatke o povprečnim številu zavarovanega delavstva v mesecu januarju. V primeri z decembrom je v januarju število zavarov. konca tega leta. PRI HEMOROIDIH, BOLEČINAH V KRIŽU, ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVANJU IZ ŽOLČA, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno FRANZ • JOSEFOVO vodo odlični uspehi Bolniki radi uživajo preskušeno FRANZ ■ JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. mg. 8. br. »485/35 = Prometni davek na zdravila. Davčni oddelek finančnega ministrstva je na prošnjo lekarnarske zbornice izdal pojasnilo, v katerih primerih se ima izter-javati 2% prometni davek od vrednosti receptov. Po tarifi skupnega davka je leksr-narska receptura podvržena splošnemu davku na poslovni promet v višini 2%. To je treba tako razumeti, da so samo zdravila, narejena po receptih zdravnikov v lekarni, podvržena plačilu 2%nega davka na poslovni promet, vrednost recepta, za dozirano že gotovo zdravilo, ki ga pakira tovarna v originalnem zavitku in se dalje prodaja, pa ni podvrženo plačilu 2%nega davka na poslovni promet, kar je za takšno zdravilo skupni davek že plačan po proizvajalcu, oziroma pri uvozu. Zato bodo izplačilne blagajne pri izplačilu računov za naročena zdravila na recepte zadržale 2%ni davek na poslovni promet samo od vrednosti prirejenih zdravil, prt specia-litetah že gotovih dozi ranih zdravil, ki se prodajajo v originalnih tovarniških zavojih pa ne bo treba pri izplačilu računa plačati 2% davka. Davčni uradi bodo pri izdelovanju predloga za obdavčenje lekarnarjev izkazali posebej promet z receptu-ro z državnimi in samoupravnimi podjetji, ki so plačala 2%ni davek na poslovni promet, in posebej promet z zasebniki, kjer bodo davčni uradi pobrali 2%ni davek na poslovni promet po razporedu. Obenem je pojasnjeno, da izdajanje zdravil bolnikom na zdravniške recepte, katerih računi gredo v breme raznih dobrodelnih in človekoljubnih društev, ni podvrženo l%ni taksi po tarifni št. 24 taksne tarife. = Otvoritev telefonskega prometa s pre-kooceanskima ladjama »Normandie« in »II de France«. Z odlokom poštnega ministra bo s 1. marcem t. 1. uveden rednj telefonski promet med našo državo in francoskima pamikoma »Normandie« in »II de France«, ki vozita na progi Havre-New-york. Pristojbina za triroinutni razgovor znaša 43 zl. fr. s parnikocn na prvem delu vožnje in 70 zl. fr. v drugi polovici vožnje. = V ®vetovni produkciji aluminija je Nemčija na prvem mestu. Po statistiki, ka so jo sestavili v Londomv se je svetovna produkcija aluminija v lanskem letu povečala za eno četrtino, in sicer od 170.000 na 220.000 ton. Se bolj pe se je dvignila poraba aluminija, in sicer na 274.000 ton, tako da so se • lani svetovne zaloge precej skrčile. Najbolj se je lani povečala i produkcija aluminija v Nemčiji (od 37.000 ! na 60.000 ton odnosno za 60%) in je tako ! Nemčija prišla v svetovni produkciji adu-; minija na prvo mesto. Za njo sledijo Zc-! dinjene države s produkcijo 45.000 ton, Rusija s produkcijo 24.000 ton, Kanada s produkcijo 18.000 ton, Francija s produkcijo 16.000 ton, Norveška s produkcijo 15000 ton, Angliija s produkcijo 14.000 ton. Italija s produkcijo 13.000 top. Švica s orodukcijo 8.000 ton in Japonska s prn-dukoijo 4.000 ton. Nazadovala je produkcija le v Norveški in v Švici, v vseh ostalih državah p& se je dvignile. Kakor mano, bo tudi Jugoslavija kmalu stopila v krog držav, ki produdrajo aluminij, vendar bo produkcija zaenkrat Se majhna. Po uredbi o ugodnosti za Tvornico aluminija d. d. a sedežem v Beogradu, ka jo je izdal ministrski svet v začetku novembra lanskega leta, mora to podjetje v treh letih zgraditi potrebne naprave za produkcijo aluminija iz bavksirtove rude v obsegu 1000 ton letno. — Dobave: Dne 26. t m. bo pri komandi 63. pešad. polka v Karlovcu ofertna licitacija za dobavo raznih semen in sadik za povrtnino. Dne 25. t. m- bo pri dravski stalni vojni bolnišnici v Ljubljani Javna pogodba - Licitacija za dobavo telečjega mesa in kravjega mleka. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 21. marca ponudbe glede dobave kravjega usnja in vrvice za izolacijo, do 24. marca glede dobave raznih škripcev in do 26. t m. glede dobave ključavnic, žične mreže, bakreno žice. bakrenih plošč ter cinka v ploSčah. Direkcija pomorskega prometa v Splitu sprejema ponudbe za nabavo aparata za sondiranje morskega dna. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 5. marca ponudbe glede dobave skretnic, raznega žeie-za, topolovih gred, sive barve, lanenega finieža. sikativa, jeklene vrvi, manometrov in nikiaste žice. Uprava vojno - tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 26. t. m-ponudbe za dobavo raznega jekla. Pri isti upravi bo 9. marca ofertna licitacija za dobavo rezervnih delov za magnet, 10. marca glede dobave kalijevega klorata in sulfid antimona, 11. marca glede dobave Samotne opeke. 12. marca glede dobave Spiralnih svedrov, 14. marca glede dobave raznega jekla in 17. marca glede dobave kalcijevega karbida. Dne 14. marca bo pri upravi skladišča 1. oddelka vojnotehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo aparata za struženje in brušenje. Dne 16. marca bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 3-000 kg olja za pregreto paro, 17. marca za dobavo žveplene, solne. azotne, karbolne in ocetne kisline, vinskega kisa, acetona, kartolineja, kreozola, formaldehida, težkega tera iz premoga, amonijaka, glicerina, alkohola, kalcinirane sode, kristalne sode za pranje, kavstične sode, barijevega karbonata, kamenita inku hinjske soli, boraksa, salmijaka, kalofonije, kaliumferocianida, naftalina, glpsa. masten-ca, ] iraška za kaljenje, rumenega voska, mizarskega kleja, kleja za jermena in ta-petnike, mizarskega kita in anllina. Dne 23. marca pri kr. banski upravi vrbaske banovine v Banjaluki ofertna licitacija za gradbo stalnega mostu preko reke Sane v Bosanskom Novem. Dne 23. marca bo pri komandi mornarice kr. Jugoslavije v Ze-munu ofertna licitacija za dobavo olja za gorivo, strojnega, plinskega, motornega, turbinskega in cilinderskega olja, petroleja, bencina in konsistentne masti ter 24. marca glede dobave istih predmetov. Dne 27. L m. bo v intendanturi štaba dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za nabavo paprike, kave v zrnu, čaja, rozin, kakava in limon. Borze 21. februarja Na ljubljanski borzi sta se devizi London in Newyork danes za malenkost okrepili V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi ponovno podražili in so se trgovali že po 9.56 (včeraj po 9.45), angleški funti pa so bili kakor včeraj zaključeni po 251-50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9j61, v angleških funtih po 25130, v grških bonih po 31-50 in v španskih pezetah po 6.45. Nemški Idi rimski čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.36, v Beogradu po 14.2925 m v Zagrebu po 1432 odnosno za konec februarja po 14Jo in za 15. marc po 143750. , Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni Škodi mirna brez prometa (v Beogradu so bili zakljuSti po 258.50 — 259.25). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2959.22 — 2973.82, Berlin 1749.20 — 1763.08, Bruselj 733.47 — 73834, Curih 1424.22 — 1431.29, London 21435 — 216 61, Newvork 4274.33 — 4310.64, Pariz 287.86 — 289.30, Praga 180.33 ' - 181.44. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2150, London I 15 1025, New7ork 302.625, Bruselj 51.56, ; Milen 24.30, Madrid 41.88, Amsterdam ■•07.7750. Berlin 123, Dunaj 57.05. Stokho'm 1 77.85, Oslo 75.85. Kobenhavn 67.45, Pranja 12.67, Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Dr?orvne vrednote: Vojna škoda za febr — maj 357 — 359, 4% agrarne I 46 — 47, 6% begluške 64.75 — 65-25, 6% dafan. agrarne 61 bL, 7% invest 77 den*, 7% staboliz. 7630 — 78, 7% Blair 7230 — 73.25, 7% Drž hip. banka 80 den., 8% Blair 83-25 bL; delnice: PAB 239 — 2«, Trboveljska 136 bL, Sečerana Osajek 145 — 170. Beograd. Vojna Skoda 356.50 — 369 (358 50 — 369-25). za febr. — (359). ja april 358 75 — 35930. 6% begluške 65 — 6530, 7% invest. 79 — 80, 7% stabiliz. 79 — 80, 7% Blair 713 — 7330 (73. 25). 795 Dri hip. banka 80.50 den., 8% Blair 83 bL, Narodna banka 6750 —6820 (6800), PAB 239 — 240 (239). Blagovna tržišča žito + Chicago, 21. febr. Začetni tečaji: pšenica. za maj 99.125, za julij 88.625, za sept 88.125; koruza: za maj 61.1215. 4 Wtnnipeg, 21. febr. Začetna tečaji: pšenica: za maj 83.625, za sept. 83375. -f- Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica : baška 165 — 166; okolica Sombor 164 — 165; ladja Tisa hi Begej 169 — 170; slavonska 168 — 169; sremska 165 — 166; banatska 165 — 169. Oves: baški sremski slavonski 145 — 147-50. Ječmen: baški in sremski, 64kg 187.50 — 142 50 Koruza: baška in sremska 112 — 113; banatska 112 — 113. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 247.50 — 26730; »2« 22730 — 24730; »5« 20730 — 22730; »6« 187.50 — 207.50; »7« 157.50 — 16730; »8« 105 — 110. Otrobi: baški in sremski 99 — 101. Fižol: baski in sremski beli 190 — 200. 4- Budimpeštanska terminska borza 21. