Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto • « • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA s? The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays Holidays. List slovenskih delavcev y Ameriki, Readers. TELEFON: CHelsea 3-4878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 174. — STEV. 174. NEW YORK, SATURDAY, JULY 27, 1935. — SOBOTA, 27. JULIJA, 1935. VOLUME TTT.TTT — LETNIK XT.TII. NAZUI BODO VPRIZORl NOVO KRVOPRELETJE DICKSTEIN OZNAČUJE ADOLFA HITLERJA KOT BLAZNEŽA; VA2NEIZPREMEMBE V NEMČIJI Premogarska stavka zopet odvrnjena Newyorski kongresnik pravi, da morajo Nemci slepo verjeti v Hitlerjevo vlado. — Kongresnik Blanton se je zavzel za nemškega diktatorja. Preiskava naj dožene, če je treba prekiniti diplomatske odnosa, je z Nemčijo. — Strah pred novim krvoprelitjem. WASHINGTON, D. C., 26. julija. — V svojem ostrem obsojanju nemške verske politike je kongresnik Saumel Dickstein iz New Yorka označil kanclerja Hitlerja kot blazneža in morilca. Dickstein je rekel, da je Hitler vzel volilno pravico vsakomur, ki slepo ne priseže na njegovo blazno vlado. Zahteval je, da predlagana nova trgovska pogodba z Nemčijo vsebuje tudi določbe, ki jamčijo Amerikancem da ne bodo nadlegovani v Nemčiji in da preneha v Združenih državah nazij- ska propaganda. Tako ostra beseda v ameriški poslanski zbornici še ni bila izrečena proti >aki mirni držav: "Notranjo vojno je napovedal," je med drugim rekel Dickstein, "nemškemu narodu, ki se upa pripadati h kaki drugi veri kot pa k veri, katero je po njem postavljeni agent svojevoljno postavil za vero nazijske dežele. "Vprizoril je celo hladnokrvno moritev, da bi nemškemu narodu vsilil svojo absolutno kontrolo nad državnimi zadevami, nad vero in nad zadevami, ki se tičejo zunanje trgovine." Ostri Dicksteinov govor je izzval enako vroč odgovor kongresnika Blantona, ki je naglo skočil na noge in zahteval, da se Amerika briga z* svoje lastne zadeve. "Nikdo ni dal gentlemanu iz New Yorka pravice imenovati Hitlerja blazneža," je zaklical Blanton. "Želim, da vse tuje vlade vedo, da govori brez pooblaščen ja. "Mogoče mu ni prav, kar se godi v Nemčiji, toda to je Hitlerjeva stvar. Mogoče mu ni prav, kar se dogaja v Italiji, toda to je Mussolinijeva stvar; mogoče mu ni prav, kaj se godi v Rusiji, toda to je Stalinova stvar. Narodi sveta, naj bi se brigali za svoje zadeve." "Zakaj pa se vi ne brigate za svoje stvari?" je zarohnel Dickstein, vsled česar ga je predsednik Byrns takoj pozval k redu. Tekom ostre debate v poslanski zbornici je senator King v senatu predlagal, da posebni odbor preišče razmere v Nemčiji in naj dožene, ako Združenim državam ne kaže prelomiti diploma-tičnih zvez z Nemčijo. Njegova resolucija pa ni bila predložena v debato in najbrže tudi ne bo prišla do razprave. BERLIN, Nemčija, 26. julija. — T se napeto pričakuje, kakšne posledice bo imela najnovejša gonja nazijev proti Zidom, katolikom in protestantom. Splošno se domneva, da bo prišlo tudi pri tej priliki do krvoprelitja kot se je zgodilo že pri i i •»»•** .t* lanskem čiščenju . Tujezemski opazovalci so mnenja, da se bodo zavrsile važne izpremembe v nemškem kabinetu. Governer Koch je v Vzhodni Prusiji razpustil organizacijo "Stahlhelm". Organizacija je bila razpuščena že v Sleziji, Meklenburgu, na Baden-skem in v Turingiji. Himler, ki načeluje tajni policiji, je odredil, da člani katoliških mladinski organizacij ne smejo nositi uniform, znakov in zastav. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo resigni-ral Franz Seldte, načelnik Stahlhelma in delavski minister. MRS. WALEY JE NASTOPILA SVOJO KAZEN Nastopila je 20-letno zaporno kazen. — Sedaj se huduje nad svojim možem, ker jo je spravil v ječo. Milan, Mich., 26. julija. — V četrtek popoldne so se v zvezni kazni hi i šk i farmi zaprla vrata za 10 let staro Margareto Walev, ženo Harmona Wale-ya, ki je odvedel 91otnega sina bogatega lesnega trgovca We-yerhaeusorja v Tacoma, Wash. Plavolasa mlada žena ho morala zaradi vdeležhe pri ocjvedbi odsedoti v ječi 20 lot. Na kazni ln i šk i farmi ho so-daj imela priložnost seznaniti se z naslednjimi "slavnimi" osebnostmi: z Evelyno Frechette, prijateljico zloglasnega bančnega roparja Johna Dillinger-ja, s Kathryn Kelly, ženo roparja Kellvja, z Wvono Bur-dette in Dolores Delaneoy, prijateljicama TTarrvja Campbell in Alvina Karpisa, ki se so vedno nahaja na svobodi. ICaznilniške ohlasti zavračajo vsako pojasnilo. Toda prodno je Mrs. Walev izginila za žo-lozno ograjo, je rekla: — Kazen sem zaslužila. Morala hi naznaniti, ko som izvedela, da je deček postal žrtov odvodbo. Chicago, III., 26. julija.—Ljubezen Margarete Walev do njo-noga moža TTarmona, ki jo bil zaradi odvodbo Woyerhaousor-jevoga sina obsojen na 45 let zapora, se je ohladila in izpre-menila v strup. Prodno so jo odpeljali v,kaznilnico v Milan, Micli., je rekla z ozirom na svojega moža: — Harmon Walev ni prejel niti trotino tega, kar jo pravzaprav zaslužil. VELIKA VSTAJA V TAMANLIPAS __PREPREČENA Zato pa vre po drugih krajih Mehike. — Bati se je kmetskih nemirov. — Zvezna vlada je posegla vmes. SEDMI KONGRES KOMUNISTOV JAPONSKA 0B0R0ŽUJE PROTI RUSIJI Vojni minister pravi, da se morajo izdatki povečati. — Zavarovati je treba Mančukuo proti Rusiji. Tokio, Japonska, 25. julija.— Vojni mister San juro Ha jasi je rekel časnikarskim poročevalcem, da je zaradi obrambnih priprav proti Rusiji treba povečati izdatke za vojsko. w General Hajaši pravi, da armada, zlasti, kar se tiče zračne silo, ni zadostna za obrambo Mančukuo. Vojni minister jo rekol, da jo Rusija v rusko-japonski vojni potrebovala tri mesece, da je na Daljnji Iztok postavila svojo vojsko, sedaj pa jo je z aero-plani mogoče postaviti v nekaj urah. Za sedaj japonska armada zadostuje za vzdrževanje reda Mexico, Mehika, 26. julija.— Kot pravijo zadnja poročila, je preteča vstaja močno oboroženih kmetov v Tamaulipas pod kontrolo. Toda dijaki in pristaši odstavljenega diktatorja države Tabasco, Garrido Canaba-la v Villa Hormosa si stoje bo-jažoljno nasproti. Iz poročil, ki so jih poslali poveljniki zveznih čet vojnemu ministru, je razvidno, da jo nevarnost kmet-ske vstaje proti govomorju Rafaelu Villareal v Tamaulipas odvrnjena. Izgleda, kot da je Villareal, katerega dolže kmetje, da je postopal prestrogo, pripravljen* vstreči zahtevam kmetov. Nikakor pa ne misli odstopiti. V Tabasco bo najbrže še prišlo do uemirov, četudi je Garrido Canahal vsled nastopa zveznega predsednika Car-donasa zagotovil Cardenasu, da se smatra za njegovega prijatelja. Po mnenju poznavalcev razmer stoji 15.000 pristašem bivšega političnega voditelja Ca-nabala nasproti 200 dijakov. Matamoros, Mehika, 2(1. julija. — Narodna vlada je v četrtek zvečer izdala strogo odredbe, ko je nad 1000 kmetov vstrajalo pri svoji zahtevi, da odstopi župan Rafael Manquia. Kmetje, ki po večini žive v okolici Matamoros in so oboroženi s puškami, so so vtaborili izven mesta. Poveljnik zveznih čet general Oervera jo z oddelkom svoje armade zasedel mestno hišo. S tem je odstranil policijo. Samo puške, ki stojo ob strani vojakov, spominjajo na to, da grozi državljanska vojna. Drugače pa je trgovski promet navaden. V Nueva Laredo sta v uradu dve mestni upravi, ker jo prišlo do spora med občinskim zborom. Kongres se je pričel v znamenju vojne proti fašizmu. — Delegate je poslalo 50 dežel. Moskva, Rusija, 26. julija.