^Četrta dimenzija" Na šolskem vrtu pri čebelnjaku. »Zdi se mi, da živimo že sedaj v onem prerpkovanem in do sedaj še malp znanem štiridimenzipnalnem svetu,« ogpvori mlajšega tpvariša prileten šplnik, ki je že več rpdpv spravil dp kruha. Mlajši se zgane in p&uplo reče: »Kakp? Tp je vendar svet, katerega si niti predstav- Ijati ne moremo, ki je vendar fantastičen, plpd eksaktnih ved, svet prebrisanih matematikpv.« »Res je! Prav imaš, previspka dpmišljija, ne znamo se vsaj malp dvigniti iz navadnega življenja. Tp je sicer svet bpdočnpsti, pa vendar že svet sedanjosti, saj nas premotrivajo ljudje s prav ppsebnih stališč — s tpč*k štiridimenzipnalnega sveta.« »Ne razumem.« »Ljudje nas premotrivajp s stališča svojih posebnih nazprov, z pglišč, ki so daleč pd našega življenja in segajp že v fantastičen svet, v svet bpdpčnosti.« »Nazpri? Oglišča? Bodpči svet?« vprašuje mladenič. Pp kratkem mplku: »Tpvariš, vem, da ti je štiridimenzipnalhi svet prav tako nedpscgljiv, kakpr nazpri gptovih ljudi. Postaviti v oglišče treh pravpkptno stikajočih se premic še enp premicp v kptu 90 stopinj, ne da bi šla ta v že treh danih smereh, je isto kakpr nazpri ljudi, ki trde, da je belp črno ali obratnp. In vendar najdeš ljudi, ki verujejp v enp ali drugo in ki tudi s tega stališča sodijp dejanja drugih.« »Čudaki,« bruhne iz njiladega učitelja. »Oni vidijo v našp skrito notranjpst, za njih ni ploskev. Raz svpjih tpčk višjega sveta nempteno gledajp in brskajp pp naših mpžganih, čitajo še takp skrivne misli, nagibe, dejanja v rojstvu, naše težje, i±d. Vse tp seveda razpdevajp radpvednežem.« »Čudnp, hm.« S povzdignjenim slaspm je starček nadaljeval: »Vidijp pa tudi vse naše grehe — resnične in neresnične — vidijp našp slabpst za izvenšplsko delp, naše hlapčevstvp do režimov iri še takp skritp versko in pplitičnp prepričanje. Najskrivnejšp misel pretvprijp s svpjimi tridimenziPnarriimi miožgani v slabp dejanje!« »Kako je le vendar to mogoče?« »Četrta dimenzija podira vse ploskve in zapreke, razaaljerij ležimo i>rqd njo, nicesar ji ne ostane prikrito. Najstrašnejše so pa za nas. njihove sodbe, moč štiridirrienzionalnega sveta. Kakor jerihonske trobente udarjajo glasovi ob nas. Oziramo se, pogled v četrto dimenzijo nam je lieznan, zaman je vsako naše beganje, smer nam je neznana, le grmenje slišimo. Srečen zemljan, ki prileze na njene livade, na njcn razgledni stolp.« »Kdo pa lahko prileze do oglišč štiri.dimenzionalnega sveta?« vpjaša s tihim upa'njem mlajši tovariš. '" " n ' > »Samo gotovi ljudje, ljudje z domišljijo in velikim matematičnim znahjem« odgovori starina in pobije trota, ki je priletel pred panj. »Ali pa oni resnično žive v njem?« »Samo v .doiru,šljiji, Tadi oglišč oziroma ;glednega sf6lpa;'sicer' si pa ze 'sarn ' p'o raz vedal, da je štiridimenzionalni svct mogoč samo v domišljiji.« »Potemtakem nam taki ljudje lahko škodujejo ali pa koristijo?« »Laiiko eno, laKko drugo! S svojo sodbo vplivajo na javno mnenje, s tem vzbujajo raz^položenje naroda do nas.« Dolg molk, le brenčanje čebel moti miselni tok premišljujočih učiteljev. Nato vstane starejši tovariš z besedami: »Ali veruješ sedaj v možnost obstoja štiridimenziorjalnega sveta7« »Da in ne! No, znanstveniki iz teorije, jaz oziroma mi vsi pa iz prakse. Prekleta dimenzija. Zbogom!« •" "' »Nft svrderi'J6"f&;' Čebelar je ostal pri čebelnjaku ter se povrnil nazaj v realen svet, mlajši pa odkorakal s^povešeno glavo. Gotovp ie še nadalje razmišlfeval b precudnem štiridimehziorialnem svetu. Vinko R.