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za marc 17X11 — 17.03, za maj 17.34 — 1735; koruza: za maj 14.67 — 14.69. BOMBA?.. 4. Liverpool, 20. febr. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za marec 5.88 (prejšnji dan 5.93), za julij 5.69 (5.74). 4 Newyork, 20. febr. Tendenca stalna. Zaključni tečaUja: za marec 11.36 (11.34), za juiSj 1034 (10.60). ŽIVINA 4- Živinski sejem v Ptujfu. Na zadnjem živinskem sejmu dne 18. in 19. t. m. je bilo povpraševanje po živini zelo majhno, dočim je bil dogon zelo zadovoljiv. Prignanih je bilo 87 volov, 220 krav, bikov 11, juncev 22, telet 48, konjev 188 in 17 žrebet Skupaj je bik) prignanih 594 glav, dočim je bilo prodanih le 174 glav. Cene so bile za kg žive teže: volj 2 do 2-75. krave 1.50 d« 230, biki 2.50, jiunci 2, teleta 2.25 do 330 Din. Konji so se prodajali po 500 do 3.000 Din in žrebeta po 300 do 1400 Din za komad. Prascev in svinj je bilo pripeljanih 210 komadov, prodanih pa je bilo 85. Prasci, stari od 6 do 12 tednov, so se prodajali po 70 do 100 Din za komad, pršutarjd Po 5 do 5.75, debele svinje po 6 in plemenske svinje po 4.75 do 5 l>n za kg žive teže. Iz življenja na deželi DRAMLJE. Zadnje dni berači po naših ya-sev nešteviilo brezposelnih, med katerimi je velika večina mladih delomržnežev. Ljudstvo se jih boji, ker nastopajo nekateri prav predrzno. Tako sta pred dnevi v okolici Sv Uršule dva taka berača naravnost grozila'in je eden izjavil, da jih bo prišlo drugič več skupaj in da si bodo sami naredili pravico. Oblastva prosimo, da napravijo temu konec, ker je ljudstvo zaradi krize in lanske suše tako ubožno in mnogim že primanjkuje živeža- Kako naj torej še podpira ljudi, med katerimi je mnogo takih, ki ne primejo za delo, Če mu ga ponujaš. LOKAVEC PRI GMURBKU. V nedeljo 16. t. m. se je vršil občni zbor podružnice' CMD. Iz poročil predsednika g. Ferlin-ca, tajnika g. Žoherja in ostalih odbornikov je bilo razvidno, kako požrtvovalno in uspešno je bilo delo podružnice v preteklem letu. Je to podružnica, ki dela vztrajno v enem izmed najbolj ogroženih krajev ob meji. Podružnica si je nabavila nov kulis ni oder po načrtih g. Robnika iz Maribora, razdeflila med šolarje knjig v vrednosti več tisoč dinarjev, priskrbela obilno božičnioo in storila mnogo drugega dela za reševanje našega življe v tem narodnostno mešanem kraju! Tako uspešno delo pa je omogočila podružnici bratska naklonjenost CMD v Ljubljani in pa mnogih njenih prijateljev v kraju in drugod, posebno člana glavnega odbora CMD sre-skega šolskega nadzornika g. Tomažiča iz Maribora. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Pred kratkim so imeli naši gasilci občni zbor, ki je pokazal delavnost naše gasilske čete v preteklem letu. Obani zbor je imel tudi Sokol ob navzočnosti župnega delegata g. dr. Stajnka iz Ljutomera. Odbor je ostal z malenkostnimi izpremembami isti. Prav tako so zborovali naši sadjarji. Z veseljem ugotavljamo. da je zanimanja za to važno gospodarsko panogo čedalje večje. Podružnica je nudila svojim Članom arborin, brozgo, sadno drevje in lastno škropilnico. Odbor sadjarske podružnice je ostal po večini isti. le dva odišla odbornika sta se nadomestila. j— lz poštne službe. Poštni uradnik g. Gselman Janez je premeščen k poŠti v Šmarju pri Jelšah, kjer prevzame posle upravnika. j— Napad z ročicami. Ko se je nedavno ponoči vračal od dela posestnikov sin Mesarec Simon domov v Sesterže, so ga • napadli na cesti neznani fantje z ročicami in karabinkami ter ga hudo poškodovali Med tepežem je nekdo tudi streljal. Mesarec se zdravi v ptujski bolnišnici. j— Ogenj je nastal nedavno noč v gospodarskem poslopju posestnika Goloba Jožefa na Vurbergu pri Ptuju. Domači so bili že vsi pri počitku ter so še komaj rešili živino. Sosedje so komaj rešili pred plameni hišo. Kakor se sumi je požar zakrivil po neprevidnosti neki delavec, ki je v skednju kadil. j_ Popis vozne živine in prevoznih sredstev. Lastniki, kn vozne živine in prevoznih sredstev iz kakršnegakoli razloga doslej še niso dali popisati od vaj«ške komisije, se morajo prijaviti tukaišniemu vojaškemu uradu najkasneje do 18. marca Prijave se sprejemajo ob delavnikih od 11. do 12. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film. »Ne Puščaj me same«. Predigra kulturni film in Foxov tednik. Gospodarske vesti = Državno podjetje »Šipad« je zopet pričelo izvažati v Italijo. Iz Sibemka poročajo, da je v tamošnjih lestno industrijskih krogih vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je državno šumsko industrijsko podjetje »Šipad« pričelo zopet izvažati les v Italijo. V zadnjih dneh so bile s skla^ dfišaa Šipeda v Šibeniku odpremd jene v Kalijo večje količine gradbenega lesa. Zatrjujejo, da bodo odposlane še nadalljnje količine. — Italija tudi iz drugih sankcijekih držav ni docela ustavila uvoza. Po pravkar objavljeni francoski statistiki^ je Francija v januarju izvozila v Italijo še za 18 milijonov francoskih frankov, dočim je francoski uvoz iz Italije malenkosten in je znašal le še 4 milijone frankov. _ Nepraktična uredba o izrednem odpisu starega davčnega dolga. Pod gornjim naslovom objavlja beograjsko »Vreme« daljtši članek, ki ugotavlja, da je po sedanjih znakih zelo slab odziv davčnih dolžnikov na uredbo o izrednem odpisu stare-; ga davčnega dolga, ki bo potekla s kon j cem februarja. Po informacijah, ki jih je j dobil ta list, je odiziv v vsej državi zelo 1 sflaib, kar je po mnenju omenjenega lisfc' ' le deloma pripisati težkim gospodarskim . razmeram. Krivi niso samo davčni Žatve-l zaned, temveč je kriva tudi davčna atbni- »JUTRO« §t. 44 6 ar SoBote, S S. 1598 Uspešen raziskovalec Ušakov o svojem življenju in delu - Kariera mladega letalca in raziskovalca — Ena najuspešnejših odprav novejše dobe V Prago je prispel na poti v Karlove Vare, kjer se misli zdraviti, sloviti ruski polarna raziskovalec in organizator Geor-gij Ušakov, ka ga evropska javnost pozna pred vsem po njegovih dejanjih pri reševanju posadke Celjuskina. Danes je namestnik slavnega prof. Schmita, vodje arktičnega raziskovalnega urada pri ruski vladi. Praški novinarji so seveda hitro izkoristili priliko, da bi se seznanili bolje z delom tega odličnega raziskovalca. Mož je mJad, ima nekaj čez trideset let, a njegovo življenje je bilo že doslej eno izmed najuspešnejših, kar je razvidno iz tega, kar je vedel povedati o sebL Rodil se je v kozaški vasi med Haba-rovskem in Blagoveščeoskom. Njegova pot v Arktido je šla preko rdeče armade. Kot osemnajstletni mladenič se je boril sprva v oddelkih boljševiiških partizanov potem je stopil v rdečo armado, ki je operirala do L 1921 proti intervencijskim četam na Daljnem Vzhodu. Tedanji politična položaj je zibudil v njem hrepenenje po Arktidi. Videl je. da bo prej ali slej počila vojna med Japonsko in Ameriko, pri tedanjih tehničnih pripomočkih pa bi nobeden izmed obeh nasprotnikov ne mogel misliti na zmago, ne da bi zasedel severnozapad-riith robnih predelov Sovjetske unije (Kaim-čatko, Cuhonski polotok itd.). Če bi se moralo to zgoditi, tedaj bi morala Sovjetska unija misliti na obrambo teh svojih ozemelj, braniti jih je pa težko, če jih ne poznaš, tako je zrasla v mladeniču želja, da bi prepotoval te predele. Stopil je iz rdeče armade in L 1926. se je podal na Vranglrrv otok, se vem ozapadno od Behrin-govega preliva Na tem otoku je ostal tri leta, živel z Eskimi, se seznanil z njihovim jezikom (iizdail je slovar tega jezika, ki obsega 3000 besed) ter proučil otok sploh kot prvi raziskovalec, ki se je kdaj s tem otokom bavil. Od tedaj je na otoku stalna naselbina, raziskovalna postaja, observatorij, brezžična po6taja itd. L. 1929. se je vrniil preko Vladivostoka v Moskvo. Dobil je nalog, naj preišče otočje Severne dežele, severno od rta Celjuskina. To otočje so odkrili 1. 1913., toda do eks-pedicije Ušakova ni bila stopila nanj še nobena človeška noga. Niso poznali niti njegovega pravega zemljepisnega položaja, niti vseh njegovih ostalih lastnosti. Ekspedicija Ušakova je štela 4 može, tri učenjake in enega lovca, vsi so bili Rusi. Toda, kar je storila ta mala četica v dveletnem delu, je čudovito. V dveh letih so natančno preiskali vse ozemlje, odkrili celo vrsto otokov in jim daili imena, odkrili dva velika preliva med njimi, prepotovali nad 7000 km daljave peš in na saneh, da so lahko kartografirali 40.000 štiri jaških km zemlje. Vztrajali so v mrazovih do 68 stopinj pod ničlo, hrano so si morali iskati sami Ustrelili so v tem času 105 severnih medvedov, dalje mnogo tjuilnjev, mro-žev itd. Po tej uspeli ekspedicija so mladega moža imenovali za namestnika prof. Sohimi-ta. L. 1934. je organiziral reševalno ekspe-dicijo za posadko »Celjuskina«-. Sam se je s svojim letalom udeleževal reševalnih del. Naslednje leto je vodili ledolomilec »Sladko« v centrailino Ledeno morje, ki je dotlej fiigiurirailo na zemljepisnih kartah kot popolnoma neznana bela lisa. Med plavajočimi lednimi otoki so tedaj z ladjo dosegli 82 stopinj 41.6 minut severne širine, najsevernejšo točko, kar jiih je kdaj dosegla kakšna ladja sama od sebe. Proučili so Zalivki tok od Grenfandije do rta Molotova v Severni deželi, merili morje do g'obin 3000 