—■ Sedmi kongres komunistične (tretje) internacijonale, ki se je v četrtek zvečer sestal v navzočnosti mogočnega tajnika komunistične stranko, Josipa Stalina, je v otvoritvenih govorih potisnil v ozadje običajno zahtevo po svetovni revoluciji ter je izdal poziv za boj proti fašizmu. 400 delegatov iz 50 dežel se jo zbralo v rdeče okrašeni dvorani. Zastopnikom inozemskih časopisov vstop ni bil dovo-Ijon. Dva ameriška komunista, Earl Browder in William Z. Foster, sta bila izvoljena v pred-sedništvo Internacijonale, kamor pripada tudi Josip Stalin in bolgarski komunist Georgij Dimitrov, ki je bil v procesu proti požigalcem nemške poslanske zbornice oproščen. Ernst Thaelmann, nemški komunistični voditelj, ki se nahaja v joči, je bil v odsotnosti izvoljen za častnega predsednika predsedništva. Bivši član nemškega državnega zbora Wilhelm Pock je imel dolg otvoritveni govor. Stalin je bil pri svojem vstopu v dvorano sprejet z burnim pozdravljanjem, ki je trajalo 15 minut. Kongres — ki je prvi po sedemletnem odmoru — je od glasila ruske vladne stranke "Pravde" prejel nepričakovan predlog. List zahteva, da komunisti celega sveta združijo vso svojo sile za l>oj proti fašizmu in naj eelo umirajočim ostankom meščansko demokracije priskočijo na pomoč, kjer je potrebno, da preženejo večje zlo. Vsled tega jo mogočo domnevati, da bo sedanji kongres nastopil proti Hitlerju, proti Mus-soliniju in proti japonski politiki v Mandžuriji. REPUBLIKANCI KRITIZIRAJO _R00SEVELTA Voditelji stranke napa-d a j o Roosevelta. — Dolže ga, da zagovarja postave, ki izpodko-pujejo ugled najvišjega sodišča. SEDANJA POGODBA PODALJŠANA DO SREDE MESECA SEPTEMBRA WASHINGTON, D. C., 26. julija. — Predsedniku Rooseveltu se je ponovno posrečilo preprečiti stavko kopačev mehkega premoga. Nevarnost stavke je odvrnjena do 16. septembra. Odbor za uravnavo, v katerem so zastopniki premogovnih baronov in premogarjev, je na predsednikovo priporočilo po dolgem obotavljanju sklenil, naj o-stanejo sedanje plače in delavske pogoji do srede septembra v veljavi. Predsednik je zatrdil odboru, da je mogoče do onega časa računati s konstruktivno zakonodajo, ki bo ustvarila v industriji mehkega premoga povsem nov položaj. Guff eye ve predloge ni po imenu imenoval, toda sleherni je vedel, da jo ima v mislih. Kakor znano, ho Guffovova predloga ustvarila nekakšno NRA za premogovno idustrijo, ker bo z določitvijo minimalnih con izločila konkurenčni boj ter vzdržala sedanje mezdo. Za Guffeyevo predlogo so United Mino Workers ter večina premogovnih baronov v apalaškem okraju, kjer jo zaposlenih nad štiristotisoč kopačev mehkega premoga. Nasprotujejo ji le lastniki premogovnikov v južnih državah. SMRTNA KOSA. Včeraj zjutraj ob osmih je umrla v New Yorku znana in spoštovana rojakinja Mrs. Mary Jazbec, stara 57 let. Rojena je bila na Podrečju pri Domžalah. V Ameriko je prišla leta 1912. Truplo leži v Kirivovem pogrebnem zavodu na šesti cesti. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne ob 10. uri z mašo v Slovenski cerkvi na pokopališče sv. Trojice. Pokojnica zapušča hčer. mater, dve sestri in tri brate, katerim izrekamo svoje iskreno sožalje. v Mamčukuo, z ozirom na Rusijo in Zunanjo Mongolijo pa je neobhodno potrebno povečati armado. ■ MINA ZAŽGALA LADJO Hanihurtj, Nemčija, 26. julija. — Ribiška ladja Frieda je pogorela do vodne višine, ko je eksplodirala mina, ki so jo vjeli v mreže. Ladja se je zasidrala blizu Ifelgolanda, ko so ribiči začutili v mrežah nekaj težkega. Mrežo so potegnili na krov in komaj je kapitan spoznal, kaj je vjel, je mina eksplodirala. Gorenji del ladje je bil takoj v plamenih. Nikdo na ladji ni bil ranjen in ladja je pol lastno paro dospela v pristanišče. Mina je bila najdena blizu navadne proge parnikov, ki prihajajo v Hamburg. Znano 'je, da se ob evropski obali v morju še nahaja mnogo min, zlasti v Severnem morju. - - Los Angeles, Cal., 26. julija. Bojna vrsta republikanske stranke za volit veno borbo leta 19.">6 se je pričela postavljati. Izdajatelj nekega čikaškega lista, polkovnik Frank Knox, je obdolžil predsednika Roosevelta in njegovo vlado, da po natančnem načrtu zagovarja postavo, ki naj bi izpodkopale ugled zveznega najvišjega sodišča. Knox, ki bo mogoče tudi predsedniški kandidat prihodnje leto, jo izjavil, da ima njegova politična stranka izdelan načrt, s katerim bo stopila pred narod in izgledi za zmago pri prihodnjih volitvah so z vsakim dnem boljši, ker en politični čin demokratov za drugim so zlomi ob nepremagljivem navalu postavo, logike in človeških is-kušenj. Nato pa jo postavil govorniško vprašanje, ako jo mogočo nastop proti najvišjemu sodišču združiti z uradno prisego, ki zahteva, da je treba ustavo braniti Nato je govornik očital, da je demokratska stranka vladne stroške zvišala za 70 odstotkov, mesto, da bi jih znižala za 25 odstotkov, kakor je obljubila. Republikanci, če bodo izvoljeni, pa bodo izpolnili prvo vladno dolžnost: izenačenje državnih izdatkov. Za prebitek fannerskih pridelkov je treba najti trg izven Združenih držav. Warsaw, N. Y., 26. julija. — Predsednik republikanskega odbora države New York, Mel-vin O. Eaton, je na zborovanju republikancev iz "Wyoming okraja rekel, da je Roosevelto-va vlada z raznimi NRA določbami zadala mladini hud udarec, ker ji je bila vstavljena pot navzgor. Starejši državljani pravijo, da mora vlada skrbeti za njihovo življenje. In vprašujejo se: Zakaj bi delali? S tem je New Deal zapustil mlajši ge neraciji nečedno dedšcino. — Amerika, — je rekel Eaton, — se ni nikdar razvijala STRELJANJE V ARGENTINSKEM PARLAMENTU Bucuos Aires, Argentina, 26. julija. — Finančni minister Pinedo in senator Lisandro de la Torre sta imela dvoboj, ki je bil posledica streljanja v poslanski zbornici v torek zvečer, ko je bil on senator libit, dva poslanca pa ranjena. Pinedo in de la Torre sta se dvobojevala z revolverji ivi 20 korakov. Vsakdo je oddal po on strel in nikdo ni zadel, be la Torre je vstrelil v zrak. Po dvoboju pa se nista pobotala. Dvoboju je bila priča 120 oseb. EKSPLOZIJA V NEMČIJI Frankobrod ob Meni, Nemčija, 25. julija. — V tovarni za barve so se v kotlu vneli plini in nastala je eksplozija, v kateri so bili trije delavci ubiti, osem pa jih je bilo ranjenih. Pogorela je cela tovarna in je $600.000 škode. LETALEC PRIPRAVLJEN NA POLET Moskva, Rusija, 25. julija.— Sovjetski letalec Sigmnnd Le-vj»nevskv je pripravljen, da v 36 urah poleti čez severni tečaj v San Francisco. vsled despotičnih postav, velikih fraz in po osebni častihlep-nosti posameznika, ___„_ 94 GL'A 8 V'A ROD A " HEW YORK, SATURDAY, JULY 27, 1935. T//£ LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 5. 4- 44 Glas Naroda" fSobaerlptlo* Yearly «8.00 I ta bm podpUa la >■■!!■ U po Money Order. Pri — fdl pt^inH MraMOee m prioWnj«Jo. II—r da] aa Magorod kraja uraCnlkor, la »Ureja Sit W. 1M New ■a S—Wi M. 1 AMERIKA IN VOJNA V AFRIKI Z ozirom na pretečo vojno nevarnost med Abesinijo in Italijo se pojavlja vprašanje, v kakšnih odnošajili bodo Zdi užeiie di*žave z obema Ueželania- Eden najvažnejših faktorjev je .trgovina z-orožjem in muuicija Kajkšau vpliv Ijo izvajala ta trgovina na ameriško nevtralnost t Takoj po izbruhu svetovno vojne je žarela Amerika prodajati zaveznikom orožje in munieijo. Skoro vsak dan so šle v Evropo ogromne pošiljatve vojnega materijala-Najboljši ddjemalki sta bili Francija in Anglija- Pa ni ostalo samo pri pošiljatvali, kajti Amerika se je slednjič tudi dejansko udeležila vojne. Poznejše [preiskave so dognale, da je bila med/trgovino z orožjem in propagando najožja vez; tako ozka, da je bil vstop Amerike v vojno neizogiben- Senator Gerald P. Nye, ki je temeljito preiskal trgovanje z vojnim materijalom, je prišel do zaključka, (da bi bilo najbolje podrediti vladni kontroli oziroma nacionalizirati industrijo inprddajo vojnega malterijala. Dokler bo ta Ibiznis donašal ogromne profite, bodo municijski baroni netili nove vojne- Če hoče kongres zares odstraniti glavni vzrok vojne, naj soglasno s predlogom senatorja Nye uveljavi potrebne postave- VseUrnge odredbe so le polovičarske in ne bodo iztrebile zla. - / , ' NEMIRI V MEHIKI Ko je prevzel mladi in energični predsednik Carde-na najvišji urad, se je pojavil v Meželi nemir, o katerem se še ne ve, kakšne posledice bo imel- Močni Plifco Elias Calles stcjipa v pozabljenje. Skoro dve desetletji je držalMeželo v šalili, in brez njega ni 'bil storjen noben važnejši ikorak. Nekoč je bil Cardena njegov največji ljubljenec in protežiranec, pred kratkim se je pa otresel njega in vseli njegovih pristašev. Vzrok tiči v različnem i>ojinovauju »delavskih zadev, pa tud vera igra veliko vlogo. Zadnje mesece so se za vršili ponovni spopadi med klerikalci in 'bojevitimi -skupinami mehiškega prebivalstva, ki se za nolx»no ceno nočejo podvreči naldvladi katoliške cerkve. Kmeirske vstaje »o prisilile k-odstopu Maaiuela Lastro, governerja centralne mehiške vlade- Ista usoda }>reti go-vernerju Villarealu. Oba sta namreč Callesova pristaša. Če je odstavitev pol noma izostal. Vzrok je seveda njegova ol^žiia farma. Ravno v tein ea>u smo v»i o«I sile zaposleni košnjo. Letin i jo obilna, da marsikateremu primanjkuje strehe, ali to je zo|M't vrag, ker nam skoro vsaki dan poinaletn prilivajo, da se seno počasi suši. Tudi drugi (»oljski pridelki kažejo zelo obilno žetev, kar nas rz]»odhiijn, da lažje pr«»-ia šalilo ta kmet ski stan. linam i>oročati, da smo bili povabljeni zadnjo solx»to to j«-"JO. julija na proslavo M". ob letnice, od kar sta skočila v zakonski jarem tu na 1'armi ter v New Yorku in New Jersey dobro znana Paul in Marie Zalaznik. Da se dopis preveč lie zavleče, vam I«* toliki) omenim, da je bilo vsega v izobilju, kar si poželi slovenska duša. Godcev je bilo na izbiro, da smo prav pošteno brusili pele. Od domače polke pa do meriškega jazz-a, vse je bilo na programu. Tudi littlefalški rojaki so bili zastopani v polnem številu, na čelu jim g. M as le z boljšo polovico. Pavle me je opozoril, da naj omenim v dopisu, da rojak, ki je pozabil v dvorani čisto nov klobuk, ga dobi pri njem v najboljšem stanju. Zastopane >o bile vse slov-venske naselbine gornjega dela države New York. O. Ker-žič je v kratkih in jedrnatih besedah častita! slavljeneema. Na tem mestu vama želimo vsi, tla bi obhajala 50-letnico pri najboljšem zdravju, kakor sta danes, in da se zopet snidemo kakor zadnjo soboto še v več. jem Številu, zdravi in veseli. ( astitamo! Večkrat je že Zgaga poročal iz te okolice svoje doživljaj**, strah, ki ga je meni prizadjal, pa zamolči. Da pa ne bo kdo mislil o kakem rokus-pokusu ali družili vražah, vam čisto enostavno povem ti tej tripo-n sni deteljici. Ko se je Zgaga klatil tu o-l:oli, kakor je bilo že poročano, se tudi pri meni u-tava kam. Kaj zagledam? Tri širokople če možake. Šofer me hoče pro-tepsti, Zgaga s peresom, šofer zadnjega sedeža mi pa moli pest pod nos. '/.v sem mislil, da "GLAS NAP ODA" pošiljamo ▼ staro do* movino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. je po meni. Imel sem slabšo izbiro kakor pa rojak 1'ajk, ki je pred kratkim medveda u-obšil. Za večjo varnost >em vzel kladivo v roko, ako bi resnici prišlo do katastrofe. S kovačem nimam rad o pravka, ker to mi je >e v dobrem -poininu i'/ otroških let. Kržičevih p<*sti tudi tako ne Tistrašim, Zirairovo pero me j.* pa spravilo iz ravnotežja. Koncem konca se jo vse pomirilo in bili smo prav zidane volje. ('e pa Šofer malo pri kolesu /adremlje, pa tudi >e ni taka m.paka. Mi>lim, da je stvar bolj kočljiva, če Šofer s svojim sedežem pobloka par klobukov, I.akor se je pripetilo zadnjo soboto. Ztrai^a. Ie požiraj sline, čemu ]ia nisi svojih počitnic raz-teirnil kakor Mussolini svoja usta. S pozdravom! P. Kode. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNQLISH SLOVENE HEADEB BTANE 8AMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET New York City. CASI SE SPREMINJAJO. . , r o .ifK ft ' iffmx t^pj Krasne palače, v katerih so nekoč stanovali, in vrtovi, po katerih so se izprehajali ruski plemiči, so sedaj ruskim delavcem na razpolago. Slika nam k aže bivšo carjevo palačo, v kateri sedajiprebivajo-bolehne.ru ske delavke. Iz Slovenije. Dr. Dragotin Treo umrL j Po d« »Ijfi )M»l«*zni je 1(5. julija I umrl v Ljubljani v starosti 7:» let dr. Draffotin Treo. Pokojni j«* večji del svojega |»oklien«^i in javnega delovanja prebil v Gorici ter kot sokolski delavec in |M>Iitik i^ral v življenju iro-riškili Slovencev važno vlotro. Za časa vojne s«' je |»o oku(taci ji doriee pn-selil v Ljubljano, kjer je užival kot duhovit in ljubezniv značaj ter odličen jurist splošen ugled in velike simpatije. Aretacija nenavadne letovi-ščarke z Rožnika. Ko i«« policija te dni spet enkrat obredla vso kraje pn mestu in okolici, kamor se po navadi zatekajo ljudje temnih karier, je v irozdn na Rožnikn odkrila tudi originalno skrivališče, v njem pa 321 e too Marijo Ordcnovo iz St. Vida pri Stični. Grdenovo, ki si je izbrala ljubezen za poklic, poznajo ljudje na periferiji ljubljanske družbe pod imenom "gozdna vila." Dekle se je namreč odloČilo, da vse uro svojega življenja, zimo in ]>olet je. preživi v gozdu, kjer si splete iz vej preprosto utieo in se skorajda ne .^ane iz nje. Dobri znanci in prijatelji ji iz mesta prinašajo živeža in vse-ira, kar je treba, ona pa jih sprejema v svojem prav nič sodobnem separju in jih po svoje na-graja za vse, kar ji prineso. Policija je že večkrat iztaknila njeno skrivališče, jo aretirala in izgnala, a Grdenova se čez nekaj dni zmerom na tihem vrne in si na Rožniku poišče nov dom. Zagonetna smrt starke. Orožniki iz Otepanje vasi so prišli 17. julija v naselje Javor, kjer so doznali za zagonetno smrt fiOletne Frančiške /Cagar-jeve. o kateri mnogo razpravlja vsa okolica. Stara Frančiška je šla l.j. julija na "stero" k posestniku Janezu Jeretu na Javor. Žela je in ječmen ves dan, potem pa je odšla na bližnjo njivo, da bi nabrala nekaj zelenjave za prašiče. Ni še prestopila praga domače hiše, ko ji j«' postalo slabo in se je zgrudila na tla. V hišo sta jo odnesla njen sin in snaha in prod svojo smrtjo je starka povedala, da ji jo .Tertov sin "dal nekaj v žganje." Fanta, ki je star 18 let, so orožniki odvedli na postajo, kjer je v navzočnosti treh prič povedal, da je dal starki kozarček "figovca," preden je odšla domov. Izpovedal jo tudi, da je dal v žganje dve kroglici mišnice. Na vprašanje, kje je dobil mišuico, je zatrjeval, da jo je našel slučajno na cesti, o vzrokih svojega dejanja pa ni povedal ničesar. Žrtev tihotapstva. V ljubljanski Itolnišnici je 11». julija j »od legel hudi (»oškod-bi, dobljeni od strela v trebuh, (Hisestnikov sin Anton Kraje iz Dan. občina -Staritrg pri Ložu. Kakor smo že poročali, je bil Kraje pripeljan v ljubljansko bolnišnico. Po noči 12. julija je z drugimi fanti pretihotapil 12 konj čez mejo pri Babinem polju. Zalotili pa so jih italijanski obmejni organi in začeli na nje streljati. Fantje so pobegnili, toda Kraje je bil tik meje ustreljen v trebuh. 