m. kartografirali dotleg neznani predel med Nansenovo zemljo (Ibiv-šo deželo Franca Jožefa) in Severno de- Kakšna je usoda rasa Mulisgete ? Abesinski vojni minister ras Mulugeta in njegov sin. Bas Mulngeta Je bfl v bitki v Enderti baje hudo ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ker se j« načrt njegove ofenzive na Makalo izjalovil, je odložil tudi armadno poveljstvo Novinstvo kot šport Ameriški kralj kolonialnega blaga in novin Pred kratkim je izšel obsežen življenjepis ameriškega »kralja kolonialnega blaga in časnikov« Munseya, ki je bil lastnik 40 milijonov dolarjev in 18 velikih listov. Mož je začel s 40 dolarji v žepu in je s prodajanjem kolonialnega blaga napravil iz njih 40 milijonov—časniki pa so bili njegov šport Žurnalisti niso nič kaj preveč laskavo govorili o njem. Dejali so: »Zadostuje, da se kakšnega lista samo dotakne, pa ga uniči«. V resnici je od 18 velikih listov, ki jim je bil kdaj lastnik, 9 poginilo, ostalim pa je šlo dosti slabše nego prej, ko še niso bili v njegovih rokah. To ni nič čudnega, kajti mož je imel o časnikarstvu in njegovih nalogah dokaj čudne pojme. V svojem trgovskem življenju je bil nad vse vesten, strog in trezen, kot kralj časnikov pa si je dovoljeval vsako muho. V svojih redakcijah je n. pr. iskal debeluhov, da jih je odpuščal iz službe. Eden izmed njegovih »debelih« urednikov si je to tako vzel k srcu, da je kmalu potem umrL Henessy, eden njegovih glavnih urednikov, je moral iz istega razloga dolga leta skrivati enega svojih najboljših mož. Roosevelt, ki je zelo potreboval podpore Mumseyevih listov, kakor »New York Heralda« in >Suna«, je moral tiho prenašati, da ga je ta čudak v teh listih nagovarjal, naj omršavi-.. Munsey je v svojih listih prebiral sicer samo—naslove, a neprestano jim je zunanjo obliko spreminjal—in vedno v njihovo škodo. Če si znal pobožati njegovo neeimernost in samoveličje, si lahko pri nJem dosegel vse, kar si hotel. Neki politik pripoveduje, Najhujši strup Več ruskih kemičnih zavodov trenutno proučuje strup iz školjk. V primorskih deželah, kjer je dosti školjk, je zastrupitev s školjkami zelo znana bolezen, ki se je ljudje zelo boje, podobno kakor zastrupitve z ribami. Kakšna je strupena snov, ki povzroča to bolezen, še ni natančno dognano. Po-Bkusi ruskih raziskovalcev so pokazali, da vsi kemični strupi, kar jih do danes poznamo, nimajo niti od daleč tako hudega učinka na poskusne živali kakor ta strup v najmanjših količinah. Baje jim je uspelo najti tudi strup, ki deluje v protivnem smislu in ki bi se dal torej s pridom uporabljati proti zastrupitvam s školjkami, pred katerimi so bili zdravniki do danes Precej brez moči. Zdi se tudi. da se bo dal strup sam v nekih primerih uporabljati kot — zdravilo. INSERIRAJTE V »JUTRU«! da ga je Munsey v neki volilni borbi samo zato podpiral, ker je originalnemu možu dejal, da bi bilo njegovo pravo mesto na angleškem dvoru. >Pa zakaj?« je vprašal Munse}'. »Zato,« je odgovoril zvitorepec, »ker se vaša lepa, vitka noga vidi dobro samo v hlačah dokolenkah.« Čeprav je Munsej skoraj vsak svoj sklep kmalu preklical, mu ni smel nihče ugovarjati. Tudi tisti njegov dopisnik v Washingtonu ne, katerega je telef cniano poklical, čim je zvedel v svetovni vojni za potop »Luzitanije« po Nemcih: >Ali veste, kje je ta čas državni predsednik?« — »Da,« je odgovoril dopisnik, >ob tem časa igra vedno golf,«—»Tedaj ga takoj poiščite, spravite ga z igrišča in ga pripravite do tega, naj Nemčiji takoj napove vojna A takoj—ste razumeli?« Munsey se ni nikoli zanimal za umetnost, toda vseh svojih štirideset milijonov je v svoji oporoki ostavil nekemu—umetnostnemu muzeju-.. želo, v sredfišou prejšnje beie lise so odkrili otok, ki no6i danes ime Ušakova. Bila je to po uspehih ena največjih ek-spedicij novejšega časa, kakor so soglasno priznal: vsi strokovnjaki. Ušakov je imel na razpolago 35 učenjakov, ki so bili o-premije™ z najmodernejšimi instrumenti. Za vse to delo je Ušakov prejel tri najvišja odlikovanja ruske države. Ce se njegovo zdravje v Karlovih vairih poprav% namerava še letošnje poletje spet v Arktido, in sicer bo tokrat proučeval vzhodni del Ledenega morja. Ko je začel s svojim delom, ni ime! še upania, da bo videl njegove plodove. A vendar je to srečo doživel. Danes vozijo že ladje po teh morjih od Vladivostoka do Arh angelska *n celo do Londona ter v nasprotno smer. V Aik-tidi deluje 100 raziskovalnih positaj in preko 150 ladij skrbi za promet. Tam, kjer se je širila se pred nekoliko leti neizmerna, tiha tundra, dv'gaio danes tisoči delavcev dragocene rudnine iz zemlje, ljudstva. ki so tam počasi izumirala, so dobifla šole in bolnišnice ter se danes množijo in stopajo v krog civiliziran ifc ljudstev. Stotine 'etal skrbijo za zračne zveze in Ušakov le nremican. da bo še doživel dom. ko bo Ledeno morje popolnoma premagano in bo v službi človeštva ter njegove kuiture. Večerja pred gledališčem ali po njem? V Parizu imajo navado, da večerjajo obiskovalci gledališča, ker se predstave pričnejo precej zgodaj, šele po predstavah. Ze dolgo časa pa so se oglašali mnogi glar sovi proti tej navadi in zahtevali, da se predstave premaknejo na drugo uro- List >Figaro« je svoje čitatelje pozval, naj se izjavijo o tem vprašanju. Prejel je preko lO.COO odgovorov in 4822'glasov je bilo za to, da bi ljudje še dalje zahajali najprvo v gledališče in potem k večerji, 5286 glasov pa je bilo za nasprotni sistem, prijatelji večerje pred predstavo imajo potemtakem večino, a ta večina znaša vsaj v tem primeru le 464 glasov in je bržkone premajhna, da bi mogla za sedaj spremeniti dosedanjo navado. Lev proti leoparda Lev Neron iz kodanjskega živalskega vrta je te dni upravi vrta napravil za 1000 danskih kron škode. Pred začetkom zime je dala uprava kletke nekaterih zveri postaviti bližje drugo k drugi. K Neronovi kletki so postavili kletko z dvema lspima leopardoma. Eden izmed leopardov je v spanju iztegnil nogo pod mrežo v levjo kletko. Neron je takoj planil na nogo, jo odgriznil in požrL Leopard je bil tako težko ranjen, da so ga morali ustreliti. Novi premier Španije Bivši španski ministrski predsednik Azana je postal premier tudi v novi vladi, ki predstavlja zmerno levičarsko smer Mladi kralj Anglije Edvard VUI. se je udeležil te dni neke svečane prireditve v Buckinghamski palači v admiralski uniformi Tajnik angleškega kralja Edvard Vin. je imenoval Cirila As-q u i t h a, sina slovitega angleškega državnika, /a svojega tajnika. Slika prikazuje mladega Asquitha v ceremonial-nem oblačita Čebele vohunke Neki nemški general pravi, da bodo čebele v prihodnji vojni imele veliko vlogo. N« bodo jih uporabljali za množestvene napade, in tudi jih ne bodo spudčah v celih kodih iz letal na nasprotnika, temveč jih bodo uporabili za poročevalno službo. Prednost bodo imele čebele brez žel, kakršne so pravkar poslali iz Rodeadje na Angleško. Naj si imajo čebele žela aH ne, vse imajo t sebi močan nagon, da bi «e vračale domov. Možno je čebelo po hrbtu tudi poslikati bi pobarvati. Vohun, ki bo sedel n. pr. v kakšnem morskem kopališču, bo Izpustil svoje modre in rdeče čebele. Letele bodo proti domačemu panju in jz njih različnih barv bo mogoče razbrati mnoge vestL Vohunu pa bo težko prišel kakšen nepoklicani opazovalec na sled, kajti vohati okrog čebelnjakov ni prav prijetna zadeva. Nov Tutankamonov zafclad V arheologičnem muzeju v Kaira so med pregledovanjem še neurejenih zakladov odkrili enega najlepših kipcev, kar »o jih kdaj našli v Egiptu. UgotovDi so, da gre za podobo Tu tankamonovega prednika, vrhovnega dvornega hlevarja Taja k časa 18. dinastije. Umetnino so odkrili L 1909. pri izkopavanjih v Sakari. Bila je »vita, t platnen ovoj in so jo brez podrobnejšega Pregleda postavili kot malo vredno v Het. Sele sedaj so odkrili, da gre za mojstrovino staroegiptskega kiparstva. Leva roka manjka, Bdi se pa, da je bila oseba, ki jo kipec predstavlja, sama enoroka. Kipec je visok dve pedi in na vznožju je napis, ki podaja življenjepis dvornega hlevarja. Najlepši ženski nasmeh Cesto čojeano mnenje, da je zanimanj za lepotna tekmovanja zelo popustilo. Ameriko pa to po vsej priliki ne velja, kajti šele pred kratkim so tam nagradit Američanko z najlepšimi očmi, kmalu potem bo izbirali tudi žensko x najlepšimi zobanl Tudi drugod se prirejajo še tekmovanja tak-Sne vrste. V Italiji se je vršilo na pr. nagradno tekmovanje za najlepši ženski nasmeh. Kakor vedno, »e je tudd v tem primera oglasilo veKko število lepih žensk, tako da je imelo razsodišče težko delo. Končno so zmago priznali gdč. Nini Leri-nijevi. Razsodišče je izrecno poudarjalo, da Ima mlada lepotica tudi nad vse mičea, izrazit obraz In izredno lepe zobe. ki dajejo njenemu smehu šele pravo vsebino. Smrt izumitelja Hirama Maxima V starosti 67 let je umrl v La Junti v državi Kolorado znani izumitelj Hiram Maxim. Bil je sin slovitega izumitelja strojne puške in brzostrelnih topov in je sam izumil poseben blažile« zvokov za to brzostrelno orožje, kakor tudi celo vrsto važnih električnih priprav. Življenje skromnega bogataša Dr. Rerliner, pokojni ravnatelj »Feniksa", ni