22 stotakov je ukradel, ko je straži] hišo. Dne 17. julija je policija aretirala 2."»letnega Karla Županska iz Snmrtnega, delavca brez stalnega bivališča, ker je o veliki noči okradel posestnika Antona Valentinčiča v Stopanji vasi. Pri njem jo namreč nekaj časa služil za paznika pa si je od njega sposodil obleko in perilo, nato pa je z vsem skupaj izginil noznauokam. Od tega dne ga je policija stalno zasledovala. Med tem časom pa je Zupa-nek prišel v Gorjuše pri Domžalah ter dobil tam službo za hlapca pri posestniku Marin-šku. V nedeljo 7. julija so Ma-rinškovi odšli k maši, Zupanok je ostal sam doma in stražil hišo. St^ažil jo pa tako, da jo napravil hišno preiskavo in prebrskal vso hišo. Posrečilo se mu jo najti v neki sobici 22 stotakov. s katerimi je nato odšel v gostilno. Tu je dajal ljudem za pijačo, kolfkor je kdo hotel in se postavljal z denarjem tako na debelo, da je v družbi celo raztrgal na drobne kosce sto-tak. Zdaj so ga končno prijeli in bo v sodnih zaporih delal pokoro. Rokovnjaštvo. Zvečer so neznanci napadli v Dobremu stanu jočo delavko Marijo Smigoc, ko se je vračala iz Maribora domov. Menili so, da ima pri sebi denar, ki ira je dobila v soboto v tovarni ter so jo nameravali »»ropati. Ker pa denarja niso našli, so jo tako pretepli, da jo obležala nezavestna. Mimoidoči so jo našli ležati na cesti ter so obvestili mariborske reševalce, ki so nesrcčnieo prepeljali v mariborsko bolnišnico. (t NOGAVICAH, ULICAH IN NAJVAŽNEJŠI IZNAJDBI 011! •' TrKiraBiKliBT rr.n-maiBKii-t. IHE33HIBP DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za $ 2.75______________Din. .100 $ &25 ______________ Din. 200 $ 7.30 ______________ Din. 300 $11.75 _________________ Din. 500 $23.50 ______________ Din. 1000 $47.00 _____________ Din. 2000 V ITALIJO Za $0.30 .......... Ur 1M $18.25 .................. Lir 200 $44.40.....................Lir 500 $88.20 .......... IJr 1009 $170.'— .......... Ur 2000 $203-— .............. Ur 3000 KER 8E CENE BEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE' PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ka lsplačllo vetjih sneiko? kot sgoraj. navedeno, txxSLat t dinar]ID ali, Uran dovoljujemo Se boljo pogoje. (VLAČILA ▼ AMKRlSKIH DOLARJIH la tsplnW* $ i.— mrate »Mlati..........$5.71 $10.— - - ..........$10J$ $UL— " " ......... $1$^ $20.— - - ..... ..... $21.— $40.— " - .......... $41.25 $0».« - ..........$5L50 Prejemnik dobi ▼ staram kraja IsplftCllo v dolarjih. Nujna aakaslla lavrftnjMM »e Cable Letter za pristojbine -1 SLOVENiG PUBLISHING COMP9D4Y 14GU« Naroda" imwr lflHl BTMER NEW IOBK, N. I Xa letošnjih |K»eitnicali sem >• jili nabral, ki mi ii" 1»m1o šle tako zle|»a iz s}»omii odvrnil in tuhtal, kako bi ustregel njegovi radovednosti. Misleč, da resno misli, sem mu jili začel |»o vrsti naštevati: — Linotype, radio, televizija, lokalno omrtvičenje •živcev. . . Ne s(»ominjam so, koliko sem mu jili naštel. Oa je pa neverno odkimal: — Sem res mislil, Zgaga, da kaj veš, zdaj pa vem, da si tepec. Hlačni knof jo najvažnejša iznajdba. Ijo poskušaj z linotyponi, radio, televizijo ali z lokalnim omrtvičenjem živcev hlače kvišku držati in v pravem rodu imeti. Le poskušaj s temi iznajdbami in brez hlačnega knofa, boš videl, kako hitro te bodo zaprli. Pritrditi sem mu moral, ker je bil dokaz res precej prepričevalen in ker so bile žensko polog, ki niso posebno prijateljico važnih iznajdb ter jih včasi celo iz dna duše sovražijo. Za danes naj dve zadostujeta. TalkoLe do prihodnjega poletja bodo prišle polagoma na vrsto še druge, ki sem jili slišal. Po prihodnjem juniju jili bom začel pa zopet nabirati, če bosta hudomušnost in dovtip preživela sedanjo mizerijo. G L A 8 NARODA" NEW YORK, SATURDAY, JULY 27, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. 5L J. P. J AC O US EN: Reka Salzach ni živahna reka. Ob njenem vzhodnem bregu leži majhna va.s, ki je zelj otožna, tako revna in čudno tiha. Spodaj' na skrajnem obrežnem koncu stojijo hiše, ki stiskajo svoje skrotvičene ramo tesno druga k drugi in iztezajo svoje črvi ve berglje l»rez-i.pno vr sivo reko. Kakor ImmI-na gruča beračev so, katere jo voda zadržala na ]H>ti in ki nimajo toliko, da bi mogli plačati brodnino. Tam v ozadju strmijo črne, motne šipe izpod lesenih, daleč izpred hiš štrločih streh, strmijo in škilijo polne sovražnega gorja proti srečnejšim hišam. Te stoje v zeleni dolini. Vse raztresene so, posamič stoje in po dve skupaj. Tudi so zbrane v prijazne gruče in se izgubljajo daleč tja v zlato, megleno daljo. A one siromašne koče so brez bleska, obdajata jih le tema in tišina. In še mračni .)-šo so od šumenja reke, ki se plazi mimo vsa lena in vendai nikdar mirna, ki je po dolgem potu tako vsa trudna življenja in mrmra nekaj predse, tako čudno odsotna vsemu. Solnce je zahajalo. Tam na drugi strani so oglašali murni in polnili o-zračje s kristalno čistimi glasovi. Zdaj pa zdaj jih je zanašal lahen piš, umirajoč v tenkem trsju ob reki. Čoln je prihajal po reki navzdol. Slabotna, bolehua ženska jo stala ob eni izmed zadnjih hiš. Naslanjala se je na leseno o-grajo in gledala v smeri proti čolnu. S skoraj prozorno roko je obsenčevala oči. Zakaj tam zgoraj pri čolnu je padala zlato-blo.stot" a sončna luč na vodo, in zdelo se jo, kakor bi drča 1 čoln po zlatem ogledalu. Voščeno-bledi ženski obraz se je svetil iz čistega mraka, kakor bi imel svojo lastno luč. Razločne so bile njegove poteze in ostro začrtane, kakršni so morski valovi, ki razsvetljujejo morje celo v temnih nočeh. Plašno so zrle brezupne oči, čudno mehki smehljaj je obkrožal trudne ustnice. A navpične gube na okroglem, izbočenem čelu so širile senco obupne odločnosti po vsem obrazu. V cerkvi male vasi je zvonilo. DVA SVETOVA Ženska se je obrnila od sončne luči in majala z glavo sem pa tja, kakor bi hotela uiti zvon jen ju. Obenem pa je mrmrala pred se, kakor bi odgovarjala zvon jen ju, ki noče prenehati: 44Jaz ne morem več čakati, ne morem več čakati." Pa zvonenja ni hotelo biti konec. Tedaj je začela hoditi po l iostovžu, kakor izmučena od bolesti. Še globočje so bile sence in težko je dihala, liki * lovoku, katerega težijo solze, pa vendar ne more jokati. Huda bolezen jo je mučila že dolga, dolga lota. Ni ji dalo miru, najsi je ležala ali hodila. Poiskala je bila že mnogo modrih žena, obšla vse važne kraje — pa zaman. Zadnjič je bila pri septemberski procesiji pri Sv. Jerneju. Tu ji je bil svetoval neki stari, eno-oki mož tole: Z veže naj šopek planink in nekaj uvele trto, del ožganega koruznega storža in malee praproti s pokopališča. Pridene naj še koder svoji'i las in trsko o«I rakve. Ta šop naj vrže za mlado žensko, ki se Ih) pripeljala dol po reki in — zdrava bo in sveža. Potom jo bo pustila bolezen, ki bo prešla v ono drugo, zdravo žensko. Zdaj je držala ta šop Skrit na prsih. Po reki pa jo prihajal čoln, prvi, (nikar je bila pripravila to zdravilo. Spet je stopila do ograje. Čoln je bil tako blizu, da je razločila v ujem pet do šest )>otnikov. Ob koncu čolna je bil krmar, a ob krmilu je sedela gospodična, polog nje pa moški, ki je pazil, da je obračala krmilo po krmarjevih na-migljajih. Drugi so sedeli v čolnu. Bolnica se skloni naprej. Vsaka poteza v obrazu j«' bila pazno napeta. Roka je i--čala v nedrijih, nosnice so bile napete, lica žareča in oči na široko odprte in stremeče. .Tako je čakala na bližajoči se čoln. /e je bilo slišati glasove potnikov, zdaj razločno, zdaj kakor v pridušenem ni mira-ii j u. ''Sreča," je dejal nekdo, "je popolnoma |H>ganski pojem. V novem testamentu je ni najti na nobenem mestu." "Menda blaženost?•* je odvrnil drugi vprašujoče. "Cujte vendar," je dejal nekdo drugi, "ideal jiogovora je gotovo prenehati s pogovorom. In zdi se mi, da moremo prenehati kar zdaj v začetku našega pogovora." "Dobro. Torej Grki..." "Vendar prej Feničani?" "Kaj veš o Feničanih?" "Ničesar! Pa zakaj bi prešli Feničane!" Čoln je bil prav zdaj pn^l hišo. V tem trenutku je >pr?-žgal nekdo cigareto. V kratkem plapolanju je oplaziia luč ono mladenko pri krmilu. V rdečkastem svitu je bil videti njen mladostni, sveži dekliški obraz s srečnim smehljajem krog pol odprtih ustnic in sanjavih, svetlih oči, ki so glodale proti temnemu nebu. Za-lek luči je izginil. Tiho pljuvanje, kakor bi nekaj padlo v vodo — in čoln se je odpeljal mimo. Približno loto pozneje je bilo. Solnee je zahajalo za plastjo težkih, medlo zaročili o-hlakov in krvavo-rdeči svit je padal na svinčene valove. Hladen veter jo vel preko doline. Ni biLo brnenja murnov, le pljuskanje reke iu šumenje in šuštenje obrežnega trsja je bilo slišati. Tam v daljavi jo plaval čoln po reki navzdol. Ona bolnica z mostovža jo . tala spodaj na bregu. Takrat se je bila onesvestila ill se so -dia, ko je vrgla oni šop za mlado žensko. A njena bolezen se je bila obrnila na bolje. Morda zato, ker se je bila tako zelo razburila, ali pa zato, ker j< bil prišel drug zdravnik v vas. Po hudem presledku je počasi okrevala in čez nekaj mesecev je oosdravela popolnoma. Spočetka jo bila od zdravja vsa omamljena. Pa ne dolgo. Potem je bila vsa pobita iu žalostna in nemirno obupana. Zakaj, povsod jo je preganjala slika one mlade žeu-ske iz čolna. Najprej se ji je prikazovala vsa taka, mlada in cvetoča, kakršno je bila videla takra*. Pozneje je ni videla več, a vedela jo, kje je in da je gotovo pri njej. Slišala jo je tiho stokati, peni ne vi v jK>stelji, pono či v kotn svoje sobice. Nedavne pa jo bila spet vsa tiha iu pričujoča. Sedela je pred njo, bleda in izhujšana, in strmela je vanjo z nenaravno velikimi očmi, s čudovitimi očmi. Danes zvečer je stala torej na bregu reke. V roki je drža- kWm. Perry George RAZVALINE MUNICCjSKE TOVARNE je začasni zastopnik ameriškega poslaništva v Abesiniji. Ko je začela napetost med Abesi-nijo in Italijo naraščati, je na povelje ameriškega zunanjega utada poskrbel, da so ameriški državljani zapustili ogroženo deželo. V Abesiniji je bilo 125 Amerikancev, večinoma protestantskih misijonarjev ter njihovih žena in otrok. V Wittenbergtt, Nemčija, v kateri je nedavno nastala strasna eksplozija. Nad petdeset delavcev je bilo na mestu ubitih,' ve$ -sto pa ranjenih. Na sliki v idite reševalce, ki iščejo trupla pod raavalimumi. la trsko in z njo risala križ za križem v mehko grez. Časih se ie dvignila in poslušala. Po tem pa jo ri>ala spet dalje. Zazvonil je večerni zvon. Skrbno je narisala zadnj križ, odložila trsko, pokleknila in molila. Potem je stopila do prsi v reko, sklenila roke in legla v črno-sive valove. In valovi -o je vzeli, jo potegnili v globočino in potem se plazili leno in žalostno dalje. kakor navadno — dalje mimo vasi, mimo njiv — »la. 1 je in dalje. Zdaj je bil čoln prav blizu. Spet sta biki v njem onadva, ki sta bila pri krmilu — a fcdaj sta bila na svatbenem potovanju. On je sedel ob krmilu, ena pa je stala sredi čoltia, zavita v veliko teneieo, na gla-v. ji* imela rdero čepico... — Stoje se ji- naslanjala na kratko jarbolo br«-z jadra brnela nekaj pred se. Potem so se peljali mimo hiše. Ona je radostno pokimala krmarju, j »oglodala v nelko in pričela peti. In je pola, nastanjena na jarbolo, pogled u-prt na hiteče oblake, pela o -leči. moči in zdravju. VLOMILČEVA SMOLA Na Viču so aretirali .">41otne-ga brezposelnega mlinarskega pomočnika Vinka Mikoliča iz Žel imel j. ki je vlomil v hišo trgovca in ]M>sestnika Karla .Tarča, a ko je našel v kleti vino in razno likerje, so je tako napil, da ga je gospodar nazaduje dobil vsega pijanega v hiši. SE VEDNO POLKOVNIK LAWRENCE V Marseille je prispela z nekim britskim parnikom neka Slunvova, o kateri trdijo, da je mati proslulega polkovniki* La-wrencea. Ta se je namreč kratko pred svojo skrivnostno smrtjo vpisal v neki britski letalski polk pod imenom Shaw. So mnogi, ki trdijo, da sloviti angleški pustolovec in vohunski mojster sploh ni umrl temveč da meša ta čas po nalogu brit-ske vlade štrene v Abesiniji. O ženski, ki je prišla v Marseille in svoje ladijske kajute sploh ni ostavila, pravijo nekateri, da ni Shawova, temveč v žensko preoblečeni Shaw oziroma Lawrence sam. /jiSliIllIHillllilii^ Advertise in 'Glaa Naroda* Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. T. £T ! ;*!«Er '• JTl-lt -rTr""'* » ' 1 ............. - .^Mfci AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena ............................................. .80 Kersnik ju i»olcg Jurčič« naš najbolj iiolju-den pisatelj. Več del. ki jili Jurete vsled bolezni in smrti ni mogel za vršit i, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" spnu,. ~led njegova ' najboljša dela. ANA KAKENINA, roman spisal L. N. Tolstoj, Dva zvezka* trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 "Aua Kareuiua" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenee. AKT STV. 113. Spisal K. Caboriau. SM5 strani. Ona.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo na|«etost, ]m>Iuo spletk in lmreiija. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. andrej ternovc, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht. 5« strani .............. .30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Fesjakova. — 164 strani. Cena ........................................60 Poieg Pavline 1'ajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. 31. Dostojevski. 152 strani. Cena.................................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................. 40 Itoutau je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno na]ieto dejanje se dodaja v Kamniških planinah. Klor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60 Ud začetka do konca napet roman. ir>1 dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in -a ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Colar. 15." strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje iNilctuega jutra". Nihče izmed miših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor bas Cvetko Golar. ČRNI FANTEK, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .SO So|»ek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad p«»slovil s tega sveta. fv kdo ]n>zna I>olenj««e in njihov« dušo. jih iiozna Pujrelj. Njegove spise čita vsak z najvet-jim užitkom. Črtice iz življenja na kmetih, spiaai Andrrjfkov Joie. 92 strani. Cena _____________ .35 Pod psevdonimom "Audrejekov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih i*»vesti se vsak uehote s|iouml na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. »4 strani. Cena ___________________________________________________ .35 To so (lovesti, vzete iz življenja naših I>al-matiucev: kako se vesele in žaloste. kako ri-lKtrijo, ljubijo in snubijo. Itesuičen čar naši'ga Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Conrourt. 112 si rani. Cena ___________________________________________________ .40 Com-ourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju zuaeajev. čijih nekateri so mojstrsko jHHlani in Una človek med branjem vtis. ila posamezne osebe sedijo kraj* njega in kramljajo ž njim. DON KinOT, spisal Miguel t en ant rs. 158 str. Cena .75 To je kla sieno delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo. ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj jioiios In veličino. 1« se ni zavedalo, da že umira. "I>on KIhot" si»ada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŠ, spisal Frane MUtinski. — 130 strani Cena .60 Nr.š najboljši humorist Milčuiskl je v tej knjgi zbral par svojih najlndjših črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in 4'Starka". Obe sta mojstersko za vršen i. kot jih more za vršiti edinole naš nežuo-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena .............................................L— To je iz češčine pre vedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro voe življenje živela in gospodi-njila v župnlšču. F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Atajsij Jinuolc. 182 stranL Cena ____________________________________________ .60 Kdor ne iKizna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja* ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva Čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, (Karl Figdon) ...... .50 GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva sraka. 208 hi 13« strani. Cena -------------------------------- .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov MV padišahovl senci", ' 'Vinetov", uŽut" itd. Dejanje "Goadovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Za padu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 sL 41 GLSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 129 strani. Cena .......................................... M To je letalski roman. ]>oln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev, t'itatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavuim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. HADŽI MLRAT, spisal L.. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ...............................................40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Ix-vstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega ve-., likega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rev La Brnyere. Roman. 79 stranL Cena .................................... it Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Oi ta tel j se Čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ................................................ .4® V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže gio-lioko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI 1'ASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena ....................................75 Knjiga vsebuje zaniaiivo povest in veseloigro. Oboje je izvzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in drage povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................ .35 Naš izboren prijHtvcdnik in i»oznavatelj narave nudi čitatelju lejtoto našili krajev In zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTlitl KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Iti>man vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Franc Milrinski. 151 strani. Cena .80 §oj»ek črtic in i>odlistkov našega najbolj duhovitega humorista. / f IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 263 strani. Cena ,75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, iHiskuša na vse mogoče načine, spletkar!. doživlja in i>ozahlja. toda strast do ^ igranja ga nikdar ne mine. IZBR\NI SPISI. dr. Hinka Dolenca, 145 stranL Cena .60 V tej knjigi so črtiee izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihee tako zanimivo opisal kraški' burje in Cerkniškega jezera kakor Itolenc. IZB KAM SPISI dr. Janeza Mcndngerja, trda vez, 11» strani. Cena .......-...............................1.50 Janes Menelger se |n» pravlei imenuje zavetnika našega modernega leiioslovja. un je , prvi krenil s |*>ii. ki sta jo hodila Jurčič / in K'-rsnik ter ubral moderno smer. V Lujigl Y so tri zauiudvc črtn-e. IZLET GOSPODA liKOl CKA V XV. STOLETJE. spisal Crrh Svatopluk. 246 si rani Cena 1.20 V uavetlenemu delu s]>n*mljamo dobr«»dušnega 1'ražana go>iN*da Hnnička v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelju Jana Žižke. Ta zgčutno zasledujemo usodo po- s nedolžnem obsojenega Juana Miserlje. V o-sebl brezvestnega Lo| 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — " * SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST- 18th STREET NEW YORK, N. Y. nVLZB V1KVD2" NEW YORK, SATURDAY, JULY 27, 1935. THE fABGEST SLOVENE TTAILY IN U. '8. 5T. Mož v ognjeni peči 5«=«««-Roman iz življenjass»=»=wt Za aGlas Naroda" priredil: L H. J 66 ; Kot gledališka dekoracija se v ozadju v treli nadstropjih dviga mogočna skalnata stena, čez katero pada šumeča votla v globočino ter naglo teče po strugi dalje. Prejšnje čase so na tem mestu ribiči nalovili mnogo postrvi, toda iz neznanega vzroka je bil pozneje prostor zanemarjen. Oba razjahata ter izpustita konja, ki ne pobegneta. Dija z lovskim nožem poreže nekoliko trave za taborišče. — Tako, — pravi, — tukaj se moreva odpočiti in gledati v nebo in pri tem bi ti rada nekaj povedala. Ne boj se koralnih kac ali pa strupenih pajkov, ker bivajo dalje v goščavi, mravlje pa imajo rad«* peščene kraje. — Zanašam se na tvoje naravoslovno znanje in sc ne bojim, — odgovori Pavel ter leže poleg nje. Kakor pri vsakem jahanju, ima Dija tudi sedaj na sebi usnjato športno obleko, ob pasu lasso, nož in mali revolver in komaše do kolen. Ko tako ležri, se Pavlu dozdeva, da je postala vitkejša. Na visokih nogah nima več okroglih ledij in nič več se ne bočijo prsi pod usnjatim jopičem, tudi obraz je postal ožji. Samo lica so ji bila še sveža kot prej in pod čelom ji še vedno žare lepe oči. — Sedaj pa le, — pravi Pavel, — tukaj ležim in gledam v zrak in sem zelo radoveden, kaj mi imaš povedati. — Prošnja je, — prične Dija in zopet umolkne. — O, — pravi Pavel in leže na stran, — ali pa jo tudi morem izpolniti? — Mislim, da