imel niti lastnega stanovanja in si je tudi sam šival gumbe na obleki V Pragi je umrl ravnatelj zavarovalne i družbe »Feniks« dr. Berliner in listi piob- j čujejo ob tej priliki zanimive podrobnosti ! iz njegovega življenja. Mož, ki je razpolagal z milijonskimi fondi in ki ga je vsa Evropa poznala kot finančnika. je živel nad vse skromno- Razen tega, kar je imel na sebi, skoraj ni imel lastnine. Imel ni niti škatle za cigarete, temveč jih je nosil po žepih. Zasebnega stanovanja si ni omisliL, kajti večino svojih noči je prebil v železniških vozovih, v letalih tn avtomobilih- Navzlic temu je veljal povsod za kavalir- ja Brivcu je dajal za vsako britje po 20 Kč, de se je dal ostriči. je priložil še 20 K6. Če so mu drobiž vračali, ga ni sprejel, temveč ga je spremenil takoj v napitnino. Nekoč je zamudil brzovlak. Sedel je v taksi, nagovoril k\ - mM , y m "/ S- % Hiša Iz jekla Najmodernejša arhitektova ae Je »čela v nevej-časa poshderstl jekla v gradbene ______Na tej sliki vMI- mo zunanjost stavbe ▼ CValrvtvreJu (Dordogne) v Franciji, kjer ao jekle-materfal porabili % največjim pridom tudi nI šoferja k največji brzini in je brzovlak ree še ujel v Kelmorajnu. Šoferju je pri tej priliki podaril 1000 Kč- Mož, ki je obvladoval perfektno 15 jezikov in je imel ogromen vpliv, si je gumbe sam šival in za svoje potrebe često ni imel denarja. Dve tretjini dohodkov je redno razdelil med revne ljudi. Od fondov, s katerimi ie razpolagal, je na Češkoslovaškem namenil mi'i j on kron zavodu za zdravljenje raka, pol milijona pa oskrbovališcu za diabetike. Socialni odsek Č06 je izdal jeseni majhne hranilnike v obliki uljnaka. Čisti dobiček je bil namenjen socialnemu skladu Sls. Sokol-stva. Doslej so prodali nad 50.000 hrani krikov. ANEKDOTA Shakespeare je na dvoru igral v neki svoji drami kralja. Pred odrom je sedela kra--ljica Elizabeta. Shakespeare je prišel mod igro do nje, pa mu je hotela malo ponaga-jatL Spustila je svoj robec, da je padel tik pred njegove noge. Pesnik pa se ni dal zmotiti. Ni se sklonil, temveč je dejal soigralcu: »Preden izvedete moja povelja, dvignite ta robec moje kraljevske sestre in ga ji dajte«. Igralec je tako storil in kraljica je prisebnosti velikega moža ploskala. m«.....iii......»»mmmmmmm« VSAK DAN ENA >Dxaga ženica, vaš kaj, da bi nes bMo bolje, če bi dajali perilo prati in sušiti perici na Kulturni pregled »Gosposki dom" Radoslava Vesniča (pO prema en v ljubljanski drami) V četrtek ao v drami prvikrat dajali »Gosposki dom«, »tragikom odi jo« izpod peresa Radoslava M. Vesniča, ravnatelja beograjske drame. Uprava našega gledališča se je na moč potrudila, da priredi pisatelju, ki je premieri tudi prisostvoval, in njegovemu delu čim lepši sprejem, s čimer se je hotela do neke mere oddolžiti za nedavni topli sprejem Golijeve »Princeske in pastirčka« v Beogradu. Predstava je bila izredno skrimo pripravljena, biša je bila zvrhano poina. In vendar je ostal napor vseh, avtorja, intendance, režije, ansambla in gledalcev, ki so izpočetka s pozorno radovednostjo sledili zapletu igre, brez trohice rezultata. Vesničeva tragrkomedi-ja je namreč tako presenetljivo prazna, tako brez problema, brez ideje, brez začetka in konca, da ni človeku mogoče nič drugega, kakor da protestira proti nji. Ne da se reči, da nismo v Ljubljani videli že slabših komadov, toda gorje umetniški vzajemnosti med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom, če ne bo mogla zavzeti Širšega kroga, kakor da bodo hoditli drug k drugemu gostovat s svojimi komadi samo direktorji naših dram. Kakor zatrjuje pisatelj sam, je zajel svojo igro po resničnem dogodku iz današnje beograjske družbe. Stvar se godi v hiši Jovama Mitroviča, bogatega javnega delavca, trgovca, narodnega poslanca in bankirja, ki se mu po otrocih usiplje v nič, !kar je ustvaril in nabral. Oče je bil vse iTvoje življenje preveč s kupčijami zaposlen, da bi mogel posvetiti kak trenutek vzgoji svojih sinov in hčera, in mati jim .ie v svojem mehkem srcu preveč vse sproti odpuščala, da bi moglo biti v njih 'kaj tistega, čemur se reče »morala« in brez česar niti bogati svet ne more živeti. Drug za drugim se izpridita fanta Vladimir m Živorad, ne minogo boljša je mala .Telena, starejši Ani. ki je sama med njimi ostala še čista, pa je pripadlo le breme tihega trpljenja. A kakor padajo sami, se z njimi rušijo usode ljudi, ki jim kakorkoli križajo pot. Tu je Vera, hči skromnega uradnika v ministrstvu, Živoradova rjdbioa in žena, ki ji bogatašev sin tako brezsramno pljune v dušo in obraz, da ta- ko brezdušnih, tako brutalnih scen še nismo tzlepa videli v kakšnem naturalističnem deki. In vendar je ta Živorad jalov ia prazen v svoji blaziranoerti, da ni njegova namišljena tragika vredna niti smeha, niti so&ze, niti trohice iskrenega človeškega zanimanja. V Živoradu je pisatelj igro načel, v bratu Vladimiru jo je brez vsakršnega pravega reda končal. Ta Vladimir, ki je zapored podoben junakom iz Krleže, Dostojevskega in Ifosna, hodi po odru brez vsakršne zveze z dogajanjem samim, deklam i ra nekaj o svoji davni ljubezni na Dunaju, o luesu, o tem, da je treba vse skupaj postreljati in moli ljudem svoj revolver pod nos, dokler nazadnje ne pade zastor, ne da bi se bilo kaj zgodilo, brez smisla, brez konca. V »Gledališkem listu« je režiser prof. Šest napisal stavek: »Ljuibljana se je odločila ravno za »Gosposki dom« predvsem zaradi možnosti dobre zasedbe, zaradi rentabilnosti uprizoritve in pa zaradi potreb v tekočem repertoarju.« Vrstni red teh treh argumentov je malo zgrešen — težko je namreč verjeti, da bi kakšna razumna uprava na svetu dajala kakšno delo na svoj repertoar najprej »zaradi možnosti dobre zasedbe« — a vrstni red bi človek še prenesel, da bi le en sam teh argumentov vsaj do neke mere držal. V resnici pa gre le nekaterim redkim nove-listično dobrim mestom Vesničevega teksta, predvsem pa režiji in igralcem zasluga, da je delo vsaj do polovice ohranilo videz uspeha. Izmed kreacij sta vredna pohvale predvsem Levarjev Mitrovič, ki je zilasti v prvem delu krepka, dograjena figura, Marija Vera kot njegova žena, Kralj in Jan v vlogah Vladimira in Živorada pa Samčeva kot Vera, ki je edina jasna, čeprav ne do kraja doisfledna podoba v igri. Mitrovičevi hčerki sta oblikovali Mira Danilova in Vida Juvanova. Drenovec, Danes m Sancin so podali troje značilnih obrazov iz Miitrovičeve družbe, Vsak zase lepo, zanimivo epizodo so odigrali Polonca Juvanova, Bratšfia, Gabrijelčičeva in pa Potoka r. čigar nastop šteje med najlepše, najintimnejše momente celotne urorizo-ritve. L. Mrzel. Simfonični koncert Kot prvi koncert v napovedani vrsti simfoničnih koncertov je bil orkestralni večer v dvorani ljubljanske Filharmonične družbe prav dobro obiskan. Za uvod v simfonično ustvarjanje preteklih dob si je dirigent ]*rago Mario Šijanec izbral dela nemških predklasikov in zgodnjih klasikov HSndla, Bacha in Ilajdna in z njimi v zvezi romantika—Slovenca Jurija Mihevca, ki se je v svetu proslavil bolj pod francoskim imenom Micheux. Na prvem mestu je bil Han-dlov Concerto grosso v g-molu op. 6 št. 6, v štirih stavkih. Veličanstveni uvod preide v živahno fugo, s katero skupaj tvori prvi del. Drugi v okvirnih partijah posnema dado (Musette), v sredini pa preide v živahno gibanje. Zdi se mi, da je bil ta stavek nekoliko prepočasno vzet. ker zaradi mnogih ponavljanj nima potrebne zanimivosti, Dva razgibana stavka zaokrožujeta delo, v katerem s« kosata med seboj skupina koncer-tantnih instrumentov (I. in H. violina ter violončelo) in spremljava ostalih godal.— Pri drugi točki je nastopil kot solist mnogo obetajoči pianist Reinhold Gallatia, ki je že marsikdaj dokazal obsežno muzikalnost, združeno s prav lePo stopnjo klavirske tehnike. Tako je tudi to pot podal Bachov klavirski koncert v d- molu smiselno in tehnično dovršeno ob spremljavi godalnega orkestra, ki je bil tupatam še premočan za tenkoslušno in lahkotno pianistovo igranje. Ta koncert, ki je v vrsti Bachovih klavirskih koncertov sedmi, ni najbolj hvaležen med njimi. Njegova pristnost je še sporna in je domnevno le priredba izgubljenega violinskega koncerta (Schweitzer). Obe prvi točki (Handel in Bach) sta bili izvajani v samem godalnem orkestru, ki je zvenel polno, sočno, dasi številčno ni bil (►osebno močno zaseden. Naslednji dve točki sta zahtevali celoten, četudi ne obširen orkester, v katerem so sodelovali člani opernega orkestra (v godalih prav tako kakor tudi nekateri člani konservatorijskega orkestra). Havdn je bil zastopan s simfonijo v d-duru z vzdevkom »Lov« (la chasse) iz leta 1781. To ni najboljša Haydnova simfonija, dasi nosi že ponosno številko 73. V teh letih se je Havdn že nagibal k Mozartovi umetnosti, kateri je kasneje tudi docela podlegel. Medtem ko se prvi trije stavki gibljejo na razhojenih poteh dotedanjega Ilavdnovega ustvarjanja, navaja finale slo-večo lovsko fanfaro v rogovih. Ta finale je bil prvotno komponiran kot uvod k operi »La fedelti premiata«, (Nagrajena zvestoba) že leta 1780. in kot zadnji je nastal prvi stavek. Brez posebne globine in brez vsakršnih pretresljajev žubori ljubeznivi Btudenček Haydnove invencije v tem delu. Izvedba je bila prav dobra, le intonacija trobil in Pihal je mestoma znatno odpovedala — napaka, ki je pri naših orkestrih že zaradi neenakosti instrumentov in njih provenience skoraj neizbežna. Več svežosti je kazala Mihevčeva uvertura k operi »Vi-lino dete« (Das Feenkind), ki je uspešno zaključila koncert, s katerim se je znova uveljavila ambicioznost dirigenta D. M. Ši-janca in uporabnost maiega. a kompaktnega in dobro izvežbanega radijskega orkestra obenem z resnim umetniškim stremljenjem, ki gre z"a tem, da se naše občinstvo seznani s pomembnimi deli svetovne literature, četudi v manjšem, našim razmeram prilagojenem okviru. Oživotvorjenje takih ljudskih simfoničnih koncertov, ki so bili že često osnovani, a zaradi neumestnih in ti-tipično malomestnih ovir vedno spet onemogočeni, je treba pozdraviti z veseljem in povsod podpirati. 