prav lahko. — Tedaj pa mi povej kaj natančnejšega. — Moram nekoliko poseči nazaj. Domišljujem si, da sem bila precej samostojno vzgojena. Domišljujem si, da sem tako samostojna, kot mlade Severoamerikanke, ki vsako leto brez moškega spremstva prepotujejo ves svet, oborožene samo s svojo nevstrašenostjo in trdno voljo. Ali ne misliš tudi ti tako? — Popolnoma. — Dobro. Z vso svojo silo moraš podpirati prošnjo, ki jo bom predložila našemu očetu. Dovoliti mi mora, da za eno leto ali za daljšo dobo potujem v Evropo. — Toda, Dija. — vsklikne Pavel, — kako prideš na to misel? — Popolnoma priprosto. Evrope sploh ne poznam, svet poznam skoro samo od tukaj, od roba sveta! Naravna potreba je, da razširim svoje obzorje. Učiti se še hočem, in učim se povsod, kamor pridem. Mogoče celo toliko, da bo moje življenje imelo še kak pomen. Vidva me ne moreta spremljati, ker sta še vedno navezana na vaše veliko podjetje. In tako hočem iti sama v svet, sama pod svojim varstvom. Skozi Pavlove oči švigajo luči negotovosti in začudenja. — Saj si vendar pred svojo poroko, — pravi Pavel in besede pridejo le težko z njegovega jezika. Dija zvije roke pod glavo in gleda navzgor in ga ne pogleda, ko nadaljuje: — Da — sedaj pride tudi povest, ki sem ti jo hotela povedati. Z Juanom sem sklenila pogodbo. Popolnoma trezno pogodbo brez ljubezni in s trezno premišljenostjo. Iz skupnih interesov, iz gos]>odarskih razlogov in tudi iz narodnih — vse je prišlo v poštev. In vse je bilo vpisano v glavo, ne pa v srce. Toda nekega dne so možgani odpovedali in to, kar sem smatrala za popolnoma pametno, je kar naenkrat zastalo. Ali boljše: vsi drugi razlogi so vstali in so dobili nadoblast. Rekla sem ti, da je vendarle nespametno poročiti človeka iz špekulacije — tla, to je prava beseda — iz špekulacije, samo zaradi gladkega računa. In tako sem se včeraj z Juanom razgovorila. — Kaj! — vpraša Pavel z močno sapo, — kaj sta se raz-govorila ? Dija se ne gane s svojega položaja. Se vedno gleda v oblake, ki so se bližali soncu 7. zlato obrobljenimi robovi. — O vsem, kar je bilo potrebno, — pravi Dija, — kratko in jedrnato. Najprej sva si med seboj dovolila čas za premislek, nato pa sva uvidela, da je bil tudi ta premislek odveč — in ločila sva se v prijateljstvu. Pavel se skloni nad Dijo. Njegov pogled prodira počasi, pa globoko v njene oči. Pogled viharno drvi proti srcu. Dija sonca ni mogla več videti, toda videla je sonce v njegovih očeh. — In zakaj hočeš sedaj od nas? — vpraša Pavel z glasom, ki je bil zelo mehek in se .ni tresel. — Zaradi Juana? Ali pa samo, da vidiš svet? Saj ni res, Dija. Pred menoj hočeš bežati! Toda ne pustim te! Co me poženejo od hiše, tebe bom vzel s seboj! Z naglo kretnjo jo potegne k sebi. Skozi razburjeno kri divja reka njegovega srca. V divjem občutku jo pritisne na svoje srce in jo poljubi, dokler, zbudivši se iz omamljive sreče, ga ne pahne od sebe. — Tako brat ne poljublja! — zakliče. — Kdo si, da me smeš ljubiti? Takoj se vzravna ter se splazi do njenih nog. — Smem te ljubiti, Dija, — ji reče, — ker nisem tvoj brat. Ne, nisem; sem Pavel Furman in ne Rolf Zaler — toda mogel bi biti, kajti jaz sem dal njegovemu imenu svetovni sloves. Jaz sem bil mož v senci in ko mi je umrl moj srčni prijatelj, sem obdržal, kar je bilo njegovega, srečen, da sem našel očeta — obenem pa me je kaznovala maščevalna sila, ker sem m or a 1 biti tvoj brat. Pavel govori dalje, izpoveduje se, pripoveduje priprosto, kako se je vse razvijalo in se vse mod seboj zvezalo, najprej iz jasnega psihičnega pritiska, pozneje pa zaradi zamotanih razmer ter se je pri tem vjel v mreže, ki so postajale vedno trdnejše, čim dalje je potekal čas. Pavel vstane. — Tvoj brat Rolf, — nadaljuje, — mi je zapustil svoje ime. Naj bi ga nosil v časti. In to sem storil. To sem tudi mogel, kajti pred svetom sem bil Rolf Zaler in ne nepoznani Pavel Furman. Vendar pa imam proti sebi edini očitek, da nisem imel poguma odkriti resnice in nisem iskal priložnosti. Nudila se mi je — da, nudila se je. . ~ (Dayg-prfho^ik) NOV NAČIN RAZBIJANJA LOKOMOTIV Razbijanje s kladivom bi vzelo preveč časa. Strojnika pozen eta lokomotivi drugo proti drugi ter pravočasno odskočita. Po silni koliziji ostane od obeh lokomotiv le velik kup železa. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ■M WSST 18th street NEW IOBK, M. I< PitiTl MAM ZA CENE VOZNIH LOTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE aru VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnina Prve številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpt* slali za Novo leto tn ker bi želo-li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela tn stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali JUNAK BREZ IMENA Neki slavni pevec, ki je z go- ogenj, začeli popravljati elek- stovanjem napolnil sleherno gledališče, je s svojim lepim glasom osrečeval celo delavce v gledališču, ki so za umetnost pri delu ali [»očitku ne zmenijo več ko za brnenje strojev. A tistega dne si je moral celo mali strojnik za odrom zamašiti ušesa, da ga ni prevzelo petje in je pa plačajte našemu zastopnikaI,a/iti na >troje. t; Vašem kraju ali pa kateremu\ y velikem mlinom, po tn t-kov, kojih imena, jwn dejailj V prišcl k njemu debelimi crfcami) , , . . > — - x.•«.«»♦ * Z« režiser in mu povedal, da bo v ker so opravičeni obiskati iimHi „ , . ■ . „„ druge naselbine, kjtr je kaj no, dejanju v rab, plosca z odra, ki se pogrezne; zakaj ve- ših rojikov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter CtUlg, A. Saftli Walsenburg, M. J. Bvnk INDIANA: Indianapolis, LuuIj Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lnkanfcfc Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* In Illinois) JoUet, Mary Bambk-b, Joseph Ffr% rat La Salle, J. Spelich Mascoutab, Frank Angustln North Chicago, Me Zelene KANSAS: Girard. Agnes Motnik laosas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlllcr. Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (sa Pemuu W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Cbisholm, Vrank Gonite Ely, Jos. j. Peshel-Eveleth, Louis Uoufte Gilbert, Louis Vessel Hlbblnfc John PovSe Virginia. Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: i Gotranda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masla OHIO: • Barl>erton. Frank Troha Cleveland. Anton Boliek. Chaa. liar-linger, Jacob Result. John Slapaik Girard. Anton Nae.xle Lorain, Louis Balant, John Van fe Warren, Mrs. I Rachai Youngstown. Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Kotolar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Iptfte CI a ridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Bresuvee Exnort. Louis Sapaniii Farrel, Jerry Oknrn Forest City. Math Kanila Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TanlelJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. SehlCrer West Newton, Joaeob Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank &ko* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lash Diamond y ill e, Jo« Boilch triko. Medtem so odvedli pevca in pomirili občinstvo. Četrt ure je čakala opera nadaljevanja, monterji in strojniki pa so pri svitu zasilnih luči naglo popravljali škodo. Šele potem, ko se je pevec že spočit gostil s svojimi prijatelji in so že pili črno kavo, je vprašal, kaj je povzročilo motnjo pri igri od m ko strojem, ni bil prav ni« opazil. Ravnatelj je malo v zadregi pojasnil, kako so dragoceno glavo pevca rešili v poslednjem trenutku, da ni bila odrezana. za lovce za zlatom odprta. — Zdaj je nič manj k«»t *J1 pristanišč za letala. Prvotna naselbina Eddie Creek se je razvila v mesto z več tisoč prebivalci. Ondi imajo zdaj bolnišnico, elektriko in radio. Lani pripeljali na otok z letali 12,(HM) potnikov in za 7•> zmenila za človeško življenje. JULIJA: 31. Washington v Havre Norniandie v Havre AVCCST Avto usmrtil dečka strmel v govornika. lika arija se konča s smrtjo junaka. Pevec bo padel na ploščo in se pogre/.nil. Ko «ra bo občinstvo klicalo, «ra mora na plošči spet dvigniti na oder. Stvar mora iti točno in urno, vadili ne bodo nič. Strojnik je pognal stroj, opazoval padanje plošče, jo spet spustil kvišku in je bil pripravljen. Po veliki .Mri ji ie prisluš-, , r, , . , , . . . , , . , . . ,. .. , ka. / neka i besedami bi bil po-koval- orkester ie divjal, irlas , , , . . , . . . vedal. k;iko je v neizprosni na- V Črnučah se je 11. julija I Ker je bil bliže 7„t}i]Ull stra-Iia Mi„'„>} znane Luckmanovc vile sta privozila dva avtomobila. Poslednji j«* skušal prehiteti prvega, pri tem |»:i j«* zavil preblizu mimo vile, ob kateri je stal 1 "> j letni deček, ki se po še nekontroliranih informacijah imenu s. 10. 13. 14. 13. n». 17. •Ji. JI. •js. 31. Kuropn v Bremen A.jiiitania v Cherbourg Itex v Gen«»a Majestic v Cherbourg lie tie France v Havre I'onte Grande v Trst lln'Uien v Hreinen Manhattan v Havre a v Bremen I-afa\ ette v Havre Roma v Trst Washington 7 Havre Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen He lie Frame v Havre Rex v Genoa Pevec je zavedal se je vsebine njegovih je Oražen. Avto ga j«- stisnil <»b besed in šele zdaj ga je obšla zid. tako da je dobil -nirtne |»o-•rroza jškodbi' in je trenutek nato tudi 01..........................;.................. jo 111 1 .... . J . , 1 izdihnil. Z«lr«»bilo mu je »1 bil med temi gosti kdo,' . . . ., ........... . . . .. njo 111 polomilo no-re. ki je bil tedaj živel mofl stroji in električnim tokom, ]»a bi se bil spomnil neznatnega strojni- | se je povzjM'1. nato krik. j»adec • — strojnik je poteirnil za ročico in motor je zabrnel. Plošča se je SPLOSNA STAVKA NA GRŠKEM je v neizprosn tančnosti mehanike tudi živ človek nd strojev. Da jo ta člo- .. . ! vek delavec, ki mora biti pri- pogreznila. pevec se je. .. . v . . . ., - . ... i pravi ion. da se vrze med nežive dvignil 111 lzmnil. 1 . . ., . , , , gmote jekla 111 zeleza, da se z Četrto dejanje. Med hrupi or-i možgani in rokami in ne da bi I (M kestra in brnen jem glasov je so bal smrti, bori z demonom!N 0 x razmišljal strojnik o imenitnem' stroja. Saj je tako, da je ' pevcu. Kako da gospod ni mo- j slednja popolnost tehnike bas, gel teb dvajset minut mirno li*- , ta. da se delavec ves preda stro- > žati * — Konec četrtega deja- jn in mu vdihne živega duha. j lija je naznanil orkester z vso ki ira stroj nima. Neznatni' . . , , m . . . . . , 1 • i , ... . , . li*-- trski predsednik I-aldans -t:i silo 111 vsem zborom, prišel je strojnik je bil duša električne1 1 - - režiser, nato pevec, ki se je ule- . naprave "111 je v hipu, ko je bil gel 11a ploščo. "Navzgor!" je! pevec v največji smrtni nevar- zapovedal režiser. — Strojnik 1 nosti, ponudil svoje lastno telo je šel krog plošče, potisnil pev-1 smrtno nevarnim, žgočim pla- Atene, Grška, '2'*. julija. — (irška delavska federacija, či- I je člani so večinoma komniii-t i. j«' te^t proti monar-1 liističiienui gibanju. Rtavkarji • 'zahtevajo razjm-t monarbistič uili in fašističnih dništev in novo volitve. Pretlsednik Zaimi- in minis prejela od neke ameriško-«rrške ( organizacije prošnjo, da bi ostala OIrška republika. SKlTF.MKEli: 1 »i-|>trinl'ra N>»riuaii(i'tiiliiil>ra A*|llif a ti :a \ t 'ln-rl».ui ^ In »••|»t>-mhra 1 lnr* \ 11 <".»ut-
  • itiiil>ra : M .1 tili:i 1 l:ill 11:«\ r«* 1H -j-|.t«-tul>ra ,M;i j» -t if \ *li»Tl"»iirg 1 l -«-|«T.-iul»r:i I-i f:i v «-t t»- \ IIr,- t '•»nI«- • i mi M I.- \ i rsl 17. -< |»ti inl»ra Iln-iiH-n * I"- niiHii 1!» nil.ra 1 lt-ri-li»:i r i;i \ i *l»«TlH>nr^ II,- Fran ••• v Havn- JI. ^etfinlira i:-\ \ •;••>»• d :'.">. — |»T« ml.ra \ lla\re v |.u-iiil.r:i < *h:iui|>lalii \ 1 la\ !*•• Aipiiiatiia \ i 'IHTImuit^ ■JT. ^••|»t.iul»ra r.un»|>a v 1 • IVIll* 11 čevo nogo malo bolj nazaj, mu j menom. Zavidal se je, da je prekrižal roke na pršili in si na- ( njeirova dolžnost, da se žrtvuje tančno ogledoval njegovo lego.' y.\ jH»vca, kar li Čeprav je zaslišal ukaze, ven- j slehernega e iaroČite se na "(17, A S XA RODA", največji slovenski dnevnik f Združenih državah kar l»i bil storil tudi j ________loveka. dar se ie strojnik še obotavljal . , , i . / . : ,. . . Ko se Je delavec vrnil domov, in skoraj nejevoljno potiskal . . „ . , • v 1 , : . . r, i je njegova /ena brala v casopi-m-vccve ude tja m sem. Se en- 1 J .................t^.V4.n ) FORDOVI AVTOMOBILI ZA SOVJ. RUSIJO U, katera Je prelet reJ» UPRAVA "GLAB NARODA" krat ga je opozoril, naj s«* nikar nič ne premakne in se je, zroč nazaj, bližal ročici pri stikalu. Nato je pognal motor. Z ironij na odru so zabrnoli vsi glasovi ]x'vcev in godal, strojnik je strmel v svetilko za signale, se ne-I na«loma obrnil in planil k dvigajoči se plošči: zagledal je pevčevo glavo, kako je visela I čez rob plošče! Strojnik je že kar videl, kako so bo plošča dvignila in odsekala glavo ob odru. Le dve sekundi je imel še časa: eno, da je premislil, drugo. da je kaj storil. Po motorja je bilo predaleč — planil je k plošči s stikali, zamahnil z roko in i zbil ročico, plameni so prasnili vanj iz varovalk, zole-nordeče se je užgal baker, za-liresketalo je — kratek stik. Vse luči v dvorani, na odru in pod odrom — so ugasnile. Tz hipne tišine je jeknil strahotni krik dveli tisoč ljudi. Režiser je dvignil žepno svetilko in strojnik jo prišel. Posvetil je krog pevca in ]>okazal glavo, ki je štrlela čez rob plošče. Pevec je bil pač skrčil nogo, a na glavo ni bil pazil. Prišel je ravnatelj, pogasili so s n o glavnem o|>entem Omenjeno je bilo tudi o luči in > o plošči. Toda — " junaštvu strojnika ni bilo ne besede. . . . ZLATO IŠČEJO Z LETALI O otoku Nova Gvineja, ki leži severno Avstralije in ga je polovica last Angležev, polovica pa Nizozemcev — doslej skoraj nismo nič vedeli. Nekako do preti 8 leti ni bil nihče delj na tem otoku, ko kakih 50 kui od obrežja. Na zemljevidu si videl notrino kot belo liso — zemljepisno skrivnost. Šele v iH>slodnjih letih so zaceli z letali razkrivati to skrivnost. Pustolovci so br< porabili priliko in so šli v notranjost otoka, misleč, da dobijo zlato. Tu so si izstavili naselbino Eddie Creek, iztreb-bili so pragozd m napravili letališče. Prvo letalo, ki je pri- j rjM'lo tjakaj leta 1027, je v eni Navzlic temu, tla Rusija producira veliko število svojih avto-uri razkrilo toliko otoka, ka-! mobilov, jih še nima dovolj ter jih naroča iz Amerike. Na kor ga peš ne bi mogli raziska-; sliki vidite nalaganje Fordovi h ••Lincoln" kar na sovjetsko ti v 20 dneh. Tedaj je bila pot ■ ladjo "Stari Boljševik."