1» M. S. Mariborsko gledališko pismo V Mariboru smo imeli minule dni premiere znane P. Abrahamove operete »Ples v Savoyu«. V mariborskem Talijinem hramu so zazveneli znani zvoki vseh teh >sa-vojskih« šlagerjev, ki jih je tolikanj slišati po raznih restavracijah, drugih javnih lokalih in kjerkoli, kamor te zanese korak. Šlagerski ritem je zavzel tudi občinstvo, ki je dobro zasedlo teater, da je v drugem odmoru vneto pojoč absolviralo nekaj teh »savojskih« šlagerjev. Za mariborske razmere je bila uprizoritev »Plesa v Savoyu« vsekakor riziko, saj zahtevajo vse Abrahamove stvari precej investicij, ki si jih pa naše prepičlo, subvencionirano gledališče ne more preveč privoščiti. In P. Abraham Predpostavlja razkoš-nost, bohotno scenerijo. V Mariboru je tudi to v okviru danih možnostih uspelo. Predvsem je treba pohvaliti izreden okus pri toaletah. Predstava se je posrečila ter zaslužijo vsi, ki so imeli pri pripravah največ dela, priznanje. Dirigent Lojze Herzog je vneto tolmačil P. Abrahamovo delo z glasbene strani in je z dirigentskim zanosom uravnaval reprodukcijo solistov, zbora in orkestra, tako da ni bilo opaziti nikakšnih bistvenih nesoglasij v poedinih sestavnih delih celotnega izvajajočega aparata. Sporedno Pa je za-jamčil čvrst odrski okvir celotne uprizoritve režiser Anton Harastovič, ki je z naglim tempom v vrstitvi poedinih prizorov, živahnimi koreografskimi vpletljaji ter drugimi pripomočki čim brezhibnejše odrske ekspe-ditivnosti dai tej opereti nekakšen poudarek revijskega prikazovanja. Vsekakor Je treba upoštevati trud in ljubezen, s katero se je lotil dela, ki predstavlja za mariborske razmere Tantalove preizkuse in muke. Če je Btvar navzlic temu šla gladko od rok, potem je treba to beležiti predvsem na naslov dirigenta in režiserja. Premierska predstava je zaživela v znaku preizkušene kohezije, ki spaja soliste, zbor in orkester v solidno zraščeno celoto. Bilo bi morda le pripomniti, da potrebuje ženski del zbora nekoliko potrebne preos-nove, da bo lahko z lepšim uspehom zadoščal težjim nalogam, kakršne stavi na primer »Ples v Savoyu«. S tem bi nedvomno vidneje izstopali uspehi solistov in vodilnih igralcev, ki 60 pri »Plesu v Savoyu« osredotočili vse svoje tvorne sile v cilju čim zrelejšega in častnejšega prikaza. Vodilni so bili P. Udovičeva kot Madeleine, ki je obvladala tudi znano težjo, partijo, napisano za slavno Gitto Alpar, Sancin kot Marquis Aristide, Barbičeva kot skladateljica Daisy Parkerjeva. Harastovič kot turški ataše Mustafa Bet in Starčeva kot argentinska plesalka La Tangolita. V splošnem je treba pribiti, da zahteva izvajanje poedinih nalog v okviru označenih vlog do-kajšnjo glasovno kapaciteto, ki je ne morejo zlepa potlačiti mestoma oglušujoči in šumni orkestrski akordi. Če se beleži uspeh vodilnih igralcev * znanimi vrlinami v spevu in igri, je treba še posebej uvaževati izredno naporne akrobatsko ritmične točke, ki jih je izvajala ▼ prvem dejanju nadarjena subreta Elza Barbičeva, ki je izpričala s tem svoje vsestranske operetne kvalitete, s katerimi računa sodobna opereta. Hkrati pa bi ne bila odveč opozoritev, da se pri komičnih vlogah ne sme zanemarjati Pevska stran, kar je bilo čutiti zlasti pri Mustafi Beju. Tudi ostali sodelavci iz vrst operetnega ia dramskega ansambla so skušali biti vo- r Bm večjo ©pota ta rf bSo usodnih aapak, ako izvzamem« nekaj Popolnoma rahlih iztirjen j. V nekoliko karikiranja prikaza naivnega in ljubavno začetniSkega mladeniča se je razodel v nekoliko važnejši vlogi Edo Verdonik, ki ga pa ie vodne občutno tare glasovna alabot-noet. »Ples v Savoyu« bo gotovo, sodeč po premieraki udeležbi in razpoloženja, napravil mariborski gledališki blagajni dobro in koristno uslugo. Želeti je le, da bi se operetne predstave od trenutka do trenutka ne pačile in kazile do varijetejskih in »kašperi-teatrskih« nižin. —c. Zapiski Nova številka »Življenja in sveta«, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, prinese med drugim zanimivim gradivom članek o naporih Jugoslavije za povzdigo bombažne kulture, ilustriran članek »Har-bin, Daljnij, Port Artur«, prispevek »Očividec o lAbesincih.« nadaljevanje povesta dr. Valentina Korona »Glavni dobitek«, Pavla Kalana članek »Iz življenja Davorina Jenka«, I. Koštiala jezikoslovni donesek »Domazet«, A. Debeljalca zapisek o Jeanu Moreasu, St. Bunca oceno Sorlijeve nove knjige »Petdeset procentov«, Iv. Po- ru (v ae- dakciji dr. P. Kadfna) m poročilo e novem zvezku »Ljubljanskega zvona.« Običajne rubrike izpopolnjujejo fcevflko, ki je obilno ilustrirana in po svoji vsebini vredna vse pozornosti. K problema svoboda« književnosti. Narodni listi »poročajo, da je občinski svet v Wadovicah pri Krakovu preklical častno občanstvo, ki ga je bil pred štirimi leti priznal znanemu poljskemu pisatelju Emilu Zegadlowieczu. Ta kazen odličnega pisatelja je posledica njegove zadnje knjige »Zmory<, ki jo je dal krakovski metropolit Sapieha na indeks, nakar jo je konfiseiralo tudi državno pravdništvo. Nadškofu Sapiehi se namreč zdi to delo nemoralna Občinski svet v Wadowieah je obenem tudi preimenoval dosedanjo Zegadlowieczevo ulica Sv. pismo stare «ave«e na odra. Po dveletnih pripravah dovršuje Max Reinhardt mogočno inscenacijo Stara zaveze na besedilo F. Werfla. Dramo, ki se imenuje »Večna pot«, začenjajo zgodbe o Abrahamu in Jožefu, prikazano pa je tudi življenje kraljev in prerokov vse do pojava Mesije. Premiera bo v Maghatan Op?ra House v New Yorku. Samo oprema stane 400.000 dolarjev. Reinhardt je izjavil o tem svojem poizkusu: »Ca naj pripravimo preporod gledališča. se moramo vrniti k mlsterijem, iz katerih se je nekoč ob zori Človeštva rodi-lo gledališče«. S P O R T Energični ukrepi LNP za red na igriščih Službene objave LNP s soje o. e. It. februarja 1936. Navzoči: dr. Kasti, Peric, Jugovee, Hart-man, Buljevič, Dorčec, Jurkaa, Kern, Logar, Pfundner, Slamič. Soglasno se sklene, da se uvede postopek proti moštvu Ilirije, ki je nastopilo na tekmi Primorje - Ilirija 16. t m. ter se v smislu § 67 in 23 k. pr. suspendirajo igralci Rožič Mirko. Berglez Lado, Žitnik Ludovik, Unterreiter Josip, Sočan Julij, Lah Vili Slapar Franc, Lah Sandi, Zupančič Boris, Grin-tal Josip, Jug Franc. Pooblasti se k. a, da izvede v hitrem postopku preiskavo in predloži poročilo s spisi upravnemu odboru v nadaljnje postopanje- Na podlagi sodnikovega poročila o tekmi Celje-Hermes 16. t m. se do nadaljnjega odvzame Celju pravica prirejati tekme na svojem igrišču. Proti klubu se uvede postopek. Za preiskavo, ki jo ima izvesti na licu mesta v nedeljo 23. t m. se določi posebni delegat LNP. Na zaslišanje, ki bo po prihodu prvega vlaka v lokalu, kjer ima običajno svoje sestanke o. o., se pozivajo: predsednik Celja odnosno njegov opolnomočeni zastopnik, tajnik kluba, službujoči odbornik na tekmi Celje - Korotan, Hrastnik vsi za tekmo določeni reditelji, kapetan moštva Pressinger Mirko, Pfeifer Fric, Gobec Franjo. Škerl Franc. Koprivšek Karel. Z ozirom na pogoste incidente, ki se na raznih tekmah dogajajo, opozarja u. a LNP vse. klube, da bo vsak igralee, ki bo dal povoda za incidente, takoj suspendiran in -strogo kaznovan; da bo v bodoče LNP strogo postopal proti klubom, na čijih igriščih bi se incidenti pripetili in da bo za take primere uporabil najstrožje ukrepe po pravilih. Opozarjajo se torej klubi, da z zadostno rediteljsko službo skrbijo za red na igriščih in za nemoten potek iger. Za delegata na jubilejnem občnem zboru Amaterja 23. februarja se določi inž. Debelak. Klubi javljajo nove odbore in naslove: Disk, predsednik Mfiller Anton, tajnik Fle-rin Milan, naslov Flerin Milan, Taborska 32 Domžale; Mladika, predsednik Koračin Josip. tajnik Bevc Vido. naslov salezianski dom Kodeljevo. Slovan, predsednik dr. Per-ko Milan, tajnik Kobilica Josip, naslov Moste Ljubljanska 3. Gradjanski, predsednik prof. Franjo Jelačič, tajnik VI- Majerak ml. Uvede se postopek proti Svobodi -Zg, ker je na tekmi 6. januarja nastopila z neveri-ficiranim igralcem- Svoboda se pismeno po-zove, da se tozadevno izjavi. Iz istega razloga se uvede postopek proti Zagorju. Uvede se postopek proti Litiji, ker ni prijavila podsavezu svoje tekme dne 16. IL Upravni odbor Be zahvaljuje Marsu za pozdrave z njegovega občnega zbora. 19. seja p. e. 19- februarja 1936 Spored prvenstvenih tekem 23. februarja: V Ljubljani na igrišču, ki ga določi Ilirija, sicer na igrišču Primorja, ob 15.15 Ilirija—Hermes, dovoli se predtekma, službujoči Belič, oba kluba po pet rediteljev. V Mariboru, igrišče Maribora ob 16.15 Maribor—Železničar s predtekmo rezerv, službujoči Franki, kluba po pet rediteljev. V Celju, igrišče po izberi Celja ob 15.15 Celje — Korotan s predtekmo, sluSbujoči delegat LNP iz Ljubljane, Celje 10 rediteljev. — ČSK-Rapid se po sporazumu klubov preloži na sedmi termin. Prijateljska Zalog—Slavija 23. februarja v Zalogu. Verifikacija igralcev: s pravico nastopa i dnem objave: za Maribor Drašbacher Frane Kramberger Alojzij. ČebuH Mirko; za Slavijo Cvirn Lado. Lotrič Božidar, Samarin Stanko, Zevnik Josip; s pravico nastopa 29. februarja za Slavijo Lukman Bogomil; s pravico nastopa 19. maja in 19. avgusta 1936- za Reko Bunc Rudolf; po 8 8, III. spi. prav. se obenem igralee veže za Reko do L avgusta 1987.— Citata se: za Dravo Samec Rudolf, verifikacija bo sledila po nakazilu takse in izmenjavi 6lik; za Železničarja Sočič Fadil. verifikacija bo sledila po sporočilu osrednje kartoteke ln po nakazilu takse. V roku treh dni morajo dostaviti izkaznice z odjavami: bivša Svoboda Mrb za Krambergerja Alojzija, Drašbacher Frane, Čebulj Mirko. Ilirija za Cvirna Ladota, Mars za Lotriča Božidarja, Svotoda Lj za Samarin a Stanka. Opozarjajo se klubi, da morajo pozivu glede dostave saveznih izkaznic brezpogojno ustreči, v kolikor imajo zadržke proti verifikaciji igralcev, ki se prijavijo v drug klub. naj jih izroče obenem z dostavo izkaznic. Proti klubom, ki se ne bodo v določenih rokih odzivali pozivom p. o., se bo postopalo po § 58 kaz- pr. Upravnemu odboru se proda Litija, ker ni prijavila tekme 16. februarja. Na predlog kluba se preda k. o. Filo Franjo Gradjanski. da uvede postopanje zaradi uporabe 8 26 spL pr., obenem se igralec suspendira. Po proučitvi zadeve povodom juniorske tekme Rapid—Železničar, ki bi se imela igrati 15. septembra 1905., se odredi igra- nje tekme v spomladanski sezoni 1996., kar naj o. o. Maribor izvede. Na podlagi sodniških poro® ee predajo k. a: Gobec Franja Škerlj Franc, Koprivšek Karel, vsi Celje. Janežič Josip, Jug Vinko, Primorje; s takojšnjim suspensom se predajo k- a: Pfeifer Fric, Celje, Sočan Julij, Slapar Franc. Unterreiter Josip, Berglez Lado, Žitnik Ludvik. vw Ilirija. Upravnemu odboru se preda službujoči Hrastnik, ker ni pravočasno dostavil podsavezu poročila o tekmi Celje—Hermes 16. t. m. S. a se preda ss Bizjak, ker Re ni dostavil poroča o ČSK - Atletiki 16. t m. Jutri Ilirija : Hermes Podsavezno prvenstvo se jutri nadaljuje. Na igrišču Hermesa nastopita Ilirija in Hermes. Sodil bo g. Oamernik. Hermes je v nedeljo v Celju odnesel visoko zmago nad dobrim SK Celjem, bomo videti v koliko bo uspel proti Iliriji. Nadejamo se, da bomo gledali dober nogomet in športno borbo. Turistično-sportm odbor za dvig lahke atletike in pripravo atletov za olimpiado. Pozivajo se vsi lahkoatleti ljubljanskih klubov, da redno posečajo gimnastične treninge pod vodstvom športnega učitelja gosp. Kleina, ki se vrše v telovadnici na lice ju vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 22. za skupino Ilirija, Jadran, Planina, vsak torek, četrtek, soboto od 18.30 naprej v telovadnici realne gimnazije na Poljanski cesti, vhod iz Ciril Metodove ul. za skupino Korotan, primorje in Sloga. — Atleti prve skupine, ki bi bili zadržani posečati treninge svoje skupine, lahko posečajo treninge druge skupine. Lahko atleti Slovana naj posečajo treninge obeh skupin. Vsako sredo od 16. naprej in nedeljo dopoldne od 9.30 naprej se vršijo na igrišču Primorja obvezni cross-country treningi za vse srednje in dolgoprogaše. V nedeljo ob istem času in istotam tehnični trening za metalce. To soboto odpade izjemoma trening v telovadnici na Poljanski cesti, zaradi tega trening na igrišču Primorja od 16. naprej. Iz kolesarskega podsaveza: Savez kr. Jugoslavije v Zagrebu sporoča, da je glavna skupščina saveza, ki je bila določena za 1. marec, odgodena radi tehničnih zaprek na 15. marec. Skupščina saveza bo ob 8. uri v prostorih gostilne »Zvonrmir«, Petrin jska ulica 2/1. Nadalje se obveščajo vsa včlanjena društva, dia do 1. marca poravnajo redno letno članarino, ker bodo sicer črtana iz seznama podsaveznih klubov. Posebno se opozarjajo klubi Hermes, Primorje. Triglav - Zadobrova in Sara -Dravlje. Smnške tekme T. S. 6. na Pokljuki. V nedeljo so ae vršile na Pokljuki smuške tekme dijakov Tehniške srednje šole iz Ljubljane za prvenstvo zavoda pod vodstvom g. ing. Rudolfa Škofa, ki je tudi obdaroval zmagovalca in — zadnje plasrfra-nega. Tekmovalo je 14 dijakov. Tekme so se vršile v teku na 16 km dolgi progi z višinsko razliko 350 m. Proga je bila trasi-rana po najlepših terenih Pokljuke ter Je bila za netrenirane tekmovalce zelo naporna. Izid je Ml: 1. Svetina Blaž 1:12:52, 2. Ješe Rajko 1:13:12, 3. Kralj Er-vin 1:15:14, 4. Krč Ivan 1:17:42, 5. Rebek Branko 1:18:02. Ob tej priliki se vodstvo tekme zahvaljuje za naklonjenost Sm. KI. Ljubljana in najemniku »Šport Hotela« g. Kendi, ki sta za minimalno odškodnino nudila prenočišča in obilno prehrano. ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). V nedeljo od 9.30 naprej na našem igrišču pod vodstvom športnega, učitelja g. Kleina obvezen cross trening za naslednje Brednje in dolgoprogaše: Bezlaj Tone, Czuzda, Djinovski, Gabršek, Hlebce, Jordan Marjan, Kranjec, Krevs, Krpan, Na-bernik, Ogrin Franc in Miran, Pere, Pogačnik Jože, Renčelj Nilojko, Skušek, Sra-kar I, Vahtar Zdenko, 2orga Fric in Aleš. Poleg Imenovanih ao vabljeni še ostali člani. SK Ilifija (HazenSka sekcija). Današnji gimnastični trening prične že ob 18.30. Sek-cijsko načelstvo poziva vse članice, da redno in točno posečajo trening, ker se naglo bliža bazenska in lahkoatletska sezija. Nove Sanice se sprejemajo pri vsaki gimnastični uri. Članarina! (Plavalna sekcija) sklicuje za ponedeljek ob 16. v restavracijo »Novi svet« na Gosposvertskn cesti plenarni sestanek. Spored: volitve, zimski treuhig in slučajnosti. ob 36J6 ae bo Korotanom ia Kranja in Celjem. Sodil bo g. Lnkefič. Za tetomo vlada živahno zanimanje. Ob 13.90 ae bo pričela predtekma rezerv Celja bi Smučarski klub Ljubljana sklicuje aa torek ob 20. v pritličju restavracije Zvezde sestanek vseh Članov in tekmovalcev. G. Gradove« bo poročal o tekmah r Gar-miach-Pairtenkirchnu. Vabljeni so tod* prijatelji kluba. S. K. Mars. V nedeljo ob 14-80 Igramo z Jadranom na njegovem Igrišču. Opremo preskrbi gospodar. Dolinar ln Nova ksigur-no! Vremensko porofllo. Bistrica, Boh. jezero: snega v dolini ni. Planina na Kraju: —3, severni veter, 280 cm srenja, smuka dobra. Bled - Jezero: 3, oblačno, Pokljuka: —3, jasno, mirno, 100 om »t en je, smuka dobra. Pusti Rovt nad Jesenicami: —4, 130 cm srenja, srež, smuka prav dobra. Kranjska gora - Rateče: —1, jasno, snega 10 cm. Planica, Dom Ilirije: —U 56 cm snega, srenj — južen, smuka manj ugodna. Skakalnica on drsaMšče uporabno. Vrgč, Krnica, Tamar: 60 cm srenja. Menina planina: —4, sneg južen, smuka dobra. Pohorje 20. t. m.: Mariborska koča - Pohorski dom: snega ni. Senjorjev dom: 2, mirna 30 cm srenja smuka ugodna. Ribnica na Pohorja: L mirno, 10 cm srenja. Peca: —2, mirno, 135 cm južnega snega, ®n*uka ugodna. — Mozirska koža na GoKeh: —1, podlage 20 — 50 cm 20 cm novega snega, smuka dobra. Planina Vogel, SkalaSd dom: —2, sneg srenj, jasno, »nega veliko v domu prostora dovolj. R A D I O Sobota, 22. februarja Lfabijana 12: Plošče,— 12.45: Vreme, poročila.— 13: Čas spored, obvestila.— 13-15: Plošče.— 18: Za delopust igra Radio orkester_ 18.40: Zdrav in pomanjkljiv govor (g. Vilko Mazi) — 19: Čas, vreme, poročila spored, obvestlkL— 19-30: Nac. ura. 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar)_ 2020: Priesko gos tu vanje (prenos reportaže iz Maribora). — 22: Čas, poročila, spored— 22.15: Radio jazz. Nedelja, 23. februarja Ljubljana 8: Telovadba (g. C. Soukal).— 8-30-" Čas. poročila, spored. — 8.45: Pustni nedelji vesel pozdrav (radio orkester). — 9.46: Versko predavanje (p. Valerian UčaW. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. — 11: Vesele in poskočne-kvartet »Fantje na vasi«. _ 11.40: Otroška ura: Striček Matiček govori in poje — 12: čas spored, obvestila. — 12.15: Lahka godba radio orkestra. — 13: Plošče po željah. — 16: Kmetijska ura: Prašičereja (inž Lambert Muri). — 16.20: Revija naših šramlov _ I- deL — 17: Gospodinjska ura: Jajca v kmetiškem gospodinjstvu (gdč. Anica Lazarjeva). — 17.15: Revija naših šramlov — II. deL — 18: Iz stare Sare — vesel spomin (radio orkester, radio jazz, g-Mirko Premelč in plošče). — 19-30: Nac. ura. _ 20: Čas, poročila, spored. — 20.15: Kurent — godčevski patron (pester večer s sodelovanjem Akademskega pevskega kvinteta, članov rad. dram družine in Cimmerinanovega tria— sestavil prof. Ku-ret). _ 22: Čas vreme, poročila, spored. — 22.16: Za pleš in kratek čas — plošče. Beograd 1«: Godba kr. garda — 19.15: Pesmi — 20.50: Orkester. — 22-15: Lahka glasba." _ Zagreb 12: Plošče. — 16.30: Pevski kvartet — 20.15: Tamburaški zbor. — 21: Lahka elasba. _ Praga 19.05: Pesmi 19.40: Vojaška godba. — 20.20: Češki ples- — 21.20: Akademija. — 22.35: Sramel kvartet _ Varšava 20: Schubertova glasba. — 21: Zabaven program — 22.15: Ples. — Dunaj 11.45: Simf. koncert. — 15.40: Karneval _ 17-55: Ples peric. — 20: Literaren večer.' — 22.20: Humor v glasbi. — 23.15: Orkester. — Berlin 18: Lahka glasba. — 19: Klavir — Dve razposajeni urici. — 24: Ples. Munehen 18.10: Spevoigra. — 20: Munchenški »fašing«. _ 22.30: Plesni or kester. — _^^^^^ Nase gledališče DRAMA Sobota 22.: Pesem s ceste. Cene od 20 Dta navzdol. Nedelja 23.: Ob 15. Frak ali Od torojaSka do ministra. Izven. Cene od 10 Dta navedoL Ob 20. Tuje dete. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Sobota 22.: A propos, kaj dela AndulaT Premiera. Izven. Nedelja, 23.: Ob 15. Madame Butterfty. Izven. Cene od SO Din navzdoL Ob 20. Apropos, kaj dela Andula? Izven. »A propos. kaj dela Andula7« je češka opereta. Že v »Svetem Antonu« smo spoznali. da češka opereta dostojno reprezentira svoje avtorje in lahko ter uspešno konkurira operetam drugih narodnosti. Glasba se vselej naslanja na melodiko češke in slovaške narodne pesmi. Naša izvedba te operet© je skrbno pripravljena. Naslovno vlogo igra ga. Poličeva. Ferryja g. Drenovec, Tonika g. peček. Jarmiro gdč, Smerkoljeva, LaJo gdčna Cankarjeva, brivca Alojzija g. J. Rus, Franca Nebojse g- Zupan, vedeže-valko ga. Rakarjeva, Dopita g. Simončič. Režijo ima g. Zupan, dirigira kapelnik Ra-ha, ki je komponiral tudi nekatere vložke, številne plese našega baletnega zbora je naštudiral g. Golovin. »Madame Butterfly« se poje v nedeljo popoldne z go- Gjungjenac ter gg. Gosti čem in Jankom v glavnih vlogah. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 23.: Morala gospe Dnlske- Mariborsko gledališke Sobota. 23.: Veseli kmetič. Globoko snižane cene. Nedelja, 23.: Veseli pustni prizori, prireditev ženskega društva v Mariboru. Ob 20. Bajadera. Globoko znižane eene. Žrebanje ▼ drž. razr. loteriji V. razreda Žrebanje 19. februarja 1986. Dia 1.000«— St: 5.851, 5.892, 24.894, 33.038, 33.076, 95.704, 95.705, 95.706. Srečke za tekoče kolo so vse razprodane. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA Sv. FcCraeesta J$ Zane Grey: 74 Teksaški iezdec »Pustite Rayi ia Ruthi mnenje, da je Lawson streljal na vas. Saj vam je vse eno. Moije prejšnje življenje se vrača k meni, Duane. Vrača se. Tisti mah, ko Ray vstopi, bo spet tu. In Bog ni; je priča, da 'bi rad menjali z Lawsiotnom, 6e bi inogelc. »Vesela me, da ta'ko govorite«, je odvrnil Duane. »Velja. Ranriil me j>e Lawson — in stvar ostane med nama.« Ta hip sta Ray in Ruith stopili na verand«. Ditene je začoil dva pridušena vzikiriflca in zagleda! dva Meda obraza. Ray je stop-4a k njemu. Vzdignila je drhtečo roko in pokazala oa kri, ki mu je rde čila prsi Bleda in nema je pogledala očeta. »Papa«! ie zaklicalia in zv%a. rotoe. »Nikar ne omedli«, je hrtpavo vzkliknil Longstreth. »Obe bosta še potrebovali poguma. Duane ni hudo rairnjen. Fk>yd je mrtev. Njegov samokres je pogodil Duana. Jaz sem se vdal. Duane je inoj rešite?]. Razdelil bom, kar imam, vrnil, kar je krivično pridobljenega, in zapustil Teksas. Duane se upa pregovoriti Maca Nellyja da ira pusti prosttost Zairadii tebe, Ray«! Ray ie zapopadla odrešenje. Oči so ji žalostno pohitele od očeta k Duanu. »To morate premagati*, ji je rekel Duane. »Ma- sM sem že, da se bo slabo končalo za vas. A vaš oče živi! Sptnj&zml se ibo s .tem, katr je. Miskm, dia vam lahko abdjubim njegovo izpmsMev. Vsa ta reč se v Lousisiani nemara vobče ne bo raz vedela. Saj je Teksas talko daleč od vaše stare domovine. Se v San Amtoniu in Auistinu se mak) menajo za to, kakšen sloves ima kdo. Ločnico med živinskim roparjem in živinorejcem je v tej divji obmejna pokrajini težko zaičntaDi. Stair rejec mi je nekoč dejal: »Nekoliko smo vsi razbojniki«! Vaš ooe j»e prišel semkaj in je imel srečo. Nato se je srečal z matopradniiimd ljudmi, in ni treba, da bi bila stvar, zaradi katere jam je padel v roke, sama po sebi krivična. Jalovo bi bilo cepiti dlaike in ga tehta/tli po pravičnosti in nravnosti omalkanih dežela. Da bi se obvaroval, je zbiral oko® sebe može. Potem jih ni mogel več brzdati in je bil združen z njimi v dobrem in hudem. Bi) jtai je vodja, ker je bil najmočnejši. V resnici je bila pa tolpa močnejša od njega in ga je vodila. Tako se je zapletel v hude reči in celo v prelivanje krvi. A naj mu očitajo kar koiS, vendar mislim, da bi 'bil lahko še neskončno slabši«. Štiriindvajseta poglavje Dne šestindvajsetega zjutraj je Duane ravno še za časa prijezdili v Bradford, da je ujel jutranji vlak. Rana ga ni bogvekaij ovirala. Granger Looigstoreth, njegov ujetnik, ga je spremljal, im tudi Ray in Rutih nista bili hote® ostati doma. Vsi so bii zapustili Fairdale za zmerom. Longstreth je bil predal vse svoje imetje Mortonu, naj ga razdeli tako, kaikor s svojimi tovariši mtsM, da je najbolj prav. Duane je bid z njun ponoči odjahail iz Faardaila, minil Sanderson v prvih jutranjih urah in dospel ob določenem času v Bradrortd. To usodno jutro je našlo Duana navzven mirnega, navznoter pa razburjenega. Zdelo se mu je, da ne more dovolj zgodaj pošti v Vaiverde. AJi bo kapitan Mac NeKy s svojimi jezdnimi redarji že tam, kaikor je Duane zahteval? Strast mu je spet in spet obujata, sliko zagorelega Poggina. Ure in tedne in mesece čakanja je bil prenesel. Zdaj je bflo njegovega potrpljenja konec. Žvižganje lokomotive ga jie delalo nervoznega. Vožnja s tem brzim vlakom mu je bila veliko prepočasna. Sedeti v vozu in gledati Longstrethu in ostalim potnikom kz oči v oč£ je bilo Duanu neznosno. Zato je zamenjal svod sedež z drugim, za hrbtom svojega ujetnika. Noben pogovor se ni hotel začeti Longstreth je globoko zamišljen in s pobešemo glavo sedel na svojem mestu. Dekleti sta mu sedeli ob straneh; bili sta bledi a zbrani Na zadnji polovici vožnje je Duane opazoval cesto, ki je, zdaj v manjši, zdaj v večji razdalji, spremljala žetezmico. Ko je bil vlak še blizu dvajset milj od Valverda, je opazil temno gručo jezdecev, ki so dirjali proti vzhodu. Kri mu je zabobnela v sencih. Zazdelo se mu je, da je spo- znal mod nfeni Pogina, la vsa notranjost aa wm je skrčfia. Aft niso bfi tamfe Btassom Kane s srvoflemi gladkimi deškimi led, arnoJbrada ve&aa Boldt, Ptunhandlle Smbth s svojim veselim *de-oan obrazom in Jwn Fletcher? Eden je ba pri r4iih, ki ga ni poznai. AH ni bii Knell? Oh kje, tega je bii ustrežil... Nagnil se je čez sedež in se dotakni.! Longistzretha, »Poglejte«! A Longstretb-Cheseldine je ba že videl Vlak je zfterbed mimo. Krdelo jezdecev je izginilo izpred oči. Nihče m več izpoegovonl besedice, dckflier rt v*ak 06-stafl v Valverdu. Stopila sta iz voza in dekieti za njima — kaikor družba navadnih potnikov. Postaja je bila večja od bradforske, in prihod vlaka je Povzročil precej živ#en»a. Drramov pogUed ie pazljivo obietefl dbnaae in obstali na možu, M se mu je zazdeJ znan. Tudi ta mož je očrnil Duana s pogledom, ki je kazal, da ga pozna. Vendar 'je bilo videti, kakor da bi čakal znamenja ali migl&afja. Tedaj ga je Duane spoarnaL Bil je Mac NeS8y, gladko obrit in dosti mlajši na pogled, ker je M brez hrkov. Zdaj ije Mac Nelly pozdmarvil Duana in pohiteli proti njtemu. Vprašujoče je bSstiM z očim na Longstretha. »Veseli me, da vas vidSm«! je živahno derjai, obenem se je pa malce nemirno ozrl na gospoda zrnaven Duana. »Mac Ne'ly«, je šepni! Duane, »dajte gospoda Cheseldinu roko«! CENE MALIM OGLASOM Pa 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas hi enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 11*—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TIS m % , odgovor, priložite v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam se mampahtcijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičo&a x motiti oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19« (zadružna hranilnica) sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo. Beseda I Oin. davek ' i>o M (Ura ali daianje naslovu II Ma. Najmanj« mačet 17 Dim. Halo! 3la postni torek vai na ;pies n* Tabor, ki ga pri-rede mesarji t Ljubljani. Začetek ob 20., vstopnina Dia 10. 45HM 6 Slu/bo dobi 9eee4a t Dla. larek S Cla. itfre aH dajanje -laslOT« Ii Dta. Najmar'51 tnesek IT Dla. Vrtnarja isprejmein-o takoj ▼ »talno iJožbo. Javiti m je t to-•rami Vidmar, 8avlje 18, obi. Jezica pri Ljubljani. 4304-1 2elezninarja u daJjio prakso, sprejmem, ponndbe aa ogi. odd. Juta* pod >Prva moč«. 4463-1 Sadjarja Id sa raaume tudi na vrtnarstvo, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod ••»Crorenjs&o 838«. 4440-1 Več šivilj, pomočnic ]jrvovr»tne, samostojne mo- H ta francoska m angle-ilika dela sprejme takoj Aitelje Baaanella, Gajeva iii. 6. Plača 30-40 do 50.-;Dšn. dnevno. 4S99-1 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti iitev. 19, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. (Vaients* (šce) Zdravega fanta močnega, poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj trgovina melanega blaga. — Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 4531-M Učenko za strojno pletenje, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiS. M. Cvikel, strojno pletenje, Kočevje 56. 449S-44 Prodam Beseda 1 Oin, davek S Dla, ta ilfro ali dajanje aaslova j Din. NaJman)Si znesek 17 Ota. Postrvi šarenke porcijake, vsako količino, od ene naprej, doetaviano na dom. Kg Din 40. — Naročila: telefon 36-69 ili pismeno na: Ribogojstvo >Dragomelj«, p. Domžale. 84- « Špargeljeve sadike v različnih, najfinejših sortah, za pomladansko saditev, nudi najceneje Pahor, Skaručna nad Ljubljano. Oblačila Beseda 1 Din. davek i Din. ta ilfro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanj« toesek 17 Dta. Lepo masko posodim. Ljubljana, Gosposka «1. 3, H. nadstr. Gospa Štefan. 455&-JB Več mask oddam. Kudar, Knafljeva ulica 4. 4509-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din, ra ilfro al) dajanje aaslova 5 Din. Najmanjil tnesek H Dla Šivalni stroj maJo rablj-en in kolesa naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 4949-29 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 39 (Zadružna hranilnica). Istotam naročajte oglase io oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi nI. je ukinjena. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 74 Cof! Kapitana je vrglo ob drugo vejo, in odtod je drča! nizdoi, dokler ni iabsedel rogovili na koncu debla. Ali, joj! že so ga opazili grdi Indijanci in jeh iz zasede streljati nanj, in vse puščice so zadevale v lepe pidžamne hlače, ki mu jih je bil posodil profesor v nadomestilo za njegove lastne mahe-drače- raztrgane od medveda. »Pomagajte, pomagajte!« je vpil nesrečnež. »Saj nisem blazina za šivanke!« Glasbi la Beseda 1 Din, davek } Dii.. ta Šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjil tnesek 17 Dla. Planine nov«, moderna konstrukcijo 8500. 10.000. 18.000.-dm. Harmonije evrop. amer. sistem od 8000.- Popravlja, uglašuje, iopoeo-joje. ZaJoga materi jala. Prodaja tudi na obroke, večletna garancija. Dobavlja tvornica glaeovirjev IVAN KACIN, Domžale. Zahtevajte cenik! Naročila se sprejemajo Ljubljana Komenskega nI. 26/11. 4600-36 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesta štev. 19, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe m oglase io tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Beseda 1 Din. i«vek »Ti. ta ilfro ali dajanje aaslova ? Oia Najmanjil tnesek 17 Dta. 3 decimalne tehtnice 100—350 kg, malo rabljene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jtrtra pod »žt. 1S0« 4355-7 Tračnice stare, rabljene, za poljsko železnico, profil 7 cm, kupim odnosno vzamem v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4496-7 »Ih Salonsko garnituro staro, najraj&e tako, ki izvira iz kakega gradu, kupim. Ponudibe pod Šifro »Stara garnitura« na ogl. odd. Jutra. 4500-11* Kapital Beseda 1 Din, davek i Dla, ta Iltro ali dajanje aaslovr i Dla Najmanj« tnesek 17 Dla. Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne in Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in celjskih denarnih zavodov, prodaete najugodneje io takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor. Za odgovor Din 3 znamk. 01-16 Prodam dve vlogi Ljubljanske kreditne b sunke 90.000 in 60.000 Din. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Najvišji ponudnik«. 4494-16 Vojno škodo (Batne štete), obligacije mestne občine ljubljanske in hranilne knjižice lahko takoj prodaste po najvišji ceni proti gotovini potom trg. agent, bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beeth-ovnova ul. 1AH. Telefon 35-10. 441&-16 Za hranilne knjižice Ljudske posojilnice, Bano-viaake hranilnice in Mestne hranilnice v Ljubljani, imam več kupcev, ki iste izplačajo takoj v gotovini po najvišji ceni. Zglasdte se v moji pisarni: Alojzij Planinšek, trg. agent, za bančne posle, Ljubljana, Beethovnova nI. M/L Telefon 35-40. 4414-16 Hranilne knjižice vseh zavodov lahko prodaste ali kupite proti takojšnjemu plačilu najugodnejše potom Trg. agent bančnih poslov ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ul. WL. — Telefon 35-10. 4M3-1I6 130.000 Din posojila potrebujem za dobroidočo gostilno, na prometnem kraju, za i/zplačanje banke. Vknjižba na prvo mesto, V9e drugo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Sigurna garancija«. ■4336-116 Iščem družabnika z večjim kapitalom pri izrabljanju šestih pomembnih patentov za vodne naprave. — Vso pojasnila pri Francu Grebencu, kleparju in posestniku v Trbovljah, za Savo. 4484-16 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 19, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Lokali Beseda I Din, Javek i Oln. za Ufro ali dajanje aaslova S Din. Najmanj« tnesek 17 Dla. Lepi pisarniški prostori sestojeSi iz 6 sob in priti-klin se oddajo po ugodni čemi, blizu paiače Banske uprave. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4560-19 Pekarijo, gostilno s tujskimi sobami in mostno tehtnico, tik farne cerkve, prodamo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Bodočnost«. 4077-19 Beseda I Dla. davek i Din, ta ilfro ali dajanje aaslrva 5 Oia. Najmanj« «n—ek 17 Oia Novozidana vila enona.de tropna, 6 stanovanjskih prostorov, vrt, tik Mirja, naprodaj za Din 250.000. Ogled dnevno od 1)4.-16. ure na Emonski cesti št. 25. Stavbeno parcelo ca 900 kv. m v Ljubljani. Stan im dom, prodam. — Sušnik Cecilija, Postojnska ulica 12. 4617-30 Krasno vilo donosno, štiristanovanj&ko, precizno zgrajeno, poleg centra, radi raamer prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krom-baker«. 4566-20 Pozor! Skrajna sreča za mlinarje! V lepem in prometnem mestu naprodaj mlin na tri pare, na Dravi. Proda se zaradi družinskih razmer. Ona zelo nizka. Kdor bi na kaj takšnega reflek-tiraJ, naj se zglasi na naslov Mihael Deželjek, Strmec, pošta Petrijanec, Va-raždin. 4538-30 Stanovanja Besedi I Din. lavek < Dta ta iifro ali dajanje naslova Dla Najmanj« toesek <7 Dta. Stanovanje 2 sobi s kopalnico ln pritlk.lt nami v visokem pritličju iščem za maj. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja«. 4FT4- Sla Sobo odda Opremljeno sobo čisto sobo oddam za Din 185.- gospodu. Jurčičev trg m. levo. 4506^3 Prazno sobo blizu Sv. Jožefa, oddam eni ali dvema ženskama, takoj ali s iL marcem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4866-83 ■ »akt seseda 1 Oia; luveb s Dla. t* iltro 3 dajanj« aaslova S Dla. ->alfnani<) ineMk M "'lo Iskreno dopisovati z osamljeno, starejšo, samostojno, želi -SSleten soliden vpokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskrena harmonija«. 4534-04 Razno 3e*eda I Dla. davek Ota. ta ilfro aH dajanj, taslova ' Dla. Najmaoj« 17 Ota. Blago za katerega vrednost garantiramo, razpošiljamo ceneje kot sicer, v časa Belega tedna Zahtevajte takoj brezplačen slovenski cenik. Največja trgovska In razpošiljal na hiša v Jugoslaviji. VAM NUDI MOŽNOST, DA SE OKORISTITE Z BOGATIM RAZVEDRILOM RADIOFONTJE. V VASI HISI: GLEDALIŠČE, KONCERTI, PREDAVANJA, ZA NTMTVT PRENOSI IZ VSEGA SVETA ZA 4.- DIN DNEVNO ZAHTEVAJTE INFORMACIJE V PHILIPSO VIH TRGOVINAH! DOLGOROČNA ODPLAČILA MATOOOR REMINGTON JUNIOR je poceni, vendar v vsakem oziru popolen pisalni stroj, izdelan iz najtrpežnejšega materijala. Prodajamo ta kakor tudi naše ostale stroje na dolgoročna odplačila po nervišanih cenah. ■ Zahtevajte naše ponudbe in obširne prospekte! GEN. ZASTOPSTVO REftgNGTON-TOVARNE;_ last A. BENCIC, Zagreb. Dica 5 (oktogon) telefon 40-09 Prodaja za Ljubljano: TEHNIK I. BANJAI, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20. INSERIRAJ V „JUTRU" Globoko užaloščeni naznanjamo, da je danes naša srčnoljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Josipina Rebolj, roj. Simončič? vdova Sedlar HIŠNA POSESTNICA, po kratkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti umrla. Predrago in nepozabno pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo, dne 23. februarja 1936. ob 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 24. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v župni cerkvi v št. Rupertu na Dolenjskem. LJUBLJANA, dne 21. februarja 1936. Rebolj Josip, soprog; Sedlar Ivan, trgovec-sin; Ivanka poroč. Jeras, Anica poroč. Živec in Jožica poroč. Kušar, hčerke, rodbine Simončič, Košar, Sedlar, Rebolj in ostalo sorodstvo. _/v_a_ ŠPEDICIJA TURK p r e v OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) e m a PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani ln izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova c. 9 (nasproti tov. kolodvora) "V—V—W—V v- TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU izrekam iskreno zahvalo za j ako izdatno podporo, ki mi je bila po smrti mojega soproga takoj in točno izplačana. Priporočam vsakomur pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji. STUDENCI PRI MARIBORU, dne 20. H. 1936. Grmek Viktorja, s. r. Jrejoje Davorin RavJJeo. — Izdaja m tonzorclj »Jutra« Adolf EUbafiat, — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekamarja Prane Jezeriek. - Za Inaeratai del je odgovoren AJo* Napak. -